Leto XIV Ravne na Koroškem, 15. avgusta 1977 Železarji o poslovanju Dne 22. junija je v Kropi imel vojo redno sejo delavski svet Slovenskih železarn. Poleg obravnave in odobravanja konkretnih az vojnih projektov je bila osredja točka dnevnega reda izvršene gospodarskega načrta in ^členitev ekonomskega položaja , 0 S2 v letošnjem letu. Na pod-aS‘ pismenega gradiva in predam široke razprave tako na seji Pravnega kot delavskega sveta SZ le bilo ugotovljeno, da repro- Uktivna sposobnost delovnih or-“anizacij in celotne sestavljene Sanizacije združenega dela slabi. Do relativno ugodnem letu 1975, ko sta se skupni dohodek in do- °dek sozda SŽ povzpela na 8,3 ,'hjarde oziroma 1,9 milijarde 'P in s tem na prvo mesto med 5 °>zvodnimi organizacijami zdru-,>a dela v SR Sloveniji, je v s,‘u 1976 v poslovanju nastala a§nacija. Proizvodnja jekla je "*Qla za 2 “/o, fizični obseg bla-g]Vne proizvodnje pa celo za 4 "/o. ktadno s tem sta padla tudi fak-4v rana realizacija, in sicer za k,.,..in celoten dohodek na 8,16 “•jarde din ali za 1 °/o. bar nasPr°tni smeri pa so se gi-a‘l proizvodni stroški in druga “raba. Kljub zmanjšani proizvo-vJl so se materialni stroški po-be za 2 0/,°’ zakonske in pogod-23?f obveznosti za 32 oziroma hna P1383 sredstev za osebne dotoke, ki je kljub zaostajanju ra-Poprečnih OD za republiško jbbjo, pa je porastla za 23 %>. t Dazumljivo je, da se je rezultat Sr h a Sibanja odrazil na ostanku to ov za poslovne sklade. Bru-akumulacija, to je seštevek CPtizacije in ostanka čistega P°dka, je padla na 820 milijo- IZ VSEBINE ^ Proizvodnja, slovenskih iele-z°irn v juniju in I. polletju Peio skupnih organov uprav-% Danjo Ka/co izpolnjujemo gospodar-^ ski načrt sporazum o temeljih načrta ^ Poslovne skupnosti za jeklo redstavljamo DO »Kovinar-% IjVo<< Ljubno % Ar * poslovodni organi ™henja delavcev: Kako dose- % AtTp° pinne ^ Vfiadinci z udarniško značko ^ Kokšno slovenščino pišemo % ^ knjižne police % V^kreacija in šport Gibanje zaposlenih v tovarni nov din ali za 8 °/o, kar realno pomeni znižanje reproduktivne sposobnosti za blizu 20 l0/o. Ob tem ko nekateri na Slovenskem zadnje čase železarne Jesenice, Ravne in Store obravnavajo kot vzrok za ekonomske probleme v kovinski in elektro industriji, je zanimivo, da je v sozdu Slovenske železarne v železarnah bruto akumulacija padla za 11 Vo, v predelovalnih DO pa porastla za 21 ®/o. Tudi med železarnami je razlika v gibanju reproduktivne sposobnosti. Bruto akumulacija je največ padla v Železarni Jesenice, kjer izdelki črne metalurgije predstavljajo 90“/» realizacije, in sicer za 24 “/o, v Železarni Ravne, kjer je predelava najbolj razvita, pa se je celo za 17 “/o povečala. Iz tega lahko sklepamo, da inflacija bolj ogroža razvoj železarstva. V prvem četrtletju letošnjega leta se kljub oživljenemu gospodarstvu položaj železarstva ni popravil. Po inerciji so se neugodna gibanja proizvodnje v drugem polletju lani nadaljevala tudi prve tri mesece letošnjega leta. Primerjava proti istemu obdobju lani, ko je bila proizvodnja še visoka, kaže celo nazadovanje, in sicer v surovem jeklu za 2 “/o, v blagovni proizvodnji pa za 3 ®/o. Materialni stroški so se ob nižji proizvodnji povečali za 13 “/o, zakonske obveznosti za 74 “/o in pogodbene obveznosti za 26 Vo. Tudi bruto osebni dohodki so se dvignili, in sicer za 15 “/o. Ze iz teh podatkov se vidi, da se inflacija stroškov nadaljuje in da se na področju delitve še vedno nahajamo v gibanju, ki znižuje reproduktivno sposobnost gospodarstva. To je tudi letos najbolj izraženo v železarnah, zlasti v Železarni Jesenice. Tudi večji del proizvodnih stroškov v železarnah je izven vpliva zaposlenih delavcev. Kot primer navajamo ceno na enoto železa v rudi, ki je iz domačih virov za 35®/o dražja od uvožene. Za zakonske in pogodbene obveznosti so morale samo železarne Jesenice, Ravne in Store v prvem četrtletju oddvojiti 129 milijonov din ali 58 ®/o več kot lani, celoten sozd pa 151 milijonov din ali 45 °/o več kot v istem obdobju lani. Razumljivo je, da v takem gibanju stroškov in dajatev ni možno zadržati upadanja reproduktivne sposobnosti. Nerealna je zato zahteva nekaterih po znižanju cen jekla. Statistika je ugotovila, da so se v Sloveniji cene na drobno lansko leto povečale za 9,5 B/o, letos pa smo v prvih petih mesecih že presegli za celo leto dovoljeno raven. Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor: Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska ČGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Železarne v tem letošnjem inflacijskem gibanju, ki presega planska predvidevanja, niso dale svojega prispevka, ne bodo pa brez posledic mogle ostati v ozadju. Običajno se vsako povišanje cen izdelkov kovinske industrije utemeljuje s povišanjem cen črne metalurgije. Zadnja povišanja cen avtomobilov nimajo tega argumenta, saj se cene jekla že eno leto niso menjale. Kljub temu da ta povišanja nimajo zveze z gibanjem cene jekla, je zanimiv prikaz vpliva cene jekla na proizvodne stroške v kovinsko in elektro industriji na zahodu. Če se cene jekla povečajo za 10 ‘“/o, se dvignejo proizvodni stroški pri jeklenih konstrukcijah za 2,7 °/o, ladjedelništvu za 2,2 ®/o avtomobilski proizvodnji za 1,2 l0/o, strojegradnji za 1 %> in elektro industriji za 0,5 */o. Logično in tudi skladno z dohodkovnimi odnosi bi bilo, da bi pri poviševanju cen v kovinski in elektro industriji tudi železarne bile udeležene v povečanem skupnem prihodku. Pri od- rejanju prihodka železarn pa ni možno dumpinške uvozne cene jemati kot osnovo obračuna, če enakega načela ne upoštevamo pri oblikovanju vseh notranjih cen. Slovenske železarne imajo pri doslednem izvrševanju sprejetih obveznosti do porabnikov tako v kvantiteti, kakovosti in zlasti v rokih dobav svoj greh, ki pa ni nad slovenskim povprečjem. Vsi vemo, kakšna je razlika predvsem v funkcionalnosti med domačo in uvoženo investicijsko opremo, pralnimi stroji, avtomobili in drugimi izdelki, za kar pa ni možno krivde iskati le v domačem jeklu. Delavski svet je sklenil, da bodo delovne organizacije Slovenskih železarn z notranjimi ukrepi zaostrile tehnološko ter delovno disciplino za dosledno izvrševanje sprejetih obveznosti do notranjih in zunanjih porabnikov, da bi tako dodatno prispevali h konkurenčni sposobnosti jugoslovanske kovinske in elektro industrije. (Nadaljevanje na 2. strani) Globoke korenine (Nadaljevanje s 1. strani) Delavski svet Slovenskih železarn je dalje ugotovil, da so za reševanje poslovne problematike in uspešno medsebojno sodelovanje najbolj učinkoviti neposredni stiki in dogovarjanje, ne pa premalo argumentirane razprave v javnosti. Največ grenkih besedi od posameznih predelovalcev je bilo izrečenih na račun nove hladne valjarne na Jesenicah. Kdor pozna zahteven in zapleten tehnološki postopek od proizvodnje surovega jekla do hladno valjane legirane pločevine, mu mora biti jasno, da poizkusne proizvodnje ni možno prek noči izpeljati. Nova hladna valjarna Železarne Jesenice na Beli je v obratovanju šele pol leta, pa vendar je že dosegla raven polovico načrtovane proizvodnje. Pri tem pa je treba upoštevati, da mora ta železarna osvajati zahtevno proizvodnjo elektro in nerjavne pločevine. V naslednjem letu 1978 je predvideno, da bo ta tozd dosegel planirano raven proizvodnje 115.000 ton. To pa seveda ne pomeni, da bodo s tem porabniki v SR Sloveniji oskrbovani s Slovenske železarne so v letošnjem juniju izdelale doslej naj-višjo mesečno količino proizvodov za prodajo in presegle mesečni načrt blagovne proizvodnje za 3 °/o. Če bi v vseh nadaljnjih mesecih letošnjega leta dosegli poprečno enako količino blagovne proizvodnje, bi lahko do konca leta še dosegli v letnem gospodarskem načrtu načrtovano proizvodnjo. V prvem polletju dosežena blagovna proizvodnja je za okoli 8.800 ton višja od proizvodnje v enakem obdobju lanskega leta, vendar znaša zaostanek za zbirnim načrtom okoli 10.000 ton. Junijski dosežek je v proizvodnji jekla manj ugoden, saj je bil načrt poprečne mesečne proizvodnje realiziran samo 95%. Doslej v šestih mesecih proizvedena količina surovega jekla je za okoli 1100 ton večja, kot je bila v prvem polletju 1976. leta. Zaostanek za zbirnim načrtom znaša nekaj več kot 9500 ton. Letos so v prvem polletju železarne dosegle 19 °/o višjo vrednost prodaje kot v enakem obdobju lani. Doslej pa ni bila v nobenem mesecu letošnjega leta dosežena načrtovana vrednost prodaje in znaša zaostanek za zbirnim načrtom 10°/o. Zanimivo je, da so proizvodni rezultati predelovalcev žice v polletju celo malo slabši od železarskih, letošnja vrednost prodaje je pa pri predelovalcih celo 28% nad doseženo vrednostjo v lanskem prvem polletju in tudi v izvrševanju polletnega načrta zaostajajo le 3%. Podrobnejši podatki o delovnih uspehih in izvrševanju polletnega načrta so naslednji: Slaba kvaliteta vsipa na jeseniških plavžih in nepredvideni zastoji pri štorski elektroreduk-cijski peči so navedeni kot vzrok za ponoven zaostanek v izvrševanju mesečnega načrta proizvodnje surovega železa. Na Jesenicah je bilo doseženo le 82% popreč- celotnimi potrebami hladno valjane pločevine, saj je proizvodni program nove valjarne specializiran in je naravnan na celotno jugoslovansko tržišče. Podpis samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla 23. junija 1977 naj bi pomenil kvalitetni preobrat pri usklajevanju proizvodnje in predelave jekla na Slovenskem in s tem pri medsebojnih odnosih ter pri vzpodbujanju uresničevanja srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije. Praksa iz preteklosti je pokazala, da se plodno sodelovanje najlažje razvija na skupnih poslih za domače in inozemske kupce. Razvoj dohodkovnih odnosov, ki jih sporazum zahteva, bo velika vzpodbuda pri združevanju interesov in prizadevanju za doseganje skupnih poslovnih ciljev. Delavci slovenskega železarstva se zavedajo, da le s porabniki tvorijo celoto, zato bodo s prizadevanjem v proizvodnji bogati preteklosti dodali tudi trdno prihodnost. nega mesečnega plana proizvodnje, v Štorah pa 90%. Skupna načrtovana količina je bila dosežena 83 %, kar je znižalo zbirni rezultat, ki je bil po petih mesecih še 94 % izvršitve, na 92 % v polletju. Proizvodnja jekla je bila v juniju skoraj za 1000 ton višja kot v maju, vendar 5% pod poprečnim mesečnim planom. V vseh treh jeklarnah so izdelali malo več jekla kot v preteklem mesecu, vendar tako, da sta jeklarni na Ravnah in v Štorah prekoračili mesečni načrt, na Jesenicah je pa zaostanek okoli 12 %. Polletni rezultat jeseniške jeklarne je tudi 3% nižji od proizvodnje, dosežene v prvem polletju lani, oziroma pomeni 6 % zaostanka za zbirnim načrtom. Zbirni načrt izvršujeta: jeklarna železarne Ravne 102% in jeklarna železarne Štore 108 %. Skupna izvršitev proizvodnje surovega jekla je za Slovenske železarne 98 %. Slab rezultat v elektro jeklarni železarne Jesenice je v mesecu juniju posledica zastoja zaradi redukcije električne energije, ki je nastopila zaradi remontnih del na hidrocentrali Moste. Dosežena blagovna proizvodnja iz meseca junija je s 103% izvršitve plana popravila tudi zbirni podatek izvrševanja na 97%. V železarni Jesenice znaša izvršitev poprečnega mesečnega plana 98%, v železarni Ravne 116% in v železarni Štore 105 %. V izvrševanju zbirnega načrta so dosegli na Jesenicah 92 %, na Ravnah 106% in v Štorah 103% proizvodnje za prodajo. Proizvedena roba odhaja iz skladišč in je odprema po šestih mesecih okoli 3000 ton višja kot proizvodnja. Po posameznih vrstah proizvodov je v polletju izvrševanje načrta proizvodnje za prodajo naslednje: Surovega železa so prodali 5 % več, kot znaša polletni načrt. Toplo valjanega jekla je bilo izdelanega 4 % nad načrtovano količino. Nekaj večji zaostanek je pri valjani žici na Jesenicah, kjer so imeli težave zaradi rekonstrukcije v žični valjarni in je izvršenih le 80 % načrtovane prodaje. Izvršitev 89% prodaje srednje in tanke pločevine je posledica stanja naročil. Tudi proizvodnja vlečenega, brušenega in luščenega jekla je ob polletju v vseh treh železarnah pod nivojem polletnega plana, kar je tudi odraz stanja naročil in v manjši meri asortimenta proizvodnje. Pri vlečeni žici znaša polletna izvršitev v železarni Jesenice 94% in v železarni Ravne 43 %. Osnovni vzrok zaostanka je v problematiki zagotovitve vložka. Izvršitev blagovne proizvodnje hladno valjanih trakov in pločevine znaša po šestih mesecih 65 %, vzrok je v uvajanju novega obrata in v pomanjkanju vložka. Pri jeklolitini so na Jesenicah izdelali do polletja trikrat več, kot znaša načrt, na Ravnah pa le 83 %, kar je pa predvsem posledica drobnega asortimenta in pomanjkanja naročil za težje odlitke. Pri sivi litini je zbirna izvršitev 104%, pri tem sta navadna siva litina in metalurška litina nad načrtovano količino, nodularna litina na nivoju plana in nodularna konti litina 15 % pod načrtovano količino. Med proizvodi finalizacije so izvršili polletni proizvodni načrt samo pri konfekcioniranih izdelkih v železarni Jesenice, in to 103 %, pri vseh drugih izdelkih so pa zaostanki, predvsem zaradi pomanjkanja naročil. Polletna zaostanka, ki izstopata, sta pri rezilnem orodju, kjer je izvršitev 77 %, in pri vzmeteh z izvršitvijo 81 % v železarni Ravne. Pri predelovalcih žice junija ne moremo prišteti med najuspešnejše. Edino v Tovilu so visoko presegli mesečni plan z 18% in je tudi polletna izvršitev 114%. V Plamenu so mesečni plan dosegli 96% in polletnega 99%, v Verigi mesečni plan 73 % in polletnega 92% ter v Žični mesečni plan 89% in polletni 86%. Slab rezultat v Verigi, za katerega navajajo kot vzrok slabo oskrbo z vložkom, potegne za seboj tudi poslabšanje polletnega dosežka. Blagovna proizvodnja je bila realizirana v juniju skupno za Slovenske železarne 102 %, polletni načrt pa 97%, kar je pa količinsko 3 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Izvoz je bil v juniju nad poprečjem izvrševanja v prvem polletju, vendar še vedno izdatno pod planom. Razveseljivo je to, da je vrednostna izvršitev okoli 8 do 10 % nad količinsko, kar P°' meni, da je poprečna vrednos izdelkov, katere izvažamo, na planiranim poprečjem. Letosnj izvoz je v polletju po vrednos 9 % nižji, kot je bil v enakem obdobju lani. Za zbirnim P^a"°, zaostajajo v železarnah 28 m predelovalci pa 27 %. Poprečno mesečno načrtovan vrednost prodaje so dosegli: v Železarni Jesenice 95 %, v železarn Ravne 107 % in v železarni Store 76 % oziroma skupno v železa nah 94%. Pretekli mesec so vs^ delovne organizacije predelova cev žice presegle poprečno načrtovane vrednosti prodaje, in 1 ■ Plamen za 15%, Tovil še Pose*?^/. izdatno, kar za 40 %, Veriga M in 2ična 2%. Predelovalci so izvršili mesečni načrt 114% in Sl venske železarne skupno 96 /»• Polletni načrt vrednosti pr°“® je je bil dosežen: v železarni J senice 88 %, v železarni Ra ,n 100%, v železarni Store 80°/o skupno v železarnah 90 %• , Predelovalci so dosegli P? * stih mesecih 98% vrednosti ® črtovane prodaje, posamezno P' Plamen 109%, Tovil 143%, v® riga 85 % in Žična 96 %, SloV®a ske železarne skupno pa 90, ’ kar je 20% več kot v prvih stih mesecih lani. Pri pregledu realizacije medS bojnih dobav lahko samo ugo* vim, da je navedba iz problem tike Verige, da je osnovni vzr ^ za slabe proizvodne rezultate slabi oskrbi z vložkom, kar m' resnice. Železarna Jesenice j'111 j, od specificiranih količin do P letja dobavila 38%, Zelezar Ravne 53 % in Železarna Sto 29 °/o- ao- Pravo sliko o izvrševanju S.e spodarskega načrta za P°"e:L nam bodo dala šele polletna P slovna poročila. Dosedanji Pr0 a vodni rezultati in pa realiz'ra vrednost prodaje pa ne obetaJ. nič dobrega. Med železarnan imajo boljše rezultate v železa^ Ravne, med predelovalci so P podatki Plamena solidni, lzraZgj1i pa izstopa s posebnimi uspe Tovil. j. Do konca leta se da še mm, kaj nadoknaditi in popraviti-zumljivo se pa zaostankov, ki v menijo celomesečno realizacij’ ne da več v celoti nadomest . Nerealno bi bilo tudi pričakov^ da bodo rezultati v drugem P .j, letju trajno, v vseh šestih mese toliko višji in nad mesečno c' črtovanim poprečjem tam, ki .j nismo niti v enem mesecu dos®«, plana. V prihodnjih mesecih ^ mo redno spremljali stanje možnosti realizacije gospodah ^ ga načrta in upajmo, da se stanje popravljalo. Milan Marolt, dipl- iflŽ' KAKO DOSEGAMO GOSPODARSKI NAČRT Polovica leta je dovolj dolgo obdobje, da lahko realno ocenimo, kako izpolnjujemo sprejete planske obveznosti. Primerjava načrta z dejanskimi dosežki kaže, da je bil v prvem polletju obseg proizvodnje v celotni delovni organizaciji takšen, kot je bil planiran, struktura pa je bila spremenjena. Pri prodanih izdelkih je bila stopnja finalizacije ša, zato je bila odpremi j ena k » cem večja količina izdelkov, je za 6 mesecev predvideval ,, črt (za 5,7% več), njihova nost pa je bila enaka palnu (za 0,3% manjša). ro- Informacije o izdelanih in P j,-danih količinah so ugodne, s ši pa so finančni učinki. SPre PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JUNIJE IN V PRVEM POLLETJU 1977 alena struktura prodanih izdel- kov ne pokriva v vseh TOZD roškov, ki jih povečujejo višje ene posameznih surovin. Ker v asu priprave tega sestavka še iso bile izdelane bilance, ne mo-eirio poročati o rezultatih TOZD, P°uatki za prvih pet mesecev pa o^ejo, da so pod pričakovanimi, ato bi bil optimizem pri oceni proizvodnih rezultatov preura-njen. V pregledu proizvodnih dosežkov so prikazani podatki za prvo polletje in za mesec junij. V tem mesecu je bila presežena planirana proizvodnja za 4.1 °/o, odprema za 16%, realizacija pa za 7,1 %. Izdelali in prodali smo več kot v preteklih mesecih. % % doseganja Pro: izvodnja v TOZD }eklarna kklolivarna ,Valjarna kovačnica leklovlek f"°Jl in deli 'Pdustrijski noži Pnevmatični stroji petama Janino orodje ^kupaj delovna Ionizacija mesečnega načrta skupne eksterne proizvod, realizac. kumulativnega načrta skupne eksterne proizvod. realizac. 106,0 _ 102,5 — 72,3 97,1 76,9 90,9 107,1 120,6 101,3 112,1 93,9 122,9 98,1 113,3 74,6 83,9 79,5 81,3 107,8 101,0 92,0 89,1 32,5 62,0 83,4 67,5 87,5 114,0 90,7 104,5 81,9 87,4 81,5 81,4 113,6 111,9 97,7 111,4 104,2 107,1 100,2 99,7 Polletni načrt skupne proizvod-16 sta dosegla le TOZD jeklar- “ in valjarna, zelo pa sta se mu "“lizala TOZD kovačnica in Penino orodje. Ostali TOZD zastajajo za planiranimi količina-31 za 8 do 23 °/o. Načrtovano ‘ednost prodanih izdelkov pa so «esegli TOZD valjarna, kovač-'Ca. pnevmatični stroji in rezal-n° orodje. Čeprav je valjarna presegla acrt proizvodnje in prodaje, turt-8®3 Potletja ne bo zaključila • ni z ustreznim poslovnim rezul-Por?111'- T<3ZD najbolj občuti rn) 'itve surovin, predvsem fe-j ®gur. Ker se cene valjanim iz-kom od lanskega polletja niso Se času od zadnjega poročanja s j® na 3. seji sestal delavski u ®t Železarne Ravne, odbor za ^“drovsko splošne zadeve je imel an0 ^rd s6jo. seji, odbor za gospodarjenje in odbor za družbeni stan-in stanovanjske zadeve eno s delavski svet železarne je na 3. jjlv30. junija najprej pregledal pr evanje sklepov, sprejetih na SoVhodni seji. Ugotavljal je, da p tj’ glavnem izvršeni ali pa so v njStopku izvrševanja. Med dru- Sirp >d le bil ponovno govor o še .-no aktualnem vprašanju sti-niacjje članov samoupravnih or-(j !l0v, ko prihajajo na seje izven (j :°Ynega časa. V prejšnji man-s>'ni dobi so imeli nekateri delav-1 sveti malice, postavljalo se je sPraŠanje sejnine, kot jo imajo bjpPščine SIS ipd. Osnovni pro-c.,erh kakršnekoli oblike stimula-> kolikor je ta sploh potrebna, Ur>V *em’ ctz braževanje na tehničnem P° roč ju vse premalo motivirani. Odbor je na tej seji ugodil tu nekaterim vlogam za odobrit stroškov priključitve telefona dodelil nekatere finančne dotac je. Obravnaval je tudi problema!-ko informiranja in kulturne d javnosti ter sprejel sklep, da 1 treba po počitnicah pripraviti P sebno sejo, kjer bi obravnava vprašanje informiranja in kultu ne dejavnosti, izvolili nov ure niški odbor in programski SV > spregovorili o informiranju ^ kulturni dejavnosti nasploh, res vprašanje namestitve kulturne® animatorja in podobno. ODBOR ZA GOSPODARJENJ® se je prvič sestal pred sejo skega sveta železarne in obravn val zlasti nekatera vprašanja, so bila nato predmet obravna na seji delavskega sveta. Ko je obravnaval rezultate P . slovan j a za obdobje januar—P1 1977, je prišel do podobnih vitev kot delavski svet, o . je že bil govor, in sprejel sklep 1 da je treba: . 1. zaostriti tehnološko disciP no, začenši z jeklarno in valjarn J znižati direktni izmeček in P*, klasifikacijo jekel ter s tem, k se najbolj da, znižati velike str ške ter s tem omogočiti prodaj ’ da bo za ostalo jeklo iskala ug° nejša naročila; .g{ 2. pri prevzemu naročil, W # sta v glavnem prisotni Pri,Pr^jio proizvodnje in prodaja, bi D treba vsako naročilo posebej P .fl veriti in ugotoviti, ali bo Pr*n?,a, izgubo ali dobiček; z informacij mi razpolagamo in jih je tr®.j„ pri pomembnih poslovnih odlo® vah tudi primerno upoštevati- ^ 3. izvoz se mora zadržati v fl* j ah, predvidenih s planom. P° u ičan izvoz namreč nujno pom zniževanje dohodka , in da je treba po poslovodni- . moupravni in politični liniji st°za ti čimprej vse potrebne ukrepe _ saniranje v TOZD, kjer je stauJ ob polletju kritično. aj Odbor je prav tako obravna investicijski program moderni cije jeklarne, ugotavljal, da . program narejen skladno s sr njeročnim načrtom razvoja predhodno sprejeto idejno zaS vo ter priporočil delavskemu s tu, da ga sprejme. je Na predlog strokovne služu® e še odobril nagrade za izvf» ,g, projektne naloge: hladni valj1-kloiivarna za posebne litine, lava torzijskih osi, analiza uV proizvodov 114. panoge in P jj jektno nalogo izenačevalne P.g[ EPZ-24. S tem v zvezi je spl rj tudi sklep, da bo v bodoče F obravnavi spornih predlogov, i .j, mov in racionalizacij ali tehni izboljšav, kjer ne bo možno Ufe toviti dokončnega finan ®a 0- efekta ali podobno, imenoval v^ sebno strokovno komisijo ‘a vi-nato odločal na podlagi ugot tev te strokovne komisije. Odbor za gospodarjenje J® ,0, tej seji še odobril izravnave °.agi čenih pozitivnih razlik na P°a aa, faktur, ki so nastale zaradi ker so bile fakture napačno izstavljene, blago ocarinjeno drugače, kot bi bilo potrebno, ali iz erugih vzrokov. Odbor je na tej seji še obravnaval programa razvoja TOZD *«. oziroma 117. panoge, ki sta kh razpisni komisiji posredovala kandidata za zasedbo delovnega •aesta podpredsednika poslovodnega sveta za metalurško proiz-v°dnjo oziroma podpredsednika Poslovodnega sveta za mehansko obdelavo. Podaja programov je Oila eden od pogojev za zasedbo ‘eh delovnih mest. Odbor je po razpravi programa v glavnem pozivno ocenil in podal ustrezno Priporočilo delavskemu svetu, ki odločal o zasedbi delovnih •Pest. odbor za DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE se je sestal 30. junija in •Jej prej obravnaval program ter Pedal mnenje o programih razvo-J? TOZD družbeni standard, ki so J'h predložili kandidati za ravnanja TOZD družbeni standard. JTijavili so se trije kandidati. Od-;°r je po razpravi programe Vrednotil po najboljši samoupravni presoji. Pismeno mnenje J® bilo posredovano komisiji za ®zpis delovnega mesta ravnatelja . °ZD družbeni standard in de-®vskemu svetu železarne, ki je Pedal soglasje k imenovanju rav-atelja te TOZD. . Odbor je obravnaval tudi pro-Jematiko kreditiranja individu-j ne gradnje. Sprejel je sklep, da J® Potrebno iz zagotovljenih sred-®v čimprej izplačati kredite , Sem tistim, katerim so bili odo-r®ni v preteklem letu, po sklepu , elavskega sveta železarne pa jim j® bilo od odobrene vsote izplača-7? 60 odst., za vsote v višini JJ°dst. pa dano zagotovilo za izročilo v letu 1977. Odbor je spre-J,®1 tudi sklep, da se nekaterim slavcem, ki jim je bil lani odo-r®h kredit in jim ni bila izplačali® vsa vsota, izplačilo te vsote ker je bilo ugotovljeno, da v Preteklem letu s sredstvi odobre-n?Sa kredita in s svojo udeležbo •so realizirali minimuma gradnje ®jega stanovanjskega objekta, ®katerim pa je bilo izplačilo predeno v leto 1978, kolikor bodo 3 takrat zagotovili pogoje grad-J.®- Odbor je prek posebne korenja dosegel tudi odstop dela kre-Jta, ki bi ga morali izplačati ne-jjkorim individualnim gradite-J® Po katerem jim bo ostanek ^Plačan v letu 1978. Na ta način ^ odbor pridobil 16 milijonov din ter sprejel sklep o razpisu Stečaj a o dodelitvi posojila za en Snovanjski objekt v Kotljah. 3® za objekt, dograjen do 3. faze, i, kar bi dodelili posojilo v višini h .v-000 din, s tem da bi v letoš-J.eth letu izplačali 100.000 din, .•anek v višini 20.000 din pa v le-^ 1978. Ostanek sredstev naj bi 3 0snovi razpisa ali na drug na-3 dodelili posameznim prosilcem v 1 kredit za adaptiranje stano-p diskih hiš, pri čemer bi-imeli ®dn°st delavci, ki živijo v težjih s. dovanjskih razmerah, in drugi ®*alno šibki kandidati. jj^dbor je na seji sprejel tudi •ki ’ .da je potrebno izločiti staranja za kadrovske potrebe in g debitne socialne primere. Ka-ka .^a stanovanja se dodelijo ddidatom po listi, ki jo je spre- jel stari odbor za splošne zadeve 29. marca letos. Ostala stanovanja se razdelijo po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih po načelih enotne prioritetne liste, kar bi moralo biti opravljeno do 15. julija. Odločitev o konkretni dodelitvi stanovanj pa sprejme komisija za kadrovsko splošne zadeve v TOZD ali delovni skupnosti. Odbor je obravnaval še nekatera druga vprašanja v zvezi s stanovanjsko problematiko in opozo- Dne 23. junija je na Gospodarski zbornici Slovenije bil podpisan samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja Poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla za obdobje 1976—1980. Ta pomembni dokument pomeni obveznost železarn in ostalega kovinsko predelovalnega kompleksa za medsebojno usklajevanje proizvodnje in predelave jekla na Slovenskem. V Sloveniji ima proizvodnja jekla devet stoletij staro zgodovino, v vseh obdobjih pa je pridobivanje železa in jekla imelo svoj namen — izdelava orodja, orožja, strojev in naprav. Posebno značilen primer uspele povezave proizvodnje in predelave jekla datira iz jugoslovanskega obdobja med obema svetovnima vojnama, ko je zasebni kapitalist, ki je upravljal takrat z najpomembnejšo kovinsko predelovalno industrijo v Sloveniji, z današnjo tovarno emajlirane posode v Celju, prevzel tudi Železarno Jesenice, tam vložil sredstva za proizvodnjo kvalitetne pločevine in trakov — globoki vlek — za specialne potrebe svoje industrije v Celju. Razen rekonstrukcije takrat zastarele Železarne Jesenice je na ta način, kar je še prav posebno pomembno, z osvajanjem specialne kvalitete pločevine bil storjen tudi prvi korak za postopno preusmeritev te tovarne v železarno kvalitetnih in plemenitih jekel. To je seveda vplivalo tudi na poznejšo odločitev, ko so v okviru delitve dela povojne jugoslovanske črne metalurgije za takšno proizvodnjo bile naravnane vse tri slovenske železarne. Nekateri primeri povojnega razvoja pa nasprotno kažejo, da so se zaradi premajhne ali pa nikakršne povezanosti med proizvajalci in predelovalci jekla nekatere industrije visoko vrednih kovinskih izdelkov, ki so tipični potrošniki plemenitih jekel, kot so industrija oboroževanja, industrija krogličnih ležajev in industrija orodij razvijale izključno zunaj Slovenije, čeprav so jih z repro-materialom oskrbovale v največji meri slovenske železarne. Ob takšnem razvoju pa je večji del naše najstarejše kovinsko predelovalne industrije — to so kovačije — ostal na zastarelih proizvodnih programih iz prejšnjega stoletja, medtem pa se je nova industrija našega slovenskega kovinskega kompleksa razvijala pretežno na temelju masovnih jekel. Navedeni primeri nedvomno kažejo, da je vertikalna povezanost in usklajeni razvoj enako potreben in kori- ril na nujnost sprejema novega samoupravnega sporazuma ter novih pravilnikov o delitvi stanovanj, kar bi moralo biti opravljeno meseca septembra. Na seji odbora so bili kritizirani tudi nekateri dosedanji postopki dodeljevanja in zamenjave stanovanj in opozorjeno na večjo doslednost in zakonitost ter spoštovanje določil samoupravnih splošnih aktov, s katerimi je to področje medsebojnih razmerij urejeno. j. d. sten za oba družabnika — za izdelovalca in predelovalca jekla. Sedanji družbeni sistem samoupravnih socialističnih odnosov nas neposredno naravnava na zavest, da proizvodnja jekla ni sama sebi namen, temveč da je njen razvoj pogojen z razvojem pretvarjanja v izdelke končne porabe. Po integraciji slovenskega železarstva leta 1969 je na pobudo CK ZKS bila leta 1972 izdelana prva zamisel o poslovni skupnosti izdelave in predelave jekla, ki je pozneje zlasti pri vračanju državnega kapitala gospodarstvu dobila svojo praktično veljavo. Poslovna skupnost izdelave in predelave jekla, ki povezuje proizvajalce s porabniki jekla ali sozd železarne s sozd kovinske ter elektro industrije: Združena podjetja strojegradnje, Iskra, Gorenje, TAM in Agros je bila na podlagi družbenega dogovora z dne 8. 11. 1974 ustanovljena 2. aprila leta 1975. Njena naloga je bila usklajevanje proizvodnje s predelavo jekla, usklajevanje in plemenitenje razvojnih programov, združevanje sredstev, bilansiranje oskrbovanja in skupen nastop na domačem in zunanjih tržiščih ter razvijanje dohodkovnih odnosov. Iz objektivnih razlogov, obsežnega angažiranja s preobrazbo OZD po ustavi in zakonu o združenem delu ter notranje samoupravne konsolidacije delovnih organizacij ni bilo možno takoj oži- viti delovanja na četrti stopnji združevanja dela in sredstev. Dogovor o temeljih družbenega plana Slovenije je poslovni skupnosti izdelave in predelave jekla dal družbeno veljavo in ji opredelil konkretne naloge usklajevalca in pospeševalca razvoja kovinsko industrijskega kompleksa. To nalogo dopolnjuje samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla za obdobje 1976 do 1980. V dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, katerega podpisnice so tudi ustanoviteljice poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla, se zadnji odstavek 16. člena glasi: »Proizvajalci in porabniki proizvodov črne metalurgije bodo v okviru poslovne skupnosti za proizvodnjo in predelavo jekla v največ ji meri usklajevali svoje razvojne programe. S samoupravnim sporazumom med proizvajalci in večjimi porabniki črne metalurgije, ki ga bo pripravila poslovna skupnost, bodo natančneje opredeljene naloge, sredstva in obveznosti, ki jih prevzamejo organizacije združenega dela.« Iz sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja je razvidno, da poslovna skupnost za jekla zajema veliko grupacijo kovinskega kompleksa, saj je že leta 1975 seštevek celotnega prihodka znašal preko 32 milijard dinarjev, do leta 1980 pa naj bi se povečal na blizu 73 milijard. Pomembna pri tem je izvozna naravnanost. Medtem ko je leta 1975 izvoz članic poslovne skupnosti znašal okrog 219 milijonov dolarjev, pa načrt za leto 1980 predvideva več kot 650 milijonov dolarjev izvoza. Članice poslovne skupnosti za jeklo naj bi torej postale kovačnice deviz. Tako povečanje skupnega prihodka in zlasti izvoza zahteva uspešno medsebojno sodelovanje, kakovostno proizvodnjo jekla ter zlasti sprotno in točno oskrbovanje predelovalne industrije z jeklom in jeklenimi komponentami. Iz sporazuma o srednjeročnem načrtu se vidi, da bo poraba železa in jekla pri članicah skupnosti od leta 1975 do leta 1980 porastla (Nadaljevanje na 6. strani) Naši stroji za preoblikovanje v ZSSR Sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti za jeklo Predstavljamo delovno organizacijo »Kovinarstvo« Ljubno ob Savinji (Nadaljevanje s 5. strani) od 196.000 do 396.000 ton ali za dvakrat. Kot učinek medsebojnega usklajevanja proizvodnje in razvoja morata v tem času rasti tudi količina in delež slovenskih železarn pri oskrbovanju članic poslovne skupnosti z jeklom. V tej naravnanosti pa je potrebna realnost. Zavedati se je treba specializacije v jugoslovanski proizvodnji jekla, ki pomeni, da tržišča železarn ne sme biti zaprto v regijske ali republiške meje. Omejevanje prodaje jekla na republiško območje bi imelo posledice na članice poslovne skupnosti, za katere je celoten jugoslovanski tržni prostor življenjskega pomena. Sporazum predvideva, da bodo leta 1980 slovenske železarne pokrile '-/■! potreb po jeklu članic poslovne skupnosti. Poslovna skupnost pa ne bo izvršila svoje naloge, če ne bo na podlagi medsebojnega usklajevanja razvoja skrbela za plemenitenje proizvodnih programov in za take strukturalne spremembe proizvodnje, ki bodo vodile k vrednejšim izdelkom. Usmeritev na kvalitetna in žlahtna jekla slovenskih železarn je opredeljena v družbenem planu SR Slovenije, zato je izhod treba iskati tudi v višji stopnji predelave jekla. Sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti pa ni omejen samo na ustanoviteljice poslovne skupnosti, temveč je odprta možnost, da k njemu pristopijo tudi drugi sozdi kovinsko predelovalne industrije in OZD blagovnega prometa. Pričakovati je, da se bo s tem določilom povečalo število podpisnic in s tem tudi skupni prihodek, obseg izvoza in količine potrebnega jekla. Prisotnost v poslovni skupnosti bo pomembna prevsem za organizacije združenega dela predelovalne industrije — kovačnice in podobne obrate, ki bi s prehodom na predelavo plemenitih jekel morale nadomestiti svoje zastarele proizvodne programe s sodobnimi za pokrivanje potreb domače in inozemske strojegradnje. V zadnjih letih se države, izvoznice plemenitih jekel, še bolj preusmerjajo na predelavo in izvoz plemenitih jekel v obliki komponent, strojnih delov, pa tudi kompletnih aparatov in strojev, da bi se na tak način izognile oscilacijam na tržišču. Slovenske železarne, ki so po tem sporazumu zadolžene za bi-lanciranje jekla in za zboljšanje kompleksnega oskrbovanja z jeklarskimi izdelki podpisnic, bodo tako dobile širšo nalogo. Zaradi izboljšave blagovnega prometa, optimizacije zalog in rednega oskrbovanja proizvodnje ter ne nazadnje uspešnega nastopanja na domačih in zunanjih tržiščih sporazum odpira možnost, da k njemu pristopijo tudi organizacije blagovnega prometa. Pristop organizacij blagovnega prometa k somoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega načrta bo pomenil specializacijo in medsebojno dopolnjevanje prometa z jeklom. Sklenitev samoupravnega sporazuma o temi j ih načrta razvoja poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla za obdobje 1976 do 1980 je prvi poizkus sistematičnega usklajevanja proizvodnje slovenskega železarstva, kovinske in elektro industrije, ki mora že v tekočem petletnem obdobju dati svoje plodove. Prva naloga poslovne skupnosti za jeklo je zboljSevanj e oskrbovanja predelovalcev, prek sistema skupnih naložb pa se že ravijata tudi medsebojna ekonomska odvisnost in dohodkovna povezanost. Delitev skupnega prihodka bo naslednja zahtevna naloga poslovne skupnosti, ki pa bo morala biti najprej uveljavljena med tozdi in znotraj sozdov. V Sloveniji imamo torej v kovinsko predelovalnem kompleksu že izvedeno samoupravno združevanje sredstev in dela proizvajalcev in predelovalcev jekla. Potrpežljivo nadaljevanje uresničenega bo pripeljalo do družbeno zaželene vzajemnosti, ki mora dati boljše proizvodne dosežke železarnam in predelovalcem jekla. Ni dvoma, da ima v postopku izdelave in končne odobritve tega pomembnega dokumenta glavno zaslugo sozd Slovenske železarne, kar je bilo izrečeno tudi na svečanem podpisovanju. Zavedati pa se je treba, da se je s podpisom dokumenta naloga za Slovenske železarne šele začela, in to pri 'izvrševanju določil, ki obvezujejo predvsem Železarno Jesenice, Ravne in Store. Posebne naloge sozd Slovenske železarne so naslednje: — na področju proizvodnje: povečanje proizvodnje surovega jekla na milijon ton letno, — na področju oskrbovanja: bi-lanciranje potreb in organiziranje lastnih ter drugih virov za redno oskrbovanje podpisnic sporazuma z jeklom; s sklepanjem dogovorov za oskrbovanje zlasti z izdelki SZ, — na področju razvoja: organiziranje ter vodenje postopka za obravnavanje in odobravanje razvojnih projektov, posebno za črno metalurgijo in ločeno za kovinsko ter elektro industrijo, — na področju financ: združevanje in nalaganje sredstev tozd PS za investicije v objekte črne metalurgije, — na področju strukture proizvodnje: vzpodbujanje in pospeševanje razvojnih projektov za predelavo žlahtnih in vrednejših jekel, — na področju kompleksnejših ponudb: pridobivanje, usklajevanje in usmerjanje poslov, pri katerih se združujejo izdelki podpisnic, — na področju zunanje trgovine: podpiranje izvozne naravnanosti z izdelki predelanega jekla železarn SZ, — na področju dohodkovnih odnosov: razvijanje dohodkovne soodvisnosti izdelovalcev in predelovalcev jekla. Naloge so obsežne in zlasti za Slovenske železarne zelo pomembne. Sozd SZ mora zato biti gonilna sila za vse ostale podpisnice dokumenta o srednjeročnem načrtu. Največ strokovno administrativnega dela se bo moralo opravljati na ravni sozd oziroma v delovni skupnosti skupnih služb, železarne pa bodo morale uresničiti razvojne programe, povečati proizvodnjo ter delež dobav podpisnicam sporazuma, izboljšati strukturo proizvodnje ter prispevati svoj delež pri plemenitenju proizvodnih programov vseh podpisnic sporazuma. Gregor Klančnik, generalni direktor Slovenskih železarn Delovna organizacija »Kovinarstvo« Ljubno ob Savinji je locirana v kraju Ljubno, ki spada v občino Mozirje. Glede na svojo geografsko lego je v skladu s srednjeročnim planom občine Mozirje nosilka razvoja in zaposlovanja za nerazvite obmejne krajevne skupnosti Luče, Solčava in Ljubno. Se pred kratkim je Kovinarstvo poslovalo kot TOZD v okviru OZD Gradbenik Ljubno. Da bi imeli lažjo predstavo o položaju, potrebah in ciljih te delovne organizacije, si najprej poglejmo osnovne značilnosti občine Mozirje in razvoj SGP Gradbenik. OBČINA MOZIRJE Mozirje je ena večjih slovenskih občin, saj meri 500 km2. Zaradi velikega dela goratega sveta pa živi v njej le okrog 15.200 prebivalcev. Zaradi nepravilne gospodarske usmerjenosti in počasnega razvoja je število prebivalcev že 80 let v stagnaciji. Delež zaposlenih v kmetijstvu še vedno znaša 32%>. Zaradi monokulture gospodarstva (gozdarstvo in lesna industrija), ki je bila na tem področju vse do leta 1970, je bila večina kadrov, ki se je odločila za drugo vrsto strokovne izobrazbe, prisiljena, da si išče delo zunaj občine, kar pa je imelo za posledico odseljevanje. Prav tako pa počasen razvoj gospodarstva ni povzročil odpiranja dovolj velikega števila delovnih mest, da bi lahko zaposlil naravni prirastek, ki znaša letno 150—200. Zaradi takšnega stanja ima občina trenutno 3200 zaposlenih, dnevno pa se vozi na delo v druge kraje 800 delavcev. Gozdarstvo in lesna industrija še danes zaposlujeta 60 %> vseh zaposlenih v gospodarstvu. Po letu 1970 so se pojavile tudi gospodarske dejavnosti, ki so pomenile popestritev in večje razvojne možnosti v občini. To so: — tovarna malih gospodinjskih aparatov »Gorenje«, — tekstilna industrija »Elkroj«. — Gradbenik Ljubno, ki je s hitro rastjo od leta 1974 dalje nakazal v vseh pogledih najbolj realno možnost razvoja (glede na to, da so se ostale del. organizacije že približale svojemu maksimumu). V srednjeročnem planu občine Mozirje za obdobje 1976—1980 je planirana hitrejša rast gospodarstva in v tej zvezi hitrejše zaposlovanje, saj planiramo do leta 1980 na novo zaposliti 800 delavcev, kar znaša letno 6 %> povečevanja. SGP GRADBENIK, LJUBNO Podjetje »Gradbenik« Ljubno je kljub 25-letnemu obstoju pričelo organizirano načrtovati in usmerjati svoj razvoj šele leta 1974, ko so kadrovske naložbe zadnjih let dejansko izsilile reševanje nadaljnjega razvoja in omogočile določene investicijske naložbe, ki v bistvu menjajo dotedanjo proizvodno usmeritev in kolektivu odpirajo nove razvoj možnosti. , >, Da pa je podjetje lahko v dv letih popolnoma menjalo svoj0,, ziognomijo, je bilo P°*'re(~,re ustvariti določene pogoje, kat bi lahko na kratko prikazali naslednjem: — menjava kompletne vodil^ strukture ob podpori celotnes kolektiva, ki je zaradi stagna« čutil veliko socialno negotovost. — Poiskati in začrtati je , treba dodatno poslovno usrne(ja te v, izhajajoč iz spoznanja, gradbene dejavnosti ne kaže r širjati izven področja občine. — Pridobiti je bilo treba sot ^ merno velika kreditna sre aZ. za realizacijo zastavljenega r voja v smeri kovinarske dejavh ^ sti in za sanacijo strojne opre ljenosti v gradbeništvu. — Pridobiti je bilo treba st kovne kadre za kreativnejša vodilna delovna mesta. — Organizirati je bilo tre samoupravno delovanje v z težavnih razmerah, ko prakti podjetje ni poznalo nobenega moupravnega in drugega not njega življenja. ba — Organizirati je bilo tr ^ družbenopolitično življenje podjetju, saj sindikalna orga111 ,ai cija praktično sploh ni del°.VgjC organizirane pa ni bilo niti niti ZSM. e, — Organizirati je bilo treba ^ lotno notranjo organizacijo novo pripraviti skoraj vse sam upravne akte in pravilnike. . ,a Izhodišča, ki so bila sprei g0 pred pristopom k sanaciji mi pri njihovem sprejemanju s0e obmejne in nerazvite kraj skupnosti Ljubno, Luče, ®a*,jitvi ki so se vsa leta po osvob praznile zaradi pomanj ^ ustreznih delovnih mest na področju. za\ u nastajanja nove tovarne » kovinsko proizvodnjo pa se je zrJac^ tržnih razlogov bistveno stanjšala prodajna struktura pri 7 > kar je seveda povzročilo r^anj ^nje naročil SIP, tako da bil odnos v letu 1975 in 76 2 ? 1 . 20J°/o višine pogodbenega. a° je že v izgradnji prišlo do ter^lernbe °bjekta in tehnologije p le investicija zgrajena zelo no°.zno in dopušča različno dejav-. st pri proizvodnji zvarjencev težmfanski obdelavi do skupne e 5 ton (nosilnosti instaliranega ‘kostnega žerjava.) ^.bpričo navedenih težav sanacija f,- P°tekala časovno po planu *J‘eavsem v TOZD Kovinarstvo (ki je bila ustanovljena 1. januarja 1975) zaradi nepokritih proizvodnih kapacitet, zaradi česar ni bila dosežena ustrezna vrednost proizvodnje in planirano število zaposlenih. Tako se je TOZD Kovinarstvo morala zelo samostojno prebijati na tržišču ter je skozi takšno usmeritev dosegla v preteklih letih precejšnjo samostojnost na samoupravnem, strokovnem, kadrovskem in evidenčnem področju, kar pa je bilo tudi pogojeno glede na različnost z drugo TOZD (Gradbeništvo). Razvoj Kovinarstva od ustanovitve nam kažejo vrednosti v tabeli. Vred. proiz- vodnje 2.560.000 5.570.000 8.230.000 15,128.000 25.000.000 45.000.000 Dohodek Povp' f zaposl. g > c a> d) Opomba 950.000 26 2.138.00 0_______45 2,629.000 54 5.088.000 86 8.800.000 108 14,100.000 160 17 38 58 pri štev. zapos. niso upoštevani delavci skup. služb pri štev. zapos. so upoštevani delavci skup. služb tern je treba poudariti, da i2r ~lD. Kovinarstvo vsa leta kljub De m težavam zaradi nereše-p Proizvodne usmeritve posluje naivno, kar kaže na izredno Sevanje tega kolektiva. trenutno stanje KOVINARSTVA na izredno živahno kopalno dejavnost v letu 1976 1. Ključavničarska proizvodnja 17.270 2. Kovinska galanterija (lastni izdelki) 24.275 3. Zobati venci 1.717 4. Obrtno-instalacijska proizvodnja 2.430 SKUPAJ: 45.692 stJPrav bo realizacija Kovinar-Vnr Y 1977 občutno večja kot se oteklem letu, kar je pozitivno, HePa Pri nadaljnjem samostojne ra?v°ju in večanju proizvod-lt0v.p°javljajo težave. Kolektiv Ve£.!aafstva je namreč zaradi ŠepI investicij, ki so bile izvr-Vras v. letu 1975, obremenjen z °pe aniem kreditov, kar nam V^goča še nadaljnje poveče-t)QVp Proizvodnje zaradi s tem ob Za.ne potrebe po povečanju Otpgl^ih sredstev, ki pa jih zaradi do^ lenih obveznosti ne moremo tn° ustvariti. tev Pa je za dokončnejšo reši-®°slo °gI-ama Proizvodnje, obsega 6 o !anja in števila zaposlenih tip !;0trebno storiti večje posege, Por leta 1980 doseže DO 250 za-fea]; pri okoli 120,000.000 din '^at ie bilo treba pričeti Stp0 l. zunanjo pomoč. Zastavili t)t>]0vSl nalogo, da poiščemo večjo 'Hip n° organizacijo s samostoj-bi(g Pr9§ramom proizvodnje, ki bi pripravljena del svoje dej avli hr>lazvijati na našem področju s tem pomagati pri na- razvoju in realizaciji k Proizvodnih ciljev. vri V tsii^bakšni usmeritvi smo nave fearn e- s Slovenskimi 2e-n *n sleer z Železarno ugotavljanju možnosti 'btiv v°ga sodelovanja vidi ko-Kovinarstva naj večjo mož- nost nadaljnjega razvoja ravno v sodelovanju na skupnem programu proizvodnje z Železarno Ravne, ki si je na kovinarskem področju ustvarila v jugoslovanskem in svetovnem merilu že zelo dobro ime. Po skupnih ugotovitvah je bilo dognano, da je obojestranski interes, da se na Ljubnem razvija takšna kovinarska dejavnost, ki bo temeljila na plemenitem ravenskem jeklu in ki bo dopolnjevala program proizvodnje Železarne Ravne. Za tovrstno usmeritev pa bo treba že letos združevati sredstva za čimprejšnjo realizacijo tako zastavljenih ciljev, pri čemer bo seveda treba vzpostaviti primerne dohodkovne odnose, kot nam jih določa zakon o združenem delu. Na zborih kolektiva, ki so bili konec leta 1976 in letos, so delavci kolektiva Kovinarstvo večkrat razpravljali o nadaljnji razvojni poti in usmeritvi, pri čemer je bila varianta vključitve v Gorenje Velenje (ki nam je dalo tovrstno ponudbo) bila ocenjena kot manj primerna, ker ni nudila takojšnje proizvodne usmeritve. Kolektiv je pooblastil svoje predstavnike, da se pogovarjajo o povezovanju (tudi v smislu integracije) ter predložijo na referendumu tisto odločitev, ki bo »Kovinarstvo« Ljubno je Kovinarstvu uspelo zagotoviti pokritje kapacitet v letu 1977 v povečani količini in bomo v tem letu dosegli proizvodne cilje (v fizičnem smislu), zagotovljene s sanacijskim programom. Tako Kovinarstvo v letu 1977 planira zaposliti 160 delavcev, ki bodo ustvarili 45,692.000 din celotnega dohodka. Struktura plana proizvodnje pa je naslednja: nudila hitrejše možnosti razvoja in druge pogoje, kot so: — ustrezna samoupravna organiziranost, — ustrezna organizacijska samostojnost, — proizvodna usmeritev in nadaljnji razvoj, MNENJA DELAVCEV: — povečanje proizvodnje in števila zaposlenih, — primerna kadrovska zasedba in celovitost v tej zvezi. S takšno odločitvijo v Kovinarstvu torej želimo dokončneje usmeriti napore in prizadevanje kolektiva v neke dokončnejše cilje, kar pa v preteklosti ni bilo mogoče. Kako dosegati plane Letošnji rezultati našega gospodarjenja niso preveč zadovoljivi. Kljub oživljanju gospodarstva v prvem četrtletju se položaj v železarstvu ni popravil. Tako so med drugim ugotovili na seji delavskega sveta Slovenskih železarn junija v Kropi. Kaj pa menijo o doseganju gospodarskih ciljev v naši organizaciji združenega dela, so povedali nekateri ravnatelji TOZD in DS. Edo Javornik, DS finance: »Ko skušam odgovoriti na vprašanje uspešnosti izpolnjevanja naših planskih usmeritev z naj-višjega vidika, lahko ugotavljam pozitivne dosežke. Pri tem pa posamezna področja zaostajajo zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih vzrokov. Zal bomo ob podrobnejših polletnih analizah naših rezultatov najbolj ugotovili slabše finančne rezultate, kot bi jih na podlagi nekaterih količinskih kazalcev lahko sploh pričakovali. S stališča količinskih kazalcev uspešnosti proizvodnje delovne organizacije lahko ugotovimo še posebej dobre rezultate. Obstaja določeni negativni odmik v posameznih TOZD, katere pa bi morali podrobneje analizirati, da bi prišli do objektivnih ocen. Nedvomno bomo to morali izdelati po I. polletju letošnjega leta. Prav gotovo je odločilnega pomena lahko vsestransko poslovanje v tem obdobju razgibanega gospodarskega in družbenega dogajanja. Prav tako je odločilnega pomena tudi, kako bomo zagotovili naš čim hitrejši nadaljnji razvoj. Posebno pa je pomembno, kako in kdaj bomo realizirali načrtovano rekonstrukcijo železarne, kdaj bomo aktivirali nove kapa- citete, ki nam morajo omogočiti, da bomo ostali vodilni proizvajalci kvalitetnih jekel na našem trgu in se bomo uspešno vključevali v mednarodno menjavo dela. Kaj bi bilo potrebno storiti za povečanje in izboljšanje proizvodnje? Mislim, da kljub temu, da sem ugodno ocenil v celoti doseganje količinske proizvodnje in realizacije, še to ne pomeni, da smo zajeli vse možnosti za še hitrejši razvoj. Nasprotno, relativno veliko proizvodnje v vseh mogočih pogojih gospodarskih in družbenih sprememb, ki zahtevajo maksimalno vsestransko opozar-(Nadaljevanje na 8. strani) Edo Javornik (Nadaljevanje s 7. strani) janje delavcev, zagotavlja, da lahko celo povečamo tempo našega razvoja. Tu pa se lahko vprašamo, na kakšen način? Mislim, da se moramo maksimalno posvečati proizvodnim faktorjem, to pa smo: delavci, naši stroji, agregati, oprema in surovine. Seveda je treba k temu dodati vrsto drugih vplivnih elementov, ki posredno močno vplivajo na te osnovne faktorje, od urejenih osebnih dohodkov, stanovanjskih problemov, organizacije dela do urejenih medsebojnih odnosov. Na vseh teh področjih imamo ogromne možnosti, samo grob pogled o zaposlenih v železarni daje jasne zaključke, da je to kolektiv, ki je strokovno in starostno poln družbene angažiranosti, da je optimalnih kvalitet in da na taki osnovi ne more biti večjih problemov dolgoročnega razvoja železarne. Seveda je treba k temu dodati razvoj nove tehnologije dela. Mislim, da sedaj, ko smo rešili nekatere bistvene probleme družbenega standarda, bomo morali izboljšati proizvodnjo. Gospodarjenje z materiali, surovinami in polizdelki je naše boleče področje. Mislim, da tu še nismo razvili dobre predstave, kaj pomeni zmanjšanje materialnih stroškov, predvsem če je v stroških izdelkov 70 odstotkov ali celo več vsebovanih materialnih stroškov. Prav tako je dokaj važno, kakšni so odpadki pri obdelavi, kakšni so izmečki in kakšne surovine dajemo v proizvodnjo itn. Vse to so stvari, ki neposredno vplivajo na finančne rezultate. Kljub temu pa mislim, da tendenca izboljševanja finančnih rezultatov daje optimistično napoved, da bomo ustvarili toliko dohodka, da ne bo ogrožen nadaljnji razvoj železarne in kraja ter dvig osebnega standarda zaposlenih.« Janez Bratina, TOZD ETS: »Znano je, da naša TOZD ni direktno povezana s proizvodnjo. Seveda pa lahko precej pripomoremo k boljšemu gospodarjenju, s tem da proizvodnim obratom kvalitetno dobavljamo električno energijo in da v redu vzdržujemo vse naprave. Res pa je, da vsi vzdrževalci v železarni zadnje čase opažamo, da odnos delavcev do proizvodnih naprav in agregatov ni najboljši. To se vidi največ na lomih strojev in okvarah, ki se pogosteje pojavljajo v naši delovni organizaciji. Nedvomno vse našteto vpliva na izpad proizvodnje, s tem pa na drugi strani še na dodatne stroške proizvodnje. Prepričan sem, da se bo tak odnos moral sedaj z reorganizacijo popraviti, saj bodo sodelavci kmalu spoznali, da pomeni zmanjšan strošek povečan dohodek. Smatram, da je borba za dohodek osnovna naloga vsake TOZD. Kaj storiti v bodoče, da bomo naše gospodarstvo izboljšali? Naj povem, da se o tem zadnje čase v železarni precej pogovarjamo. Predvsem bo naša osnovna naloga ta, da se bomo morali še tesneje povezati s proizvodnimi obrati, da bomo lahko že vnaprej preventivno odklanjali morebitne okvare na napravah. Ena zelo važnih nalog nas vseh je tudi skrb za delovno varnost. Kaj hočemo s tem povedati? Predvsem to, da je danes povsod prisotna v železarni električna energija, ki pomaga lajšati našim sodelavcem težko delo. Naša skrb pa je, da ohranimo te naprave v brezhibnem stanju in da poučujemo delavce, ki delajo s temi napravami, o nevarnosti električnega toka. Mislim, da bo le skupno delo dalo rezultate, ki jih pričakujemo vsi.« Štefan Vovk, TOZD rezalno orodje: »Ko prehajamo v drugo polovico leta, je čas, da pregledamo, kako smo poslovali v prvi polovici in kako je obrodil trud, ki ga je vsak po svojih močeh vlagal v boljšo in večjo proizvodnjo. Skupni rezultat nam je dokaz o pravilno ali pa nepravilno postavljenih proizvodnih ciljih, poteh in načinih za dosego teh namenov. Kako vestno smo sprejeli zadane nam naloge, pa nam bodo povedali določeni podatki oziroma rezultati proizvodnje, ki bodo hkrati tudi ocena naših prizadevanj. Januarski uspeh proizvodnje je bil dokaj slab. Bil je daleč pod načrtovanim in še celo pod lansko doseženo proizvodnjo. Ze takoj naslednji mesec se situacija bistveno spremeni. TOZD v vseh naslednjih mesecih dosega in presega planirano vrednostno proizvodnjo, ki beleži rahel vzpon vse do aprila, ko je dosežen maksimum. Vrednost lanske proizvodnje ob istem številu zaposlenih znaša za prvih šest mesecev 37,515.419, v letošnjem 45,462.876 dinarjev, kar da indeks povečanja 1,21. Planirana proizvodnja za prvih šest mesecev letošnjega leta je bila 42,622.200, dosežena 45,462.876, kar da indeks prekoračitve 1,06. Tudi kosovno smo letos za to obdobje izdelali orodja več kot v lanskem letu, lani 776.255, letos 810.755 kosov, kar da zopet 4,5 odstotka več kot lansko leto. Vidimo, da so bili rezultati naših prizadevanj zmerni in ocena bi bila zadovoljiva, vendar pa hkrati ugotavljamo, da ni bilo tako, da ne bi moglo biti še boljše. V tem obdobju smo namreč zabeležili še cel kup pomanjkljivosti in slabosti te relativno mlade TOZD, odprava teh slabosti pa nam obeta boljši uspeh proizvodnje. V obravnavanem obdobju so nas pestile namreč še razne pomanjkljivosti, ki so ovirale pot k večji produktivnosti. Vsi v en glas, denimo, ugotavljamo, da bi moralo biti planiranje boljše; od plana prodaje, nabave materiala, pa vse do plana proizvodnje, po drugi plati pa zopet ugotavljamo, da je to težko izpeljati. Izdelujemo namreč veliko množino artiklov, ki otežuje planirano proizvodnjo in drobi njene kapacitete. Zaradi tega je torej potreben dober kader in zaradi razdrobljenosti proizvodnje je tudi zmanjšana naša konkurenčna sposobnost pri izvozu. Naročil smo imeli za to obdobje dovolj, smo pa z dobavo izdelkov največkrat kasnili, čemur je tudi krivo precejšnje število nesreč pri delu (ki resda niso bile težje), veliko število bo- Stefan Vovk lezni in nepravočasne dobave materiala. Ob tem asortimanu namreč potrebujemo velike količine in veliko število različnih dimenzij kvalitetnih jekel. Da pa ne bi bila vezana prevelika sredstva v osnovnem materialu, smo imeli na zalogi večji del materialov, ki so namenjeni za standardne izdelke, ki nastopajo v večjih količinah, za ves ostali pestri program pa je bilo treba material naročevati sproti. Za kvalitetna — plemenita jekla so dobavni roki dolgi, izbira na trgu majhna, določene so bile neke minimalne količine v naročilu in naši dobavitelji so z dobavo največkrat kasnili, kar je neposredno vplivalo na naše izpolnjevanje rokov in povečevalo nedovršeno proizvodnjo. Naslednji problem, ki je bil in je ostal tudi pereč, je velika iztro-šenost naših obdelovalnih strojev, ki povzroča pogoste zastoje in zmanjšuje produktivnost. Velik vpliv na potek in stroške proizvodnje je imela tudi naša prešibka kontrola kvalitete. Zaradi omenjene pomanjkljivosti so se napake na izdelkih odkrivale velikokrat prepozno oziroma šele na koncu procesa, kar pa po nepotrebnem povečuje stroške proizvodnje in zaseda razpoložljive kapacitete strojev. Tudi delovna in tehnološka disciplina bi morala biti boljša in cilj nas vseh mora biti, da jo popravimo in tudi s tem ukrepom pomagamo dvigniti produktivnost. Na koncu bi želel še omeniti ugotovitve delegatov zvezne skupščine SFRJ, ki tudi potrjujejo, da se slični problemi pojavljajo povsod v našem gospodarstvu. Ugotovljeno je, da je izkoriščenost zmogljivosti v industriji še vedno nizka in da temu niso krivi le stroji, da se gospodarstvo še ved- no otepa s problemi produktivnosti in izkoriščanja zmogljivo® strojev in naprav, kakor tudi človeških potencialov. Nekateri Pa' datki potrjujejo, da je stanje ra meroma neugodno. Neizkoriščen zmogljivosti tako vplivajo n uresničeno proizvodnjo, da je celo za četrtino nižja od mogoč • Navaja se, da je v letu 1975 (n vejših podatkov ni), bilo zased nih približno 15 odstotkov stroje^ na eno izmeno, 26 odstotkov dveh izmenah, ostali pa so delno zasedeni na tri 'zmene> ?*= dem odstotkov pa jih v letu sploh ni delovalo in so »pr°izV . jali čisto izgubo«. Po occa strokovnjakov je izkoriščeno zmogljivosti v jugoslovanski l dustriji za 10 do 15 odstotkov nizj kot v deželah Zahodne Evr°P^ Med razlogi za takšno stanje P navajajo pomanjkanje surov ’ materiala, delov, delovne sile okvare na strojih. Zabeležen J velik izostanek z dela zaradi P lezni (poprečno 13 dni), za kar J bilo treba plačati iz sredstev melj nih organizacij 3527 miW nov dinarjev, kar pa zopet zntia šuje dohodek. Mislim, da ni potrebno še krat poudariti skladnost teh tovitev z našimi problemi v Pr°«tj vodnji in da je potrebno v .*a. čim več naporov, da jih zmanJ mo, če jih že ne moremo odp viti.« Vlado Rac, TOZD jeklarna: »Topilnica v glavnem doseg* proizvodni plan jekla. Tako j prvih šestih mesecih izd3* , 102,624 ton jekla, kar je vec polovica celotnega letnega pla j; Vendar moram reči, da je zarpa bližnjih generalnih remontov predelovalnih in topilniških ag gatih izdelala okrog 2.000 ton J kla premalo. Da bi bile tezaV!Lie doseganje planirane proizvod po kvaliteti in količini čim še, bo v prvi vrsti potrebno s beti za boljši kvalifikacijski . stav zaposlenih v jeklarni. Tu slim predvsem na kvalificir .g delavce iz poklicnih šol. bo potrebno precej več storiti področju delovne discipline- ^ slim, da bomo morali tu nar*Lje še največ. Precej nas moti za° 2 čase tudi precejšnja odsotn°s dela. Iz dneva v dan se večajo ^ opravičeni izostanki in bolezen Vse to pa vpliva na dobro P° gjo vanje. Naj povem, da so to Vlado Rac Janez Bratina filikatne stvari, pri katerih topil-ka ni dovolj močna za razreše-®nJe. Zato bo nujno potrebna po-drugih strokovnih služb in ruzbenopolitičnih dejavnikov. I 'av tako problem za dose-| kvalitetne in količinske pla-I ■rane proizvodnje zaradi neure- *?e§a zbiranja starega železa na-Pi°h in shranjevanje tega oziro-j a skladiščenje. Reči moram, da J velik problem tudi v tem, da so Drrt\0nti vzdrževanja agregatov edolgi in imajo za posledico ^ ®velike zastoje. Rad bi v imenu v zaPoslenih v jeklarni pove-se to, da se zelo dobro zaveda-Dart Proizvodnja jekla tudi j, i^jnja gospodarska povezava. Dr h •r k° nam uspelo realizirati , edvideni letni plan izdelave jedel’ k°do tudi ostale TOZD lahko Sv .yale nemoteno pri doseganju Uh gospodarskih ciljev.« Knez, TOZD idustrijski *Naj povem, da je naš delavski že kar pri sprejemanju de-on Plana za letošnje leto Pol nil na 1°> ga bo možno iz-lis)nib samo s pogojem, da bo tudi prjvezni asortiment naročil. Naša je akovanja se niso izpolnila, ker c asortiment tak, da zahteva so-rnern° veliko vloženih ur, vlo-ega dela na enoto proizvoda. an° je, da moramo za nože, ki “j Prodajajo na ameriško tržišče, Pj ?hi trikrat več truda kot za do-pr .e tržišče. Če pogledamo naše pr lzY°dne rezultate, globalno trganju s stavbnimi zemljišči’ k munalni prispevek je s tem oo kom ukinjen. V bodoče se b° izdajala samo komunalno °proZvoia v i°tu 1976, ki se kaže- !!tio,do- Ta ima dva dela: pri-r«k. jS® jo izpeljuje in zaključuje, “her: s0?.° bi se sklicali narodi pred So ni stol, naj se izkažejo, kako Ifgjpspodarili z izročenimi talenti, V^.se je vsak po svoje udeležil SW omike: smel bi se mali lanski narod brez strahu po-bdt . med drugimi z drobnimi mrvicami, katerim se pravi Pre-move poezije.« bra6veda nihče ne terja tako iz-neSa izražanja od naših gospo-tikcf v’ Pravnikov in poli- li ?v; le razumljivosti in jasnosti. Wrh vidimo? V resolucijah, za-m in samoupravnih sporazu-d0 s° stavčne periode s po 200 stva besedami čisto vsakdanja Prem Poglejmo dva primera iz VjjOga »Resolucije o politiki iz-Slo\ a. družbenega plana SR fln ,?nije za obdobje od leta 1976 *®80 v letu 1977«: tavr SR Slovenije ugo- bja-.da bodo na družbeno-eko-tw.ski razvoj v letu 1977 v veliki Ce J vplivali rezultati in tenden- 6 razvoj: ^asti: be„ v nadaljnji preobrazbi druž-ltgi°~ekonomskih odnosov, ki se zlasti v postopnem uveljav-Plan-1 samoupravnega družbenega a,rpnja in dogovarjanja o interesih in ciljih, v in-viranju procesov samouprav-v 5a. združevanj a dela in sredstev V^lraziičnejših oblikah, v delo-SpJP delegatskega sistema, v maniu n°vih sistemskih za-?0v°v ter v medrepubliškem do-t^ianju, čeprav so praktične f°tii Prosto še nepopolne ozi-jar).a rezultat formalnega prilaga-Pirh • dosedanjega stanja ustav-^ 'zhodiščem; Šjjj v bolj umirjenih in skladnej-in gibanjih na področju tržišča » eh . « V , • • Ppto zgornjih odstavkih in Prikl1 sedemkrat si mora bralec br0 lcati v spomin zadnje besede lnamrGč: »ki se kažejo lo d«), da ohrani smiselno celo-bje eveda pa je veliko vpraša-’ kdo lahko po vrsti natrpa v Pri iin 360 besed poreka, pa npr. kaj r®-> 285. in 333. besedi še ve, Ve,le prebral na začetku. Pa 40 aar je zlaganje takšnih sklade dosledna metoda te reso- lucije v skoraj vseh nadaljnjih poglavjih in podpoglavjih. Samo še en primer si oglejmo iz nje: »Ocene gospodarske rasti v letu 1977, ki upoštevajo tendence v gospodarskih gibanjih ob koncu leta 1976 in na prehodu v leto 1977, možnosti za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih ter pričakovano povpraševanje na domačem tržišču in ocenjene možnosti za povečanje izvoza, kažejo, da bo ob nadaljevanju intenzivnih naporov za stabilizacijo, bistveno povečanem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, ob predvidenem združevanju dela in sredstev zlasti za razvoj dejavnosti skupnega pomena in ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike moč v letu 1977 doseči: — ...« Sledi osem odstavkov poreka z okoli 320 besedami. Pri tem se je treba osemkrat vrniti na citiran prorek, v katerem pa seveda glavna misel ni natisnjena polkrepko (to si je dovolil avtor tega članka). Seveda tu nimamo prostora raziskovati, ali bi se v naštetih primerih kaj le dalo povedati krajše, bolj preprosto in s tem bolj razumljivo. Prej bo čas, da potegnemo črto, se spomnimo primerov iz dosedanjih člankov na to temo in si poskusimo razložiti, zakaj tako trdovratno vztrajamo prav pri izumetničenem, papirnatem in težkem jeziku, ki ga zasebno niti ne govori niti ne piše noben poprečen Slovenec. Vzroki so po mojem naslednji: — neznanje, združeno z jezikovno neosveščenostjo, — ne tako temeljito poznavanje snovi, o kateri pišemo, da bi jo znali podati na več načinov, nakar bi za javno rabo izbrali naj-preprostejšega (niti ne čutimo potrebe po tem), — slepo zaupanje avtoritetam (»Če v Ljubljani tako pišejo, na republiki, bo že prav! Kako bi mogli v vseh 60 slovenskih občinah drugače? Če direktor — predsednik, sekretar — tako govori, bo že prav.«) In naposled: — nestrpnost do stare rabe. če npr. danes še kdo zapiše »podjetje« namesto »delovna organizacija« ali »plača« namesto »osebni dohodek«, je to enak greh, kot če bi rekel »gospod« namesto »tovariš«. Pri tem je npr. »financiranje« v bančnem pomenu gotovo nekaj drugega kot preprosto »plačevanje«, »osebni dohodki« pa niso isto kot nekdanje »plače«, itn. A prvič bančne finese razen računovodij oziroma ekonomistov komaj kdo zares pozna, drugič pa tudi tisti, ki jih poznajo, nimajo zmeraj v zavesti vseh njihovih pomenskih tančin. Ker pa jezik zdravo teži k poenostavitvam, naredi iz »osebnih dohodkov« ode (OD). Pa smo kljub najlepšim namenom namesto dveh slovenskih besed dobili kratico, ki bi prav tako lahko bila francoska ali japonska. — Da pa bo šala še večja, najrazličnejše oblike financiranja pa tudi OD lepo enotno pišemo v dinarjih, govorimo pa celo še kar o »kovačih in jurjih.« Pri pisanju pač ni zmeraj prva oblika, ki se je spomnimo, že najboljša, posebno ker lahko vsako stvar povemo dolgo ali kratko. Tam davno v 2. razredu osnovne šole smo se vsi začeli učiti, kaj je obnova: »Preberi — skrajšaj! Preberi — povej s svojimi besedami!« In tako vse do 8. razreda, nato pa še v srednji šoli: »Preberi knjigo, ki ima 200 strani, napiši o njej dve!« Seveda so to bile najprej zgodbice in nato romani. Toda ali ne srečujemo takšnih obnov vsak dan v časnikih, po radiu in TV? Mar ni obnova vsak dober zapisnik o triurni seji, vsako potno po- ročilo? Sleherni strokovnjak, ki napiše razpravo, dolgo 16. str., mora znati podati njeno bistvo tudi v desetih vrsticah. Nenehno torej vsak na svojem področju luščimo bistvo stvari. Nekoč morda res predvsem novinarji, politiki, znanstveniki in pisatelji, vsak s svojimi sredstvi, s svojim posebnim jezikom — danes že delegati, a to pomeni prej ali slej skoraj vsi. Pri tem pa se vsak zares lahko vpraša, kdaj je zadnjikrat ponovil pravila za pisanje obnove, kolikokrat si je vzel deset minut časa, da bi razmislil, ne o vsebini tega, kar bo napisal, temveč o tem, kako bo to opravil. Pred vsako košnjo je treba sklepati koso, med košnjo pa jo še večkrat nabrusiti. Podobno je treba ravnati z vsakim orodjem, ki ga uporabljamo. — Kaj pa je jezik drugega kot »orodje« za izražanje in posredovanje misli? Toda bodi dovolj. Na kateremkoli koncu se pač lotimo naše vsakdanje pisane slovenščine, zmeraj se razmišljanje izteče v resnico, da je rezultat lenobe in domišljavosti. Ničesar menda ni treba iz slovnice ponoviti, ničesar se naučiti, v noben slovar pogledati in kakor je, je prav. Zato je s slovenščino v javni rabi pač enako kot z vsemi drugimi javnimi rečmi v naši družbi: če nam je všeč takšna, kakršno imamo, bo takšna ostala, če ne, pa ne. Marjan Kolar S KNJIŽNE POLICE DOMAČA dela Lavo Čermelj, Jožef Stefan. Biografija. Lj. MK 1976. 128 str. 75 din. To je nova, razširjena izdaja biografije velikega fizika. Kljub skromnemu obsegu dobro prikazuje Stefanovo življenje in delo. Bogati jo vrsta dokumentarnih fotografij. Andrej Inkret, Spomini na branje. Maribor, ZO 1977. 268 str. 140 din. »Naši razgledi« štejejo med redke slovenske časopise, ki v stalni rubriki bralcem redno predstavljajo domače knjižne novosti z več kot le kratkimi povzetki vsebin in oznakami. Ker ni majhna stvar prebrati in ovrednotiti vse, kar na Slovenskem izide leposlovja, se kritiki seveda menjavajo. V navadi pa je %e, da nato svoje kritike in recenzije izdajo tudi v knjižni obliki. Tako je naredil nekoč Mitja Mejak, tako Dimitrij Rupel in zdaj Inkret. Ocenjeval je predvsem prozo, dramatiko in publicistiko, in sicer predvsem z estetskega stališča. Colombo 1976. Govori, dokumenti, resolucije. Lj. ČZP Komunist 1977. 196 str. 50 din. Knjiga je dragoceno gradivo za vsakogar, ki se želi seznaniti z današnjo stopnjo razvoja gibanja neuvrščenih, kakor jo je prikazala lanska konferenca v Colombu. Beno Zupančič, Po meri našega človeka. Zapiski, govori in razmišljanja. Lj. ČZP Komunist 1977. 116 str. 65 din. Avtor, politik in pisatelj, je v letih 1975 in 1976 napisal vrsto m? Mogočna Peca člankov na temo »človek, delo, kultura«, ki so tu zbrani v brošuri. To je aktualno branje za vsakogar, ki se ukvarja z vprašanji kulture v samoupravni družbi. PREVODI Miroslav Stingl, Za zakladi majevskih mest. Kulturnozgodovinska študija. Lj. MK 1977. 249 str. 148 din. Knjiga je svojevrstna zmes potopisa in znanstvenega raziskovanja davne dežele Majev v srednji Ameriki, o kateri je bilo sicer že veliko napisano, hrani pa še zmeraj obilo neraziskanega. Johannes M. Simmcl, Nihče ni otok. Roman. Maribor, ZO 1976. 772 str. 320 din. Reportažno-bestsellersko napisan roman o krutem svetu filma, ki na zunaj marsikoga slepi s svojim leskom. Luigi Pirandcllo, Rajnki Matija Pascal. Lj. CZ 1977. V svojem znamenitem romanu je avtor ustvaril črnogledo podobo sveta, kjer se človek sicer ne more osvoboditi prekletstva lastnega življenja, vendar lahko tudi v trpljenju najde moč, da vztraja še naprej. Elizabeth Jane Ilovvard, Brez Juliusa. Roman. Murska Sobota, Pomurska založba 1976. 309 str. 140 din. Dnevi v podeželski hiši razkrivajo usode različnih ljudi (matere, dveh hčera itn.), nekaj se razpleta, nekaj zapleta. Pisateljica trka na bralčeva čustva, pa še napeto je napisala knjigo. Po Knjigi 77 in Knjižnem trgu v Delu PIHALNEMU ORKESTRU ŽELEZARNE RAVNE Ob vašem izrednem dosežku, ko ste postali prvaki med prvaki pihalnih orkestrov na Slovenskem, vam v imenu vseh slovenskih železarjev iskreno čestitam. Vaš zasluženi uspeh je plod dolgotrajnega, predanega dela, v katerega je vtkan duh kapelnika Hermana in Lipovnika, ki mu sledi. Prepričani smo, da so vas tudi letna srečanja godbenikov Slovenskih železarn vzpodbudila, zato jih bomo v prihodnosti še bolj negovali. Z najnovejšo zmago ste se najbolje oddolžili ravenskim jeklarjem za razumevanje, ki bodo odslej, ubrani po vaših akordih, še bolj ponosno skrbeli za ugled koroškega jekla. Gregor Klančnik INFORMATIVNO -AKTUALNO -INTIMNO Pogreb Blaža Mavrela naj bi bil ali je bil veličasten. Ne bi bilo prav, če bi z njim. skušali plačati ali plačali dolg možu, ki nas je prijetno vznemirjal celi dve generaciji. Spomnil bi samo na že pred drugo svetovno vojno izdane »Nove camarske pesmi«. Njegovo samotarsko snovanje bo treba še raziskati in se mu s takšnim ali drugačnim spremljanjem nismo mogli oddolžiti. Težko je pomagati možu — človeku, ki odklanja pomoč v gmotni ali drugačni obliki in vendar se je ta pomoč, dana na neprisiljen in izviren način, manifestirala. Med drugim smo mu člani zbora Sentanevskih pavrov njegovo pesem zapeli na domu, ker ni hotel na predstavo, kjer naj bi ga z njo javno počastili. Pesem, ki celo ni menda za vsako uho, pa je za srce. Srce se je moralo odpreti in pogreb je bil veličasten. Ni še dorasla naša družba vsemu, pa so se znašli ljudje, ji po svoji dolžnosti pomagali iz zadrege. Iz teh drobcev skrbi in zaradi svoje onemoglosti se je razkrila vsa Blaževa človečnost, prej zakrita s posebnimi svoj-stvi, in na parah je ležal naravnost poduhovljen. Tudi z množično udeležbo na pogrebu moramo biti zadovoljni. Nič ne pomaga boom po smrti, toda mnogi so bili prikrajšani za veličastno naravo, kakršna se je razkrivala tik pred dolgo pričakovanim dežjem. Domačini so v celoti pokazali svojo zavest. Na Strojno je treba še prihajati, pa ne samo na pogrebe, saj to tudi mnogi drugi Strojanci zaslužijo, kot je to zaslužil Blaž. Trdo življenje krajanov je enako samoraslo, in če družba ne zmore v celoti zagotavljati potrebne podpore, smo zopet usi skupaj dolžni za izvirno samoraslo človečansko pomoč in ti zavestni drobci bodo pomagali ohranjati kraj in te pridne ljudi take, kot morejo in morajo biti. Srce se mora odpirati ne samo ob moštu, pa bosta tudi kraj in človek ostala odprta za skupne potrebe. Če smo žrtvovali Blažu delček svoje sreče, smo jo žrtvovali družbi in le s človeškimi žrtvami more biti družba dobra. Strojna bo plačevala z vrednotami v človeku in naravi. Tu bomo znova prijetno presenečeni in pesem Mavrelovih rojakov bo vedno uglašena s tokovi razvoja. Maks Merkač-Hudopisk BILTEN KOROŠKEGA KINOKLUBA Koroški kinoklub si je zadal nelahko nalogo, da bo mesečno izdajal svoj bilten. Nelahko pač zato, ker mesec razmeroma hitro mine, redna publikacija pa zahteva od sodelavcev stalno angažira- NAŠ SODELAVEC KAJNIK V REPREZENTANCI ZA SVETOVNO PRVENSTVO Na državnem prvenstvu v lovu rib s plovcem v Kostanjevici 16. in 17. julija je naš sodelavec Ludvik Kajnik dosegel svoj naj večji uspeh. Čeprav mu je bila iz neznanih razlogov najprej storjena krivica, da kot lanski viceprvak ni bil uvrščen v slovensko reprezentanco (ta je med osmimi ekipami osvojila prvo mesto), je le premagal razočaranje, se zagrizeno boril in dosegel v tekmovanju 40 posameznikov s 7538 točkami odlično tretje mesto v državi. Bil nost, nenehno tvorno razmišljanje in oblikovanje lastnih misli tudi na papirju. 2. številka ima v uvodu spominske zapise o Blažu Mavrelu. Zanimiva je zamisel o Mavrelovi nagradi, ki naj bi jo podeljevali na klubskih in medklubskih filmskih festivalih. Ze zdaj so določili datum letošnjega 5. klubskega festivala, ki naj bi bil 19. 11. 1977, razpisali pa tudi tekmovanje za klubski pokal. Klub je navezal stike s filmskim klubom iz Beljaka, ki jih namerava gojiti še naprej. V članku z naslovom »Vdovstvo Carniolae« je Vinko Ošlak negativno ocenil film »Vdovstvo Karoline Zašler«. Nadaljuje se zapis »Historiat filmske lepote«. Iz Naših razgledov je ponatisnjena ocena »Blaž Mavrel in drugi« — o amaterskem filmu — Stanke Godnič. Sledi Ošlakova glosa o kinematografiji in samoupravni družbi pa strokovna navodila za fil-manje. Simpatična revijica! -k INSTITUT »JOŽEF STEFAN« Z BIOKEMIJO NAD ODPADKE V zadnjih letih postaja za gospodarstvo, zlasti še za prehrambeno in farmacevtsko industrijo, vedno bolj zanimivo raziskovanje proteinov, encimov in drugih biološko aktivnih snovi. Raziskovalci IJS se tega že vrsto let zavedajo ter se že 20 let ukvarjajo s problemi izolacije encimov živalskega in rastlinskega izvora (na primer goveda, prašiča, mikroorganizmov) in pripravljajo iz njih snovi, ki bi lahko služile kot surovine ali že končni produkti. Moramo priznati, da so se začeli za naše dosežke v zadnjih dveh, treh letih zanimati tudi strokovnjaki iz gospodarstva ter je prišlo tudi že do konkretnih dogovorov in rešitev. V sodelovanju z raziskovalci iz tovarne Krka v Novem mestu smo uspeli v pla-smanu domačih proteoliznih encimov za potrebe usnjarstva. Nadaljnja možnost: precejšen del naših klavnic še vedno spušča v kanale živalsko kri. Tako ne samo da kvari vode, ampak meče dobesedno vanje denar. V krvi je namreč več kot 100 različnih sestavin, ki so uporabne zlasti v farmacevtski industriji in drugod. Razvite države so že zdavnaj do- je hkrati najbolje uvrščeni Slovenec (naslednji šele osmi). Če že ni bil dovolj dober za republiško, pa je zdaj postal član državne reprezentance, s katero se bo jeseni udeležil svetovnega prvenstva, ki bo verjetno v Luksemburgu. — Iskreno čestitamo! FUŽIN AR DVAKRAT DRŽAVNI PRVAK Kronika NTK Fužinar bo morda ugotovila, da se motimo in so ravenski namiznoteniški igralci dosegli kdaj v preteklosti tudi že večji uspeh, vendar se nam zdita v Travniku osvojena dva naslova šport irjil> moštvenih prvakov pri P'°nr s® in pionirkah pač največ, ggie-Ravne v tem športu kdaj d°s Toda pojdimo po vrsti. ^ Od 24. do 26. junija je Travniku, v Bosni, državno nirsko namiznoteniško PrV^av0' za moštva in posameznike. riti vsaj pri fantih Maribor ki so naše dotlej menda r premagovali. Povsod drugz get drugih republik komajda- .gjr® slab klub praviloma ne organ državnega prvenstva, so torej domačini dobri. REKREACIJA IN Sodobnost jele vrednost krvi, pri nas pa S* miselnost le počasi utira med 8 podarstveniki pot. Poglejmo samo primer heh1. globina. Za 10 kg hemoglo° ■ potrebujemo približno 1001 Cena krvi se giba med 1 in 2 ^ narjema, cena 1 kg hemogio ^ na, ki ga je mogoče proizveS dokaj enostavnimi postopki, P®^ 38.000 dinarjev (ZR Nemčija DM). Če se hemoglobin očisti^ naprej, se cene podeseterijo, tem naj samo povemo, da čisc® _ ne zahteva posebno dragih ap® tur, saj hemolgobin za lastne V trebe proizvajamo kar v na ..laboratorijih. S podobnimi šteV1iu^i mi in razmerji računamo ge drugje, primer pri plazmi, .z, lahko neposredno uporabi kot redno bogat dodatek proteinov valski ali človeški prehrani ab kot izhodna surovina za iz° .n0v, cele vrste plazemskih protein ki so neobhodno potrebni V zo vilstvu- , . ..nni In kje so še albumini, gl?1L.ajc0 plazmin, hormoni, serumi in ^ dalje in snovi iz pankreasa, .fl na primer insulin, tripsin in dalje. Dalje, iz različnih ganizmov je možno izolirati vrsto biološko aktivnih snovi, V _ rabnih v farmacevtiki, nu?.^ stvu, usnjarstvu, pivovarni® , industriji sokov in vinarstvu, j, sni industriji in tako dalje. ^ ^ ka, institutska biokemija P°r je roko gospodarstvu, le stisnit* J treba. b , reacijsko odbojkarsko srečanje med moštvom 3. izmene v Portorožu in ekipo šolskega tabora v Karigadoru Je steklo tako lepo, da si tre-81aJ' ®avče in Jamšek nista mo-jev bolje: Ačkova, Logar- 2a a m Horvatova so se bojevale konVsak° točko, za vsak set. Na /imca sicer poravnane z doma-igr ,“orcem, a z boljšo razliko v Uje S0 P°stale državne prvaki- *je Pavič, Janežič in Ginter vSg a°teli zaostajati. Potolkli so sp’ kar se jim je postavilo naše »I1- nazadnje težko, pa vendar pribor. In tudi drugi naslov Vavnih prvakov je bil tu! bj]n a°iih posameznikov sicer ni Va . več zlatih medalj, toda Ačko-deij,e °svojila 2. mesto, Logarjeva gar a 3.—4.} dvojica Ačko — Lože i v Pavič 3.—4. — kaj bi hoteli več? le^ifnlajši so torej v jubilejnem daji ^venskega namiznega tenisa w klubu naj lepše možno darilo. )5rnlene čestitke njim in trener- PLA VANJE! 10 5valci Fužinarja so se od 8. do rpe(j ' 19^7 udeležili velikega 14. v ,.nar°dnega plavalnega mitinga tejp arnr>stadtu, ZR Nemčija. Na oitr tekmovanju je nastopalo Žgv ® 700 tekmovalcev iz 16 dr-pri. Evrope, ZDA in Afrike. Med vij enimi ekipami je bilo šest si^aih reprezentanc, 36 inozem-in 29 domačih klubov j tt Nemčije. %ir nak tega tekmovanja je bil ^os> ki je dokazal svojo dijj,aarodno kvaliteto s premoč-hrbt zrnaSama na 100 in 200 m 20o a° ter z drugim mestom na ^irti mešano. Z novim republi-ie - Akordom za starejše pionirje ip m delfin s časom 1:05,92 ki - lzkazal tudi Dimiter Vočko, deijj 10 v finalu zasedel na 100 m ttiggR1 na 200 m delfin pa 5. flosi °' Tomaž Rodič se je s svojim 9tsnt najboljšim časom na 100 m t>rSri uvrstil na 4. mesto, na 200 m *5Se. Pa je v močni konkurenci tucjj 5. mesto. Dobro je plaval ^'scini rat’° Kos, ki se je v obeh ka tjPtinah hrbtnega sloga uvrstil bp, ^Gsto. kttgi m Pa to P°t ni šlo. Pre- r'0rnihn°St 0 PriPrav in zelo na-'-0 p k tekmovanj ter potovanja ®°kajPravila svoje. Vsako leto se 6 Pomanjkanje odprtega ba-j fta Ravnah, še prav posebno jat0 i Prišlo do izraza letos. Vsako •korR Plavalni klub našel še ko-*a Dc- ko zadovoljive možnosti jglPrave v 50 m bazenu, letos >WPredvidena ugodna kombi-Propadla in je preostala Možnost priprav v Ljublja- ni. Naporne in zahtevne priprave je motilo izredno slabo vreme in skoraj vsi člani prve ekipe so v času priprav za nekaj dni zboleli, tako da priprave niso dale pričakovanih rezultatov, koledar tekmovanj pa je letos še bolj zahteven kot prejšnja leta, tako da ni časa niti za počitek niti za trening. Vprašanje je, kaj lahko ob takih pogojih v tej in v naslednjih letnih sezonah pričakujemo v vse ostrejši konkurenci klubov, ki imajo vse možnosti za redne priprave v domačih krajih. Na mladinskem državnem prvenstvu od 15. do 17. 7. 1977 v Beogradu plavalci in plavalke Fužinarja sicer v nekoliko okrnjeni sestavi niso dosegli prav tega, kar bi ob normalnih pogojih priprav v njihovem razvoju lahko pričakovali, vendar je le razveseljivo dejstvo, da so se po rezultatih sodeč že izvlekli iz najhujše krize. Z razmeroma dobrimi rezultati so posegli po naslednjih medaljah: Rodič Maja je osvojila naslov državne mladinske prvakinje na 200 m prsno in 200 m mešano. Ta naslov je osvojila tudi štafeta 4 X 100 m kravl v sestavi: Pisnik Vlasta, Kolmančič Meta, Brumen Andreja in Rodič Maja. Srebrne medalje so osvojili: Rodič Tomaž na 200 m prsno z novim absolutnim republiškim rekordom 2:41,84, Kos Drago na 100 metrov hrbtno in moška štafeta 4 x 100 m mešano v sestavu Kos Miran, Rodič Tomaž, Vočko Dimiter in Kos Drago z novim mladinskim republiškim rekordom 4:31,82. Bron so osvojili Kos Drago na 200 m hrbtno, Kos Miran na 100 m hrbtno, Rodič Tomaž na 100 m prsno, Rodič Maja na 100 m prsno in ženska štafeta 4 X 100 m mešano v sestavu Rodič Maja, Brumen Andreja, Pisnik Vlasta, Kolmančič Meta ter Vočko Dimiter na 200 m delfin. Poleg teh so se v finalne skupine plasirali še Kos Drago na 100 m kravl, Kos Miran na 200 m hrbtno, Vočko Dimiter na 100 m delfin in 200 m mešano, Rodič Tomaž na 200 m mešano, Pisnik Vlasta na 400 m kravl, Rodič Maja na 400 m mešano in 200 m delfin, Brumen Andreja na 100 m prsno, moška štafeta 4 X 100 m kravl in 4 X 200 metrov kravl. V končni ekipni uvrstitvi je bila naša komaj 8-članska ekipa četrta med 20 nastopajočimi klubi s 130 tekmovalci. 16. in 17. 7. je bilo v Kranju republiško prvenstvo za mlajše pionirje A. Udeležili so se ga tudi plavalci Fužinarja. Razen dveh so se vsi uvrstili v finale, tam pa je dosegla največji uspeh Marta Kos, ki je osvojila drugo mesto na 100 m delfin in dve tretji na 200 metrov delfin in 100 m hrbtno. NAŠ DOPUST V POREČU Dolgo smo govorili okrog dopusta v Poreču zaslužnih članov 30-letnikov in marsikatera ostra beseda je padla, preden se je vodstvo tovarne vendarle odločilo, da pošlje letos jubilante v letovišče v Poreč. Poreč res lahko imenujemo turistični rekreacijski center, saj tam imaš kaj videti, delati in občudovati. Lepa je krajina in čudoviti so hoteli, saj se naselja ne imenujejo zaman »Plava laguna«, »Zelena laguna«, in hoteli imajo še posebej svoja imena. Mi smo bili v »Zeleni laguni« in v hotelu »Delfin«. Ta hotel je največji v Istri pa tudi med največjimi v Jugoslaviji, saj ima 1500 postelj. Naša skupina s 28 člani in njihovimi 10 ženami se je torej 21. 5. 1977 odpeljala na dopust. V veselem pričakovanju smo se v petih urah pripeljali z avtobusom v Poreč. Formalnosti so bile hitro urejene in že smo lahko občudovali hotel. Vsi smo bili srečni, saj smo dobili lepe sobe ter bili tudi lepo sprejeti in postreženi. V krasnih jedilnicah smo dobili mize, pri katerih smo vseh 10 dni imeli postreženo. Večinoma smo bili zadovoljni s hrano, ki smo si jo lahko izbirali. Po zdravniškem pregledu in po majhni anketi se je začela rekreacija. Vsak dan je bila zjutraj od 8. do 10. ure in zvečer od 16.30 do 18. ure. Bili smo razdeljeni v dve kategoriji: močnejši v težjo rekreacijo in slabotnejši v lažjo. Pa je bilo povsod lepo in dobro vzdušje. Tako nam je minil prijetno dan, saj kopali v bazenu ali morju so se le najbolj hrabri. Po vsej poti in vseh formalnostih ter rekreacijskih urah nas je tov. Otmar Leš vodil in pojasnjeval, da smo bili o vsem obveščeni. Za to mu gre posebna hvala. Za vse njegove zasluge in požrtvovalnosti se mu po tej poti zahvaljujejo vsi, ki smo z njim uživali dopust. Zahvala tudi vodstvu tovarne in vsem, ki so pomagali, da smo preživeli dopust v res lepem Poreču. Alojz Nabernik IZLET NA JANKOVEC 18. junija 1977 je sindikalna organizacija rezalnega orodja Prevalje priredila izlet na Jankovec. Prijavljenih je bilo kar 70 ljudi. To je presenetilo organizatorje, saj tako velikega števila niso pričakovali. Zato so se še bolj potrudili. Od tovarne smo se odpeljali na pušo, od koder smo pot peš nadaljevali do Šahmanovega bunkerja. Pot nas je dve uri vodila skozi gozd po položnem pobočju. Sončni žarki so se prebijali skozi vrhove dreves, ptičje petje, sveži zrak in neizmerna lepota narave nas je spremljala vso pot. Bil sem zelo razočaran, kajti bunker, ki je bil nekoč skrit pred očmi sovražnika, je danes kakor gozdarska »bajta«. Mimo nje je speljana gozdarska cesta, drevje je posekano, skratka, ta bunker je dobil čisto drugačno podobo; njegova preteklost tone v pozabo. Ko smo posedli okrog spomenika, se je slišalo le pritajeno dihanje, vse oči pa so bile uprte v našega govornika, ki je pripovedoval: »Bunker so postavili koroški aktivisti za zimo vanj e v letih 1944/45. V njem je bivalo 9 ljudi. Kljub prošnjam glavni komandi za preselitev na osvobojeno ozemlje Savinjske doline so morali ostati tu, da so lahko vzdrževali zvezo s Koroško. Kasneje so se jim pridružili še trije aktivisti. Januarja 1945. leta jih je zjutraj ob petih presenetila kolona SS, ki jo je vodil domači izdajalec. V bitki sta padla tovariš Sahman in tovarišica Božič Julka-Cila, šest so jih ujeli, štirje aktivisti pa so se rešili. Ujetnike so odpeljali v Dravograd, potem pa naprej v Celovec, kjer so vsi učakali svobodo.« To zgodbo je poznalo le malo ljudi, zato smo vsi z zanimanjem poslušali. Ko smo se vračali proti Macigojevi puši, smo v mislih doživljali neenak boj teh hrabrih ljudi s sovražnikom. Po gozdu je zazvenela sprva tiho, potem pa vedno glasneje partizanska pesem kakor nekakšna zahvala padlim borcem. Na jasi nas je čakalo presenečenje, kajti športni referenti so prostor preuredili v pravo igrišče. Razdelili smo se v pet ekip, ki so štele po 10 članov. Ob vonju čevapčičev in domačem vinu se je pričela olimpiada v kegljanju, malem nogometu, streljanju, košarki in pikadu. Zunaj konkurence so se bili zelo »hudi« boji za »šankom« in »Najboljši« športniki železarne v Poreču JOŽE DELALUT Ogrevanje »jedilnim pultom«. Boji so se zavlekli v pozno popoldne, največ točk je dobila 4. ekipa, ki je zmago na koncu ustrezno proslavila. Izlet oziroma piknik je dobro uspel, kar je dokazovala zbrana družba, ki je do večera ostala skupaj. Vsi smo bili zadovoljni in zato bi se rad še enkrat v imenu vseh udeleženih zahvalil za dobro organizacijo in hkrati izrazil željo, da bi bilo takšnih izletov še več in da bi bila udeležba zmeraj tako dobra. C. H. SLOVENSKI ZELEZARJI NA KAMNIŠKE PLANINE 20. avgusta 1977 je predviden pohod slovenskih železarjev na Kamniške planine. Zanj so zadolženi Štorčani. Zbirališče za vse udeležence bo v Kamniški Bistrici ob 7. uri zjutraj. Pričakujejo 400 ljudi ,od tega 80 iz železarne Ravne, to je za dva avtobusa. Danes se v Kotljah že drugič poslavljamo od sodelavca istega obrata kot pred dobrim mesecem dni. Martin je pričel na Ravne iz Zavodenj nad Šoštanjem pred 28 leti, ko mu je bilo komaj 19 let. Zaposlil se je v Železarni Ravne v kovačnici. Tu je delal vse do odhoda k vojakom, nakar se je zo- pet vrnil v železarno. Vsa leta je delal v težkih obratih, kjer so vročina in prah ter težki pogoji dela. Ni imel posebne kvalifikacije, imel pa je odliko, da je delo opravil brez izgovora in zadovoljivo. V našem obratu je delal le kratko časa, vse od leta 1974 je bil bolan. Vedno, kadar sva govorila, je pravil, kako rad bi delal, istočas- Iz Bistrice bo tekla naša pot proti koči na Jermanovih vratih, kamor je za tri ure lagodne hoje. Od tam bomo potrebovali do Frišhaufovega doma na Okrešlju približno eno uro. V bližini Okrešlja izvira Savinja. Lahko si bomo ogledali izvir in veličastni slap Rinko. Od Okrešlja je lahek sestop do vznožja mimo slapa in do parkirišča. Vse od Kamniškega sedla in prek Okrešlja se nam odpira čudovit razgled po gorah in pogled na Logarsko dolino. Za udeležence pohoda velja opozorilo, naj se ravnajo po navodilih vodnikov, naj bodo ustrezno planinsko opremljeni ter kondicijsko pripravljeni. Pot od Kamniškega sedla do Okrešlja je namreč ponekod izpostavljena, zato je potrebna previdnost. Vsem udeležencem pohoda želim mnogo planinskega užitka in dobre volje! Franc Telcer no pa je kazal svoje težke noge in otekle prste na rokah. Tožil je, kako ga vse boli, saj se mu bolezen tudi ni skrivala. Stalno je iskal pomoč po bolnišnicah in zdraviliščih, vendar bolezen je imela že premočne korenike. Slovo od človeka, ki je star šele 46 let, ni lahko, še posebej zato, ker bi še lahko živel in ustvarjal, saj je imel veliko voljo do življenja in dela. Toda žal, tvoje delo, dragi Martin, je dozorelo prehitro, da bi lahko še delal in ustvarjal svoje cilje. Takšna je usoda narave, ki živi in umira, takšni smo ljudje, ki smo njen sestavni del, zato nas čaka enaka pot. Ce bi beseda pomagala, bi lahko še govorili, tako pa se moramo spoprijazniti in tolažiti ter se posloviti za vselej. Res je, da si nas zapustil mnogo prehitro in te bomo pogrešali, ker si bil priden in vesten delavec. Tvoje delovno mesto bo moral zasesti drugi in kolo življenja bo teklo dalje, tebe pa bomo ohranili v lepem spominu, zato mirno počivaj tu pod krošnjami hotuljskih lip. Ženi in sorodnikom ter prijateljem v imenu sodelavcev in sindikata čistilnice iskreno sožalje! Globoko nas je pretresla in razžalostila vest, da si nas za vedno zapustil, tovariš Jože. Nisi se mogel upirati težki in mučni bolezni, prerano si moral zatisniti utrujene oči. Težko se je sprijazniti z mislijo, da ne bomo več slišali tvojih tovariških besed in prijateljskih nasvetov, zrli v tvoje zvedave oči, polne vedrine in življenjskega optimizma ter se skupaj s teboj veselili delovnih uspehov. Ko si s trpkim nasmehom odhajal na zdravljenje, smo upali, da se boš še vrnil, da se boš vrnil v fabriko, ki si jo imel tako neizmerno rad in v kateri si dvajset let pošteno, marljivo in vestno delal. Tudi sam si upal in si srčno želel vrnitve. Voljan si bil še naprej uresničevati skupaj zastavljene delovne načrte na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov v fabriki in izven nje. To delo te je veselilo in te vsega prevzelo. Povezano je bilo s tvojo plemenito osebnostjo. Tvoja življenjska pot je bila težka, a navzlic vsemu bogata. Rodil si se v Podpeci pri Črni na Koroškem leta 1921 in se že v rani mladosti srečal z revščino in krivicami. Sanjal si o boljšem in lepšem svetu ter bil Pr'Pr zanj dati tudi življenje, h aktivni udeleženec NOB si P01? gal izbojevati svobodo. Kot k munist od leta 1944 si se vses ®. boril za ideale socialistične re lucije, za blaginjo in osebno sr čo delavcev. Takšnega te P0®] mo vsi, ki smo se s teboj sre vali in delali. Po osvoboditvi opravljal odgovorno delo v kmalu zatem v tovarni »Imp°|* ^ Slovenski Bistrici in od leta l® v železarni. V železarni si bil n J prej referent za strokovno vzg 'i kadrov, pozneje pa sekretar delovanje samoupravnih in za razvijanje samouprav odnosov. Bil si nosilec več cij v družbenopolitičnih °rS^g zacijah, zlasti pri konferenci * in ZB Ravne na Koroškem, svoje neumorno in požrtvova delo na družbenopolitičnem P ,n ročju si prejel več odlikovanj javnih priznanj. Tvoje življenje se je izjj® Rodil si novo... V otrocih vnukih je bila tvoja sreča in t up. Oni bodo nadaljevali t delo in izročila. Hodili bp' življenjski poti, ki bo lažja, p., ša in bogatejša od tvoje po v zaslugi. Za teboj bo ostala P* j nina in bol. Ostal pa bo tudi t svetli lik poštenega, skromh s marljivega in vestnega dela ^ zvestega moža, vzornega očet dedija. 5aii Hvala ti za vse, Jože! PoŽr ^ te bomo in te ohranili v trajn spominu. Naj ti bo lahka^ ro gruda! Počivaj v miru ob žep nju domačih lesov in ob P®Lj, dela in življenja v tvoji fah V imenu samoupravnih 0 ® „ nov, družbenopolitičnih organ cij in sodelavcev izrekam *s .Lfli. sožalje tvoji družini in svoj Slava ti! MARTIN RAMŠAK Vabilo na piknik ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta Štefana La-dinika se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, prav posebno pa sosedom za darovano cvetje, vence in denarno pomoč. Hvala godbi na pihala iz železarne Ravne, g. župniku in govornikoma ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in hčerka Valerija z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ^r^j-ga očeta Gašperja Kričeja se j, topleje zahvaljujemo vsem se ^ nikom, sosedom in prijatelje"jnji ste ga spremili na njegovi za .fl poti ter mu poklonili cvet] 0 vence. Posebej se zahvalju-> pi gospodu župniku za °Pr, Jiii® obred, tov. Bartu za PosI°saiO' besede in ravenski godbi za stinke. Žalujoči hčerka in sin0^ z družina«1' Gibanj e zapc »slenih v tovarni v času od 21. junija 1977 do 21. julija 1977 Jefc. Št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel SpREJETl DELAVCI 30 31 32 33 Tek. Sandalo Franc Božinovski Borislav Cvilak Samo Cepin Marica Culig Zelimir Gerdej Ljudmila Gros Anica Horvat Rozalija Kolar Boris Kos Franc III. Kovač Marinka Lotrič Marta Mager Zofija Miklavc Silvo Mlakar Anica Oder Branko Oder Mirko Ogris Antonija Hanc Helena Hazdevšek Alenka Skitek Hubert Srčič Terezija Stočko Janez Stropnik Bojan Stražišnik Marija Sušeč Marjan Škorjanc Jože Šteharnik Ivanka Tesič Dragica Vrbovšek Lovro Vrhnjak Marjan Zamuda Stefan Zavec Katica 24. 1. 1960 KV valjavec o. p. valjarna iz šole za specializirane delavce 2. 10. 1958 KV valjavec o. p. valjarna iz šole za specializirane delavce 29. 3. 1957 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 28. 8. 1931 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 1. 9. 1950 VS dipl. inženir metalurgije DS kadrovsko splošnih zadev (PD MP — kov.) iz JLA 30. 7. 1956 KV natakarica TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 17. 7. 1930 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 18. 8. 1935 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture — za določen čas 8. 9. 1959 KV rezkalec obrat rezalnega orodja — TOZD TRO iz poklicne šole 9. 2. 1957 KV rezkalec obrat pnevmatičnih strojev iz JLA 20. 4. 1956 SS trgovska poslovodkinja TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 9. 5. 1937 KV frizerka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture — za določen čas 26. 10. 1940 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 21. 12. 1953 KV avtomehanik energ. obrat iz druge delovne organizacije 19. 3. 1932 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 6. 3. 1957 KV kovač o. p. kovačnica iz JLA 8. 6. 1960 KV valjavec o. p. valjarna iz šole za specializirane delavce 12. 6. 1943 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 20. 4. 1942 NK delavka komunalni oddelek prva zaposlitev 23. 12. 1956 NSS A O P ponovna zaposlitev v ŽR 11. 4. 1947 KV strojni ključavničar TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 17. 12. 1926 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 15. 4. 1957 KV kovač o. p. kovačnica iz JLA 25. 7. 1957 KV žarilec o. p. kovačnica iz JLA 5. 1. 1929 NK delavka komunalni oddelek iz druge delovne organizacije 21. 7. 1957 KV strugar obrat strojev in delov iz JLA 5. 5. 1957 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 1. 6. 1927 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 20. 9. 1949 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture 8. 8. 1960 KV valjavec o. p. valjarna iz šole za specializirane delavce 7. 4. 1957 KV žarilec o. p. kovačnica iz JLA 21. 12. 1953 SS strojni tehnik priprava dela MP iz JLA 19. 11. 1931 NK delavka TOZD družbeni standard iz Doma telesne kulture Rojen Kvalifikacija Obrat Kam je odšel 9. 2. 1917 KV delavec špedicija starostno upokojen 13. 7. 1956 NK delavec jeklovlek po sklepu DS TOZD jeklovlek 20. 2. 1950 VSS inženir strojništva sl. za razvoj MO dana odpoved 22. 5. 1919 NK delavka elektro obrat j. t. invalidska upokojitev 1. 12. 1923 NS finančno račun. starostno upokojena 28. 6. 1947 VSŠ ekonomist uvozni odd. TOZD TRO dana odpoved 7. 7. 1917 KV kovač kontrola kakovosti starostno upokojen 6. 10. 1958 KV strugar obrat strojev in delov dana odpoved 8. 6. 1949 NK delavec jeklovlek po sklepu DS TOZD jeklovlek 30. 8. 1924 NK delavec čistilnica starostno upokojen 20. 4. 1958 KV rezkalec obrat strojev in delov v JLA 26. 8. 1957 NK delavec obrat strojev in delov v JLA 6. 12. 1958 KV žarilec o. p. valjarna v JLA 23. 3. 1954 NK delavec jeklarna samovoljna zapustitev dela 22. 10. 1930 PK žerjavovodja čistilnica umrl 2. 4. 1917 KV kovač kovačnica starostna upokojitev 5. 8. 1952 PK brusilec valjarna po sklepu DS TOZD valjarne Priimek in ime °Djavljeni delavci i' Božič Alojz I. j' Bratina Vanjo Oomijan Gvido g' Erjavec Ana g' Hribernik Barbara ^ Jež Irena g Korošec Fortunand ^ Kresnik Edvard i0 «^pzner Drago II. jj' Mikeln Ivan ]j' Morn Dominik >3 9sterman Filip U' men Stefan Ig' Poklinek Marjan Ig' Hamšak Martin 17 Hever Stanko Tomaž Avgust IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA Pteieti delavci MS dipl. inženir metalurgije SS strojni tehnik SS trgovski poslovodja K V strojni ključavničarji KV rezkalca KV strugar KV avtomehanik KV natakar KV frizer KV valjavci o. p. KV kovača o. p. KV žarilec o. p. NSS HK delavcev O^i 1 vUeni delavci MSS inženir strojništva MSS ekonomist KV strugar KV rezkalec KV kovača — KV delavec — KV žarilec o. p. — PK žerjavovodja — PK brusilec — NŠ 6 — NK delavcev ZA DOBOR VOLJO HITRO MINE »Moj mož je mornar,« pove Korenčkova svoji novi sosedi, »na leto je samo en mesec doma.« »Oh, ti revica, samo en mesec!« »Zakaj? Saj hitro mine!« ANALFABET Policaj potepuhu: »Tule podpišite zapisnik in izginite!« Potepuh: »Jaz sem analfabet!« Policaj: »Vseeno, saj vas nisem vprašal po veri.« V KASARNI Narednik zatuli na hodniku: »V petih sekundah vsi v dvorano za predavanje!« Vojak: »Ali sme kdo priti tudi prej?« STRAH »Zakaj pa te zmeraj strese, če slišiš avtomobilsko hupo?« »Prejšnji teden mi je Sena ušla z nekim šoferjem, zdaj pa se bojim, da jo bo pripeljal nazaj.« NI OČITEK Petelin pokaže svojim kokošim nojevo jajce in reče: »Saj vam ničesar ne očitam. Hotel sem vam samo pokazati, kako delajo v inozemstvu.« ZAHVALA Delovni skupnosti železarne Ravne se ob zaključku šolskega leta 1976/77 zahvaljujemo za tesno sodelovanje z osnovno šolo Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Delavci vašega kolektiva so v letošnjem letu bistveno vplivali, da bodo v bodoče tudi na Ravnah imeli otroci boljše pogoje za delo v osnovni šoli, s tem pa ste neposredno prispevali, da bo naše delo dajalo bogatejše rezultate. Vsem vašim delavcem želimo še mnogo delovnih uspehov, pričakujemo pa tudi tesno sodelovanje v bodoče. Delovna skupnost osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem NAŠI UPOKOJENCI Fortunand Korošec, roj. 7. julija 1917, zaposlen v železarni od 5. maja 1941, nazadnje v kontroli kakovosti kot kontrolor odkovkov krčilnih strojev. Starostno upokojen 30. junija 1977 Ivan Mikeln, roj. 30. avgusta 1924, zaposlen v železarni od 23. avgusta 1954 v čistilnici jeklo-livarnc, nazadnje kot prevzemnik. Starostno upokojen 30. junija 1977 Stanko Sever, roj. 2. aprila 1917, zaposlen v železarni od 3. decembra 1956 v kovačnici, nazadnje kot žagar. Starostno upokojen 30. junija 1977 DOBER DAN, REKREATOR V našem počitniškem domu v Portorožu sem za kratek klepet poprosil Draga Polanca, športnega rekreatorja, ki že nekaj časa uspešno vodi organizirano rekreacijo naših sodelavcev, ki so na oddihu. Predvsem sem želel zvedeti, kakšno je zanimanje za to zvrst rekreiranja. »Kljub temu da je uvajanje organizirane rekreacije v našem počitniškem domu šele v povojih, smo na tem področju že zabeležili nekaj vidnih rezultatov. Naši so- delavci, ki so v Portorožu na letnem oddihu, kaj radi gredo po kopanju na igrišča, ki smo jih tudi obnovili. Tako imamo za domom lepo urejen športni prostor, kjer je odbojkarsko igrišče, steza za balinanje, mize za namizni tenis in prostor za met žoge na koš.« »Ena glavnih nalog je nedvomno tudi učenje plavanja. Kako ste bili pri tem uspešni?« »Kljub dokaj velikim možnostim, ki jih imamo ravenski žele-zarji za plavanje v zimskem bazenu na Ravnah, je danes še precej delavcev in njihovih sorodnikov, ki ne znajo plavati. Prav zaradi tega smo se že prej domenili, da moram precej pozornosti posvetiti učenju plavanja starejših in mlajših dopustnikov v našem počitniškem domu. Tako se je v treh izmenah že naučilo plavanja kar 33 odraslih in 22 mladih. Mislim, da jih bo toliko tudi v drugih izmenah.« »Kako ocenjujete organizirano rekreacijo?« »Zelo težko bi sam dal oceno svojega dela. Kljub temu bi povedal naslednje: že število obiskovalcev športnih objektov mi dovolj pove, da delavci so za takšno vrsto organizirane rekreacije. Mislim, da so vsi tisti, ki so jo doslej gojili, z njo tudi zadovoljni. Iz dneva v dan ima med dopustniki več privržencev. Seveda bomo morali v bodoče na tem področju narediti še precej. Predvsem bomo morali stremeti za tem, da bodo naši sodelavci imeli še več variant organizirane rekreacije.« »So morda težave pri vašem rekreacijskem delu?« »Tudi pri tem opravilu ne gre brez težav. Tako sem v prvi in drugi izmeni imel nekaj takšnih, ki bi se radi naučili plavanja, v vodo pa najraje ne bi šli. Seveda sem po daljšem pritisku tudi te sodelavce pripravil do tega, da so se naučili prvih plavalnih zamahov.« »Kaj bi pograjali v našem počitniškem domu?« »Predvsem to, da vse premalo dajemo za dobro počutje naših dopustnikov, ki se pridejo odpočit po težkem delu v železarni. Morali bomo najti potrebna sredstva in v čim krajšem času adaptirati naš počitniški dom, saj tak, kot je sedaj, res ne more nuditi našemu delavcu prijetnega bivanja. Prav tako bomo morali tudi poskrbeti za ureditev plaže in njene okolice.« »Za konec pa še vaše želje?« »Teh je precej. Pa vendar si želim predvsem to, da bodo naši delavci res imeli na dopustu tudi privlačno organizirano rekreacijo. Da bi za novi čoln kupili tudi motor, saj bi tako potem lahko tudi organizirali učenje smučanja na vodi. Predvsem pa si želim, da bi bilo v bodoče pri delitvi sredstev več razumevanja za potrebe počitniškega doma in organizirane rekreacije.« F. Rotar SLIKOVNA KRIŽANKA Rešitev: Akra, Split, dolomit, el Sadat, kiper, Parlov, savana, gem, zlo, Arok, Odak, Anatole, Sicilija, Lot, ni, Ikar, aga, Ahaja, TR, aneks, las, stot, anoda, Mr, Po, sako, Apo, riba, Pulj, oral, arena, ala, Atal, Nan. NESREČE PRI DELU V JULIJU Ivan Zorman, pnevmatični stroji — pri rezanju navojev na stružnici ga je ročica za vklaplja-nje udarila na palec desne roke. Franc Orešnik, kalilnica — pri nalaganju odlitkov na obešalnik mu je odlitek zdrsnil in padel na palec leve roke. Anton Kolar, stroji in deli — pri spuščanju v žerjavno kabino mu je zdrsnilo, pri tem pa mu je padel pokrov na prste desne roke. Anton Vrabič, stroji in deli — pri prenašanju nožev na stroj mu je eden zdrsnil in ga stisnil za sredinec leve roke ob drug obde-lovanec. Franc Vidovič, centralna delavnica — med odpiranjem predala na delovni mizi se je nehote naslonil na vroč obdelovanec, ki je bil vpet v ključavničarski primež, pri čemer si je opekel nadlaht leve roke. Bojan Zavolovšek, energija — pri nakladanju jeklenke z dušikom na ročni voziček mu je zaščitna kapa jeklenke zdrsnila, tako da je padla na rob vozička in mu pri tem poškodovala kazalec, sredinec in prstanec na levi roki. Franc Rečnik, strojno gradbena služba — pri odstranjevanju odlomljenega navojnega svedra s pomočjo prebijača mu je priletel kovinski drobec v dlan leve roke. Jože Peruš, kontrolor kakovosti — pri kontroli turnirskega noža je z roko zadel ob rezilo in se pri tem urezal v prstanec na desni roki. Stanko Breg, jeklolivarna — pri ravnanju kosov na hidravlični stiskalnici ga je stisnilo za sredinec leve roke. Marjan Senica, valjarna — pri nalaganju OFAG peči se mu je gredica skotalila na dlan desne roke. Šmit Franc, kovačnica — pri sestopu z žerjavne lestve mu je spodrsnilo, pri čemer si je poškodoval mezinec desne roke. Jože Zagernik, valjarna —• pri dviganju gredice s pomočjo žerjava, ga je železni drog, s katerim je imel ovito žerjavno verigo, udaril po glavi in vratu. Stjepan Šoštarič, jeklarna — pri litju ostanka jekla v kokilo mu je delček vroče žlindre brizgnil v oko. Marjan Bertoncelj, valjarna — pri kontroliranju veza gredic se mu je ena skotalila na desno r® ko in mu poškodovala prstan ■ Peter Cas, kovačnica j— Pro nalaganju materiala navzaI\0. peč se mu je kovana plošča s talila na prste desne noge. Ivan Ristič, valjarna — Pf' ganju gredic mu je spodrsnilo si je poškodoval pri padcu nogo ter ramo. Ivan Lampret, jeklolivarna pri izlivu jekla iz peči v pon ^ mu je brizgnilo tekoče ie, 'Lju gamaše ter ga opeklo po Šle leve noge. .. Franc Prikeržnik III.. v varna — pri zabijanju zagoz ročaj kladiva se je udaril s divom po kazalcu desne roke. Janez Berložnik, jeklovlek praktikant — pri izpraznjev . kadi za lakiranje si je P°r hrbtno stran leve roke. POPRAVEK V 14. št. Informativnega * narja se je v tabeli »Gibanje j poslenih v tovarni« vrinilo n neljubih napak. Pravilno Je kole: ODJAVLJENI 19. Lakovšek Ivan — v JLA 20. Mesner Edvard — star. kojitev ,jna 21. Milič Boško — samovou zapustitev dela 22. Mravljak Jože — v JLA 23. Navodnik Franc — samo na zapustitev dela 24. Perčič Valentin — v JLA 26. Pintar Avgust II. — sa voljna zapustitev dela 31. Štich Andrej —• v JLA 32. Šumah Milan — samovou zapustitev dela m- Vsem prizadetim se opraV jemo! so Fotografije za to številk® prispevali: S. Bodner, Ko® .^, stvo Ljubno, kadrovska propagandni oddelek, F. .;s|ci> M. Ugovšek in inforrnac služba. —* ZAHVALA ,, Iskreno se zahvaljujem 3 yy sindikata za denarno pomoč su bolezni. Avgust Pintar, valjar° Mladi so splavali