Založilo igrokaz v 5. dejanjih s. predigro Založilo urod. „Novega Lista. — Tisk. Dolenc (Fr. Polic) Trst. 109562 ■ rS- Prolog. Živela v časih neke vojvodinje pobožna mati v njeni je deželi ; tej hčerka Stanka bil zaklad jedin je. — V uboštvu svojem srečno sta živeli, dokler ni v borno prišla njih posest, posetit ljube matere bolest. — Odkod pomoči, da otme življenje tak drago svoji materi nje liči? Uboštvo samo vidi nje trpljenje, in za zdravnika tu denarja ni. - A nekaj ji pobožnost narekuje, in ona njen n-svet prav dobro čuje: v kapelico se gozdno tja napoti, kjer Mati vseli, Marija, vsem srce ima odprto, milostne roke. Pred kip poklekne njen in moli, moli srčno, kot ni molila še nikoli : naj še ohrani mater ji siroti; in Ona z vrata vzame križec zlat, osupneni ga Stanki podeli — Hvaležna Stanka pohiti ga dat zdravniku grajskemu, da jej ozdravi — 4 — nje mater bolno Kmalo se izve, kam križec raz Marijino srce izginil je. — In dasi 'so resnico v zagovor svoj je Stanka govorila, je vendar vojvodinja obsodila v to jo : naj se odseka ji desnica, češ, z njo je ona božji rop storila ; in to naj pri kapeli se zgodi! — Kako se Stanka zdaj razvesel ! In nova nada spet se seli ji v srce 1 da, tamkaj v gozdni bo kapelici Marija milostna skazala nje nedolžnost — Pred njo poklekne in pa moli srčno, kot ni molila še nikoli. In čudo, glej! - Marijin kip se oživi: in Ona z glave sname krono zlato in jo nedolžni Stanki podeli. .... Pretreslo to gospodo je bogato, ki Stanko pripeljalo je. le sem, nedolžnost njeno zdaj je pripoznala, in pripoznala milost je Marije. In vojvodinja je na kraju tem svetišče s samostanom sezidala : naj rod še pozni tu časti Marijo ! — * * * In zgodbo to naj v slavo, v čast Marije, pred Vami igra naša zdaj razvije! . . . • cHlojzij J J e(orUa. — 5 Osebe: Zmagoslava, vojvodinja. Ljudmila, kneginja sosedne dežele. Božena; prva gospa na dvoru Zmagoslave: Vera, l Vlasta, i d 'orkinji. Bela ( prijateljica vojvodinje. Stana, uboga deklica. Sara, njena mati. Milena, „ prijateljica. Več drugih dvorkinj, Igrokaz v 5. dejanjih s predigro. P r e d igra. (Gozilič z malo kapelico. Nje vrata zaprta. H kapelici vo¬ dita 2 stopnici.) 1. prizor. (Vera, prišedši z desne z lepim jerbasom tnalih, vencev, stopi, pred kapelo..- Ovenča kapelo znotraj in zunaj, spodnji del vrat. Nato poklekne- Rožena vstopi na desni; zagledavši Vero, postoji l, i se glasno smeje) : Ha, ha ! Vera (se boječe ozre) ; Kdo tu ? A vi ste, tožena ? In čemu se smejete ? Božena: Kdo bi se ne smejal? To je Prizor, kakoršnega še dolgo nisem videla. Neum¬ nost, otročarija .... V era: Otročarija ? Ne vem .... Božena: Da, da, še več, komedija, dovo¬ lite. Vera — najbolj duhovita oseba našega dvora na kolenih, pred gozdno kapelico, zamaknjena na v Marijino podobo ! Ha ha ! Včasih se pa vendar 'udi izobraženemu človeku zvrti peto kolo v glavi. — 6 — Vera (ponosno): Vojvodinja mi je ukaza'a p. in storila sem Božena: Ukazala, da tu klečite P , r Vera: N", — naj okinčam to gozdno ka¬ pelico. Božena: Ste li radi to storili P Vera: Bada, pokorna ukazu svoje vladike. v Božena: Ne, vi ste v istin dobra dušica; g jaz bi se ne hotela toli ponižati. Vera: In zakaj ne P p Božena: No, moliti. Že samo beseda »mo¬ liti" mi je dovolj s Vera: Kako to ? Božena: No zaupam Vam sicer, a naj bo. j No, povejte, Vera, kdo bi se že ne naveličal mo- liti P Na knežjem dvoru ni drugačno življenje nego v kakem samostanu. Moliti in se postiti, to so najvažnejše točke naših pravil. Je morda drugače P Vera: Nekoliko istine je v vaših besedah, ali.... ] Božena: Recite, sama istina ! To ste vi že enkrat priznala, a sedaj nočete nič več slišati o tem Li ne veste, kako ste me enkrat tolažila, ko sem vam tožila, kako se mi studi bogoljubno živ¬ ljenje na našem dvoru. Vi sama, da sama vi, ste rekla, la stara gospa kmalu umrje in z njo tudi strogo in prenapeto življenje naše. Vera: Saj je umrla stara gospa. Božena: Umrla; ah to pobožno življenje žnjo ni umrlo. Živimo še vedno, kot stari, prena puščavniki v tebajski puščavi. — Ni tako ? — Vi pa ste rekla, oh, da bo —. Primanjkuje "'i besed. V era: Kaj sem rekla ? Božena: Kako se hlinite, hinavka! Vera: Ali morda, da bo nova gospa ži- Ve 'a dru gačno, po najnovejših načelih knežje f> a rodu ? Božena: Ičj seveda to ste rekla in me s tolažila. Vera: Saj naša nova gospa res živi go- s Podsko in elegantno Božena: No, kedaj neki? Nekaj časa sem ^'pela in pričakovala boljših časov, meneč, ko po- Za b mlada gospa rajnko svojo vojvodinjo, da po s taue lahkoživa in vesela. Kako sem se že veselila hovih iger in veselic, ki se bodo vršile poslej na našem dvoru. A ve zlate, nadepoine sanje, kje s te P Zastonj sem vas pričakovala, zaman hrepe¬ nim po Vas. Ves svet mi je odmrl in jaz njemu, femu lepemu, divnemu, krasnema svetu ... Oh, Srozno.. 1 Vera: Le pomirite se, ne bo tako hudo Božena (nevoljno) : Vi ste brez pameti tečete, da ne bo tako hudo. Vem, da hujše ne saj ne more hujše biti. Vera: Potrpite malo. Božena: Kako dolgo P Menda, da bom s ključena in siva starka, ki ne bo za drugo, kot Za strašilo in smeh P — 8 — Vera: Naša vojvodinja je še jako mlada, Lahko s,e se zboljša naše stanje. Mogoče, da še doživimo prav vesele in zlate čase! Božena: Nikdar, nikoli. Naša vojvodinja je mlada po letih, a po mišljenju je stara nad 80 let Zamišljena je in čmerna Danes je prvi dan po dolgotrajnem žalovanju, in nisem doživela še prav nič veselega Vera: Ste že pozabili na vožnjo semkaj I' kapelici ? Božena: O, ta vožnja! Ta nas pač ne more zabavati. Ž njo ima naša vladika namen počastiti to gozdno svetišče. Kako naj nas raz- vedruje le sveto petje in ječanje pred Marijino podobo. Vera: Vojvodinja spolni s tem zadnjo pro¬ šnjo dobre ranjke matere Stana (prišedši z dvema rožnima grmo ma. Ostane boječe za kapelico.) Božena: O, sveta pobožnost! Ti si nam znorela staro gospo popolnoma 2 prizor. č< rr b (1 1 ) 1 č c Vera (opazi Stano) : Kaj bi rada? Božena (se hitro obrne) : Tuje dekle. Ka¬ ko se zoveš ? Kaj iščeš tu ? Stana: Zovern se Stana To grmičje duh- tečih cvetlic sem prinesla s seboj, da z njimi okinčam kapelico. Še nobeno poletje jih ni bilo toliko. i b — Božena: Obdrži jih le zase. Vera: Prinesi jih sem. Poiščem mestece, se bodo tvoje cvetke najlepše podale. (Stana hstavi vrtnice k uhodit kapelice.) Vera: Pa so res lepe Stana: Kaj ne da so. Slišala sem da bo- t0 presvitla gospa vojvodinja sama počastili to ^° z, hio kapelico? Je li res? Vera: Seveda. S t a n a : Vojvodinja gotovo ne zavrže skro- lrillo ga darila ubogo sirote, saj je pobožna in do- *' a mati zapu cenili ubožcev. Vera: Kako li to veš? Stana: Kako bi ne vedla? Saj govori vsa ^°žola o njeni dobroti. Njej in svetej Devici bodi Posvečeno moje darilce. Vera: Prav imaš dobra Slana. Ostani vedno lako blagega srca. Božena (jezno): Blebetuljal Vera: Slušaj ! Vojvodinja prihaja. Že se Cl, jejo glasovi ubranih strun Stanka, sedaj lab o °tUdeš Božena (jezno) : Poberi se! Stana: Da, grem takoj, (k Veri) Samo ■ dobra gospa, prosim, pazite malo na moje cvetke Vera: Bodi brez skrbi. St aha: Z Bogom, plemenita gospa (Od- e »a levo. Božena sc porogljivo smeje) - 10 — 3. prizor. (Petje se bliža. Druga kitica se huje zd odtom. Pri tretjej vsopijo dvor niče in se postavi¬ jo na desno. Vera stoji poleg kapelice. Božena prav ponosno spredaj na desni. KoneČno pride vojvodinja. Njej sledi Vlasta , ki nosi blazino pre¬ grajeno s tančico. Na blazini mala skrinjica. Ko pesem vtihne nastopi vojvodinja.) Pese in. 1) Tam, kjer božja vsa narava, spava sladko in molči, tam kjer tajna je dobrava, lep Marijin kip stoji 2) K njej z molitvi o hitimo, saj uteši vse gorje ; Devo sveto zdaj prosimo, prošenj ona na prezre. 3) Sem ozrimo se v kapelo v mater devo, rajski cvet; pesmi pojmo jej veselo, naj proslavlja ves jo svet. Vojvodinj a : Prvič som stopila sama na ta sveti prostorček; do sedaj me jo vodila semkaj vedno blaga roka moje matere. Danes prvič izrečem kot vladarica te dežele, sicer z ža¬ lostnim srcem, brez ljubega spremstva materinega, vendarle prešinjena svetega veselja : „ Marija bodi mi pozdravljena !“ Vse: Bodi pozdravljena, o Marija! - 11 - V o j v o dinj a : Toda nisem še zadostila posled¬ njim vročim željam moje ljube matere (Vzame iz škatljice, dragocen križec). Tu glejte mal križec iz tistega zlata posejan z dragimi kamenčki in biseri. Vlasta: Enkrat sem že imela čast videti to dragocenost. Pokazala mi jo je ranjka svitla vojvodinja. Vojvodinja: To je bila zate res velika čas Ne vem, če je bila še katera druga tako srečna. Za¬ radi svoje starosti je ta mala stvarica jako po¬ menljiva. Vlasta: Svoje starosti ? Kako to ? Vojvodinja: Torej poslušaj 1 Križec je iz Jeruzalema. Naš praded Balduin, drugi Jeruzalemski kralj ga je dobil. Veliko let je bit branjen na grobu Izveličarjevem dokler ga ni po smrti Bal- duinovi podedovala naša vladarska rodbina Vlasta: Kaka dragocenost! Voj vodi nja: In sedaj hočem zadostiti sled¬ njemu ukazu moje pobožne matere. Ta križec naj bode odslej edina last presvete Device. Da ga hočem °b siti z lastno roko na Marijino podobo, oblju¬ bila sem materi na smrtni postelji. Obljubila sem 'n rada izpolnim obljubo. Vera: Istinito, to je vzvišen dar! Vojvodinja: Odprite vrata kapelice. (Dve dvorkinji odpirate vrata. Vidi se Marijina podoba l ’ opravi z zlato krono na glavi. V levi ima - 12 - žezlo, desnica počiva lahko v naročju. Okrog vratu nosi zlato verižico. Vojvodinja obesi na n]° zlat križec.) V oj vodi nj a : Mogočna Devica ! sprejmi bD' govoljno ta dar, Bodi moja pomoč in varno zavetje, kakor si bila moji materi. 4) Mati dobra nam ostani, svoje v nas upri oko ; roka Tvoja zmir’ naj brani, nekdaj peijaj nas v nebo. 5) Zdaj poslavljamo se deva, in se vrnemo domov ; vedno srce nam ogreva Tvoj nam mali blagoslov. (Vse pokleknejo, vojvodinja spredaj. Pojo) 0 4. kitico. Med 5. kitico odidejo. Vera hoče $ Božena jo pridrži in obe ostaneta na odru.) 4. p r i z o r. Božena: Kaj porečete vi k temu počel] 11 naše vojvodinje? Kaj se vam zdi? Vera: Božena, res bogoljubna naša svili® gospa. Božena: Pobožna (se hinavsko smeji). I’ 1 rada vedela, kako dolgo ostane ta zlata stvari s tu v tej samotnej kapelici ? j Vera: Kakor dolgo bodo živeli Marijin 1 otroci. Božena: Ne ! Gotovo ne ! Vera: In zakaj ne! Ne urnem vas. — 13 — Božena: Mislim si, tla se bode kapelica ponašala s to dragocenostjo le tako — — dolgo — dokler jo kdo ne ukrade. Vera: To bi bilo zlodejstvo. Božena: Bodi si. Hočem vedeti, ali ne bo temu tako. Vera: Nikdar, nikoli ! Saj cela dežela pro¬ slavlja in časti nebeško Devico v tej podobi. Ni je roke, ki bi si upala se dotakniti zlatega križa. Božena: Je roka ki bo hlastno segla po tej dragocenosti in jo vkradla. Nekaj mi pravi glasno, da bo tako. Kmalo se bo pokazalo, da je Božena imela prav. I Dejanje. (Kraj kakor v predigri. Kapelica odprta. Nikakoršnih Cv etlic.) 1. prizor Stana: (Zatopljena v molitev kleči na le- l 'ej, nepremakljivo zroč v Marijino podobo.) Mile n a (priSedSi z velikim praznim jer- bcisom) : Današnji dan je bil res zame srečen. Jer- ^as prazen denarnica polna. To mi ugaja O, ko¬ likokrat sem sedela tožna, zatopljena, žalostna, vi- 'tevši, da mestni ljudje tako zaničljivo gledajo Uiene in moje blago. Pa kaj sem hotela ? Nihče Se ni ozrl na moje blago in — morala sem Se vrniti domov s polnim jerbasom. In danes; — Vs e sent prodala. Zde’o se mi je, da je hotel vsak ^piti ravno moje blago, kakor bi bila jaz edina — 14 - — (vdaripo denarnici) in denarnica je kar okorna o" samih beličev. Ko bi mi bila sreča vsaki dan tak 0 mila, ne bi bilo treba se toliko truditi mojemu do* bremu očetu in skrbni materi za vsakdanji k uh Danes je za mene dan sreče. Še nikdar se nisch vračala domov tako srečna, ko danes. (Hoče n"' mo kapelice.) Stoj! Milena! Ne bi bilo lepo, ak° bi blaženo Marijo ne pozdravila s kako molitvico. Bila bi grda nehvaležnost (Zagleda Stanu). T l ’ nekdo kleči. O, Slana bodi mi zdrava’ (Štetih kot bi ne slišala. Milena ji potrka po rani'') Da s : mi zdrava, ljuba Stana Stana (se prestraši) : Kdo je tukaj ? O, M si, Milena! (vstane). Milena: Smiliš se meni Stana. Kakor v*' dim, si v molitvi sladko zaspala. O saj se met 1 ’! tudi večkrat tako zgodi. Stana: Ne, nisem spala. Le srčna boD sl j. me je popolnoma prevzela. Milena: Bole t? 0 vem, vem, kaj te tež 1. Mati ti jo bolna, kaj ne, draga Stanka? Stana: O še več nego bolna. Že dva duj sem vedno v strahu, da jej vgasne luč o' 1 za vedno. Vedno... (vzdiha). Moja zlata, drag 3 mati je sicer pripravlj na za odhod v boljšo doj movino, ali jaz jaz ne. O, dobri Bog. prizanc 5 ' revni Stani, Milena: Kaj poreče zdravnik ? Stana: On je, kar zadene bolezen moj® — 15 matere, jako redkobesen. Tu in tam reče, da on ne more ozdraviti ljube moje mamice. Ni to grozno ? Milena: Morebiti bi pa lahko pomagal kat ri drug zdravnik ? Ne veš za nobenega ? Jaz ti lahko nasvetujem izvrstnega, ki bi gotovo ozdra¬ vil bolno mater. Stana: O, Milena, govori! Povej hitro in reši me žalostnega stanja. Milena: Zdravnik naše voj odinje je iz vrsten, izvežban v vsemu zdravilstvu. Povsod ga hvalijo in slave. Veliko jih je že otel smrti. Po¬ skusi ! Stana: Poskusim naj! On mi lahko reši mamico. Da brzo stečem k njemu in ga prosim. Milena: Toda brez novcev ne hodi. Stana: Kako meniš ? Milena: Zdravnik, ki sem ti ga nasvetovala je trd skopuh. Pomaga ti le, ako mu poprej po kažeš pest Srebrnjakov. Stana: Mi smo ubogi. Srebrnjakov nima¬ mo, in še vinarji so le redko naša last. Le beda in uboštvo sta naš delež (Vzdihne). Milena: Tedaj rajši ne idi. Stana: O kako britka je tvoja in moja usoda, ljuba mi mamica (Ihti). Milena: Brilko res. Ali jaz dobro vem, da bi zdravnik vprašal koj po plačilu in če tudi bi vedel, da lahko ozdravi bolnika. Tvoja mati pa ja hudo bolna. Da bi jo ozdravil in ne zahteval plačila, jako dvomim. Stana: O ti trdosrčni, brezdušni svet! ^ — Pa - poskusiti hočem. Milena: No poskušaj, Stana! Pa ne m is* 1 ' da govorim iz brezsrčnosti. Ne, vem, da bi lalik 0 imenovani zdravnik ozdravil mater, a mož, ki * e po denarju hrepeni in časnem bogastvu, tako' mož, da ne bi od tebe zahteval plače, je nemožn 0 ' neverjetno. Ako bi si li upala to njemu p°' vedati nebi bi lo konca grdih psovk in ostrih b e ' sed. In to bi ti bolečine le še povečalo. Mora 3 ne ? In pred lo novo bolečino, hotela sem te sva' riti, ko sem ti velela, da ne hodi. Stana: Ne bojim se trdih besed ne osof' nih pogledov. — Jaz — grem ! Milena: Prosim, ne hodi! Zaman slehefl 1 * korak. Ubožica! Stana: Moj Bog, pomoč tako blizu in ve 11 ' dar prepad — lahko rečem — grozan, ki mi braok da se je poslužim. Ni mogoče.... Milena: Verjemi, Stana! Le moje us n"' ljeno srce mi je svetovalo ti imenovati teg 3 zdravnika in zopet je le usmiljenje, ki me sili, d 3 ti ga odsvetujem. Stana: Kaj naj storim ! Milena: Stana! Ne vem, kako naj ti p°' magatn. Moli' Molitev te bo tolažila. Molitev s a n 13 je najboljše zdravilo za vse bolezni. Stana: Da molila bodem k Mariji da p° maga Materi in meni; saj še ni bilo slišati, da ^ bila zapustila tistega, ki je nji pribežal, se k Nj e * — 17 — zatekel. To me tolaži in napaja dušo mojo s trd¬ nim uporu. Milena: Zdaj pa, z Bogom. Akoravno sem danes zelo vesela, tebe ne pozabim uboga Stankal Stana: Z Bogom! Bog naj ti nikoli ne odvzame sreče, meni pa ne moje dobre matere. (Milena odide proti levi.) 2. prizor. Stana: (se obrne proti kapelici s sklenje ninii rokami in poje). 1). O, Marija mila. Mali in gospa ! Vsliši vroče prošnje . mojega srca 1 Holca tvoja sveta milosti deli vsakemu, ki k Tebi, Mati, pribeži. — Torej tudi mene vsmili se sedaj, slava Ti Marija, zdaj in vekomaj ! 2.) Mati hudo bolna mi doma leži; lajšaj ji bolesti hude, ki trpi oh, izprosi. Deva, Sina svojega: materi da ljubi zopet zdravje da milosti naj Tvoje nas obsije žar! Slava Ti, Marija, zdaj in vsikdar. - 18 — (Nato poklekne , upre zaupljivo oči v Mari¬ jino podobo. Marija dvigne desnico , vzame križec in ga ponudi Stani.) Stana: Za Boga svetoga! Kaj vidim ? Kip Marijin se giblje. Gledam resnico ? Marija mi po¬ nuja križec, zlati križec raz srce svoje. To bi bilo bogato plačilo, s katerim si lahko pridobim zdrav¬ nika, da ozdravi bolno mater. O srčna Ti hvala Devica nebeška (Vstane in hoče v kapelo.) Toda! ali smem? — Si ne upam. In Marijine dobrote se ne poslužiti, jo morebiti s tem žaliti? — ne 1 — Smem li, sveta Devica ? (Marija prijazno po¬ kima). Da'ti hočeš, da \ zamerit (Vzame krit ec in ga poljubi) Zahvaljujem Te iz celega srca, o Gospa moja, o mati moja, o sladka Deva Marija! Zdaj pa naravnost k zdravniku. O za to plačilo mi rad pomaga ! (odide). (Zavesa pade.) ili Dejanje. Izba vojvodinje. Na levi pisalna miza in pa njej zvonček.) 1. prizor. (Vojvodinja piše. Končavši delo, zloži polo in pozvoni.) Božena: S čim dovoljujete, da postrežem svitia gospa vojvodinja? Vojvodinja: (vstane in izroči Boženi več pisem). Izročite ta le pisma našemu pisarju. Kakor mi je svetoval, tako sem storila in njega iz¬ vrstne nazore istotako pismeno potrdila. Le par 19 = vrstic tu te nisem mogla odobriti. ( Pokaže) Hotel me je pregovoriti da naj svoto, ki jo je moja pokojna mati odločila za ubožce, zdatno zmanj šam. Ne v tej točki ga ne ubogam. Kar nesite to le pismo blagajniku, naj izplača to svoto natančno Denar podarim duhovnom, da ž njim podpirajo ubožce in zapuščene naše deželane. A ne onim beračem, ki sede ob cestah in kriče na mimo¬ idoče. Čestokrat je človeška beda prikrita očem človeškim. Reveži, ki si ne upajo prositi javno za podporo, temveč svojo bol prikrivajo svetu, to so oni ubožci, kojim se mora z mojim denarjem po¬ magati : Kar urno tecite k blagajniku, naj stori kakor sem velela. (Vera vstopi in se prikloni.) Božena: Naj se natanko izpolni Vaše po¬ velje, svitla gospa vojvodinja. (Ne odide) 2. prizor. Vojvodinja: (k Veri.) Kaj novega dra¬ ga Vera ? Vera: Gospica Bela, vnukinja g. zdravni¬ ka, prosi dovoljenja, da vas pozdravi. Vojvodinja: Naj pride ! Pa je mogoče — že doma ? Vera: Da, pred kratkim se je vrnila. Vojvodinja: Le hitro naj pride. Jo rada sprejmem (Vera odide.) Vojvodinja: (k Boženi) 0 srečna go¬ spica Bela ! Njene oči so gledale lepo Italijo, ta čarni vrt zemljine evropejske. Božena: la gotovo tudi Rim. — 20 3. prizor. Bela (V spremstvu Vere vstopi). Vojvodinja: (prijazno) Srčno pozdrav¬ ljena. Bela: O vojvodinja ! o svitla gospa moja ; ne vem kako mi je, ko vas gledam ... Ste še tako vesela, ljubezniva, kot nekdaj v najni zlati mladosti, ko sve skupno igrali po zelenih tratah in pisanih livadah ! Kakšen spomin ? Vojvodinja: (prime Belo za roko) Lju¬ ba Bela, ne bojse, vedno sem in ostanem ista. Najina mladost naj nikdar ne izgine iz spomina. Jaz sem neizpremenjena ; — ali smem tako go¬ voriti ? Ne! saj meje smrt materina popolno pre¬ drugačila. Ne, Bela. otožna sem, globoka bolest razjeda mojo dušo. Bela: Res veliko se je spremenilo. Vojvodinja; Toda najina ljubezen in prijateljstvo ostane. Bela: Ne ! svitla gospa moja gospodovalka! Ni li velika predrznost, da jaz podložnica tako prosto govorim s svojo vojvodinjo. Ne sme biti 1 Vojvodinja: Ti se me bojiš ? Ne smeš! Bela: Bati se nečem sicer, pa. Vojvodinja: l’a skriti pred mano svoje srce, kaj ni lako? Bela: Ne, nisem mislila tako. Vojvodinja: Saj bi tudi ne bilo mogo¬ če Še imam ključek k tvojemu srep Bela; Tako ? Kako . — 21 — Vojodinja: No, ali bi li bilo ljub¬ še, da bi bila proti tebi mrzla in neobčut¬ ljiva kot proti tujki! Morda? Kaj? Naj po¬ polnoma pozabim na srečne urice najine mladosti, ko sve veseli v polni zadovoljnosti vrteli otročke, ko sve se igrali na vse načine s ptički in ne vem kaj vse. Bi ti bilo ljubše vprašam ? Bela: O gotovo ne 1 Pa ni li bilo pamet¬ no, da e poskusi most, ki pelje preko prepada poprej nego je že prepozno. Ako bi bil preslab ali se tudi le šibel pod brzimi koraki, kdo bi se upal čezenj ? Vojvodinja: In je li trden ? Bela: Da trden močan, ne bojim se čezenj (prime roke vojvodinje) in zopet sem stara ve¬ sela in lahkoživa Bela, kot nekdaj. Vojvodinja: Pojdi z mano. Popeljem te v naj večje svetišče našega dvora, v izbo, kjer je umrla mati moja. Še nikdo ni bil tam. Bela: Svetišče res. Saj ranjka vojvodinja je bila istinito svetnica. Moj ded, njen zdravnik je žalosten in boli ga, da ni mogel rešiti toli blaženo življenje. Vojvodinja: Naj ne toguje. Svojo dolž¬ nost je storil in še več. Noč in dan se je trudil in bali smo se, da bode radi svojega truda in velikega napora tudi on kmalu žrtva prerane smrti. Bela: Pa vendar vse zastonj. — 22 Vojvcrdinja: Zaman vse. Kar pa Bog stori, vse prav stori, če tudi nam tako ne dopade. On je dal in zopet vzel Bela: Njegovo ime bodi češčeno in hva¬ ljeno na vekomaj. (Vlasta vstopi) 4 prizor Vojvodinja: No Vlastka s kakim poro¬ čilom dohajaš? Vlasta: Naznanjam, svitla vojvodinja, da kneginja Ljudmila jako rada ustreže vašemu po¬ vabilu in bo kmalo tu. Vojvodinja: (k Beli) Kneginja Ljudmila iz sosedne kneževine soproga kneza Etelberta, me hoče danes obiskati. Idive Bela le za trenutek še v moje svetišče in potem se pripravive za visoki obisk. Pojdive. (vojvodinja pozdravi ostale dvor- niče in nato odide z Belo) 5. prizor. Božena: Ste videle, slišale ? Bela spet ljubljenček naše vojvodinje. Vlasta: To mene nikakor ni iznenadilo. Vera: Kot lastni sestri ste bili že od než¬ ne mladosti To ni nič kaj čudnega. Božena: Nič čudnega, da vojvodinja ob¬ čuje z Belo ? ki je samo vnukinja njenega slu¬ žabnika? Ali je zdravnik vojvodinje več, nego njen sluga ? Vera; Več je, nego me, saj dobi za svoj posel lepo plačilo, a me ne. Pa pustimo to, ni vredno, da se pričkamo. Vlasta: Bela je bila vselej in povsod v vel ki časti, osobito na našem dvoru. Božena: Le naj bo ! Vera: Zasluži itak. Božena: Zasluži, zasluži. Nevošljiva ji pa tildi nisem, saj je res prav pobožna in dobra. Vera: Dobra je tudi naša vojvodinja. Ko¬ likšno vsoto hoče zopet razdeliti med uboge. Ve¬ selili se bodo ubožci in gorečo zahvaljevali svoji dobrotnici. Vlasta: Navdušeni „Bog plačaj P odme¬ vali bodo daleč na okoli. Vera: Ali bode vas to tudi zanimalo, Bo¬ žena? Božena Seveda ! Samo škoda, da denar ni nam izročen; lahko bi tudi me razdelile med ubožce. Sedaj pa je ta reč izročena duhovnom. Ba me bi ne bile preukorne za ta posel. Jaz bi to izvrstno naredila, Temu beraču par novčičev, one¬ mu ravnotako. No, to bi bilo zanimivo opravilo, kar bi ostalo, hranila bi jaz Ne tako! Ha, ha! Vera: Ne tako ! Bog ne daj! Niti en vinar, katerega je namenila dobra vojvodinja v blagajno nbogih sirot ne bi se smel krivično vporabiti Božena: Vem, vem. A za svoje blagosta¬ nje je tudi treba skrbeti. Sicer pa jaz nisem mi¬ slila tako hudo, kakor ste me ve razumele. Vsak vinar, sleherni polvinar naj se le podari ubožceni. Nisem nevošljiva Vera: Dosti o tem. Ne bodemo se prepi¬ rale, Vem Božena, da vi veliko boljše mislite nego govorite. Vlasta: Da, tako je. Vi ste veliko bolj¬ šega duha, nego spričujejo vaše besede. Vera: Po tem takem vam bode gotovo ugajal današnji dan. Božena: Brez dvoma. Ta dan jo celo primeren mojemu mišljenju. Bog blagoslovi koe ginjo Ljudmilo. Ona je rešilni angclj ki nam pri¬ naša vesele ure po dolgotrajnem — večnem ža¬ lovanju. Le nje sc radujem. Drugo bodi ka¬ kor Loti. Vlasta: Kmalo bo tu. Božena: Le naj kmalo pride. Za večera se peljemo na čarno jezersko gladino. Vcsljanje v gibljajoči se barčici mi že sedaj lahkotno objema srce in duha. Vlasta: Na vsakem grmiču ob obrežju so razobešeni .lepo barvani lampjoni in mnogobrojne lučice da povečajo čarobno nočno tmino. Vera: Najodličnejše plemstvo bode kazalo junaške čine pri raznovrstnih zabavah in viteških igrali. Božena: In oni, ki se bojo najbolj odli¬ kovali, piejmejo iz rok- kneginje in nas plačilo in odliko za svoje čine. — 25 — Vera: Konečno vesela vrnitev na dvor po srebrnočistih valčkih rahlospečega jezera. Božena: Vse to celo vam ugaja, kako pa bi meni ne ? 6. prizor Milena: (še zunaj) Pustite me! pustite’ — jaz moram noter, moram povedati! V e r a : Kdo je neki zunaj ? Milena: (vstopi prestrašena) Božena: Kaj hočeš dekle ? Milena: (žalostno) Oh, to je strašno, ne¬ verjetno ! Božena: Kaj je strašno ? Odgovori brzo ! ne čakaj! Milena: V kapelici — v gozdu, kako naj začnem ? Križec zginil, je ukraden. Vera: Kteri križec ? Božena: Ali morda ono lepotičje, s kojim je pred nekaterimi dnevi vojvodinja okrasila kip Marijin v kapelici ? Milena: Da, da, on dragocen, zlat križec. Vera: Je izginil praviš ? V ’ a s t a : Izginil raz srce Marijino ? Božena: Ukraden je? — Nisem rekla da bo tako ? Vera: Keclaj je izginil ? Milena: Natančno ne vem. Nekaj dni že nisem pohajala k kapelici. Ravno pred nekaterimi 26 - urami sem zapazila, da je Marija oropana drazega lepotičja. Božena: Si to že komu povedala ? ali je reč še skrita ? Milena: Ne, plemenita gospa, še nikomur nisem razodela skrivnosti. Kakorhitro sem zapazila zlodejstvo sem pritekla sem. Božena: Molči še naprej, vsaj nekoliko dnij naj se to vojvovodinji ne naznani. Vera: Res bi to ne bilo prav. Popolnoma bi se uničila slavnost današnjega večera. Vlasta: Razumeš dekle ? Milena: Da, da, hočem storiti po vašej volji. Za svitlo gospo vojvodinjo bi bil to prehud udarec. Božena: Le tiho toraj in pazi, da ne za- biš kaj si obljubila. Milena: In če kdo drugi opazi Marijin kip brez okrasa? Saj prihaja sleherni dan veliko Ma rijinih otrok k kapelici. In kaj potem ? Božena: To je naša stvar ? Samo ti glej. da ne poveš nikomur Pojdi sedaj. Milena: Oh grozno! Z Bogom! (odide) 7. prizor. Vera: To ne bo, dolgo ostalo skrito. Pa kaj čemo ? Božena: Jaz vem kaj. Dajmo kapelico za¬ preti, da nikdo v njo ne more. — 2 ? - Vlasta: Vojvodinja bo kmalo zlodejstvu na sledu. Ali od mene naj ne zve to reč. Sama hitim k kapelici, (odide.) Vera: Uboga vojvodinja! Kako te bo to bolelo Božen a : Kaj tacega sem tako pričakovala Zgodilo se je. Kdo ve, ali ni morda ravno Milena vkradla križec. Mogoče je. Vera: 0 ona vendar ne. Božena: Pač lahko Da bi se ljudem manj. sumljiva zdela, poslužila se je zvijače. Vera: Ne, ne, Ne sodite tako slabo. Tako ne more biti. Brezsrčni ste jako Božena. Božena: Kdor svojo hišo zapali je skora vedno prvi, ki najbolj toži in vzdihuje : pridite pridite, gori gori! Ni tako ? ! Vera: Pa pri Mileni ni tako. Deklica ima čil obraz in neustrašen, bister je bil njen pogled. Božena: Obraz in oči lažejo cesto tudi kakor besede. Toda dovolj. Danes ne mislive več na to. Proč s temnimi oblaki. Današnje ure naj •nam teko veselo in mirno, (odidejo) (Zavesa pade.) (Kneginja Ljudmila privede vojvodinjo z desne v sredino. Dvornice obeh se postavijo za njima. Med temi so tudi Božena, Vera, Vlasta in Bela, slednja okoli vratu zlat križec na verižici) — 28 — Ljudmila: Kako prijetno je življenje v vašej deželi, svitla gospa vojvodinja. Skoraj je nevarno bivanje v vašem kraljestvu. Vojvodinja: Zakaj ? Kako mislite ? Ljudmila: Menim, ako bivam tu še par dni, se mi bode tožilo po vašej deželi. Toliko lepega in ljubeznivega sem že slišala in videla, da se mi nikakor ne toži po moji domačiji Se ne mislim več na njo. Vojvodinja: Tedaj se vam pri nas do- pada? Ste zadovoljna kneginja. Ljudmila: Zadovoljna če sem ? Najraje bi z apostolom na gori Tabor zaklicala: Tu je dobro, bivati, napravimo si tu šotore. Vojvodinja: Celo sem zavzeta nad tem kneginja. Ljudmila: Hvala vam, za te vesele in srečne trenotke na vašem dvoru. Vojvodinja: Dovolite, da vam predsta¬ vim osobje našega dvora. Ljudmila: Prosim (Vsede na desno voj¬ vodinje.) V ojvodinj a: (Predstavi Boženo , ki se globoko pokloni). Božena, grofinja plemenita Bez- niška, prva gospa našega dvora moja svetovalk (Vsede poleg kneginje). Ljudmila: ,Brezniška“ znano ime. Ste morebiti v sorodu s soprogo našega maršala roj. „Brezniško“ ? Božena: To je moja sestra, visokost. — 29 Ljudmila: Tako! Vaša sestra je moja lialjubša prijateljica. Čudno to ! Hočem jo ime¬ nu [ ozrav t ; . (Božena se prikloni in predstavi Vero.) Božena: Vera, grofinja Cerkvodotska. Ljudmila: Tudi vaše ime mi je znano. Grekvodotski jebileden izmed poslancev mojega dvora Vera: Moj brat. Ljudmila: To je bil vesel gospodič. Iz¬ vrstno nas je znal zabavati in razvedravati. Kje je sedaj ? Vera: Ne živi več ! L j u d m i 1 a : Kako ? Vera : Umrl je pred dvema letoma na bo¬ jišču. Ljudmila: O vojska, grozovita vojska, ki nam ukončuje tako pestre cvete našega junaštva. Odpuslite, da ponavljam, rano vašemu srcu. Žal mi je za rajnega brata junaka. Lahna mu zem¬ ljica ! (Ljudmila poda Veri roko katera jo poljubi.) Vojvodinja: Kje je Bela ? (vstane in gle¬ da) Piidi sem. (Bela pride). Ta je tako rekoč moja sestrica. Že v mladih dneh sve bdi vedno skupaj, delili vse veselje in tugo otroške dobe. Bile sve eno srce v dveh telesih: Ljudmila: Čestitam ! Vojvodinja: Gospica Bela, plemenita Jugovič, našega zdravnika edina vnukinja. Ljubljen¬ ček svojega starega očeta! Ljudmila: In vaš vojvodinja. Vojvodinja: Pa tudi zasluži (K Beli) — 30 — Ne boj se Bela. Pridi bližje, uio se ti ne zgodi Pridi bližje. Ljudmila: (poda Beli roko) Kdor je voj¬ vodinji ljub, drag je tudi meni. (Bela pride tako blizu , da ta opazi križec na njenih prsih). To je pač umetno izdelana stvarica. Kako se blišči od dragocenih kamnov in biserov. Bela: (vzame križ raz vratu in ga ponu¬ di Ljudmili.) Vojvodinja: (vzame križec , ga opazuje , vstane; iako tudi Ljudmila in Bela.) Za božjo voljo ... Ta križ... Ljudmila: Kaj je ž njim ? Bela: Vam do pa d e svitla vojvodinja ? Pre¬ pustim ga vam iz srca rada. Bodi vaš. Vojvodnja; Nemogoče. Ne ! — Kneginja ta križ je podob n onemu, katerega je nekdaj imela moja mati Ljudmila: Ga imate vi sedaj vi? Vojvodinja. Ne,’_sem ga^podarila. Bela: Vzemite pa tega, - pa obdržati si ga morate sami. Vojvodinja: (opazuje križec natančne¬ je) In vendar! — Ta križec ima z onim toliko sličnost, da bi najumetnejši zlatar ne našel raz¬ ločka. Morebiti se motim. Božena (jej ga pokaže) pridite vi sem in poglejte, kaj se vam zdi. Božena: O ta je celojin popolnoma jed- nak onemu, s kojim je okrašenalMarijina podoba v gozdni kapelici. — 31 - V oj o d i n j a : Vera, Vlasta, kaj porečeta vedve ? Vera: Meni se tudi tako dozdeva. Vlasta. Lahko bi prisegla, da je; — a boljše je molčati. Božena: Rajši povej. Ne skriva'. Mislila si, da je i ti križec. (VIcista pokima) Vojvodinja: Isti križec; bi bilo to mo¬ goče ? Bela: Čudno skrivnostno. Ljudmila: (k Beli) Ali ste ga imeli že dolgo časa ? Bela: Ne. Vojvodinja: Ne V Vedno tesneje mi je pri srcu. Kje si dobila križec ti ? Bela: (odkritosrčno) Še le danes mi ga je dal stari oče. Voj vdi nja: On gaje imel gotovo že dolgo kje hranjenega. Bela: Tudi ne Ljudmila: Ljubše bi m bilo, da bi te nedolžne stvarice ne b la opazila. Vojvodinja: Dobri Bog sam je hotel^ da ste jo zapazili Sedaj pa, draga Bela, ali veš kje je to dobil tvoj stari oče ? Bela: Uboga deklica mu ga je prinesla za plačilo, da bi njeno bolno mater obiskal in ozdravel. Vojvodinja: Uboga deklica, da naj po sede toli dragocen križec ? — 32 - Ljudmila: Meni se lo ne dozdeva nič kaj posebnega, cesto imajo ubogi ljudje s f are dra¬ gotine, ki jih vkljub vsemu siromštvu nikakor no¬ čejo prodati ali se kako inače z njimi vpomoči. Gotovo je bolna mati, o katerej ste pravili, bila v smrtnem straha in se je tako ločila od predra¬ gega jej zaklada. Vojvodinja: Ali poznaš ono deklico ? Bela: To je Stana, kakor mi je pravil stari oče. Stanuje z materjo ne daleč < d gozdne kapelice Vera: Smem govoriti svitla gospa voj¬ vodinja? Vojvodinja: Kaj hočeš Vera ? Vera: Jaz poznam Stano in njeno mater. Obe sti prav pobožni in pošteni. Vojvodinja: Da niste pošteni! Kdo bi si upal to govoriti, ali samo misliti ? Božena: O jaz si pa mHim, da je tako. V o j o d i n j a : Vi Božena ? B o ž e na: Da. Ako je dekle to stvar prineslo k zdravniku, kje jo je dobilo, kakor ukradlo v gozdni kapelici ? Vojvodinja: Strašno. Ne.... pohitite k kapelici in brzo se vrnite mi povedat ali še ima Marja moje darilce. Božena: Nima ga več. Imate ga zopet v vaši roki. Vojvodinja: Kako vi to veste ? — 33 — Božena: Vem. Znano mi je celo zlodej- stvo ali nisem hotela kaliti današnje svečanosti, i Vojvodinja: Kaj še vse ? Božena: Vprašajte Vere. Pričevanje iz mojih ust bi bilo pretrdo, preostro. Božena: Vera povejte torej. Vera: Pred nekaterimi trenutki je pritekla k nam dekle s strašnim naznanilom, da je ukra¬ den zlat križec raz Marijine podobe. Vojvodinja: Dovolj, zadosti.... Pošljite mi po ono deklico, ki je prišla k zdravniku Be- linemu staremu očetu. Stana, kakor ste pravili se imenuje Brzo stecite po njo (Dve dvorkinji odideta.) Ljudmil a: Sedaj še ne smete ubožice obdolžiti tega ziodejstva. Ako je bila dosedaj vedno pobožna in dobra, je nemogoče, da bi po¬ stala naenkrat laka hudodelnica. Vojvodinja: Da bi le tako bilo. Ljudmila: Je tako le verjamite. Vojvodinja: O, da bi jaz tako dobro sodila o njej, ko vi kneginja. Ljudmila: Ne poznam srca imenovane deklice, a zdi se mi, da mi njen angelj šepeče v uho in srce, da je nedolžna,^— da ni tatica. Slana je nedolžna, je prosta groznega ziodejstva. Božena: Ona je kriva, kneginja. Lj u d m i 1 a : Kako ostro in ueusmiljeno sodite. Božena: To je moja navada. Najbolje je, da človek hitro izrazi svoje misli in mnenje. Vojvodinja: Prehitro soditi ni dobro. Vera: Stana pride. — 34 — 2. prizor. (Stana vstopi z dvema dvornicama , kateri se podasti na prejšnje prostore. Stana boječe ostane zadaj.) Vojvodinja: (veleva) Pridi sem Stana in glej mi v oiv. Stana: (gleda vojvodinjo) Znate že svitla gospa, kako se zovem ? (se čudi) Vojvodinja: Ravnokar sem zvedela, da imaš li bolno mater. Je res? Stana: Da, bila je bolna. Vojvodinja: Tedaj ti je Bog že ozdravel bolno mater ? Je že umrla ali ne ? Stana: O ne. Ona mi je zopet popolnoma zdrava. Vojvodinja: Kateri zdravnik je zdravil tvojo mater v njeni bolezni. Stana: Bil je prav vaš zdravnik presvitla gospa vojvodinja. Vojvodinja: Moj zdravnik? Ste li vi tako premožni ? Stana: O ne visokost! moja mati in jaz sve jako ubožni. Živive le od tega, kar zaslužive z delom svojih rok. V o j v o d i n j a: Pa jaz dobro vem, da moj zdravnik ne ozdravlja brezplačno; kajti dobro ve, da vsaka njegova stopinja je vredna zlatili ce¬ kinov. To reče vsak, ki mojega zdravnika le ko¬ ličkaj pozna. 35 Stana: Ni prišel brezplačno bogato sem ga poplačala. Vojvodinja: S čim ? Stana: Z malim, dragocenim, svitlim o- krasjem. Vojvodinja: (jej pokaže križec , osir o) Poznate ? Stana: (veselo ncprestrašeno) Ta križec? O seveda, ga poznam, jaz sem ga dala onemu zdravniku. Vojvodinja: In veš kje je bil križec popiej ? Stana: Da, plemenita gospa, v gozdni kapelici. Vojvodinja: Kako je prišel tebi v roke, govori resnico ! Povem ti dekle govori resnico. Stana: O pač lahko in rada in lahko po¬ vem. — V globoki bolesti radi moje bolne mate¬ re, šla sem v gozd h kapelici Med potjo sem zvedela da le edino vaš zdravnik more ozdraviti trpečo mi mater. Povedalo se mi je tudi, da on zahteva veliko plačilo za svoj trud. Kaj sem bo¬ lela storiti v svoji revščini ? Poklicati ga ter mu za plačilo ponuditi par siromašnih vinarjev. Oh, kako sem vzdihovala. Usmilil bi se me bil najtrši kamen na cesti, ako bi bilo mogoče. Tako pridem v kapelico. Pokleknila sem, opravila več molitvic Mariji v čast in jo prosila pomoči. Naenkrat vzdigne nebeška Kraljica svojo roko, prime ta križec, ki ga je nosili na svojem srcu in mi ga — 36 — ponudi. — Da, Marija sama mi je podala to le¬ potice ; prav sama s svojo lastno roko. Jaz sem vzela in ponesla zdravniku. Vojvodinja: (z glavo maja) Hočeš me prevarati dekle? Stana: Tedaj mi ne verujete, ne veru jete nič. Vojvodinja: Ti se sama motiš. Utoplje¬ na v skrbi in bolesti radi tvoje matere, se ti je dozdevalo, da ti Marija ponuja križec. Bilo pa ni tako, temveč si ga vzela, s svojo lastno roko. Stana: Vzela sem ga s svojo lastno roko, a ne prej, dokler mi ga Marija ni sama po¬ nudila. Vojvodinj a: Prazne sanje. Pač never¬ jetne. Stana: In vendar res. Marija sama mi je podala to krasotičje. Vojvodinja: Kaj porečete k temu? Ljudmila: Celo kaj nenavadnega, izvan- rednega. Vojvodinja: Verjamete dekletu ? Ljudmila: Pobožen, pravičen otrok. Ne upam si trditi, da laže. Vojvodinja: (k Boženi) Kaj mislite vi? Božena: Od začetka do konca zgolj laž. Cel čudež popolnoma priprost. Stana je križec videla — po njem začela hrepeneti — ga u- kradla. Stana: Ne grofinja, tega nisem storila. — 37 - Voj v o d i n j a : Tiho sedaj, (k drugim) In kakovo je vaše mnenje ? Vera: Dekle se moti morebiti je bila v nezavesti. Vlasta: Jaz pravim tudi tako. Vojvodinja: Ti Bela! Bela: O, ta nesrečni križec Vojvodinja: Ne gre se za križec, vpra¬ šam, kaj porečeš o dekletu? Bela: Neverjetna je la povest, a mogoče je vse. Stana: Hvala vam, za to ljubeznjivo besedo. Vojvodinja: In sedaj vem.o celej skriv¬ nosti toliko, kot prej. Ne misli, da ti verjamem. (ljubeznivo) Ti Stana, glej, nič se ti ne zgodi ubogo dete, ako odkritosrčno spoznaš svojo kriv¬ do. Ali te ni premotilo upanje, da stem ozdraviš bolno mater? Te ni premotilo vprašam? Verja¬ mem, da morebiti nisi spoznala, kako velika pre¬ greha je božji rop. Povej, priznaj, in videla boš, da ima vojvodinja dobro, Ijubezpjivo, prizanesljivo srce. Priznaj Stana. Stana: Sem že priznala. Vojvodinja: Misliš torej res, da se je mrtva Marijina podoba oživela le radi tebe in ti podelila zlat križec Ostaneš pri tem ? Stana: Da, pri tem ostanem. Ne morem in ne morem drugače. — 38 — Božena: Trdo glavo kakor skalo ima to dekle. Svojeglavka ! Vojvodinja: Grozno ! Stana: Oprostite, visokost! — ni grozno kar sem vam pripovedovala. Pač pa bi bilo groz¬ no, ako bi si upala trditi, da križec nisem pre jela iz Marijine roke. Bila bi to grda laž, nehva¬ ležnost. Tajiti in zamolčati Marijino radodarnost in usmiljenje. In če mi gre tudi za življenje bodern govorila tako, kakor sem. Ljudmila; Stana, zdaj ti verujem. Vojvodinja: A jaz omahujem med res¬ nico in dvomom. Ne vem, kaj bi storila? Prepu¬ stila bom ostri preiskavi mojih sodnikov. Kaj oni reko. Po njih nasvetu se bom ravnala. A tebe pošljem tako dolgo v ječo, da se stvar natančno dožene. Morebiti se spametuješ in spoznaš svojo zlodejstvo. L j ud mi la: Bog daj sodnikom pravo Inč od zgoraj. (Stano odpeljejo dve dvorkinji) Vojvodinja: Izkušeni so moji sodniki in pravični tudi. Ljudmila: Gotovo jo spoznajo za ne¬ dolžno kot jaz. Verjemite, dekle ni lagalo Vojvodinja: (sklene roke) O resnica, le resnica pridi na dan ! (Zavesa pade.) — 39 — £W„ Dejanje* (Ječa. Spredaj na desni mala mizica. Na levi kamen, pri¬ pravljen Stani za sedež.) 1. prizor. (Stana z zvezanimi rokami Meči in moli. Prebudi jo ropot ključa. Vstane in sluša.) Stana: Kdo prihaja V 0 Jezus, Marija ! ne novih sovražnikov in tožb Bela: (vstopi; ž njo Sara). Stana, glej koga ti pripeljem P Stana (veselo) : Moja mati P (k Beli) Bog vam plačaj , to neprecenljivo dobroto. Bodi mi srečna, mati draga. Kje si bila tako dolgo P Nisi vedla, kaj se je zgodilo s tvojo Stano ? Sara: O dobro sem znala za vse, moje dete. Stana: In vendar se mi dozdevaš tako neprijazna; mrzla si do svojega revnega otroka ki trpi v verigah v temnem prostoru tesne ječe. In po nedolžnem. Ali — ne veš, — po nedolžnem. Sara: Vem, da si nedolžna ; miruj in trpi. Vse mine s časom. Bela (vzdihne) ; Oh, žal mi je! Stana: Radi česa P Bela: Jaz sem vsemu temu kriva. Stana: Kako menite P Sara: Ste vi, milostna, zatožila mojo S tano pri gospej vojvodinji ? Bela: Tega sicer nisem storila. Ali pa je bilo treba, da sem stopila ravno pred vojvodinjo = 40 z zlatim križcem in zraven še tisti dan in obra¬ čala vso pozornost njeno nase. Je li bilo treba? Stana: Le mirno. Da je prišel križ iz ka¬ pelice, bilo bi se itn k razglasilo. Bela: Ko bi tudi sedaj jaz ne bila kriva! Ta misel me muči do smrti. Sara: Pomirite se. Kmalu se bode na dvoru zvedelo da je Stana nedolžna in dobro bo vse. Bela: O, ko bi bilo tako! Sara: Kaj pravite? Je li drugače? Bela: Ne upam si vam tega odkriti. Sara: Govorite ! Boljše je zvedeti kaj straš¬ nega prej, da se človek pozneje lože vda. Bela: Če tudi, to je pregrozno. Sara: So obsodili Stano morda v smrt. Bela: Ne, — a še hujše, še strašnejše je, nego smrt! Stana: Sem obsojena v večno ječo ? Bela: Ne povem Vam lahko ; a ker vidim, da bi vas moja molčečnost utegnila mučiti še huje, izgovorim grozno novico ! Stana, izgubila bo svojo desno roko, ker se misli, da je s svojo des¬ nico učinila božji rop. Stana (opazuje svojo desnico) : Grozno ! Ta moja desna roka ! Grozno ! Sara: To se ne bo zgodilo. Svitla gospa vojvodinja ne more biti neusmiljena. Stana: Zgodi se božja volja ; a jaz sem nedolžna. — 41 — Sara (k Stani) : Povej Stana ! Ne moreš iti k sodnikom in jim natančno razkaži to reč. Te nočejo poslušati ? Stana O draga mati, kaj naj jim govorim ? Že več nego stokrat sem jim zatrjevata svojo ne¬ dolžnost, a vse, vse ni nič pomagalo. In sedaj, v zadnje naj se nadejam, da bo moja beseda našla odprto njih srce ? Sara: Pa, gospa vojvodinja, tako pobožna in dobra — in poleg tega tako nepravična. — O svitla gospica, sprosite mi od nje samo to mi¬ lost, da smem ž njo spregovoriti le par besed. Bela: Težko, (se zamisli , in na to pogleda skozi okno). Dozdeva se mi, kakor bi svitla gospa sama prihajala le tu sem. Sara: Kdo ? Vojvodinja ? Stana: K meni pride ? V ječo? Bela: O prav ona je in nikdo drug. Sara (sklene roke) : O Gospod, polagaj mi pravih besed na jezik, da najdem milost s sv. jim otročičem. 2 prizor. Vojvodinja: (držeč v roki pisane pole, Božena in Vas jo spremljate.) Vojvodinja (nekoliko ostro) : O glejte, dekle ima obisk. Čudim se Bela, da se najdem ha tem mestu. Slabo družbo si si izvolila. Božena: S taticami družiti se ne bi jaz hotela. = 42 — Bola: Jaz ne verjem, da je Stana kriva. Ona ni tatica Vojvodinja: Ona je. Sodba je sklenjena. Slana je za krivo spoznana. S a r a (pade na kolena) : Svilla gospa, smi- lujte se mene in Stane. Vojvodinja: Kdo je ta žena P Bela: Mati Stanina Vojvodinja: Tako! Mater še hočem zaslišati. Glejte žena. Sodniki so vašo Stano ob¬ sodili, ker je lagala in svojeglavim zatrjevala, da je nedolžna. Govorite še vi, a odkrito, ne hi navsko. Obsodba še ni podpisana. Lahko je še pomagati. Povej resnico. Sara: Saj vam je Stana povedala vse od¬ kritosrčno in natančno. Verjemite presvitla, Stana ne zna lagati Vojvodinja: Pripovedujte še vi enkrat ! Kako se je izvršilo to zlodejstvo. Sara: Kar vem, hočem natanko povedati. Lagati nočem. — Jaz, kakor vam je gotovo znano, bila sem hudo bolna. Pomagati si nisem znala ; a tudi moja uboga Stanka je bila celo obupana. V preveliki svoji ljubezni in skrbijivosti ni vedela pomoči Zatekla se je k Materi milosti ondi v gozdni kapelici. Ko je tam molila, zapazila je, kako Marija stegne svojo roko in jej ponudi zlat križec. In to roko, katera je bila vredna sprejeti darilce naravnost iz Marijine roke, to roko pre¬ svitla, hočete ji vzeti Ne, ne smete. V o j v o d i n j a : Da, smem in moram. Sara: Usmilite se, usm li'e se Stane in njene, revne matere. Vojvodinja: Samo neki dvom vznemirja mojo dušo. Mislim namreč, da Stana ni bila celo pri pameti, ko je to učinila. Ge je bilo tako, pri¬ pravljena sem tudi ji podariti zlato prostost. Go¬ vorite, ma i, ni vaša hčerka slaboumna P Sara : Ne Svesta sem si i-> s ponosom re¬ čem : Stana je popolno i a pametna v vsakej reči in tudi tatica ni. Božena: N-* z dostuje to, vojvodinja P Vojvodinja: Dosli irinesite pero in črnilo Podpišem smrtno ob odbo. (Vera odide.) In tam kjer si grešila, moraš prestati kazen. Gez jedno uro pridejo po tebe i;i te odpeljejo na ime¬ novani kraj Stana (veselo) ; K kapelici Vojvodin j a : Nevredna si o Igovora. Zlo¬ činka ! (Vse tri odidejo.) 3. prizor. Sara (vije roke): Zgubljena, zgubljena! Brzo stečem za vo volinjo in jo še enkrat prosim. Stana : Ostani tu, ljuba mati. Vojvodinja te ne bo slušala. Ne boš našla usmiljenja. Sara: Pa Stana, ali si že pomislila. Biti brez desne roke. Kij počneš ženo roko P Stana: Ub ažite se, mamica. Marija naju ne bode zapustila. Ti si me sama učil; molitvico, ki me je tolažila v vsakej bedi in zadregi, in ki me naj tolaži v m "jih pregroznih težavah in bo¬ lečinah.... O Marija, Mati moja, tebi posve im svoje oči, svoja ušesa, svoj je ik in sree in sebe popol¬ noma. Tudi moje toke Ti posvetim Milostna, naj Ti bodo v prijetno darilo. — O ljuba moja mati, nisem presrečna, da smem tudi az Mariji kaj v dar podeliti, kakor ona meni Sara: Da, moj otrok ! Ljuba Stana zgodi se! Premagala si me, dete moje, Daruj jo Mariji, saj j tud On t tebe obdarila, ti mučenka Marijina ! (Zavesa pade.) V. Dejanje. Zaprta kapelica brez okrasja. Spredaj na levi lesena klada črno pregrnjena ali pobarvana.) 1. prizor. Bela: (in Vera z desne) Že veš? vojvodi¬ nja je neizprosna. Vera: Ona hoče, da se Stana ostro kaznuje. Bela: Moj Bog ! — tu leži morilno orodje za nedolžno deklico ! Vera: Nedolžno — praviš ? Bela: No, Vera, se 1 tudi tebi Stana ne zdi nedolžna Vera: Ako jo drugi za krivo spoznajo, naj jaz drugače mislim ? Bela: Da, in če bi ves svet obsodil ne- nedolžnost bi jo ti ne smela, ako si svesta njene resnice Ne misli več taki in ne sodi po krivem. — 45 — Vera: Ako bi bila Stana nedolžn •, ali ne meniš, da bi se Marija sama potegnila za resnico? Bela: Ne smemo presojati čudne naklepe božje Pustimo sedaj to. Zmoliva še prav goreče «Zdravo Marijo predno nastopi grozna ura mu¬ čenja. Vera: Dobro Pripravljena sem vam poma¬ gati, da se vse srečno izide. — Pa prepozno Grofinja Božena prihaja urnih korakov. Bela: Prepozno. Pred to trdosrčno osebo še pobožnost ni varna. Vse jej je v zasmeh. Marija je to prepustila. Ne preiskuj ve dalje čud¬ nih naklepov nebeške kraljice. 2. prizor. Božena : (z dejne) Vojvodinja vpraša, če je vse pripravljeno. Bela: Dozdeva se mi celo, da ste veseli radi grozovitne kazni h kateri so obsodili Stano. Božena: No seveda, to pač ne tajim. Vera: Se vam ne smili obtoženka ? Božena: Nikakor Današnji dan je zame dan sreče, saj on dokaže, da vltida še pravica na tej zemlji. Odsekana roka bode to pričala. Bela: Pa pomislite, da se je te roke do¬ taknila Marijina roka sama. Božena: O te prazne slej arije! Ako bi bil človek tako krotak in bi vse verjel, zmešali 3ri se mu možgani. — No — če bi bila resnica, — 46 — kar je govorilo neumno dekle, rada bi ji polju¬ bila roko. 1 a tatici! (zasmehljivo) Nekdo prihaja z grada ! (Kaže proti desni) 3. p r i z or. (Vlasta se prikaze. Prinese na blaznici zlat križeč , ki je pregrnjen z dragocenim pajčolanom.) Božena: Kaj pa ti prineseš tako rahlo ? Vlasta: Ukradeno okrasje, zlat križec, ko jega hoče vojvodinja z nova posvetiti Presveti. (Položi blazino na stopnjico k kapelici .) Vera: Kar se je posvetilo Mariji, je res najbolje, da še ostane vedno njena last. Ni res tako ? Božena: Zdaj bo zaklad še dolgo o tal nepremakljiv. — Jaz bom vojvodinji nasvetovala naj obesi odsekano roko v to svetišče v glasno svarilo vsem mimoidočim. Bela: Odsekano roko ! — Nezaslišno ! Božena: Vsaka rana se zaceli. Konečno se bo tudi dekletu, — tatici. Vaš stari o: e, Bela. kot izvežban zdravnik, ima zopet lepo priložnost pokazati svojo spretnost pri vzdravljanju ran na odsekani roki. Ha, ha' Bela: Grofinja, le počasi! Moja dolžnost je da se potegnem za čast starega očeta. Božena: Trav, prav tako, nisem misli a tako hudo. Vlasta: Vojvodinja! Vera: la kneginja Ljudmila ! — 47 — Božena: Se hoče tudi udeležiti današnje¬ ga prizora ! Bela: O gotovo ne. Ima preusmiljeno sjce za ubogo Stano ! Božena; Kmalu bomo videli, kaj bo. Sem res radovedna ! 4. prizor. ( Vojvodinja , kneginja in ostale dvorkinje ■pridejo. Ena gospa nosi pismo z obsodbo. Vojvo- dinja in kneginja stopita spredaj. Dvorkinje za njima , Bela , Božena, Vera. Vlasta stoje pri ka¬ peli.) V o j v : Dovolite, da spregovorim To je uso- depolno mesto, imenovano gozdno svetišče. Ljudm.: Lep prostorček, piipravljen vzbu¬ diti pobožnost mimoidočih. Voj v: Mesto tega vzbudil se je na tem mestu grozni naklep v nesrečnem dekletu, storili božji rop. Ljudm.: Če je res ? V o j v : Predobro mislimo v vsačemu Sedaj vas spominjam, da pride obsojenka. Ako bi se mogli premagovali pri pogledu nesrečnice, velite mi in koj se lahko odstranite če vam ljubo. (Dve odideta po Stano.) Ljudm.: Ne, tu ostanem, da še enkrat vidim nesreč tega otroka. V o j v : Pač ni vredna obsojenka vašega po¬ gleda. — 48 — L j u d m.: O pa so še večji hudodelniki, pa jih ljubi Bog stori vredne njegovega najsvetejšega pogleda. V o j v: Resnično! — Dolgo bi še mogla hoditi v vašo šolo kneginja, da bi se nauči a bla gosrčnosti in svete modrosti. — Pa kje je tako dolgo obsojenka? 5 prizor. (Obe ženi , Stana o verigah. Sara , Milena prihajate z desne.) Stana (gre na levo, zagleda sekiro , se prestraši) Moj Bog ! sekiro za mojo roko. (zakrije roko in se obrne v stran, poleg nje Sara in Milena). L j u d m. : (k vojv.) Kdo je ta žena ? V o j v : Ona je mati te roparice. Ljudm.: (k Sari) Smilite se mi, dobra žena. Sara: (Sklene roke) O svitla gospa, še en¬ krat prosim. Vojv: Ne! Kneginja Ljudmila, ne slušajte hesed te ženske, prosim vas. Verjamite mi, meni sami je jako težko, storiti ta korak. A sedaj, ko sem si popolnoma svesta, ko se je dognalo vse zlodejstvo, ni se mi treba več premagovati. Zgu¬ bila sem vse usmiljenje s Stano in njeno materjo. L j u d m.: Še deklica pravi, da jej je križec podarila Marija sama. Vojv: Seveda. — 49 — L j u d m. : (Gre k Stani, položi svojo desnico na njeno lebo stran in pravi sočutno) Ubogi otrok, [>ov