KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o.
LETO XXVIII	PORTOROŽ,	JULIJ	1986	ŠTEVILKA	2
INTERNA IZDAJA
»-Naš glas« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. Lfct^ urJsjtije uredniški odbor skladno s predpiši. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska GDO Tiskarna Jadran 1986, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
JULIJ — MESEC ŽETVE
V juliju mesecu, ko večina ljudi razmišlja kako bi se čim-boljc zabavala, odpočila, pa kmetje, ki so v jeseni sejali pšenico razmišljajo, kako bi jo najbolje in najhitreje poželi.
Na obali je 240 ha površin posejanih s pšenico. Z žetvijo so kmetje pričeli 4- julija, in če bo vreme dopuščalo, bo ta zaključena konec tega meseca.
V TOK AGRARIA pravijo, da je pridelek boljši od lanskega, 3 t pšenice 'na ha in upajo, da bo oddane pšenice v TOK 850 t, tako kot določajo pogodbe.
Po dogovoru bo TOK AGRARIA iste količine pšenice oddala Mlinotestu iz Ajdovščine.
Odkupna cena za I. klaso pšenice je 70,00 din za kg, za II. klaso 69,00 din za k".
Odkup je organiziran po odkupnih postajah, in sicer vsak dan od 11. do 19. ure.
Bojazen, da kmetje ne bodo oddali vso pšenico, je upravičena. Povišane cene kruha bodo marsikje vplivale na odločitev kmetov, da pšenico zadržijo za lastne potrebe.
Droga tudi v Samoboru
Kot obljubljeno vam predstavljamo novo skladišče v Samoboru. Otvoritev skladišča je bila 26. junija.
Z gradbenimi deli je DO SGP Gorica pričela v marcu mesecu, ko je površino, kjer danes stoji skladišče, še pokrival sneg. Objekt je bil zgrajen v izredno kratkem roku, v štirih mesecih.
Skladišče smo zgradili delno z združenimi sredstvi TOZD DO, delno s krediti bank. Služilo bo kot odpremno skladišče za pokrivanje večjega dela republike Hrvatske. V njem se bodo zbirali gotovi izdelki iz celotnega proizvodnega programa DO DRO-
GA, t. j., vina in tudi suhomesnati proizvodi. V ta namen bodo v skladišču postavili hladilno komoro. Tlorisna površina celotnega skladišča je 1500 m2 s tem, da je v njem aneks pisarniških prostorov in del hladilnice. Skladišče se nahaja na kompleksu, ki je namenjen zgraditvi več skladiščnih hal.
Pri izgradnji tega objekta seje pokazalo veliko poslovno sodelovanje in prijateljstvo med našo DO, DO Sama iz Samobora in občino Samobor. Pohvala gre tudi DO SGP Gorica, ki je svoje pogodbene obveznosti izvršila v roku in seveda tudi zadolženim članom naše DO, da je izgradnja skladišča normalno potekala.
Skladišče v Samoboru — Nagovor direktorja TOZD Blagovni promet tov. Iva KRAJNCA Trak je prerezal tov. LUKIČ Stjepan, po stažu najstarejši delavec 4— Vhod v skladiščno halo.
Začetek proizvodnje ni v tovarni, ampak v raziskovalni dejavnosti...
28. marca 1985 je Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo izdal odločbo o vpisu RAZISKOVALNE ENOTE DO DROGA v razvid raziskovalnih organizacij.
Svetovna energetska situacija in tržna gibanja in odraz le-teh v jugoslovanskem gospodarstvu so narekovala številne ukrepe v gospodarski politiki delovnih organizacij, kot v širši družbeni skupnosti. Naša DO, ki se bori s številnimi težavami, težavami, ki pestijo celotno prehrambeno industrijo in takimi, ki so posledica pogostih reorganizacij in različnih dejavnosti v DO, skuša najti izhod iz njih z intenziviranjem razvojne aktivnosti. Da bi DROGA lahko bila aktivnejši udeleženec pri raziskavah na področju pridobivanja hrane iz morja, se je odločila za ustanovitev raziskovalne enote.
Raziskovalno enoto sta predstavila tov. Stane ŽNIDARČIČ in dr. Zaviša BEM.
Dejavnost in namen ustanovitve Raziskovalno enote?
»Ob združitvi štirih delovnih organizacij v DO (DROGA in pri pripravi razvojnih dokumentov smo ugotovili!, da v SR Sloveniji ni raziskovalne institucije, ki bi raziskovala področje pridobivanja hrane iz morja.
Zaradi same lokacije DO ob morju, dosedanje usmeritve na njegovo koriščenje, smo se odločili za ustanovitev Raziskovalne enote v okviru DQ, ki bi poleg omenjenega področja raziskovala tudi področje zdravilnih zelišč in predelavo drugih živilskih izdelkov.
Temu namenu so sledili še drugi:
Naše delo naj bi bilo kvalitetnejše, raziskovalci bi težili k izpopolnjevanju, saj bi za svoje naloge odgovarjali tozdom, oz. njihovo delo bi preverjal Republiški komite za raziskovalno dejavnost 'in tehnologijo in tako bi delovna organizacija pridobila na ugledu.
Del sredstev, ki jih DROGA združuje v okviru republiške in drugih institucij za razvojno dejavnost, bi z uveljavljanjem določenih projektov ponovno pridobili. Vplivala bi na raziskovalno dejavnost v Sloveniji in jo usmerjala na področja, zanimiva za našo DO.-«
Kako poteka delo (način delovanja) v Raziskovalni enoti?
»V Raziskovalni enoti smo pripravili srednjeročni plan raziskav, ki ga je Republiška raziskovalna skupnost že sprejela. V obravnavi je projekt akvakultu-re — gojenja rib. Nosilec projekta je DO DROGA v sodelovanju s fakulteto za agronomijo. (Po srednjeročnem planu naj bi DROGA do leta 1990 zagotovila 200 t gojene bele ribe, osvojila gojenje ostrig in solinskih rakcev.)
Plan raziskav zajema naloge s področja izboljšave tehnologije in novih izdelkov. Te naloge so usmerjene izključno v razrešitev
problemov TOZD in v njihov nadaljnji razvoj. Za razvoj dejavnosti TOZD, ki niso zajete v srednjeročnem planu se Raziskovalna enota lahko vključuje v projekte ostalih institucij, ki obravnavajo odgovarjajočo dejavnost. V nasprotnem primeru pa lahko Raziskovalna enota opravlja svojo osnovno dejavnost tudi za potrebe zunanjih naročnikov, in sicer na osnovi predloga same Raziskovalne enote, v soglasju s Kolegijem direktorjev tozdov in tokov in ob potrditvi DS DO.
Raziskovalci pripravljajo svoj letni program dela v okviru sprejete srednjeročne in dolgoročne usmeritve DO in TOZD ter upoštevajoč svojo osnovno zadolžitev.
Delo je organizirano po posameznih (DE in teamih. Ti so sestavljeni iz sodelavcev različnih DE, pogosto tudi sodelavcev iz TOZiD in TOK, potencialnih koristnikov rezultatov raziskovalne naloge, po potrebi tudi iz zunanjih sodelavcev.
Delo posameznih teamov je časovno omejeno in preneha z izpolnitvijo, oz. izpeljavo projektne naloge s tem, da en član tea-ma, na zahtevo TOZD in TOK skrbi iza uvajanje rešitev v proizvodni proces.
Vsaka projektna naloga je podvržena periodičnim obravnavam, ob zaključku pa končni obravnavi pred komisijo, v kateri sodelujejo: vodja RE, direktor TOZD koristnik rezultatov, direktor TOZD BLAGOVNI PROMET, član KPO za marketing.
Vodja DE oz. projektne naloge odgovarja za kvaliteto in časovno realizacijo sprejete naloge ter opravlja naloge koordinacije dela članov teama in organizira ali skrbi za opravljanje potrebnih dejavnosti za administrativ-no-tehnične posle teama.
Vodenje projekta je dodatno nagrajeno. Dodatno število točk je od 10 do 25, odvisno od zahtevnosti projekta. Prav tako je dodatno nagrajeno vodenje DE le, da dodatno število točk za vodenje DE in istočasno projektne naloge ne sme prekoračiti 35 točk.
Pravi namen dodatnega nagrajevanja je v nagrajevanju dela ne pa delovnega mesta kot takega (n. pr.: delovno mesto šefa). S tem naj bi bil pristop do dela resnejši, poglobljen občutek odgovornosti vodje naj bi bil večji.«
Kakšna je organizacija oz. nivo delavcev v Raziskovalni enoti?
»V Raziskovalni enoti sta vključena dva nivoja delavcev, in sicer znanstveni in strokovni, poleg njih pa v okviru Raziskovalne enote deluje tehnično osebje, potrebno za delovanje enote.
Pri razporejanju izvajalca v posamezne nivoje komisija upošteva dosedanje delo in dosežke
kandidata za izpolnjevanje navedenih kriterijev.
Delavec lahko napreduje z izpolnjevanjem pogojev, ki jih za posamezna dela določa razvid del in nalog. Tako delavci z določeno strokovno izobrazbo lahko skozi reden sistem napredovanja dosežejo sledeče najvišje nivoje (v okviru znanstvenega in strokovnega nivoja):
— s V. stopnjo izobrazbe (SS) do strokovnega sodelavca III
— s VI./l in VI./2 stopnjo izobrazbe (VŠ, VŠ, specialist s programom izpolnjevanja) do višjega strokovnega sodelavca II
— s VII./l izobrazbo (VS) do višjega strokovnega sodelavca
— s VII./2 izobrazbo (VS-postdi-plomski študij, specialist, magister) do višjega strokovnega svetovalca
— z VIII. stopnjo izobrazbe (doktorat) do višjega znanstvenega svetovalca.
Pogojno lahko delavec s V. stopnjo izobrazbe napreduje iz nivoja strokovnega sodelavca III do strokovnega sodelavca I, in sicer po petih letih delovne dobe na delih im nalogah strokovni sodelavec III in uveljavljanju v strokovnih krogih. Ravno tako lahko delavec s VI. stopnjo izobrazbe napreduje iz višjega strokovnega sodelavca III do višjega strokov-
nega sodelavca I, in sicer oh uveljavitvi v strokovnih krogih in petih letih delovne dobe kot višji strokovni sodelavec II.
Pri takem napredovanju z neustrezno formalno izobrazbo mora komisija dati poseben poudarek na oceno njihovih inovacijskih sposobnosti- in njihove uveljavitve v strokovnih krogih.
Vsa napredovanja so pogojena s kvalitetnim opravljanjem novih zadolžitev in s tem tudi možnostjo vračanja v nižji nivo.«
So delavci Raziskovalne enote zadovoljni?
»Glede načina dela so delavci zadovoljni, dvomijo pa v uspešno izvršitev zahtevnega plana raziskav. Prav tako niso navdušeni nad strogimi pogojil, ki določajo istatus raziskovalca. Poleg delovne dobe in ustrezne izobrazbe mora raziskovalec izpolnjevati še druge pogoje, kot so strokovni izpit, magisterij, znanje tujega jezika . ..
Kljub navedenemu pa so v Raziskovalni enoti prepričani, da je ustanovitev Raziskovalne enote prispevek v prizadevanjih za izboljšanje učinkovitosti poslovanja v naši DO. Razvojna pot je sicer dolga, toda pred 18 leti v DROGI ni ibilo nobenega raziskovalca, danes pa jih je 30.«
Pripravila: Majda Vlačič
PETRINJA Miran, KAPUSTA Stefan, DEŽELAK Lojze
»Posvet« predsednikov treh največjih predstavnic prehrambene industrije v Jugoslaviji: PODRAVKE, KOLINSKE in DROGE.
Pogosta srečanja, postala so že tradicija, omogočajo trem delovnim organizacijam dobro sodelovanje: izmenjavo izkušenj pri nastopu do dobaviteljev in kupcev, tehnološko sodelovanje in sodelovanje pri morebitni dopolnitvi proizvodnih programov, iskanju novih artiklov.
INOVACIJE ZA STABILIZACIJO
je tema tradicionalne republiške razstave, ki jo vsako leto organizirajo Raziskovalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanska banka, katerim se je letos pridružila Medobčinska gospodarska zbornica Koper.
Namen regijske razstave, ki je potekala v okviru republike, je bil prikaz znanja in inovacijske dejavnosti na Obali. Med razstavljalci (od 5. do 12. junija 86) je bila tudi naša DO, ki je s prisotnostjo svojih izdelkov na razstavnem prostoru opozorila na dejstvo, da tudi prehrambeni proizvod je lahko inovacija.
Razstavljeni izdelki:
Instant ovseni kosmiči in miisli
Instant ovseni kosmiči se prvič pojavljajo kot domač proizvod na jugoslovanskem trgu. Nadaljnja popestritev te zdrave in naravne prehrane je dosežena z miisli — mešanico ovsenih kosmičev, suhega sadja in raznih semen.
Instant ječmen — tehnologija proizvodnje
S tehnologijo je uvedena proizvodnja instant ječmena. Njegova vrednost pred običajnim je v 3 do 4-krat krajšem času priprave.
Tehnologija proizvodnje in predelave riža
S kvalitetnim vrednotenjem riža glede na sorto je bila, poleg
belega riža, omogočena proizvodnja naravnega, instant in lomljenega riža. S tem je dosežena popestritev in obogatitev izdelkov za prehrano.
Instant koruzni žganci in mešanica za jed projaro
Pri proizvodnji polente nastaja kot stranski proizvod instant koruzna moka. To smo uporabili za izdelavo instant koruznih žgancev in pripravo mešanice za jedi projara. S tem se je povečal izkoristek surovin in obogatil asorti-man izdelkov.
Ribji beljakovinski hidrolizat
Ribji beljakovinski hidrolizat je izdelek bele barve, z rahlo zaznavnim okusom in vonjem po ribah. Vsebuje min. 90 odstotkov beljakovin, vsebina maščob pa je nižja od 0,15 odstotka. Ribji beljakovinski hidrolizat je pridobljen z delno encimatsko hidrolizo ribjih beljakovin z encimi mikrobnega izvora. Zaradi razcepljenih beljakovinskih molekul, do nizko molekularnih peptidov in aminokislin, je proizvod lahko prebavljiv in biološko visoko vreden ter zato idealna surovina za dietetiko. Drobne plave ribe, ki se doslej niso uporabljale v prehrani človeka, bo možno predelati v visokovreden beljakovinski izdelek.
Naravno fermentirana nova
vina
Z novimi vini, ki se odlikujejo po svežini, pitnosti, nizkem odstotku alkohola in po harmoniji, bo razširjena ponudba na našem tržišču. Pri tem bomo v celoti uporabljali domače surovine.
Uvedba proizvodnje švedske
grenčice
V sodelovanju z mariborskimi lekarnami smo po njihovem receptu na ultrazvočni ekstrakciji izdelali švedsko grenčico. To je eliksir, ki pomaga pri prebavnih motnjah, pomirja notranje organe. posnešuje tek in izločanje vode, de'uje proti poapnenju žil in slabokrvnosti ter pomirja
revmatične tegobe. Sami smo razvili embalažo (steklenico in kartonček). Švedska grenčica je prvi samostojni proizvod v proizvodnji tinktur in ekstraktov, ki jih drugače prodajamo kot polizdelke drugim industrijam.
Ekstrakti zdravilnih in aromatičnih rastlin
Ekstrakti zdravilnih in aromatičnih rastlin so narejeni z ultrazvočno ekstrakcijo pri sobni temperaturi. Koncentrirani so pri 22° C, topilo je mešanica voda in etanol. Stopnja koncentracije je lahko do užitkosti. Uporablja se v živilski industriji, industriji alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kozmetični ter farmacevtski industriji.
Predelava rožiča
S predelavo ploda rožiča, ki se uporablja kot človekova hrana, se njegova uporabnost razširi. Predelani plod se uporablja kot surovina v konditorski industriji, seme pa kot sredstvo za zgoščevanje v konditorski in mesnopredelovalni industriji. S takšno predelavo izboljšamo izkoristek proizvodnih kapacitet in povečamo zaposlenost. To vodi v neposredno večanje prihodka in dohodka.
Postopek za bogatenje kuhinjske soli s fluorom
Kot posledica pomanjkanja fluora v hrani in vodi je predvsem zmanjšana odpornost zob proti kariesu, zato je koristno dodajanje majhnih količin (50 do 100 mg/kg) natrijevega fluorida v kuhinjsko sol. NaF dodajamo skupaj s KJ po mokrem postopku. Drobne kristale NaF suspendiramo v vodni raztopini KJ in suspenzijo pršimo s posebno napravo na tok soli na transportnem traku, ki jo odnaša v mlin. Mlin sol drobi do željene velikosti, KJ in NaF pa se enakomerno porazdelita. Po ugotovitvah Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo bo tako povečana odpornost proti zobni gnilobi.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Delegat obalno-kraške regije Marjan Prelaz
(Nadaljevanje s 3. str.)
Gojenje ploščatih ostrig
Gojenje ostrig predstavlja za to področje inovacijo, ki jo omogoča uporaba sodobne tehnologije gojenja od pridobivanja mladic do komercialnega izkoriščanja. Tržni testi kažejo, da bo ta popestritev prehrane tudi dohodkovno učinkovita.
Gojenje artemije in alg v sečoveljskih solinah
Uspešni laboratorijski poizkusi dokazujejo velike možnosti gojenja artemij v sečoveljskih solinah ob umetnem ustvarjanju zaporednih algalnih cvetov (bloom), ki služijo za pridobivanje organske mase za hranjenje artemije. Pričakuje se letna proizvodnja več ton zmrznjenih artemij za potrebe ribogojniške industrije.
G«ienje plemenitih belih rib v Slovenskem primorju
Uspešni preizkusi gojenja brancinov v razmeroma ostrih klimatskih pogojih (mrzle zime, vroča poletja) z ustrezno izbranimi postopki, so omogočili projektiranje strunjanske lagunarne ribogojnice. Zelo iskana plemenita bela riba bo po predvidevanjih dohodkovno izredno učinkovita.
Naravno barvilo iz grozdnih tropin
Izdelan laboratorijski postopek dokazuje možnosti pridobivanja barvila po sledečem postopku:
Grozdne tropine, ki ostajajo pri proizvodnji vina takoj po stiskanju sejemo. S tem ločimo lupino od semen. Lupine najprej ekstrahiramo z vročo vodo. S tem odstranimo vinski kamen in nečistočo. Nato ekstrahiramo an-tocianska barvila s kislo raztopino etanola in vode. Ekstrat koncentriramo z uparevanjem v vakuumu. Lahko ga tudi uprašimo. S tekočim ali uprašenim ekstraktom lahko obarvamo živila rdeče.
Stranski proizvod je vinski kamen.
Postopek pa pridobivanje magnezijskega subkarbonata iz slanice
Izdelan je postopek za pridobivanje magnezijskega subkarbonata iz slanice, po pridobivanju soli iz morja. Magnezijev subkar-bonat je bazični magnezijev karbonat v obliki zelo drobnega belega praška.
Postopek je sestavljen iz: priprave slanice in priprave raztopine kalcinirane sode, obarjanja proizvoda v vroči slanici (90° C) z raztopino sode, ločanja proizvoda od slanice s centrifugiranjem in izpiranjem ter sušenjem proizvoda. Z vsakim pridoblje-
nim kilogramom zmanjšamo izdatek za uvoz substrakta za 5 DM.
Izboljšava lebdečih ribolovnih
mrež
Nizko odporna lebdeča mreža za ulov plave ribe omogoča, pri isti moči ladijskega motorja povečanje odprtine mreže za 4-krat. Z uvedbo te mreže je za 60 odstotkov zmanjšan uvoz materiala in je bilo prihranjeno 6.393.800,— dinarjev.
Medobčinska gospodarska zbornica je z regionalno razstavo inovacijskih dosežkov prispevala velik delež pri vzpodbujanju inovacijske dejavnosti v naši regiji, dala je moralno in motivacijsko oporo inovatorjem in vsem tistim, ki so prepričani, da razvoj lahko temelji predvsem na lastnem znanju in naporih.
NA 13. KONGRESU ZKJ
V svoji razpravi na 13. kongresu ni govoril o lokalnem ribištvu, temveč o ribištvu in ob tem pridobivanju hrane iz morja kot jugoslovanskem problemu. Izhajal je iz stališča Droge, kot edine delovne organizacije na Slovenskem, ki se bavi z ribolovom.
Osvetlil je številne probleme, s katerimi se srečujejo ribolovne organizacije, probleme, ki izhajajo iz dolgoletnega nenačrtnega izkoriščanja morja.
»Naš odnos do morja je velikokrat nepravilen, včasih morja ne priznavamo, drugič si ga lastimo.
Ribolov in predelava rib sta iz leta v leto manj akumulativna in zato ne moreta realizirati lastnih programov. To še ne pomeni, da lahko z obalo in morjem prosto razpolagajo drugi koristniki. Nujno potrebno je v prostorskih planih rezervirati področja za morsko kulturo, da se ne bi prepletale različne dejavnosti na isti lokaciji.
Vse pogostejši so primeri, da se urejena obala oddaja kot osnovno sredstvo v upravljanje marinam, ribiške ladje pa morajo zapustiti pomole, na katere so bile vezane desetletja ali plačevati visoke tarife za privez.
Ribištvo ni deležno ne davčnih olajšav carine ne regresiranega goriva. Faktorjev, ki ovirajo razvoj ribolova je še. Eden od teh je cena ribiških ladij. Ta je tako visoka, da si ribolovne organizacije ne morejo privoščiti novih ladij in s tem ne morejo opravljati dosledno svojih funkcij, med katerimi je tudi ta, da čuvajo naše meje.
Poseben problem predstavlja skladiščenje rib, saj večina ribolovnih organizacij nima hladilnic, ali pa je njihova kapaciteta premajhna.«
Tov. PRELAZ je v svoji razpravi naštel vrsto problemov v ribiški dejavnosti, ki so proble-
mi kot že rečeno celotnega ribištva v Jugoslaviji.
Pozval je vse komuniste, ki so zaposleni v DO, katerih dejavnost je lov in predelava rib, naj se akcijsko povežejo, da bi se na osnovi usklajenih mnenj in usmeritev osvobodili ozkih regionalnih interesov in se kritično lotili reševanja naštetih problemov.
Za napredek ribištva, ki nudi zdravo in najcenejšo proteinsko hrano je tov. PRELAZ predlagal naslednje:
1. V prostorskih planih obalnih občin predvideti področja za marikulturo.
2. Da se sistemsko uredi gradnja ali uvoz ribiških ladij.
3. Da se zagotovi privez ribiških ladij v lukah in pomolih, ki niso grajeni v posebne namene.
4. Da se odpravijo ali znižajo davki in carine za ribištvo.
5. Da se zniža cena goriva za znesek carine in drugih pristojbin (15,662 din/l).
6. Da se povečajo izvozne stimulacije vsaj za višino uvozne bariere dežel EGS.
7. Da se zmanjša obrestna mera predelovalnih industrij zaradi dolgega proizvodnega ciklusa.
Otvoritev skladišča v Samoboru je bila obenem tudi prilika za srečanje poslovnih partnerjev ... (z leve) HABJANIČ Martin, direktor TOZD GOSAD, ZANOLLA Luigi, dolgoletni in največji kupec gob in polžev iz Brescie, ŽNIDARŠIČ Silvo, vodja področja zunanje
trgovine.
Sig. ZANOLLA je pred dnevi slavil 20-lctnico sodelovanja z DROGO.
Prcil tolikimi leti sta s tov. KRALJEM, takratnim direktorjem DROGE, prvič organizirala odkup in prodajo svežih gob v Italijo. Začela sta v Sloveniji, kasneje pa sc pojavita kot organizatorja odkupa in izvoza v ostalih republikah.
Ostrige - kvalitetna, okusna hrana
Gojenje ostrig je stara dejavnost, ki sega daleč nazaj v zgodovino. Kitajci to počno že več tisočletij. Ostrige so cenili že Stari Grki, nadalje Rimljani, vse do propada Rimskega cesarstva, ko so tudi ostrige izginile v pozabo, vse do 17. stoletja, ko jih ponovno odkrijejo Francozi.
Danes je vzreja ostrig predmet marikulture širom po svetu. Največje proizvajalke ostrig so ZDA, sledijo ji Japonska, Republika Koreja, Francija, Mehika itd.
Pri nas, na Jadranu, že z več kot stoletno tradicijo gojijo ostrige Ostrea edulis v Stonu. Kljub temu pa je proizvodnja v primerjavi z državami z razvitim školjkarstvom dokaj nizka. Tako je bila leta 1984 letna proizvodnja v Jugoslaviji preko 1000 ton školjk, kar predstavlja najvišjo vrednost v povojnem obdobju.
Ostrige se v svetu goji na več tehnološko že dokaj izdelanih načinov. V Franciji jih gojijo predvsem na dnu (on bottom), ker je to najboljši način, ki omogoča ostrigi, da oblikuje pravilno obliko lupine. Po takih ostrigah je na trgu tudi največje povpraševanje. Poleg omenjenega se uporabljajo še tako imenovani »off-bottom« načini gojenja, t.j. gojenje na »pergolarjih«, metoda gojenja v linijah, ki sta najbolj pogosti pri nas in pa gojenje na splavih. Prednosti gojenja ostrig na linijah in splavih pred gojenjem na dnu, so predvsem v večji produkciji ostrig na enoto površine in hitrejši rast školjk. Tako gojenje ni odvisno od oblike dna in globine, ostrige so tako bolj ali manj izven dosega predatorjev.
Ostrige so filtratorji. Hranijo se s planktonom in manjšimi organskimi delci. Dnevno prefiltrira školjka do 170 1 vode.
Tudi na Slovenski obali obstajajo naravne možnosti za vzrejo večjih količin ostrig, predvsem v Strunjanskem in Piranskem zalivu. Z namenom, da raziščemo kolikšne so možnosti za komercialno vzgojo ploščate ostrige ob naši obali, smo se v lanskem letu odločili za poskus, ki nam bi dal predvsem dva odgovora:
— kakšna je rast oz. produkcija ostrig v prvih dveh do treh letih rasti, t.j. v času, ko naj bi ostrige dosegle tržno velikost in drugič
— ugotoviti, kakšen je ulov, oz. pritrjevanje prosto plavajočih ličink mladih ostrig za nadaljnjo vzgojo.
Poskus je bil zastavljen na dveh lokacijah, kjer naj bi kasneje, ob ugodnih rezultatih, tudi prišlo do komercialne vzgoje, t.j. v Piranskem in Strunjanskem zalivu.
V ta namen je bila iz Limske-ga kanala prenešena poskusna količina leto dni starih mladic ostrig, ki so bile prejšnjo pomlad nasajene na obe lokaciji. Istočasno so bili postavljeni kolektorji za lov prostoplavajočih mladic.
Rezultati poskusa so obetavni. Školje rastejo razmeroma hitro
in dosegajo komercialno velikost v starosti povprečno dveh let. Na zbiralce za mladice (kolektorje) se je pritrdila velika količina mladih ostrig. Njihovo število znaša 600 — 700 kom. na kolek-tor, kar je približno enako, kot znašajo vrednosti v Limskem kanalu, ki ima izredne pogoje za zbiranje in rast ostrig.
Ob majhni smrtnosti ostrig, okrog 5 odstotkov, ocenjujemo obe poskusni lokaciji kot ugodni za pritrjanje mladic in za gojenje školjk do prodajne velikosti.
Približno leto dni stare mladice ostrig, nalovljene v Piranskem in Strunjanskem zalivu (njihovo število ocenjujemo na 10.000 kom.) pa že predstavlja poskusno proizvodnjo TOZD RIBA in njihovih kooperantov.
Pridobivanje mladic ostrig poteka predvsem na Zahodu v veliki meri že umetno v valilnicah in naprej v naravnih ali umetnih bazenih. V predelih z ugodnimi klimatskimi in biološkimi razmerami pa poteka ta proces še vedno z zbiranjem mladic v morju, kar je dosti enostavnejše in cenejše.
Komercialno sta najpomembnejši dve vrsti ostrig:
1. Japonska ostriga (CRASSOST-REA GIGAS), ki v svetovni trgovini predstavlja največji del (95 odstotkov)
2. Ploščata (plemenita) ostriga (OSTREA EDULIS), ki je pomembna v glavnem le v evropskih okvirih.
Vzgoja je pri obeh enaka, razlika je le v hitrosti rasti. Ploščata ostriga raste počasneje in je zato pri vzgoji potrebno za 35 odstotkov več časa. Dosega pa višjo ceno in je pri sladokuscih tudi bolj cenjena.
Najugodnejši čas za prodajo in uživanje ostrig je v hladnem delu leta. Od septembra do aprila je kvaliteta mesa ostrig najboljša. Poletje je čas drstenja. Zaradi izmeta spolnih produktov so školjke takrat »prazne«, oslab-
Delovna organizacija ZZ »BROTN JOCOOP« Citluk je dne 23. 5. 1986 odprla obrat za proizvodnjo šampinjonov. Na svečani otvoritvi so bili predstavniki federacije, gospodarskih zbornic Bosne in Hercegovine ter Slovenije, predstavniki SOZD HP Ljubljana, DO DROGA Portorož
ljene, kar pri višjih temperaturah lahko povzroči kvarjenje.
Ostrige skladiščimo pri temperaturi od 5 — 1° C, najbolje obtežene, pa se ne odpirajo in izgubljajo dragoceno tekočino.
Kemijska analiza mesa ostrig kaže,, da vsebujejo školjke okrog 80 odstotkov vode, 8 odstotkov beljakovin (mleko 4 odstotke), 4 odstotke ogljikovih hidratov (mleko 5 odstotkov), maščob do 2 odstotka, minerale in vitamine. 100 g mesa ostrig (povprečno 15 ostrig) ima kalorično vrednost okrog 80 Kcal (335 KJ).
Ostrige je potrebno pri uživanju dobro zgristi, saj se v želodcu težko razgrajujejo, zaradi česar se izloča prekomerna količina želodčnega soka, ki lahko povzroči bolečine v želodcu.
Ostrige se uživa v glavnem surove, z različnimi dodatki, kot so limona, poper, ketchup, ali brez, pač odvisno od okusa.
Bojan Kocjančič, dipl. biolog
in TOZD »GOSAD« SREDIŠČE OB DRAVI ter predstavniki DO »Kolinska« iz Ljubljane.
Investicijsko dokumentacijo za obrat je izdelala DO »Smelt« iz Ljubljane. Obrat je bil zgrajen v času od sredine leta 1983 do konca preteklega leta. Vrednost investicije znaša 335.149.000.— dinarjev, od tega predstavlja cca 17 % vrednost opreme. Oprema je izključno domače proizvodnje, le 5 % opreme je iz uvoza.
Zmogljivost proizvodnje je 360 ton šampinjonov letno, proizvodnja komposta pa omogoča še proizvodnjo dodatnih 200 ton šampinjonov v kooperaciji. Od predvidene proizvodnje šampinjonov bo 85 % namenjenih DO DROGA Portorož in DO »Kolinska« iz Ljubljane za nadaljnjo predelavo.
V obratu je trenutno zaposlenih 40 delavcev, ob polni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet pa bo zaposlenih 70 delavcev. Obrat je prva investicija zgrajena v Hercegovini, zgrajena s sredstvi za nerazvite republike in do-krajiine ter sredstvi sovlagateljev DO DROGA in DO »Kolinska«.
Ivan Rakovec
Zamenjam dvosobno stanovanje (50 m2) v Kopru za enako ali podobno v Luciji.
Naslov je na uredništvu Naš glas pri Majdi VLAClC, DSSS — Obala 27, Portorož.
Uredništvo
Otvoritev obrata za proizvodnjo šampinjonov v Medugorju
Kratek pregled zdravilnih rastlin iz družine ustnatic (Lamiaceae - Labiatae)
V to družino uvrščamo približno 3500 vrst rastlin, ki so razširjene po vsem svetu, največ pa jih je v sredozemskem območju. To so zelišča, polgrmi ali grmi. Steblo imajo pogosto četverorobo, liste navzkrižno razvrščene, cvetove pa združene v navidezno vretenčasta socvetja. Venčni listi so zrasli v cev, ki je na koncu razširjena in razcepljena v dve ustni. Od tod tudi ime družine — ustnaticc. Večina predstavnikov te družine vsebuje večje količine eteričnih olj, ki jim dajejo značilen, aromatičen vonj. Prav zaradi tega jih uporabljamo kot dišavnice ali začimbe.
Pomembnejši predstavniki ustnatic:
rožmarin, žajbelj, melisa, meta, materina dušica, sivka, dobra misel, mrtva kopriva, ožepek, šetraj, srčnica, vrednik, grenkuljica, šarplaninski čaj ...
PREGLED POSAMEZNIH ZELISC
mm
mm*
# Xlis7
v. --
;
NAVADNI ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis L.)
Druga imena: pravi rožmarin, slovenski rožmarin
Uporabljamo liste — Folia Ros-marini.
Vedno zelen, 50—150 cm visok grm, raste na kamnitih, prisojnih in grmovnatih mestih v sredozemskem območju. Večja rastišča so pri nas na Hvaru, Visu in Solti, kjer ga gojijo za pridobivanje eteričnega olja.
Cveti od marca do aprila. Cvetovi so drobni, svetlomodre barve.
Učinkovine: 1,0—2,5 % eteričnega olja (CINEOL, PINEN)
8 % čreslovin (rožmarinska kislina)
Flavonoidi (luteolin, apigenin)
Delovanje in uporaba:
AROMATICUM, STOMACHI-UM, CARMINATIVUM, ANTI-SPASMODICUM, CHOLAGO-GUM, NERVINUM
— pospešuje in ureja prebavo, poživi delovanje in izločanje žolča,
— poživlja krvni obtok in zvišuje krvni pritisk.
Opozorilo! Večje količine eteričnega olja povzročajo	vnetje
črevesa in ledvic.
NAVADNA DOBRA MISEL (Origanum vulgare L.)
Druga imena: divji majaron, dobromislika, čober, sušica, do-brovoljka, zabrta,...
Uporabljamo cvetočo rastlino
— Herba Origani.
30—60 cm visoka trajnica s prijetnim aromatičnim vonjem.
Uspeva na suhih pobočjih, grušču, posekah in travnikih od nižine do montanskega pasu po vsej Sloveniji.
Cveti od julija do septembra. Cvetovi so rožnati do škrlatno rdeči (redko beli) ter sestavljajo latasto socvetje.
Učinkovine:
0,15—0,40 % eteričnega olja (TI-MOL, KARVAKROL)
8 % čreslovin grenčine
Delovanje in uporaba:
STOMACHICUM, CARMINATI-VUM, DIURETICUM, DIAPHO-RETICUM
— ureja prebavo
— deluje proti krčem in bolečinam v trebuhu
— pomaga pri izkašljevanju
— pospešuje znojenje in potenje
— gojenje oblike tega rodu kot začimba za pizze.
Soroden dobri misli je majaron (Majorana hortensis Moench.)
Ja
V
-■4 ,
■V;
TT:
(Jvv
&	■4fe?
	
1	. ‘j r ‘ ‘s c* :• v ' M1 *■' ■ ' v
‘	: ■ v
NAVADNI VREDNIK (Tcucrium chamaedrys L.)
Druga imena: urhovka, žuljev-ka, krčnica, želodčnik, roža svete Urše, roža svetega Urha,...
Uporabljamo rastlino — Herba Chamaedryos.
Do 70 cm visoka trajnica raste na suhih, kamnitih pobočjih, grušču in v svetlih gozdovih od nižine do montanskega pasu po vsej Sloveniji.
Cveti od julija do septembra. Cvetovi so škrlatne barve. Učinkovine: eterično olje grenčine čreslovine
Delovanje in uporaba:
TONICUM, AROMATICUM, DIURETICUM,
— kot začimba
— pospešuje tek in ureja prebavo
— izdelava zeliščnih likerjev.
Uporabljamo cvetočo rastlino Herba Thymi serpylli.
Trajni, do 30 cm visoki, največkrat prilegli ali plazeči se grmički s številnimi stranskimi zakoreninjenimi pritlikami. Uspeva na suhih in prisojnih mestih, med skalovjem, ob poteh, po vsej Jugoslaviji.
Cveti od maja do septembra. Drobni svetlo rožnati cvetovi so v gostih, kroglastih socvetjih. Učinkovine:
0,15 %—1 % eteričnega olja (CINEOL, TIMOL, KARVAKROL) 3,4—7,4 % čreslovin grenčine (SERPYLLIN) flavoni
Delovanje in uporaba:
STOMACHICUM. ANTISPASMO-DICUM, NERVINUM, CARMI-NATIVUM, AROMATICUM
— začimba, zboljšuje okus
— ureja prebavo
— pomaga pri izkašljevanju (oslovski kašelj, astma)
— pomirja krče in deluje proti napenjanju
Sorodna vrsta je vrtna materina dušica ali timjan (Thymus vulgariis L.)
\
111
Jt !fa /(t-ag
MATERINA DUŠICA (Thymus serpyllum L.)
Druga imena: babja dušica, bu-kovica, divji timjan, materinka, materin dušek,.. .
DELJENOLISTNA SRCNICA (Lconurus cardiaca (L.) Bcnth.)
Druga imena: srčnica, srčnik_ Uporabljamo rastlino — Herba Leonurii.
15—25 cm visoka trajnica uspeva na suhih pašnikih, grobi ju, sončnih in kamnitih pobočjih po vsej Sloveniji.
Cveti od julija do septembra.
Učinkovine:
grenčine (LEONURIN)
5—8 % čreslovin flavonoidi, alkaloidi, sledovi eteričnega olja Delovanje in uporaba: AROMATICUM, EMMENAGO-GUM
— znižuje krvni pritisk
— upočasnuje prehitro bitje srca
— krepi oslabelo srce.
NAVADNI OŽEPEK (IIyssopus oflicinalis L.)
Druga imena: izop, sipan, velen-duh, ožep, ižep ...
Uporabljamo rastlino — Herba Hyssopi.(
Do 50 cm visoka trajnica raste na suhih, skalnatih in gruščnatih pobočjih. Tudi gojen.
Cveti od avgusta do septembra. Cvetovi so temno modre, redkeje rožnate barve.
Učinkovine:
0,3—1 % eteričnega olja 5—8 % čreslovin (PINEN)
3—6 % grenčin (DIOSMIN)
Delovanje in uporaba:
— blaži kašelj, astmatične napade
— ureja prebavo
NAVADNA MELISA (Melissa of-ficinalis L.)
Druga imena: aselnica, srčno zelje, čebeloperka, 'črniva, medeni list, medenka, maternjak, osel-nica,. ..
Uporabljamo liste in cvetove
— Folia ali Flores Melissae.
30—60 cm visoka trajnica z močnim vonjem po limonah. Kaste po posekah, starih gozdovih, ob poteh, plotovih, v glavnem pa kot gojena rastlina.
Učinkovine:
0,02—0,2 %eteričnega olja (CI-TRAL, CITRONELAL, GERANI-OL)
4,5	% čreslovini flavonoidi
Delovanje in uporaba:
STOMACHICUM, CARMINATI-VUM, SEDATIVUM, DIAPHORE-TICUM, NERVINUM
— izboljšuje okus
— pomirja glavobol, migreno
— pri želodčnih krčih
— deluje antiseptično
VRTNI ŠETRAJ (Satureja hortensis L.)
Druga imena: čober, šatraj, šetraj ka
Uporabljamo nadzemni del rastline ali1, pa samo liste — Herba ali Folia Saturejae.
Enoletna, do 35 cm visoka rastlina z zelo aromatičnim vonjem, uspeva divje na kamnitih, grmovnatih pobočjih.
Najbolj je razširjena v Dalmaciji, Hercegovini in Makedoniji. Pogosto gojena.
Rastlina cveti od julija do septembra. Cvetovi so modrikasto bele barve.
Učinkovine:
0,3—2 % eteričnega olja (KAR-VAKROL, CIMOL)
4—8,5 % čreslovin
Delovanje in uporaba:
AROMATICUM, ANTIDIAR-RHOICUM, STOMACHICUM, CARMINATIVUM, EXPECTO-RANS
— kot začimba
— pospešuje in ureja prebavo
Vrtnemu šetraju je soroden kraški šetraj (Satureja monta-na).
POPROVA META (Mentha pipe-rila)
Križanec med klasasto meto (Mentha spicata L.) in vodno meto (Mentha aquatica L.). Uporabljamo rastlino ali liste
— Herba ali Folia Menthae pi-pemtae.
Do 1 m visoka trajnica z značilnim aromatičnim vonjem. Gojimo jo v vrtovih.
Cveti od julija do septembra. Cvetovi so združeni v svetlovijo-ličasta ali svetlo rožnata socvetja.
Učinkovine:
0,5 %—4 % eteričnega olja (MENTOL, MENTON)
6—12 % čreslovin flavonoidi
Delovanje in uporaba:
STOMACHICUM, SPASMOLYTI-CUM, CARMINATIVUM, CHO-LAGOGUM, CHOLERETICUM
— pospešuje nastanek in izločanje žolča
— pomirja krče v želodcu in črevesju
— popravlja okus in vonj.
Ob 32. krajevnem prazniku KS Središče ob Dravi je na svečani seji družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti in ob podpisu listine pobratenja Osnovne šole Središče ob Dravi ter Osnovne šole Gornji Mihaljevec-Meci-nec v kulturnem delu nastopal Tržaški oktet.
Oktet je lansko leto praznoval 15-letinico uspešnega in plodnega delovanja. Ob tem je nastopal v Zagrebu, Križevcih in Sarajevu ter Beogradu. Posebno doživetje pa je bil nastop pri predsedniku italijanske republike Sandru Per-tiniju. PERTINI je na koncu, ko je pozorno prisluhnil slovenski pesmi, izjavil: »Slišal sem peti veliko zborov, takšnega kot je vaš, še nikoli.«
S predstavitvijo slovenske pesmi na številnih prireditvah in gostovanjih Tržaški oktet prispeva k slovenski glasbeni ustvarjalnosti in kulturi.
Upam si trditi, da tako kvalitetnega petja v Središču še ni-
ŽAJBELJ (Salvia oflicinalis L.)
Druga imena: prava kadulja, čisteč, vrtni žajbelj, žajbl, žav-bej, ...
Uporabljamo liste — Folia Sal-
viae.
Do 70 cm visok močno d’lakav sredozemski polgrmič, prijetnega, aromatičnega vonja. Uspeva na suhih, kamnitih tleh v primorju. Cveti od maja do julija. Vijoličasti dvoustni cvetovi sestavljajo navidezno klasasta socvetja.
Učinkovine:
1—2,5 % eteričnega olja (TUJON, BORNEOL, PINEN)
3—7 % čreslovin grenčine (KARNOZOL)
1—3 % Flavonoidov
Delovanje in uporaba:
CARMINATIVUM, ANTISEPTI-CUM
— proti potenju pri rekonvale-scentnih in pljučnih bolnikih
— proti vnetju dihalnih organov, žrela, želodca in črevesja.
smo slišali. Občinstvo je sprejelo koncert z navdušenjem. Oktet je ze'lo kakovostno izvedel program. Vendar koncert v dvorani r\i bil zaključek njihovega nastopa. Prav tako so navdušili tudi krajane, starejše od 70 let, ob njihovem sprejemu. Zapeli so tako doživeto, da so se zarosile oči skoraj vsem prisotnim. Za svoj nastop so prejemali čestitke in priznanja od vsepovsod. Sprejemali so vabila za nastope v Murski Soboti, Varaždinu, v Švici med zdomci ter še in še.
Središčani si želijo, da bi jih Tržaški oktet čimprej zopet obiskal in jih navduševal s svojim umetniškim petjem. Ob tem ne gre prezreti delovne organizacije »DROGA« PORTOROŽ in njene temeljne organizacije »GOSAD« iz SREDISCA ob Dravi, ki sta omogočili nastop Tržaškega okteta.
Prijateljem »oktetovcem« pa še enkrat hvala za nepozabne kulturne trenutke.
Ivan Rakovec
Pripravil: Jadran Rusjan
Tržaški oktet v Središču
Analiza bolniškega staleža delavcev Droge
V OBDOBJU 1979 — 1985
Z izdelavo analiz bolniškega staleža smo v DROGI začeli že v 1. 1979, od leta 1981 pa jih vsako leto dosledno izdelujemo.
Zbrali smo naslednje podatke:
— odstotek odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža
— odstotek odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža do 30 dni
— odstotek bolniškega staleža nad 30 dni
— odstotek bolniškega staleža za nego družinskega člana
— odstotek bolniškega staleža zaradi nesreč pri delu
— odstotek bolniškega staleža zaradi nesreč izven dela
— odstotek bolniškega staleža zaradi boleznin.
Porodniškega dopusta nismo računali.
Bolniški stalež smo računali po delovnih dnevih za potrebe DO (266 delovnih dni) in po koledarskih dnevih (365 dni), kot raču-
najo v zdravstveni skupnosti zaradi primerjave bolniškega staleža v panogi in republiki.
Razlogov za izdelavo analize bolniškega staleža je več:
1. Ugotovitve stanja bolniškega staleža za posamezno TOZD, DSSS in DO.
2. Primerjave med TOZD in DSSS ter DO.
3. Ugotavljanje vzrokov izostajanja.
4. Iskanje možnih rešitev za zmanjšanje bolniškega staleža.
Podatke so redno pošiljale vse TOZD in DSSS, razen TOZD GOSAD, ki jih je poslala le leta 1979, za 1. 1984 pa jih niso poslale TOZD KRAS MPI, TOZD SUDEST, TOK VINAKRAS in TOZD VINAKOPER.
BOLNIŠKI STALEŽ PO TOZD IN DSSS
TOZD, TOK DSSS			Delovni dnevi					Koledarski dnevi			
	1979	1981	1982	1983	1984	1985	1981	1982	1983	1984	1985
Argo	11,8	10	9	9	10,5	10,5	8	6	6	7,5	8
Blagovni											
promet	5	3,5	5	5	4	4	3	4	3,5	3	3
Delamaris	10,4	11	10	11	11	13	8	7	8	8	9
DSSS	4,6	6	6	6	4	4	5	4	4	3	3
Gosad	5										
Kras MPI						6					5
Riba	9,1	8	8	5,5	8	9	6	6	7	6	7
Soline	6,4	6	7	9	7	9	5	5	6	5	6
Sudest	4,3	5	6	9		7	3	5	4		5
Agraria											
(Živila)	7,7	6	6	8	8	7	4	4	5	6	5
Viiinakras						3					2
Vinakoper											
(Kmet. pr.)	5,2	10	13	10		7	7	9	8		5
Začimba	10,3	12	12	12	10	10	9	9	9	7,5	7
DROGA	7,9	8,4	8,2	8,5	7,7	7,5	5,5	6	6,1	5,7	5,1
BOLNIŠKI STALEZ V L. 1985 — PRIMERJAVA MED TOZD IN DSSS IN PO MESECIH TER UGOTAVLJANJE VZROKOV
V 1. 1985 smo zaradi bolniškega staleža izgubili 60792 delovnih dni od skupnih 814.668 — to je 7,5 odstotka (TOZD GOSAD ni upoštevan). Najvišja odsotnost z dela zaradi bolezni je bila v TOZD DELAMARIS (13 odstotkov), sledijo pa mu ARGO (10,5 odstotka), ZAČIMBA (10 odstotkov), RIBA (9 odstotkov) in SOLINE (9 odstotkov); najnižja v TOK VINAKRAS (3 odstotke), BLAGOVNI PROMET (4 odstotke) in DSSS (4 odstotke).
V TOZD, kjer je bolniški stalež najvišji, je zaposlenih večje število delovnih invalidov, in sicer: v TOZD DELAMARIS je 23 delovnih invalidov (4 odstotke), v ZAČIMBI 15 (8,4 odstotka), v ARGU 7 (4,2 odstotka).
V TOZD DELAMARIS in TOZD ARGO so zaposlene predvsem žene-matere, veliko je mater samohranilk, ki so pogosto na bo-lovanju zaradi nege družinskega člana.
TOZD ZAČIMBA in SUDEST imata najvišjo starostno strukturo delavcev, posledica tega je tudi visok odstotek bolniškega staleža nad 30 dni (dolgotrajna obolenja).
Največja odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu je v TOZD KRAS, MPI, ZAČIMBI in ARGU zaradi pogojev dela. Na nekaterih delovnih mestih (dela na klavni liniji, v mesnicah, emba-liranje ...) je nevarnost za nesrečo večja.
Največ izostankov z dela zaradi nesreč izven dela je bilo v TOZD SOLINE in TOZD KRAS MPI, vendar pa ta podatek ni realen. Teh podatkov nismo pre-
jeli iz vseh TOZD, oz. so to kategorijo šteli med boleznine.
Največji procent boleznin v DO je bil v februarju in marcu (prehladna obolenja, gripe), najnižji pa v poletnih mesecih (julij, avgust).
Procent bolniškega staleža v naši DO (7 odstotkov) je bil v
1.	1985 za 2 odstotka višji od bolniškega staleža v regiji (4,96 odstotka).
Med vzroki za tako visok odstotek boleznin v naši DO pa niso le visoka starostna struktura, slabši delovni pogoji, veliko število mladih delavcev in mater samohranilk, ki so na bolniški pogosto zaradi nege bolnega otroka, ampak tudi slabi življenjski pogoji, nerešena stanovanjska problematika delavcev — predvsem mladih družin (najbolj pereč problem je v TOZD DELAMARIS, kjer trenutno čaka na rešitev stanovanjskega vprašanja 177 delavcev — od teh je skoraj 100 podnajemnikov, skupno torej 30 odstotkov vseh delavcev TOZD). Tudi nekateri delavci, ki čakajo na ocenitev invalidske komisije so razmeroma dolgo časa na bolniški (od 6 mesecev do treh let) — trenutno imamo v bolniškem staležu 20 takih delavcev.
Nekateri delavci tudi ne upoštevajo zdravnikovih navodil in s svojim neprimernim obnašanjem podaljšajo začasno delovno nezmožnost, drugi spet izkoristijo bolniški stalež za opravljanje dela »na črno« ali si z njim po-
daljšajo redni letni dopust. Veliko bolniške je tudi na račun »plavih dnevov, oz. plavih ponedeljkov«.
ISKANJE MOŽNIH REŠITEV ZA ZMANJŠANJE BOLNIŠKEGA STALEŽA
Rešitev za zmanjšanje bolniškega staleža je pravzaprav v odpravi njegovih vzrokov, kjer je to mogoče, to pa pomeni:
— potrebno bi bilo izboljšati delovne pogoje, kar bi hkrati znižalo število delovnih invalidov in nesreč pri delu;
— obstajati bi morala večja povezanost med neposrednimi vodji in lečečim zdravnikom, oziroma strokovno službo v DSSS (DE Kadrovanje in socialno delo), posebno v primerih, ko delavec čaka na ocenitev invalidske komisije ali, če obstaja sum, da delavec koristi bolniški stalež za opravljanje privatnih zadev;
— pogodbe z delavcem, ki je opravljal kontrolo bolniškega staleža, v 1. 1986 nimamo več; za preverjanje bolnih se je izkazalo kot izredno potrebno, zato bi ga morali v naši DO ponovno uvesti;
—• dobro bi bilo uvesti stimulacijo — nagrado za tiste delavce, ki niso bili na bolova-nju dlje časa (npr. v šestih zaporednih mesecih).
Podrobnejše podatke o gibanju bolniškega staleža v TOZD in DSSS za obdobje 1979 — 1985 dobite v DSSS PORTOROŽ — DE Kadrovanje in socialno delo.
Socialna delavka: Neva Sinožič
IN ZA KONEC, ZA TISTE, KI TEGA NE VEDO:
namen bolniškega staleža je, da sc delavci v tem času pozdravimo, da lahko spet opravljamo svoje delo ne pa, da ta čas izkoristimo za opravljanje zasebnih zadev ali celo, da z njim podaljšujemo svoj dopust.
Z nabiranjem soli so solinarji pričeli pred 14-dnevi. Zaradi klasičnega načina proizvodnje, ki je močno odvisna od vremenskih razmer, pa nabiranje ne poteka kontinuirano saj je bilo v zadnjih dneh veliko dežja.
POLETNI MESECI NISO LE CAS ŽETVE PŠENICE TEMVEČ TUDI CAS NABIRANJA SOLI.
PO HEMINGWAYU »KOMU ZVONI«
KMETU, DRUŽBI...?
Obiskali smo trojico kmetov, dolgoletne kooperante, ali kakor je njim ljubše, dolgoletne zadružnike. Številne reorganizacije, spremembe nazivov do njih niso prodrle, še vedno so člani zadruge, v katero so se vključili pred mnogimi leti.
Obiskali smo jih konec aprila, vreme je bilo muhasto, pravo aprilsko. O tem, kako kaže letina, se nismo pogovarjali, saj je bilo še prezgodaj za kakršnokoli napoved, zvedeli pa smo za težave, s katerimi se kmetje pogosto srečujejo in, seveda, obudili spomine na lepše čase.
V Tribanu smo obiskali BRZA-NOVE. Viktorja, kooperanta vinogradnika, upokojenega kletarja TOZD VINAKOPER, smo našli v »vali-« v vinogradu, kamor nas je napotila žena Štefanija. Obiska se je razveselil. Oče Viktor, je bil ta dan še posebno zgovoren. Pogovor se je začel že na poti v hišo, ob kavici pa se je ta razvil v pravo »debato«.
Viktor BRZAN je član zadruge od leta 1946. V najemu ima 2 ha družbene zemlje, na kateri je zasajeno 5000 trt. Pri Bržanovih pridelajo letno 2,5 vagona grozdja in ga v celoti oddajo v TOZD VINAKOPER.
Posestvo in delo v vinogradu si oče Viktor deli s sinom Borisom, ki je zaposlen v TOZD VINAKOPER kot tehnolog vinogradništva. Svoje izkušnje in strokovnost koristi v svojem vinogradu pri striženju in šprica-nju trt, vse ostalo pa opravlja oče.
VIKTOR BRŽAN pri delu v vinogradu
»Tega, ostalega dela, je bilo včasih veliko, danes pa ne«, je dejal oče Viktor: »Prisluhnil sem nasvetom mladih, češ, da vsaka trava ne škodi vinogradu.«
Odgovori na vprašanja, kaj misli o kooperaciji, pospeševalni službi, odnosu družbe do kmetijstva, so ponovno potrdili, da je kmečko razmišljanje pravo in zdravo, toda premalo upoštevano. »Od kooperacije smo imeli nekaj več podpore v začetku kmetovanja, predvsem moralne, danes pa imamo od nje bore ma-
lo.	Delavci TOK so premalo zainteresirani za kooperanta. Morda je moje gledanje enostransko na-
mreč, sin je agrarijec, zaposlen v TOZD VINAKOPER. To v TOK vedo, vedo, da je sam strokovnjak in da nudi doma dovolj strokovne pomoči, zato so naši stiki z ostalimi pospeševalci slabši.
Nezainteresiranost za kooperanta se kaže drugod, na primer pri odkupni ceni grozdja. Cena med grozdjem in vinom ni v pravem razmerju. Cene grozdja bi morale biti primernejše, spremljati bi morale stroške proizvodnje.
Tudi pri nabavi gnojila imamo težave. Na trgu gnojilo občasno zmanjkuje. Zaradi nestalne oskrbe trga z gnojilom ga kmetje, ko se pojavi, kupujejo v večjih količinah, tako da nekateri ostanejo brez.
Za take in podobne težave pa ni kriva sama TOK, temveč odnos družbe do kmetijstva, ki ga je leta in leta zanemarjala, ne da bi še danes ugotovila pravo povezanost kmetijstva in ostalih dejavnosti. Lep primer sta Turizem in kmetijstvo: tesno sta povezana, eden od drugega živita. V SOZD sta formalno-pravno povezana, ne pa dejansko, veriga, ki bi morala biti trdna, se trga — kaj to pomeni? SOZD se ukvarja z malenkostmi...«
Postavili smo vprašanje, aktualno za tisti čas: »Mislite, da bosta aferi z vinom v Avstriji in Italiji imeli določen vpliv na prodajo naših vin?«
»Vsekakor, za nas je to ugoden trenutek, ne pa rešilen. Pri prodaji bomo morali pač kaj več narediti, nesreča drugih ni dovolj, da se rešimo vseh težav.«
Na žalost sta aferi z vinom imeli tudi pri nas »močno« negativen vpliv. Zaupanje pivcev vin je padlo povsod.
Poleg tega, da je vzoren vinogradnik, je Viktor BRZAN aktiven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti Škocjan. Problemi kmetov v tej krajevni skupnosti so tudi njegovi problemi in jih zato tudi skuša rešiti.
Isti dan smo obiskali družino JOGAN, doma z Vipavskega.
Oče Jože, 91 let, in trije sinovi so se v Prade priseljevali postopoma, od leta 1959.
Jože JOGAN, drugi sin, se je z družino preselil v Prade leta 1974.
Z Vipavskega, kjer so imeli veliko kmetijo, so se preselili zaradi težkih pogojev dela. Vinograd in ostale površine, ki so jih
JOŽE JOGAN oče s sinom Jožetom
obdelovali, so se nahajale na težko dostopnih, strmih predelih, tako da obdelovanje zemlje s kakršnokoli mehanizacijo ni bilo mogoče. Ob preselitvi v Istro so Joganovi kupili 3 ha zemlje in na 2 ha postavili vinograd, trto refošk in nekaj merlota. Nekaj let kasneje pa so trije bratje skupaj najeli 3 ha zemlje. Postavili so vinograd, ki ga danes skupno obdelujejo.
Jože JOGAN je kooperant vinogradnik od leta 1974. Večino pridelka odda v TOK. Lansko leto je oddal 8 t grozdja, del pa ga je predelal v vino. Poleg črnega vina, letno pridela 60 do 70 hi, pridela doma tudi nekaj belega vina.
Na vprašanje, kako ocenjuje sodelovanje med TOK Agraria in kmetom, je odgovoril naslednje:
»Sodelovanje je predvsem strokovno, pa še tega je premalo. Pospeševalci so administratorji, imajo preveč pisarniškega dela in so zato premalo na terenu.
O drugačni pomoči Toka kmetu bi težko govorili. Morda le o tem, da gnojilo nabavljamo preko Toka, takrat ko je, se ve, včasih tudi na kredit.
Toda vse to je premalo. Cena grozdja in vina nista v sorazmerju. Vinogradnik ne more pokriti stroškov vzdrževanja in obdelave vinograda z denarjem, Ki ga prejme od odkupa. Tega se v Toku sicer zavedajo, toda ničesar ne storijo.
Današnji časi res niso primerni za kmeta. Hčerka in sin sta se že odločila, da se samo s kmetijo ne bosta preživljala.«
Starejšega brata Rada nismo našli doma, zato smo pozdravili starega očeta Jožeta.
Čez nekaj dni smo spoznali družino JAKOMIN iz Turkov pri Pridvoru. Boris JAKOMIN živi v prelepi novozgrajeni hiši z ženo ter sinom Duilijem z družino.
Obiskali smo ga kot dolgoletnega člana zadruge kooperanta — vinogradnika.
Na 2,5 ha (2 ha v lasti, 1/2 ha v najemu) obdeluje 5000 trt. Le-
ta 1976 so Jakominovi prejeli kredit za obnovo vinograda, in sicer 2000 trt. Vinograd strojno obdelujejo. Pridelek v celoti oddajo v TOK. Pred leti je bilo to cca 4 tone, zadnji dve leti pa so zaradi pozebe ostali skoraj brez pridelka. Predlani so v klet oddali le 600 kg, lani pa nič.
Oče Boris se zaradi bolezni, ki ga je pred kratkim prizadela, vse manj ukvarja z delom v vinogradu. Delo si delita s sinom Duilijem, ki pa ima zaradi zaposlitve za kmetovanje manj časa.
Poleg vinograda obdeluje Dui-lij oljčni nasad, in sicer v sodelovanju z BORDONOVIMI (predstavili smo jih v Biltenu junij 85). Oljčni nasad 1000 oljk sta s kreditom TOK (80 mio.) JAKOMIN in BORDON zasadila pred dvema letoma. Zaradi hude zime, kakršne ni bilo že 30 let, je polovica sadik pozebla. V nasadu je ostalo še 500 sadik, ki so začele odganjati. Kljub temu, da ni več zime tudi tem ni obstoj zagotovljen; namreč, v nasadu povzročajo veliko škodo srne, ki jim oljka gre očitno v slast.
Jakominovi vidijo rešitev le v postavitvi električnega pastirja ali nabavi določenega smradu, ki ga srne ne prenesejo (učinek traja krajši čas in je zato potreb-
rm nra^pnip rvhvn a vi i ati ^
BORIS JAKOMIN
Za to pa so potrebna dodatna, večja sredstva. Od Toka jih ne morejo pričakovati, ker jih TOK nima. Pomoči pa nimajo niti od zavarovalnice, katera zavaruje le plodove in ne dreves. Pri Jakominovih res ne vedo, kaj bi storili.
Duilij je trenutno prenehal razmišljati o tem, da bi opustil mesarski poklic in se bavil le s kmetijstvom.
Misel o razkošnem in lahkem življenju kmeta se nam je za trenutek porodila ob pogledu na prelepe nove hiše družin, ki smo iih obiskali. Po pogovoru z njihovimi prebivalci smo jo popolnoma opustili. Ni le vreme tisto, ki kmetu povzroča preglavice, veliko težav mu povzroča družba, ker mu ni prisodila pravega mesta ob pravem času.
Majda Vlačič
Ne samo šoferji - tudi odkupovalci...
Priznanja za kvaliteto
TOZD ARGO, DELAMARIS, MPI, SUDEST, GOSAD in ZAČIMBA
Na letošnje ocenjevanje kvalitete industrijskih živilskih proizvodov na mednarodni sejem v Zagreb smo poslali 33 vzorcev iz šestih proizvodnih TOZD Droge.
Od 33 vzorcev smo prejeli eno priznanje šampijon kvalitete, 15 zlatih priznanj, 10 srebrnih in 2 bronasti priznanji. Za 6 vzorcev smo prejeli premalo točk in niso bili odlikovani. Dobili smo tudi dve amfori za proizvode, ki so bili trikrat zapored zlati.
V eni od prejšnjih številk glasila smo lahko spoznali vozni park BLAGOVNEGA PROMETA, ob tem me je obšla misel, da vam predstavim naš vozni park, naše šoferje-odkupovalce.
Soferji-odkupovalci so: KOSER Stanko, NIDORFER Franc, NOVAK Boris, NOVAK Janko, BOMBEK Dušan, LOGOZAR Josip, PERC Jože, KOSEC Ivan in KIRIC Ivan, kateri jim odreja delo.
Program dela je odvisen od sezone odkupa gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in živih živali. Sezona se prične že aprila in se konča pozno v jeseni, lahko bi rekli, da se sezona zaključi s prvim snegom. Delo šoferjev-od-kupovalcev je naporno, saj preživijo na terenu včasih dneve in noči, podnevi vršijo odkup, v večernih urah pa se vračajo domov. Njih lahko srečaš širom Slovenije in Jugoslavije.
V mesecu aprilu, ko odhajajo na teren jih še lahko spoznamo, v jeseni, ko jih ponovno vidimo, pa so zelo spremenjeni. Spremenjeni so psihično in fizično. Ob srečanju z njimi moraš biti pripravljen na njihove ostre odgovore in jih razumeti, da so sitni in nestrpni zato, ker jih čas preganja, stranke pa čakajo. Ugotovimo lahko, da te stranke niso nežnega spola, saj bi se v tem primeru naši šoferji-odkupovalci vračali v TOZD razneženi, veseli
Zadnji teden v maju mesecu je našo DO obiskala skupina Madžarov. Gostje so člani specializirane Kmetijske zadruge za vinarstvo »SZOLOSKERT« iz Solt-vadkerta.
Direktor zadruge Tasnodi Mi-klos nam je na kratko predstavil zadrugo, eno izmed 10 največjih v državi.
V zadrugi je zaposlenih 1900 ljudi ali natančneje 430 zaposlenih, ostalo so kooperantje. V okviru zadruge je združenih 3400 ha površin, in sicer 1700 ha površin obdelujejo kooperantje skupaj, ostale površine pa posamezno s tem, da proizvodnjo v celoti oddajo v zadrugo. Od navedenih površin je 1000 ha vinogradov, na 1700 ha so posajene žitarice, na ostalih površinah sadje.
Zadruga ima vinsko klet s ka-
in dobre volje. No malo zares, malo za šalo. V glavnem, so zelo zelo dobri fantje in imajo veliko zaslug pri realizaciji plana odkupne dejavnosti in tudi finančnega uspeha celotne TOZD.
Da pa ob tem ne pozabimo tudi naših mehanikarjev, ki skrbijo za čimboljši vozni park. To so: Rudolf KERŠ, Jože MARCKC •in kot velika pomoč jim je Ivan HORVAT. To so pravi mehani-karji, v hipu avto razstavijo, če je potrebno, še hitreje pa ugotovijo kaj je z njim narobe in kdo ali kaj je okvaro povzročil.
Zato so šoferji včasih nejevoljni, ko jim mehanikarji povedo kaj je z avtom narobe in zakaj. Le-ti svoje delo opravljajo dobro in hitro, privarčujejo veliko denarja, saj ni potrebno voziti avtomobilov v mehanične delavnice v Ormož, Ljutomer ali Ptuj, kjer so ce..e popravila avtomobilov "•astronomsko« visoke. Za njihovo gospodarno ravnanje smo jim delavci TOZD izredno hvaležni.
Upam, da sem vsaj v grobih obrisih prikazala naš avtopark in naše šoferje-odkupovalce. Vsi so še mladi in tudi zdravje jih ne zapušča zato upam, da bodo še dolgo ostali zvesti TOZD "GOSAD«.
Delo šoferjev-odkupovalcev je naporno, zato bi bilo potrebno za ta dela in naloge uvesti beneficirano delovno dobo tudi v naši delovni organizaciji. V ostalih DO v Sloveniji imajo to že urejeno.
Danica Kranjc
pariteto 900 vagonov, polnilnico, ki polni 6000 steklenic na uro in hladilnico kapacitete 100 vagonov. Predelujejo predvsem belo vino, 75 % vse proizvodnje vin, nekaj rdečih viin.
V izvoz gre 25 % belih vin. Izvažajo v zahodno Nemčijo, Avstrijo, SZ, nekaj tudi v Jugoslavijo.
Kmetijstvo zadrugi ni prinašalo dovolj dohodka za obstoj, zato so se člani zadruge odločili za uvedbo stranske dejavnosti, in sicer za izdelavo plastičnih mas.
Prve stike z našo DO je zadruga navezala v letu 1985.
Zaradi sorodnih dejavnosti, vinogradništva in vinarstva, sta zadruga in naša DO sklenili nadalje sodelovati predvsem pri izmenjavi strokovnih izkušenj.
Majda Vlačič
TOZD »ARGO«
paradižnikov ketchup paprika ketchup paprika ketchup pikant vvorcester omaka ragu hren
TOZD "DELAMARIS«
Izola brand — predjed turistična pašteta ribja pašteta
TOZD MPI
kraška panceta
kraški zašink — narezek
kraški pršut — narezek
srebrna zlata zlata srebrna srebrna zlata
zlata + amfora zlata zlata
zlata + šampijon kvalitete + amfora srebrna zlata zlata srebrna zlata srebrna
zlata srebrna bronasta
zlata srebrna srebrna
zlata bronasta zlata zlata srebrna
Vodja DE Tehnološke raziskave: Fcrluga Dušan, dipl. ing.
Obisk Madžarov
TOZD »SUDEST«
riž
ječmen instant
koruzni žganci — instant
TOZD »ZAČIMBA«
čaj za ledvice in mehur pomirjevalni čaj KOKO — mešanica začimb CEVAP — mešanica začimb BARCAFFE mleta
TOZD »GOSAD«
SUS — sladkor za posipavanje
pekoči feferoni paprika fileti rdeča pesa ajvar
šampinjoni v kisu šampinjoni v slanici rezani
AOP ponovno v Drogi
Avtomatska obdelava podatkov je bila do organiziranja SOZD TIMAV pred nekaj več kot dvema letoma setavni del DROGE. Takrat so predlagatelji organiziranosti SOZD TIMAV predlagali in utemeljili organiziranost AOP v DSSS SOZD TIMAV. Po dveh letih pa je na zahtevo DROGE in TOP prišlo do ponovne spremembe in AOP DROGE in TOP sta postali sestavni del delovnih organizacij.
Predsednica Uredniškega odbora glasila me je zaprosila, da vse spremembe ponovno komentiram, čeprav je o tem bilo že kar precej pisanega in rečenega.
Organiziranost poslovanja (v tem primeru AOP) pogosto spreminjajo v glavnem iz sledečih vzrokov:
— s spremembo organiziranosti poslovnih sistemov želijo le-te prilagoditi novim ciljem, spremenjenim razmeram okolja, itd.;
— organiziranost včasih spreminjajo tudi prenagljeno in v zmoti, da bo že to samo po sebi rešilo vse probleme, ki tarejo poslovni sistem;
— organiziranost včasih spreminjajo, da bi s tem dosegli druge posredne učinke oz. cilje.
Mislim, da v našem primeru, ko smo organiziranost AOP v dveh letih kar dvakrat spremenili, ne gre za potrebo po hitrem
prilagajanju novim, spremenjenim razmeram. V tem času in z združitvijo v SOZD TIMAV ni na področju informatike poslovnih funkcij DROGE in ostalih DO prihajalo do tako pogostih sprememb, ki bi narekovale spreminjanje organiziranosti AOP. Spremembe gre torej pripisati ostalim vzrokom. Vzroke bi lahko natančno in tudi polemično analizirali.
Še najbolj pa drži, da je do zadnje spremembe prišlo zaradi:
— različne stopnje razvitosti avtomatske obdelave podatkov v delovnih organizacijah;
— različnih in različno smelih razvojnih načrtov na področju informatike v delovnih organizacijah ter pogojev za uresničitev teh;
— različnih pogledov strokovnih delavcev iz nekaterih delovnih organizacij na reševanje računalniških problemov in na razvoj informatike;
— prenaglo izvedene spremembe organiziranja AOP ob združenju v SOZD TIMAV.
Velja pa povedati še sledeče: pogosto spreminjanje organiziranosti AOP v zadnjih dveh letih je terjalo od delavcev AOP veliko jalovega truda in dela, od katerega ni bilo prav nobene koristi. Bolje bi bilo, ko bi to delo vložili tja, kjer je potrebno, to j/e v razvijanje informacijskega sistema.
Vanja Dujc
Smučarji so si ogledali TOZD ZAČIMBA.
SMUČARJI V DROGI
V maju mesecu je bila gost naše DO Jugoslovanska smučarska reprezentanca. DROGA je že nekaj let članica jugoslovanskega ski-poola in pokroviteljica naših smučarjev. Tesno sodelovanje smučarjem predstavlja nekaj finančne podpore, DROGI, komercialni uspeh.
PRIZNANJE ELIZABETI
Med prejemniki srebrnega znaka, ki jih je 5. junija letos podelil Občinski sindikalni svet Izola, je bila tudi Elizabeta MA-ZALIN, delavka TOZD »DELAMARIS« IZOLA, dipl. ing. živilske tehnologije.
V DELAMARISU se je zaposlila leta 1979 in se takoj vključila v delo kolektiva. Družbenopolitično delo ni le spremljala, pač pa je s svojo aktivnostjo skušala in vztrajala, da se sindikat uveljavi kot najširša delav-
ska organizacija. Pri delavcih je pridobila zaupanje in je bila izvoljena leta 1982 za predsednico enega izmed izvršilnih odborov, nakar so jo delavci v naslednjem mandatnem obdobju ponovno izvolili.
2e od začetka se je zavedala, da je dobro informiranje podlaga za kvalitetno odločanje delavcev in da je 600-člamski kolektiv lahko dobro informiran le, če je razdeljen na manjše sindikalne skupime.
Z izredno zavzetostjo je pristopila k uveljavljanju tega načina informiranja, ki se ga v tozdu še danes poslužujejo pri obveščanju delavcev o pomembnejših zadevah.
Vedno je vztrajala pri trditvi, da morajo biti delavci seznanjeni z rezultati poslovanja, stimulirani bodisi za inovacije, tehnične izboljšave ali koristne predloge, zavzemala se je za zagotavljanje zdravih, varnih in humanih življenjskih razmer delavcev, za reševanje stanovanjske problematike, za izobraževanje delavcev in za reševanje številnih drugih problemov delavcev.
Delavci TOZD DELAMARIS in tudi ostali delavci DROGE smo prepričani, da si je Elizabeta MA-ZALIN resnično zaslužila priznanje, kot je srebrni znak simdi-
ELIZABETI čestitamo! U. O.
Kolektiv ZAČIMBE jim je podaril sliko, tov. PETRINJA, predsednik KPO DROGA pa jim je podaril zlato plaketo Droge za dolgoletno uspešna sodelovanje. Obiskali so tudi pršutarno v Šepuljah.
ZID DROGE
Ker smo se žc dodobra ogreli, si lahko privoščimo nekaj spominov na hladne zimske dni, ko smo se že na dokaj mehkem snegu v Mojstrani pomerili med seboj v veleslalomu in »lavoriadi«.
Iz Portoroža sta dne 22. 3. 1986 odpeljala dva avtobusa vzdržljivih potnikov kateri so tokrat prvič vzdržali brez počitka vse do Loma, to je najbrž zato, ker smo sodček »pomotoma« založili v prtljažniku avtobusa. V Mojstrano smo prišli ob predvidenem času s predvideno lakoto in žejo. Otvoritvene besede tretjih zim-sko-športnih iger DROGE, je podal direktor DO tov. Petrinja Miran, seveda ko smo se dodobra okrepčali.
Proga je bila pripravljena glede na pozni letni čas, zadovoljivo, zato si je bilo tudi težko predstavljati hitro vožnjo. Merilne naprave in merjenje je bilo na višku, pa tudi semafor smo imeli, kjer si lahko takoj pogledal na rezultat in uvrstitev.
Tekmovanje v Lavoriadi je kot ponavadi spremljalo največ smeha in komičnih situacij, saj niso vse zadnjice za lavor. Ker smo letos vpeljali tudi pokal za skupno uvrstitev so nekateri za dosego najboljšega časa tako obtežili lavor da je odstopilo dno, ter si nabrusili nohte na nogah da je spominjalo na dereze. Ob uradni objavi rezultatov, nam bo vsem verjetno ostal najbolj v spominu tov. Munda Jože TOZD Vinakoper, kateri je v veleslalomu v kategoriji nad 50 let osvojil prvo mesto, ter v lavoriadi tretje mesto, ter tako prejel zasluženi pokal za skupno uvrstitev.
Odkar smo v DO Droga pričeli z zimskimi športnimi igrami tov. Munda v zimski sezoni trenira, oziroma gara na Kaninskih smučinah. Rezultat tega garanja se je pokazal že po dveh sezonah. Veseli smo tega in mu še enkrat iskreno čestitamo. Prav tako gredo čestitke tov. Vozlič Zdenku, ki kar preveč zlahka zmaguje na naših ZID v svoji kategoriji že vsa leta. Z doseženim najboljšim časom nasoloh v veleslalomu si je tov. Vozlič priboril Kraški pršut, katerega je podaril TOZD MPI Kras Sežana.
Ob tej priliki, ko smo že pri čestitkah in zahvalah ne smemo mimo TOZD Vinakoper in TOK Vinakras katera podarita svoje proizvode ob vsakem organiziranem izletu ali športnih igrah delavcev DO, in bi brez teh proizvodov naši uspehi ostali suhi.
Sedaj pa o rezultatih:
VELESLALOM ZENSKE nad 35 let
mesto		čas
1.	Veselinovič Milena	
	Argo	39,38
2.	Ros Cvetka	
	Blagovni promet	1.58,75
3.	Baričič Albinca	
	Blagovni promet	2.01,09
4.	Pretnar Staša	
	Gosad	—
1906
VELESLALOM ZENSKE do 35 let
1. Kumar Sabrina Blagovni promet	39,71
2. Stanojevič Milena Soline	47,56
3. Zavec Milena DSSS	47,80
4. Kern Karmen Vinakoper	48,97
5. Štravs Janja DSSS	54,92
6. Bonin Tatjana DSSS	1.00,54
7. Vrankovič Branka Blagovni promet		
8. Krpetič Zdenka DSSS	_
9. Kenda Štefica DSSS	
10. Pavletič Metka	—
11. Turk Stana	—
VELESLALOM MOŠKI nad 50 let 1. Munda Jože Vinakoper	34,97
2. Zalokar Jože Riba	37,86
3. Lulik Matija Soline	43,86
4. Kaligarič Rajko Vinakoper	—
VELESLALOM MOŠKI od 45—50 let 1. Žnidarčič Stane DSSS	36,55
2. Ros Cveto, DSSS	38,99
3. Jakomin Rajko Riba	41,46
4. Petretič Aldo Začimba	42,99
5. Gomilšek Alfonz Vinakoper		
6. Kožuh Ivan Gosad	
VELESLALOM MOŠKI od 35—45 let
1. Vozlič Zdenko
DSSS	28,24
2. Eferl Alfonz
DSSS	31,38
3. Rogelja Radovan
DSSS	31,42
4. Lančar Ante
Blagovni promet	31,84
5. Knep Brane Blagovni promet
6. Malovašič Janez G osa d
7. Daničič Ljubo Vinakoper
8. Okretič Vojko Riba
9. Plahutnik Boris Gosad
10. Nose Vojko DSSS
11. Suhodolnik Sašo
12. Iskra Dušan Začimba
13. Petrinja Miran DSSS	35,56
14. Nikolič Zoran Delamaris	37,87
15. Glavič Loredano	38,08
16. Valentinčič Leon Vinakoper	39,72
17. Suc Vojko Riba	39,78
18. Čok Vojko Riba	42,74
19. Kobasič Vjekosiav Blagovni promet	42,89
20. Požar Branko Riba	44,77
21. Lovrič Emil DSSS	_
22. Pavičič Nikola Blagovni promet		
23. Kvasič Branko Blagovni promet		
24. Vrankovič Zvonko Blagovni promet		
25. Nikolič Mihajlo Blagovni promet		
26. Ovnič Peter Blagovni promet		
27. Car Nikica	—
VELESLALOM MOŠKI do 35 let 1. Kukanja Marko Vinakras	30,07
2. Ros Aleksander Začimba	31,20
3. Jančar Matjaž DSSS	33,24
4. Bertok Dean Vinakoper	33,85
5. Anžur Lojze Gosad	35,72
6. Benčič Zdenko Vinakras	36,02
7. Istenič Brane Gosad	37,47
8. Ferluga Sandi Riba	37,82
TRADICIONALNO NOGOMETNO TEKMO SI JE OGLEDALO 100 ALI VEC DROGOVCEV
Tradicionalno nogometno tekmo, letos že dvanajsto, so solinarji in začimbarji zaigrali sredi maja meseca na vc*kem nogometnem stadionu v Piranu.
9.	Fišer Marjan	
	Blagovni promet	38,76
10.	Bardevski Ratko	38,90
11.	Klenar Iztok	
	Vinakoper	48,98
12.	Gei Rikardo	1.09,57
13.	Blaževič Silvan	1.12,40
14.	Jelič Zoran	
	TOK Agraria	—
15.	Hanželič Branko	—
16.	Blaževič Silvan	—
17.	Majerič Ciril	—
18.	Gustinčič Milan	--
19.	Godina Vlado	—
20.	Flego Bruno	—
21.	Dodič Herman	—
LAVORIADA — ZENSKE
1. Kern Karmen, Bag. promet
2. Daris Pina, DSSS
3. Pribac Kristina, Blag. promet
4. Stanojevič Milena, Soline
LAVORIADA — MOŠKI
1. Ros Aleksander, Začimba
2. Rogelja Radovan, DSSS
3. Gei Rikardo
4. Munda Jože, Vinakoper
Ob dobri glasbi, katera nas je ponesla v počitek šele v zgodnjih jutranjih urah smo nekateri, ker smo imeli partnerja za noč že vnaprej določenega, prebedeli na hodniku, ker je partner pozabil na nas in nas zaklenil ven. No, kljub temu smo dne 23. 3. 1986 bili prvi za »šankom« in prvi v avtobusu. Večje število udeležencev ZID si je zaželelo ogledati skoke v Planici, ostali pa so si dali duška v prostem smučanju v Kranjski gori. Domov smo se vrnili v zgodnjih večernih urah z različnimi vtisi in ocenami.
Nina Ravbar
SOLINARJI DA SO BOLJ SRČNI LJUDJE, KLENI, ZAGNANI. Sami so industrijski mo-žiclji in manj pripravljeni na težke nogometne boje. Vsekakor to ne gre zaresno jemati, saj so rezultati v preteklosti bili tudi V ponos ZAČIMBARJEM.
Res pa je, da so nam solinarji priznali, da so zadnja leta borbeni — borijo se za SOLINE — ali lahko to razumemo TOVARNO SOLI ?!
Kakorkoli, igralci SOLIN in ZAČIMBE in njihovi številni »navijači« so veselje in žalost »zaigrali« krepko v naslednji dan ... petelini so ponekod že v drugo zapeli...
Ves »izkupiček« pa je jadrno zajadral tretjemu sosedu — NANOS TOZD PRESKBA, kjer so se tudi zagnano izkazali z jedačo in pijačo.
Mckiš-Djapa Dragica
32,87	Vreme je bilo mokro, a to nič
ne de za prijateljsko nogometno tekmo med prvimi sosedi — SO-LIN ARJI in ZAČIMBARJI. Solinarji pravijo, da bi igrali tudi v 33,73 škornjih, če bi preje vedeli za dež — in golov bi bilo še več! 33,75	Rezultat je namreč bil močno
»neusklajen« 4 : 0 za SOLINAR-
34,09 JE!
Začimbarji menijo, da je bila -. sicer tekma precej enakovredna, da pa sami niso »sistematično« 34,37 vzgajali vratarja in tako ni bil kos številnim napadom solinar-35,51 jev.
Uspešna sezona (85) soli se pri solinarjih pozitivno pozna
SOLINE —ZAČIMBA 4:0
Rezultati tekmovanja
članov Obalnega združenja šoferjev, Koper, 12. 7. 1986 na prostoru Tomos Koper.
Obalno združenje šoferjev in avtomehanikov Koper je zaživelo. Letos je uspešno izvedlo že dve akciji: Prva akcija na temo PREVENTIVA IN VARNOST V CESTNEM PROMETU je vsebovala predvsem opozorilo voznikom na nepravilnosti, ki so na vozilih in dokumentih. Druga akcija je imela tekmovalni značaj. Pri tej akciji so sodelovali: Postaja prometne milice Koper, ki je začrtala prostor za tekmovanje, DO TOMOS, ki je odstopila parkirni prostor in material za ovire, DO DROGA, ki je posodila 5 tonski kamion ter zavarovalnici TRIGLAV in CROATIA.
Tekmovanja se je udeležilo 20 voznikov, poleg njih pa je vozil kot predvozač Branko Pohlen.
Udeleženci so opravili preizkus znanja cestno-promctnih predpisov in nato spretnostno vožnjo s 5 tonskim kamionom znamke TAM.
Tekmovalci so dosegli sledeče rezultate:
kazenskih točk
1. Frančeškin Marjan	Droga Portorož	283
2. Kocijan Jelko	Intereuropa Koper	296
3. Grizančič Nedeljko	Intereuropa Koper	301
4. Makučič Srečko	Intereuropa Koper	309
5. Bcmbič Marino	Slavnik Koper	315
6. Rakar Branko	Komunala Koper	319
7. Grča Jože	Slavnik Koper	339
8. Pahor Darko	Intereuropa Koper	343
9. Smajlagič Ni jas	Prevoznik Koper	358
10. Kleva Jordan	Droga Portorož	368
11. Buljevič Gian Luca	Droga Portorož	375
12. Kocijančič Marjan	Tomos Koper	380
13. Frank Jože	Tomos Koper	392
14. Kocijančič Roman	Tomos Koper	410
15. Podbevšek Alojz	Intereuropa Koper	417
16. Furlan Jože	Tomos Koper	457
17. Gazič Lucijan	Slavnik Koper	479
18. Kodelja Željko	Komunala Koper	483
19. Strcmečki Zvonko	Droga Portorož	537
20. Mole Janez (diskvalif.)	Droga Portorož	470
Vsi udeleženci tekmovanja, vključno s predvozačem so prejeli Pismena priznanja, prvih šest je prejelo diplome, prvi trije pa tudi pokale.
Rezultati tekmovanja so bili razglašeni na tovariškem srečanju
12.	7. 1986 zvečer v Jagodju.
Sodelovanje s starši v VVZ Lucija
2e vnsto let si v našem vrtcu prizadevamo, da bi k sodelovanju pritegnili čim večje število staršev in drugih zunanjih sodelavcev. S tem smo želeli bistveno popestriti in obogatiti vsakodnevni vzgojni proces, uspešneje usklajevati vzgojne prijeme staršev in vzgojiteljev, se hitreje prilagajati potrebam staršev in otrok. Ob medsebojnem sodelovanju se hitreje spoznamo in drug drugega lažje in bolje razumemo.
Vse to pa ni niti preprosto in niti lahko. Sodelovanje s starši je dolgotrajen in zamotan proces neprestanega iskanja novega in izvirnega. Pri1 tem iskanju je naš vrtec prehodil pot, za katero nam danes ni žal. Pred leti smo s starši sodelovali bolj formalno, na roditeljskih sestankih, govorilnih urah in svetih staršev. Vsak po svojih močeh smo opravljali družbeno poslanstvo, ki nam je dano. Starši so vzgajali bolj doma, vzgojitelji pa v vrtcu. Postopoma smo presegli to izoliranost in začeli iskati nove oblike neposrednega živega in skupnega dela z otroki. Najprej so se starši odločili in nam priskočili na pomoč ob organizaciji izletov, pohodov in tekmovanj. To občasno sodelovanje je počasi, postopoma toda vztrajno preraščalo v pogostejše oblike sodelovanja zlasti ob vsakoletnih praznovanjih in zaključnih prireditvah, ko smo s skupnimi močmi organizirali sejme in slaščičarni na otroškem igrišču.
Vendar tudi s tem še nismo bili zadovoljni. Hoteli smo bolje in več. Na roditeljskih sestankih, svetih staršev in individualnih stikih smo tiskali starše — zunanje sodelavce za neposredno vzgojno delo z otroki. Naš trud ni bil zaman. Starši so nam prisluhnili in se odzvali našemu vabilu. Takoi smo ji/h pridobili, da z nami uspešno sodelujejo kot vaditelji smučanja na zimovanju, kot mentorji pri vodenju taborniške organizacije, kot sodelavci vzgojitelja v vzgojnem procesu,
ko otrokom pripovedujejo dogodke in predstavljajo svoje delo in poklice.
S tem pa se razvoj na področju sodelovanja s starši ni zaključil. Življenjske izkušnje in spremenjeni pogoji dela bodo zahtevali neprestano iskanje novih in sodobnih oblik vzgojnega dela. Pri tem je pomembna to, da bomo ideje staršev in vzgojiteljev hoteli, znali in zmogli prenesti v vsakodnevno prakso. Le s skupnimi močmi bomo dosegli temeljni smoter predšolske vzgoje, ki1 temelji ina celovitih življenjskih in socialnih potrebah otroka, njegovih telesnih in duševnih zmogljivostih in življenjskem ritmu, na potrebah družine in okolja. S tako sodobno organizirano predšolsko vzgojo bomo otrokom zagotovili srečnejše otroštvo, razvili njegove dispozicije v sposobnosti in oblikovali take osebnostne lastnosti, ki bodo vplivale na njegov kasnejši skladnejši osebnostni razvoj in uspešnejše pridobivanje znanja v šolskem obdobju.
VVZ Lucija
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi moje žene in mame
ELVIRE VALENČIČ
se iskreno zahvaljujem vsem nekdanjim sodelavkam in sodelavcem oddelka predelave rib za izkazano pozornost, izraze sožalja in podarjeno cvetje.
Žalujoči:
Mož Stanko in sin Milan Izola, marec 1986
Ko grem iz tovarne...
Zvonko BIZJAK, vzdrževalec v TOZD DELAMARIS — v popoldanskem svetu ustvarjalnosti.
Rodil se je leta 1955 v Postojni, leta 1972 je maturiral na PKAŠ v Kopru. Po maturi je obiskal številne tečaje kiparstva in modeliranja ter keramike doma, in v tujini. Tu se je spoznal z mojstri keramike in z njimi navezal stike.
Konec marca sta Zvonko BIZJAK in Marisa MULLER, akademska umetnica, po rodu Ar-gentinka, v Kulturnem domu v Galeriji Alga v Izoli, razstavlja svoje keramične izdelke.
IZLET IMA VIS
Kunigundini zaupni pomenki
Začelo se je zelo prijetno v soboto zjutraj na pomolu v Portorožu, ko se nas je skoraj 100 ljudi zbralo, da odplujemo proti Visu. Rekla sem začelo, ker potem ni potekalo vse tako lepo, pa ne zaradi nas, temveč zaradi morja, ki se je na koncu vožnje, ko smo se bližali Visu pokazalo v vsej svoji slabi luči.
Na pomolu v Portorožu smo se torej vkrcali, zasedli vsak svoje mesto, katerega smo se potem več ali manj držali, naše kuharice pa so poleg sebe vkrcale še nekaj dobrot za nas popotnike. Ob odhodu še zadnji pogled na Portorož in že smo pluli proti Puli, mimo naših lepih otokov, katerih je bilo preveč, da bi jih sedaj naštevala, saj nam je tudi vodič postregel le z najbolj znamenitimi in največjimi. Čez štiri ure lepe in prijetne vožnje smo se izkrcali v Zadru, kjer smo si ogledali znamenitosti, seveda največ na njihovem bogatem trgu kjer smo ugotavljali, kako nizke so cene v primerjavi z našimi. Seveda nam to ni pokvarilo dobre volje, tako smo odšli še malo po mestu, nato pa na prijetno kosilo in nazaj na naš gliser, ki nas je po triurni, kot zgoraj; povedano na koncu razburkani vožnji srečno dostavil na pomol otoka Visa. Zato, da bi vsi spali v hotelu nas je bilo preveč, sploh pa so imeli prednost zakonski pari in verjetno je marsikdo tisti dan pogrešal ali pogrešala svoj »zakonski par«. Tudi ostali, kateri nismo spali v hotelu smo se dobro počutili, saj smo se srečali z ljudmi iz Visa in bili gostje v njihovih domovih. Stare hiše na Visu imajo svojo značilnost. Ko vstopiš na njihovo dvorišče obdano z visokim zidom te sprejme vonj rož, občuduješ pa tudi sadeže limon in mandarin. Ne vem zakaj sem se ob prihodu na Vis spomnila na Grčijo, morda zaradi raznolikosti pokrajine ali pa zaradi vročega sonca, ki nas je tudi ob 17 h sprejelo s pekočimi žarki. Ne vem, kako bi opisala podobo Visa, toda očarani smo bili ko smo prispeli. Očarani tudi nad čistočo mesta in morja, nad prijaznostjo domačinov in sploh vsega kar nas je obdajalo.
Nekateri so izkoristili zadnje sončne žarke in bližino morja zato, da so se v njem osvežili, drugi pa smo izkoristili kopalnice.
Kasneje še istega dne smo si ogledali muzej NOB in muzej ki
prikazuje nekdanje življenje na Visu.
Otok Vis jje dolg 17 km, širok
7,5	km in ima sedaj 11 tisoč prebivalcev. Večji mesti sta Vis in Komiža, katero smo si ogledali naslednji dan in kjer je tovarna za konzerviranje rib. Ta otok je poznan tudi po pridelovanju južnega sadja in po viškem vinu (moramo priznati, da je to zadnje gotovo, saj smo se sami prepričali, medtem ko smo glede južnega sadja malo v negotovosti).
Če pogledamo nazaj v zgodovino otoka Visa, ugotovimo, da so se od 4. št. pr. nš. do 19. st. zvrstile grška, rimska, hrvaška, beneška, avstrijska, francoska in angleška oblast. V Napoleonovem času ga je francoska mornarica opustoši-la, nato pa so ga Angleži utrdili in leta 1811 dotolkli francosko ladjevje. To po pripovedovanju našega vodiča le-tem še vedno ni v slavo. Italija se je borila za premoč na Jadranu, s svojo mornarico je leta 1866 napadal utrdbe na Visu in tako se je začela največja pomorska bitka na Jadranu med Avstrijo in Italijo, kjer je bila Italija premagana. Leta 1918 je Vis pripadal) kraljevini SHS, leta 1941 ga je zasedla Italija, leta 1943 pa je bil Vis osvobojen in postal mornariška baza NOVJ. Zgrajeno je bilo tudi letališče leta 1944 in preko njega je potekala glavna zveza med NOVJ in zavezniki v Italiji. Na otoku Visu je bil dosežen tudi sporazum Tito-šubašič in od tu je bilo prepeljanih okoli 30.000 civilistov v Italijo in Egipt. Na Visu je delovala 26. divizija, ki je v začetku leta 1944 začela napadati druge otoke.
Mi pa se moramo vrniti v današnji čas. Na otoku smo ugotovili, da nimajo nobene prave zabave, le disko klub je bil odprt, vsepovsod drugje pa je bilo tiho in prazno. Zato srno kar zgodaj odšli spat, zato pa smo bili drugi dan dobro spočiti in pripravljeni za naše nadaljnje obiske otoka Visa. Odšli smo na ogled Titove pečine, kjer se je koval del naše revolucije in kjer je stanoval Tito med vojno. Med vožnjo smo si ogledali ostanke oziroma kraj, kjer je bilo nekoč letališče, sedaj pa so njive, in vinogradi. Od obale smo namreč potovali v notranjost in tukaj smo ugotovili, kje pridelujejo dobro viško vino. Ko smo si ogledali pečino, kjer smo občudovali naravne jame, katere so Titovi borci tedaj varno uredili tako da so skopali še dodatne jame, smo se odpeljali v mesto Komiža, kjer smo posedeli v senci, kupili kartice in kar kmalu je prišel čas, ko smo morali nazaj na avtobus, nazaj v mesto Vis ter ob 14.00 ponovno na gliser Krila Pirana (tako so namreč poimenovali gliser, katerega smo imeli na razpolago) in nato proti domu. Na poti domov smo imeli nevihto, vendar nas ni bilo prehudo strah, saj smo se nemirnega morja navadili že na poti na Vis.
A. S.
Draga Kunigunda, dobil sem regres za dopust ali kako sc že temu uradno reče. Svetuj mi tak dopust (pripada mi 25 dni), da mi bo prejeta vsota (14.000 din) zadostovala.
Večno hvaležen
S tem denarjem si lahko privoščiš zdravju izredno koristen dopust, vendar pod pogojem, da ostaneš doma. Dnevno smeš potrošiti le 560 din, kar pomeni, da boš prvi dan použil liter mleka in srednje veliko jabolko, drugi dan jogurt in malo solate, tretji dan morda dve jetrni pašteti in pol kilograma surovih bučk (za olje in sol ti bo zmanjkalo sredstev) in približno tako naprej. Piti smeš samo čisto vodo. Šestindvajseti dan boš nov človeR: očiščen vse strupenih snovi v telesu in vitek — vitek tako, da ti bodo vsi zavidali!
Draga Kunigunda, primerilo sc je, da sem letos že trikrat prišel zjutraj na delo mačkast in nato — lepo ali grdo — zadremal ravno v tistem kotičku toaletnih prostorov, katerega brez izjeme vsi uporabljamo. Stvar je nekako
Preko internega časopisa »Naš glas« želim obvestiti vse zaposlene v naši DO, da so se povečale zavarovalne vsote za kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev.
Zavarovanje začne veljati s 1. 6. 1986 za nezgode in poškodbe delavcev, ki se zgodijo na delu ali izven njega kjerkoli. Pri novem zavarovanju ni več dnevne odškodnine, katera je tudi pri zelo visokih premijah izredno majhna, istočasno pa znižuje zavarovalnino v primeru invalidnosti za trikrat.
odškodnina =
Invalidnost je možno uveljaviti šele 6 mesecev po dogodku, ker so izkušnje pokazale, da je šele po tem času možno ugotoviti trajne posledice. Odškodnine za primer smrti je možno zahtevati takoj, ko se predložijo ustrezni dokumenti.
Priporočam, da se že pri najmanjšem sumu o možnih trajnih posledicah zaradi nezgode opravi zdravniški pregled (zvinu, zlomu, pretresu možgan, daljšem oz. globljem vrezu itd.), ki služi kot podlaga za obravnavo pri zavarovalnici. Delavci, ki se poško-
prišla na dan in šef mi je zagrozil z disciplinskim postopkom. Kako naj ravnam?
Podelan
Pohvaliti bi te moral, pohvaliti! Ti si namreč gotovo edini, ki zaspi, kadar ga (CENZURA!), drugi pa ga (CENZURA!) brez predaha din so pri tem budni, da je kaj!
Draga Kunigunda, ali je res, da bomo prešli na skrajšan delovni
čas?
Neučakan
Res je: uradno bo začelo veljati tisto, kar mnogi pri nas že dolga leta neuradno prakticirajo.
Draga Kunigunda, se ti zdi, da glede na draginjo osebni dohodki v naši DO dovolj hitro rastejo?
Matematik
Mar rastejo? Glej, glej, sploh nisem opazila!
Sonja Požar
Kolektivno nezgodno zavarovanje
1.686.274 X 4 %
100
-= 67.451 din
Novo zavarovanje določa tele zavarovalne vsote:
Za primer invalidnosti
din 1.686.274 Za primer smrti zaradi nezgode din 843.137 Za primer smrti zaradi bolezni din 100.000
V primeru invalidnosti ugotavlja zdravniška komisija % invalidnosti, na podlagi katere se izračuna odškodnina. Na primer: Če se ugotovi 4 % invalidnost, potem je odškodnina sledeča:
dujejo naj se obrnejo na tajništvo tozda ali toka, delavci v DSSS pa na kadrovsko službo; TOZD KRAS MPI in VINAKO-PER ter TOK AGRARIA so zavarovani pri Croatii Koper, TOK VINAKRAS pri Triglav Postojna, vsi ostali tozdi pa pri Triglav Koper.
Upam, da bodo zgoraj navedene informacije olajšale postopek pri uveljavljanju pravic iz tovrstnega zavarovanja.
Za zavarovanje: Franc Štrukelj