OTEKA L J TJ it. 19 F< Ust krL&ia r**ki d J 3 mesec« L 2T L 6.50 ved. — r širok osti 1 ko' auc«, zahvale, Ji (C. e. « Trsiti * nedetlo 29. lnaMft. 1»«. - U»o V». Itsi lika SO cicnt Letnik Liri razen ponedeljka. Naročnin* *a 1 celo leto L 75. v looscsutvo frilke 30 «t. — Oflaeoina a 1 m tzM trgoVeke in obrtne oglase L L—. za L90, oglasa denaraih uvodov L 2*—», Ti "aa prvi strani L Z— Uredništvo in nprtTciitTo; Trat (3), vtiča S. Fraacesco d'As»i«i 20, To« ieion 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-maci)« b dr nst pa upravntttru. Rokopisi aa ne vračajo. Netrankirana pisma so na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost«. Poduredmitvo v G o r i c 11 «Kca Gtoeu& Cartlucci ft. 7, L n. — TeieL H. 339, Glavni in odgovorni uradnike pro£ Filip Peric. GospDfeKa Resoliflslfl ced milijo ii Mesni innail Zakon o gradbi novih vojnih ladij s proračunom ene milijarde dolarjev, katerega je pred nekaj dnevi sprejelo predstavništvo Združenih držav, je vzbudil veliko zanimanje po vsem svetu, a je osupnil in vznemiril javnost v Angiij*-Združene države se oborožujejo m iz obsega novih nameravanih gradb se da sklepati, da nočejo zaostajati v pomorski sili za Anglijo. Pripravlja se torej neko tekmovanje za premoč na »Tjorju med tema dvema silnima narodoma. Pravilno je, da si o-gledamo gospodarsko ozadje tega političnega dogodka. Gospodarski interesi prevladujejo danes popolnoma vse medsebojno življenje narodov, oni so vedno glavni vzrok političnim konfliktom in njih pomen je bil v najnovejši zgodovini neštetokrat dokazan. Med narodima s tako izrazito gospodarsko kulturo, kot sta Anglija in Združene države, pa morajo igrati gospodarski interesi še posebno važno vlogo. Znano je, kak čudovit napredek v gospodarstvu so si mogle priborili Združene države z izkoriščanjem vojne, konjunkture. Prej so bile dežela bodočnosti, bo potrebovale in privlačevale kot taka inoaemski kapital in bile zadolžene do zadnje možnosti. Dandanes so postale dežela sedanjosti. Bogastvo iz vseh delov sveta, posebno iz nemirne Evrope, se je zadnje desetletje »tekalo tja kot v sigurno, mirno pristanišče pred nevarnostmi, ki so pretile kapitalu drugod po razveljavljanju denarja in boljševizmu. Moderni gospodarski sistem ne potrebuje za hiter razvoj nič drugega kot izobilje fca pitalo v in tega so imele Združene države po vojni vedno v veiiki meri. Denar dela denar in bogastvo dela bogastvo. Bogastvo Združenih držav raste samo iz sebe bujno in se po-dvojuje že v dobi sedmih let. Velikan pa, ki se prebrzo razvija, postaja sosedom nevaren. Ti ga gledajo s previdnostjo in strahom. Mora pa tudi sam gledati bolj kot prej na lastno varnost, kajti snovi za konflikte s sosedi je sedaj več kot prej. Velikanski gospodarski razvoj na vseh poljih postaja celo v Združenih državah samih težak problem za bodoča leta. Najprej postaja od dne do dne bolj očitno, da je domača industrija razvita dosti preko potreb domačega trga. Bržkone se bo pokazala najprej nadprodukcija v avtomobilni industriji, kjer sta pričela oba konkurenta, Ford in General Motors, borbo na nož za pridobitev trgov. Kljub vsem olajšavam pri raz-prodajanju pa nazaduje razpe-ča*vanje avtomobilov na notranjem trgu Združenih držav. Ford je že prišel na idejo, da si bo treba pomagati z inozemskimi trgi bolj kot do sedaj, in je pričel večati velikopotezno trgovsko organizacijo v inozemstvu. Treba je na vsak način obdržati visoko število v razprodaj anju, ako se hoče držati sedanje popularne cene, in zato se bo moral preplaviti svet z ameriškimi produkti. Slučaj av-tomobilne industrije služi več ali manj za merilo razmer, katere so slične tudi v vseh drugih produkcijskih panogah. Ni čuda, da se poraja v Združenih držaivah slutnja konflikta, kateri se bo moral pri sedanjem razvoju stvari na gospodarskem polju razviti med njimi in ostalim svetom, ki se bo, okrepčan jx) desetletnem trajanju miru, mogel zoperstaviti temu modernemu flačanstvu, ki mu preti. Gnano po tej slutnji, se Združene dr;: a ve oborožil je jo, kajti tudi sicer so njihovi interesi v vseh delih sveta ogromno narasti i, da zahtevajo povečano silo za obrambo. To so predvsem interesi upnika, ki je že razposodil nešteto miljard in jih misli posojati še nadalje, ter interesi producenta, ki potrebuje neobhodno trg za oddajo svojih proizvodov. Taki so od-nošaji Združenih držav na splošno napram vsemu inozemstvu. Napram Angliji kažejo nekaj posebn< 3ti. Obe državi druži isti jezik, kajti prebivalstvo Zdru? > držav tvorijo v veči- ni naseljenci iz Anglije, s ločijo ju gospodarski interesi Anglija si je priborila po dolgem delovanju skozi eno stoletje svetovno prvenstvo na finančnem polju, v trgovini m v pomorskem prometu. Dohodki, izhajajoči iz tega prvenstva, so dovolili ljudstvu visoko Življenjsko mero. Sploh je vse gospodarsko življenje v Angliji skrajno prilagojeno temu prvenstvu in moralo bi priti do usodepolnega potoma, ako bi se Angliji odvzeli do sedaj neusahljivi viri dohodkov iz mednarodnega prometa, bank, trgovine itd. Dobro oporo ima angleški imperij še vedno v obširni kolonialni posesti, vendar se tendenca za osamosvojitev vedno bolj oživlja celo tam, kjer se govori angleški jezik, kot v Kanadi in v Avstraliji. Ako bi mogla računati Anglija z vso sigurnostjo tudi v bodočnosti na svoje kolonije, bi jnogla popolnoma zadovoljiti vsem potrebam razvitega gospodarstva. Takšno je mnenje vodilnega moža angl. industrije, Sira Monda. Pri negotovosti glede kolonij se je treba še vedno opirati na stare vire dohodkov iz navedenega svetovnega prvenstva Anglije. In kdo bi tudi sicer opustil lahkomiselno brez odpora ugodnosti, ki nosijo milijone t Združene države izvažajo kar-pitale, inozemske emisije na new-yor&ki borzi že daleč prekašajo one na londonski. Zlato, ki je glavna podlaga za dobro vrednost denarja in finančno uvel javi jenje naroda, je šlo v Združene ditžave, dolar je bil še do nedolgo sem edina dobra valuta in le s pomočjo Združenih držav se je mog-el angleški funt splaviti na pariteto in stabilizirati. Največjo banko na svetu nimajo več Angleži, ampak je National City Baaik v New-Yorku. Ameriška industrija pobija angleško in vedno bolj se očitu je jo nasprotstva med vodstvi sorodnih konkurenčnih angleških in aimeriških trustov. Prišlo je celo do ostrih polemik, za katere se je vsaka stfan poslužila svojih listov. Znane 90 tudi posebno polemike med angleško Rojral - Dutch in ameriško «St"indard Oil Go» radi razpečavanja sovjetskega petroleja. Ameriška kemična Industrija vodi borbo proti nadvlasti nemškega in angleškega kemičnega trusta. Poleg tega so Amerikanci nezadovoljni, da kontrolirajo Angleži vso produkcijo gumija. To odvisnost občuti A-m eri k a težko, posebno radi tega, ker je največji konsument gumija na svetu spričo nedosegljive uporabe avtomobilov. To nesoglasje gospodarskih interesov pa se je pričelo bolj živo čutiti šele zaflliji čas, ko je stopila Rusija v živahne gx> spodarske odnašaj e z Združenimi državami. Angieži dolžijo Združene države, da pomagajo naj 1 jutejšemu sovražniku britanskega imperija in s tem neizmerno škodijo njihovim interesom. Vendar pa moramo ugotoviti, da danes ta nesoglasja še niso zadobila zunanjih oblik, katere bi mogle vznemirjatLLe odgovorni voditelji obeh narodov se zavedajo točk, katere jih ločijo, in se skušajo dovoljno pripraviti na razvoj stvari v bližnji in daljni bodočnosti. II09I francoski poslanik predložil kralja poveiilne listin« RIM, 21. Danes predpoldne je novi francoski poslanik predložil kralju v Kvirinalu svoje po-verilne listine. V kraljevsko palačo se je g. De Beaumarchais pripeljal z dvorni kočiji, spremljan od dvornega dostojanstvenika markiza di Cellere, nekaterih tajnikov poslaništva, g. Roeriera, ki je do sedaj vodil poslaništvo, ter od vojaškega in trgovinskega atašeja, ki so se vozili v ostalih dveh kočijah. Kralj je poslanika sprejel v pre-stolni dvorani. Po predložitvi poverilnih listin je poslanika zadržal v prisrčnem razgovoru. Zastopnik Francije, ki se je bil pripeljal na dvor ob 10.30, se je čez pol ure vračal proti palači «Farnese». Pol ure pozneje je kralj sprejel v svečani avdijenci tudi odposlanstvo republike Uruguay, ki se mu je prišlo poklonit, spremljano od vojvode di Fra-gnito. Trgovinska bilanca V prvih enajstih mtuffini P*^ teklaga leta RIM, 21. Državni izvozni urad je zbral, kakor poroča agencij* «Roma», podatke o trgovini z inozemstvom v prvih enajstih mesecih leta 1927. Naslednji podatki se nanašajo izključno le na dobo prvih 11 mesecev 1927 oziroma 1926. Iz podatkov izvoznega zavoda sledi, da je znašal uvoz v omenjeni dobi leta 1927. 18,489,207.338 napram 23,673,29&2S7 lir v letu 1926-, izvoz pa 14,097,650.947 napram 16,735,979.411 lir v letu 1926. Potemtakem se je ii-aliianski u-voz v letu 192"/. zmanjšal na>-pram uvozu v letu 1926. za 5,184,090.949 lir odnosno za ZIZ, izvoz pa za 2,638,328.464 lir odnosno za 15.8%. Razmerje med izvozom in uvozom je znašalo v letu 1926. kakor 707 proti 1000, medtem ko je znašalo v 1. 1927. kakor 762 proti 1000. Deficit trgovinske bilance, ki je znaSal v L 1926. 6,937,318.876 lir, je znašal v letu 1927. 4,392,556.391 lir. Potemtakem se je v prvih 11 mesecih 1. 1927. zmanjšal deficit trgovinske bilance napram isti dobi L 1926. za 2,545,762.485 lir. OraMskiT odposlanstvo pni kralju RIM, 21. Danes dopoldne j« kralj na Kvirinalu sprejel v svečani avdijenci odposlanstvo uroguayske republike, ki ga je povabil na obed. Poleg odposlancev in kralja so se udeležili tega obeda načelnik vlade in drugi dostojanstveniki. Danes popoldne pa je priredilo uru-guaysko poslaništvo na čast odposlanstva sprejem, katerega so se udeležili tudi člani uruguay-ske kolonije v Rimu. Jutri zjutraj se bo odposlanstvo podalo v Pantheon in na grob neznanega vojaka V pon-deljek dopoldne bo sprejel odposlanstvo prestolonaslednik, istega dne opoldne pa bo priredil načelnik vlade odposlanstvu na čast svečan obed v Grand Hotelu. Velik akvarij se bo zgradil v Rimu RIM, 21. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo pc3veča vedno večjo pažnjo razvoju in povzdigu ribolova ter se trudi, da bi vzbudilo vedno večje zanimanje za to važno panogo nacionalnega gospodarstva tudi med širšim občinstvom. Med številnimi ukrepi, ki so bili izdani v tem pogledu, se bo nahajal tudi načrt gradbe velikega akvarija v Rimu. V to svrho je rimsko mesto že dalo ministrstvu na razpolago obsežno zemljišče (40.000 m1) v vili Borghe-se. Tam bo T^radila država velik akvarij, ki bo zavzemal površino 1500 m*. Morska voda se bo prevažala za enkrat na avtomobilih, pozneje pa bo mogoče zgrajen v to svrho poseben vodovod, ki bo prinašal vodo iz Anzia in Nettuna. Zraven akvarija se bo nahajal hidrobiolo-gični zavod za proučevanje morske faune in ni izključeno, da bo zgrajen poseben ribok>vski muzej, v katerem se bo zbiralo rfbarsko orodje in drugi predmeti, ki so v zvezi z ribolovom. Tudi zoolo^ični vrt, ki se nahaja tamkaj v bližini, bo znatno razširjen in s popoln j en. Za nzsol ratna f piOMlft11*1 "1 Illlll^ strmi v u RIM, 21. Danes zjutraj se je cesta! v prostorih prometnega ministrstva pod vodstvom senatorja Tittonija k svoji prvi seji viđji odbor za razširjanje vesti po radiju. Prometni minister on. Clano je v otvoritvenem govoru povdarjal veliki vzpojni pomen radija in njegovo ogromno razSirjanje med velikimi narodi. Tudi italijanska vlada namerava posvetiti razvoju radija svojo največjo pažnjo, da d*/se-fjB Italija na tem polju isto stopijo, kakordno so dosegle druge ,<.7etfke države. Zato je bila s pred kratkim izdanim ukazom ,-TvHEmTt«- naročninska pristojbina in sta bila ustanovljena v amen jene svrhe poseben zavod in višji nadzorstveni odbor. Nato je prometni minister očrt al novi tehnični načrt in naloge odbora za raaširjevanje vesti po radiju. Afganistanska kraljevska dvojica v Genovi GENOVA, 21. Kralj Ahman Ullah in kraljica sta danes popoldne prispela iz Turina v Genovo. Vodstvo fašlstovske sestane v RIM, 21. Prihodnjo sredo ob 10. uri se sestane vodstvo faSi-stovske stranke. Na tej svoji seji bo pripravilo gradivo za prihodnje zasedanje velikega faši-stovskega sveta, v kolikor se nanaša na stranko, in bo odobrilo imenovanja novih pokrajinskih tajnikov. Novi ukazi RIM, 21. «Gazzetta Uff*ciale» prinaša med drugim tudi naslednja ukaza: Kr. ukaz-zakon z dne 5. januarja 1928., glasom katerega se podaljšuje rok rekvizicije lokalov za nastanjenjO javnih uradov v glavnih mestih novih pokrajin, ki so bili ustanovljeni s kr. ukazom-zakonom z dne 2. januarja 1927., in ukaz-zakon z dne 22. decembra 1927., s katerim se sprejema ostavka, katero je podal tržaški borzni agent Scopiaich Ivan pok. Matevža cDan riia> RIM, 21. Dne 19. febrtrarja se bo praznoval po vsej državi dan riža, s katerim se hoče delati propaganda med prebivalstvom, da bi bolj konsumiralo to življenjsko potrebščino. Na dan riža bodo propagandni odbori delili v večjih mestih porcije riža, in sicer brezplačno. Razdeljenih bo 40.000 pore i j. Porcije se bodo delile v prostorih dobrodelnih zavodov, bolnišnic in zavetišč. Seja pcslansRstD Kluba kmeteko-demokratske koalicije ZAGREB, 21. V Zagrebu se je vršila danes v sel jaške m domu v'le nama seja kluba kmeteko-demokratske koalicije. Novinarjem dostop ni bil dovoljen. Ob 10.20 je v navzočnosti 70 poslancev otvoril sejo Stjepan Radič, ki je oznanil dnevni red seje. Predsedovala sta seji izmenoma seji Pribičevic in Radič. Radič je podal poročilo o splošni politični situaciji. Za njim pa je poročal Pribićević o položaju v Beogradu in o razgovorih z demokrati. Jutri dopoldne se bo vršilo veliko manifestacij sko zborovanje KDK v industrijskem paviljonu zagrebškega velesejma. Vlada je prepovedala manifestacije po mestu. Jupeslevenskl tfutivntrnl odbor bo v pondeijek zakljačil svoje delo BEOGRAD, .21. Finančni odbor je imel danes dve seji ter je sprejel proračun ministrstva financ, proračun rezervnih kreditov, proračun državnih dohodkov ter proračune vseh ostalih ministrstev. Prihodnjo sejo bo imel finančni odbor v ponde-ljek in bo na dnevnem redu finančni zakon ter definitivno izglasovanje državnega proračuna. Jugoslovanski minister za narodno zdravja bolan BEOGRAD, 21. Minister za narodno zdravje dr. Savič je težko obolel na ledvicah. Nahaja se v Nišu. Iz Beograda ga je SeJ zdravit zdravnik specialist. Novčanice po S dinarje* so 9e vedno v veljavi BEOGRAD, 21. Finančno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem ugotavlja z ozirom na slučaje, da se je sprejemanje novčanic po 5 dinarjev odklanjalo z motivacijo, da so bile že odtegnjene iz prometa, da novčanice po 5 dinarjev niso bile odtegnjene iz prometa in da se morajo spričo tega sprejemati v plačilo. V —bM Možni industriji BERLIN, 21. Spor med nemškimi železarskimi industrij ci in delavci se vedno bolj zaostruje. Industrijci so sklenili zapreti tovarne s prihodnjim torkom. Ta sklep bi naj bil odgovor na zadržanje delavcev, ki so proglasili delno stavko. Če se bo sklep industrijcev v resnici izvršil, bo ostalo 50.000 delavcev brez dela. razpo&ena TOKIO, 21. Vlada se je sestala na redno sejo in po obširni razpravi o političnem položaju je sklenila razpustiti poslansko zbornico in razpisati nove volitve. Kakor se zatrjuje, se bodo vršile volitve dne 19. februarja. Tedenski mM . Trst, 21. juausrja 1828. ITALIJA Uradni del poseta afganistanske kraljeve dvojice se je končal sicer že pred 10 dnevi, ostal pa je afganistanski kralj s svojim spremstvom v Rimu vso do nedelje. Tega dne se je pričelo njegovo potovanje po Italiji, po-setil je Benetke, Milan, Genovo, Turin in Spezio. Za danes je bil napovedan njegov odhod. Potoval bo v Francijo in Ang-lijo. Medtem se je pripravljal drug tak sprejem na rimskem dvoru. Prestolonaslednik je pred časom bil v Uruguayu in je po-setil tam predsednika republike. Včeraj pa je prispelo v Rim odposlanstvo uruguayske republike z namenom, da povrne pose t prestolonaslednika. Da-poset prestolonaslednika. V Cirenaiki, italijanski koloniji v severni Afriki, so se domačini dalj časa upirali italijanskim oblastem. Zveza med Tripolitanijo in Cirenaiko je bila prekinjena. Sedaj se je borba v pretežnem delu zaključila. Ze v pondeljek so listi poročali, da se je eden izmed vstaških poglavarjev, Saied* Mohamed Er Redy Senussi po imenu, prijavil pri italijanskih oblastih in se jim predal na milost in nemilost. Odposlan je bil v nedeljo v Italijo. Dan nato pa je ministrstvo za kolonije izdalo poročilo, po katerem so italijanske kolonialne čete premagale vsta&e in spet vzpostavile zvezo med obema kolonijama na koptiam. V Rimu so sc med tem že pričele predhodne priprave za žitno bitko v tem letu, ki se je v svojih prvih dveh letih izkazala kot pomemben činitelj pri obnavljanju italijanskega kmet-skega gospodarstva. Na drugi strani pa se spopolnjuje sindikalna uredba države. Pri tem je treba omeniti mezdno pravdo med brodolastniki in mornarji, katero obravnava redno prizivno sodišče. Kot smo doznali, se razsodišča za mezdne spore v kratkem docela odpravijo in bodo njihove funkcije prevzela rodna prizivna sodišča, kot se je to prvič zgodilo v višje omenjenem slučaju. V pondeljek je prispel v Rim novi francoski poslanik, De Beaumarchais, kateremu je francoska vlada poverila težko nalogo: pogajanja z Rimom. In ob njegovem prihodu mu je rimski «Giornal# d'Italia* izrazil dobrodošlico z željo, da bi ga pri njegovem delovanju navdajali oni dobri nameni, ki jih je pokazala pariška vlada napram Rimu. Ko so včerajšnji in današnji listi poročali o skorajšnjem sporazumu med Španijo in Francijo glede ureditve tan-gerskega vprašanja, so obenem napovedali, da se novemu francoskemu poslaniku že pripravlja prva naloga, ki jo bo moral rešiti, namreč prilagoditev italijanskih zahtev glede Tangerja k francosko-španske mu sporazumu. Drugi pomembnejši nastop rimskega tiska je veljal govoru jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkovića na kongresu demokratske stranke, iz katerega je že omenjeni rimski list izluščil dva zaključka: Ali računa 4dr. Marinkovič preveč na francosko prijateljstvo na podlagi prijateljske pogodbe, katere vsebina je bila objavljena v preteklem novembru, ali pa obstoja med obema državama tajna vojaška zveza. INOZEMSTVO Preteklo nedeljo je imela ju-goslov. demokratska stranka v Beogradu svoj kongres. Zunanji minister dr. Marinković je v svojem poročilu povdaril, da je jugoslovenaka vlada za geslo: Balkan balkanskim narodom, da pa obenem ne stremi po nadvladi, ampak bratstvu in enakopravnosti med balkanskimi državami. Nato pa je zavračal trditev, da bi bila Jugoslavija izolirana, in je med drugim F. smm - Ži3£PJ£ Trst, Via Cesar« Battistl tO, tel. 3S41 pero In Hka vsakovrstno perilo, Gstl kemično !n barva obleke Odprta je \mm U eoMjgil Riviera 5 (t269) Lastnik L HSRaSAGia dejal: «Kjer so atentati začetek, tem so topovi in mitraljeze za-ključek.Treba je, da se to na Balkanu vzame na znanje in da se ne fantazira o neki izolaciji, ker »Bog- ne daj, da bi prišlo do tega, da bi se naš položaj proučeval *n bi bil pri tem kdo zelo nemilo iznenaden.» Povodom tega Marinkovićevega govora so se bolgarski in grški listi silno razburili in atenski politični krogi so napovedali združitev vseh baLkanstih držav z ±wmu-nijo vred proti Jugoslaviji. Na ta govor se nanaša tudi članek rimskega lista, ki smo ga prej omenili. Medtem so se v beograjski vladi izvršile spremembe, ki pa niso bile strankarskopolitičnega značajau Imenovan je bil radi-kaLski poslanec Ceda Radovič za novega notranjega ministra, minister brez portfelja Popović, ki je dotlej pomagal ministrskemu predsedniku pri notranjepolitičnih poslih, pa je dva dni nato podal ostavko. Beograjski politični krogi so v torek napovedali tudi ostavko ministra za rzenatčenje zakonov dr. Angjelinovića, katerega listnica se glasom novega zakonskega načrta o vrhovni državni upravi likvidira. Jugoslovenska kraljica Marija je v četrtek zjutraj ob 1 uri in 6 minut porodila sinčka. Veseli dogodek je oznanilo grmenje 101 topovskega strela. Začasno je dobilo kraljevsko dete ime Andrej. V vsej državi je zavladalo veliko veselje, v vseh cerkvah so bile darovane službe božje in jugoslovenski kraljevski dvojici so čestitali vladarji in mnogo drugih uglednih o-sebni)«U. V Havani, glavnem mestu kubanske republike, so se zbrali preteklo nedeljo zastopniki vseh ameriških držav na vseameri-ško konferenco. Otvoritve te konference se je udeležil izjemoma tudi predsednik Združenih držav Goolidge, ki so ga ljudstvo kot tudi politični krogi sprejeli z navdušenjem. Goolidge je imel ob otvoritvi konference nagovor, v katerem je pozval zastopnike 20 ameriških republik, naj se sporazumejo v glavnem vprašanju vse-ameriškega edinstva. Dosedanji potek konference pa je dokazal, da se zastopniki Združenih držav niso ravno strinjali med seboj, posebno ne v vprašanju u-stanovitve zveze ameriških na-cij. Skoro istočasno se je pričela v Berlinu konferenca nemških dežela, na kateri sta se v glavnem obravnavali vprašanji nemške ustave in štedenja pri nemškem finančnem gospodarstvu. Zastopniki nemških dežel so se izrazili proti sedanji wei-marski ustavi. KonČnoveljavno pa niso mnogo sklepali, ampak so bili predlogi glede rešitve prvega in drugega vprašanja predani posebnim odborom, ki jih sedaj proučujejo. Drobne vesti Odlikovani letalci Mednarodna letalska zveza v Parizu je sklenila izročiti polkovniku Lindberghu mednarodno odlikovanje «Ciifford Ilar-monder*. Narodna odlikovanja je pa izročila za Italijo generalu De Pinedu in za Anglijo poročniku Webster-ju. zmagovalcu pri tekmi za Schneider-jevo kupo zadnje dni minulega septembra. II. «EDINOST» V Trstu, dno 22. januarjr. 192S. DNEVNE VESTI Isaturlra mm za rastni fas Na podlagi člena št. 83 zakona o |avni varnosti, odobrenega s kr. odlokom z dne 6. novembra 19-0, «t. 1848, je kvestor tržaške pokra-flne izdal naslednje odredbe: V pu&tnem času, to je od dne 17. t. m. do 21. februarja 1928., je r povedana raba krink na ulicah trgih, v jamih lokalih in sploh ▼ vsakem javnem prostoru. Izjemoma bo dovoljena raba mask na plesih in zabavah v g-ledaliSčih in drugih zaprtih prostorih, toda samo pod pogojem, da pridejo zakrinkane ali drugače našemljene osebe na zabavišče v kočiji ali avto mobilu. Tozadevno dovoljenje bo izdala kvestura, kateri je treba ▼ ta namen predložiti prošnjo. Prepovedane so vse krinke in oblačila, ki bi sliCila vojaSkim krojem. krojem uslužbencev državnih ustanov in duhovnikov, ali ki bi fcila na katerikoli način v navzkrižju z moraVo, oziroma če bi za m ogla. motiti javni red. Našemljene ali zakrinkane osebe ne smejo nositi s seboj orožja ali priprav, ki se jih more smatrati kot tako, in se morajo dati spoznati na vsako zahtevo organov javne varnosti. Prepovedano je metanje papirnatih trakov, izrezkov itd. v vseh javnih lokalih, izvzemši v prostorih (gledališčih), kjer se vrše veliki plesi. Istotako je prepovedano pokanje z možnarji, petardami in sploh z vsakim strelivom; dalje je prepovedano rabiti pri pustnih zabavah lahko gorljive snovi in vsake takšne priprave, ki lahko imajo enak učinek; končno je prepovedano rabiti brizgalke s tekočinami, ki bi bile na katerikoli način škodljive ali nadležne, — lučati med občinstvo katerekoli trde predmete. Kršitelji navedenih odredb bodo v gotovih slučajih aretirani in izročeni sodni oblasti. Organom javne varnosti je poverjena naloga, da pazijo, da se te odredbe ne kršijo. VZORČNI SEMENJ V TRIPOUSU IN HOTELI Prejeli smo: V kratkem se otvori drugi vzorčni semenj v Tripolisu. Tej veliki kolnialni manifestaciji je Že zagotovljen popoln uspeh. Medtem ko se vršijo zadnje priprave, je umestno, da se z ozirom na turistični promet, ki bo velikanski, opozori, da je glavni tajnik vlade in predsednik ustanove «En-te Autonomo per la Fiera» odredil nekake uradne cene glede stanovanj. tako da bodo mogli poset-niki semnja najti udobna in dobra stanovanja po zmernih cenah. Neutemeljen je torej vsak dvom glede stanovanjske sposobnosti Tripolisa, kateri je namreč popolnoma dobro opremljen v tem pogledu, da lahko sprejme številne goste! Komisija za diseip?inacijo sindikalnih prispevkov Načelnik vlade je imenoval kot minister za korporacije posebno svetovalno komisijo za disciplina-cijo sindikalnih prispevkov. Komisija bo sestavljena rz enega svetnika kavcijskega sodišča, glavnega ravnatelja za delo in socialno skrbstvo, enega uradnika iz glavnega davčnega ravnateljstva, glavnega ravnatelja za stanovsko~-za-varovanje in iz pristojnega sek-cijskega načelnika v ministrstvu za korporacije. Poleg tega bodo člani komisije tudi zastopniki prizadetih konfederacij, ki pa se bodo udeleževali sej le tedaj, ko bodo v razpravi vprašanja, ki se tičejo posameznih konfederacij. Predsednik komisije je državni podtajnik za korporacije. JANUARSKA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA Po dolgem pričakovanju je vendar le prišel «.Naš glas» zopet med nas. A to leto ni več v tako skrčeni obliki kot prejšnja leta, nego kaže že po svojem obsegu lep napredek. In to se koj pozna listu tudi na vsebini, ki je zares bogata in pestra. Zopet stopa pred nas že vsakemu izmed nas po svojih knjigah in iz časopisja znan in priljubljen pisatelj France Bevk z lepim romanom «Skrinja s srebrniki«, ki obeta biti res zanimiv, kot je lahko spoznati že po prvi Številki. O-stale tri črtico so sicer prevodi, a kai srečno izbrani, toliko «Požiga-lec» od Maksima Gorki ja, Aver-čenkova humoreska «Vroč čaj» kot tudi Aanrud-ova «Nova kapa», ki je tako mojstrsko presajena v naš jezik, da bi vsakdo, ki ne pozna silovitega pisatelja, mislil, da je to originalna črtica. Leposlovni del poživljajo tri pesmice in lepo število slik. v katere nas naumljiv in mojstrski način uvaja v »Listku« Albert Širok. Med najlepše slike štejemo gotovo lahko V. Pitonov «Log», po preprostosti in so hi č nos t i Macarolov «Repentabon> in pa B. Georgijevo sliko «Tavajo-či pastir«, ki je polna neke posebne mehkobe in tajinstva. V «kotičku» stopa pred mlade čitatelje nov junak s svojimi hudo tragičnimi in smešnimi pripetljaji. Poleg ostalih krajših pripo-vestic najdemo tu tudi daljšo pravljico. Prav bi bilo, če bi prinašal •Naš glas» le še več otroškega čti- va, saj ga Čita jo z istim užitkom tudi odrasli Čitatelji. Znanstveno vzgofni del se je tudi razširil in obsega več daljžih člankov. Janko Furlanov uvodni članek je na mestu kot malo dru?-gi. Toliko mrtvila, žlvotarjenje in iskanje ne vem česa je med nami, le svojega izvora, svojih kmetskih domov ne vidimo. Vsak, ki je količkaj Študiral ali ga je življenje le po naklučju zaneslo med svet, se hoče odtujiti kmetski preprostosti in običajem, postati gospod v kretnjah ter postati slep in giuh za vse utripe in hrepenenje, vse težave in potrebe preprostega kw*e~ skega ljudstva. Tak človek je gotovo velik duševen revež in vse prej kot trclon značaj. — Naš največji živeči pesnik, Oton Zupančič, je dočakal petdeseto leto, kot je povedano iz zanimivem članku J. K. o tem možu. Polno lepih m bogatih misli so o-stali članki, kot oni Maje- ve, zlasi J. Z. «Zimski večeri« z anketo o tem vprašanju, ki bo gotovo našla številen odmev pri čitate!jih. Dalje srečamo tu še druge zanimive in koristne članke o Grazii Deleddi, ki je bila obdarovana « Nobelovo nagrado, o naših krajih v ledenih dobah in Amimdsenove-mu odkritju južnega tečaja. «Listek» je stisnjen na samih pet strani, torej jako skop, toliko bolj, ker zavzema lep del prostora, sicer prekoristen članek dr. Josipa Potrate o prehladu in lepo poglavje iz Fr. Bevkove knjige «Hiša v strugi», ki je pred kratkim izšla. Ena sama stran je posvečena u-gankam in kratkočasju, kar je gotovo premalo, saj se čitatelj, ko prečita vse to, kar je nagromadeno v listu, res utrudi in bi mu nekoliko več smeba dobro delo. Čitatelj. Iz Bazovice Danes, dne 2. t. m., ima pogrebno in podporno društvo v Bazovici svoj redni občni zbor. Zborovanje se bo vršilo v prostorih I. Krii-mančič p. d. «Županovega». Odbor vabi k polnoštevilni udeležbi. Ker naše duštvo sprejema še vedno nove člane, vabi tudi nečlane, da se vpišejo. Imeli bodo priliko spoznati namen naše prepotreboe organizacije. — Odbor. fz naiega urada A. M. S.: Za Vašo stvar bi Wlo v resnici najbolje, da pridete v naš urad, ker pismeno ali pa morda na tem mestu ni mogoče pojasniti tako kompleksnega vprašanja. Pridite v urad v dnevih, ko bo sprejemalo šolsko skrbništvo. Valentin Fer jamčio - Bela: Manjkajo razne listine, katere so bile zahtevane 26. decembra m. 1. Stopite osebno v županstvo. L. Rukli - Staroselo: Razne države, ki polagajo posebno važnost na razvoj svoje vojne mornarice, so vpeljale prostovoljno novačenje. Da se uspeh tem lažje doseže, so ustanovljene napade, ki so večje ali manjše z ozirom na obljubljeno dobo službovanja. Tudi naša država je vpeljala tak sistem. Jasno je, da podrobnosti so preobširne, da bi jih mogli podajati na tem mestu; obrnite se na Vaše županstvo. Ivan Terček - Vekarfie: Akt se nahaja na računskem dvoru pod št. 087893. Smo požurili. Ivan Gnezda - Gor. Kanomla: Stvar je v zaključnem Stadiju. — Smo požurili pri likvidacjisk. odboru, kjer se nahaja tozadevni pokojninski načrt. Josip Starič - Pod&rad: Stvar je povsem drugačna, kakor ste jo opisali. Vam je bila pokojnina odbita, ker niste bil nesposoben za koristonosno delo in tudi ne pet-desetletnik. Proti temu negativnemu odloku ste vložili rekurz. Stvar se nahaja na računskem dvoru, ampak se je vrinila neka oomota, katero smo ob priliki naše intervencije opazil? in radi katere bodo potrebne naše nadaljne intervencije. Podrobnejše pa ob priliki tu v uradu. Lovro Mrtnik - Poljane: Vaše prošnje ni mogoče n^jti. Prosimo, da nam pošljete poštno potrdilo in tudi povratnico. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Dve aretaciji radi tatvine Pred par dnevi so se neznani zlikovci vtihotapili ponoči v gostilno Franca Rijavec v ulici Donadoni št. 14 ter ukradli salama, sira in drugih jestvin za približno 200 lir. — V isti noči so zlikovci obiskali trgovino s kolonijalnim blagom v ulici Piccardi št. 1J, kjer so ukradli med drugim blagom tudi celo vrečo kave. Policijski organi, katerim sta bili javljeni tatvini, so po skrbnem poizvedovanju dognali, da je tatvini izvršil 42-letni težak Andrej Valentich, stanujoč v u-lici Concordia št. 19. Predvčerajšnjim ga je marešal policijskih agentov Vecchiet izsledil in aretiral. Valentich je kradel v družbi dveh tovarišev, od katerih mu je eden Še isti dan sledil v zapor, drugega-bo pa menda v kratkem doletela enaka, usoda. RAZSODBA V OBFAVNAVI PROTI EOOCVCI3I Govori ImaUiHiir. V obravnavi proti desetim Kočevjem, ki se vs£i pred tržaško poroto, je včeraj nehate govoriti hramba in je prišlo do razsodbe. Obravnava je bila zelo kratka, glasovanje o pravoseku zekr dolgo, saj so morali porotniki odgovoriti na nad sto vprašanj. Kot branitelj je prvi povrel besedo odv. dr. Ivan Kezich. V svojem govoru je nastopal o-stro proti zastare ttaa narvadom, ki vladajo na deželi in ki so danes pravzaprav le še senca starih in lepih navad, katere v teku časa degenerirajo v resnične škodo ljudstva. Tudi «fantevš*ina», sicer lep običaj, a ne odgovarjajoč več današnjim iasera, bi marala — je rekel branitelj — izginiti. Zakaj, — to pojasnjuje žalostni slučaj nesrečnega Vackniala. V tem slučaju sta Glaiar in Fw* lan imela sre*©. Posrečilo se jima je izogniti se pretepu, dočim je Temine bil zasledovan. Napol pijan od viaa in udarcev je potegnil nož — in greh je bil storjen. Celo, ko se je Termine zatekel domov, ga nasprotniki niso pustili v miru. Saj ga je tam napadel Vekar, Se prej ranjen, in mu zaklical: «Se-daj si v*mojih rokah!» «Se li ne imenuje Tomincev zločin pravilno silobran? Da rečemo po pravici, je li sploh tu kakšen dokaz, da je Tominc ranil Vadnjala? Sam Vadnjal je to izključil in nihfce izmed obtožencev ne zvrača tega zločina na Tominca. Tominc mora biti oproščen, kar se tiče mora in mora uživati vse ugodnosti, kar se tiče ranitve Vekarja!» S to aahtevo zaključi branitelj obto- svoj govor. Odv. RoMba teani Seneer. «Pravzaprav bi moji obtoženci morali biti v tej obravnavi le priča — pravi odvetnik — in Vekar celo kot oškodovana stranka. Poglejte samo vrat tega lepega mladeniča in potrdili boste to mnenje! Umor nas ne zanima — zgodil se je v temi in mi še danes tavamo v temi. «Da moji obtoženci niso napadli, vam pričajo njih močne roke in noge. Kamor bi bili udarili, bi pustili znamenja, katerih nismo videli. To je nam dovolj, da zahtevamo oprostitev obtožencev.« Ooror odv. CHaniitniJn Najprvo skuša govornik dokazati, da je Tominc ravnal v ailo-branu in pojasnjuje porotnikom v zakoniku predvidevane slučaje si-lobrana. «Tominc je bil sam proti množici. Kaj hočete več? Tominc ni ranil Vadnjala! To boste potrdili, gospodje porotniki! In ako bi bil to storil, ne bi imel pravice, da brani samega sebe? Saj je tako Šibak! «Glažar in Furlan se nista niti udeležila prepira. Bila sta le pretepena. Oprostite ju torej, mefiča-ni-porotniki, in vršili boste delo resnične Pravice!« "" Razsodba Porotniški zbor se je nato umaknil k glasovanju, ki je trajalo nad tri ure. Nato je zapisnikar prečital odgovore na vprašanja. Porotniki so potrdili vprašanje krivde Tominca, kar se tiče ranitve Vekar j a in zanikali vprašanje umora. Vrhu tega so priznali, da je Tominc ravnal v prekoračenem silobranu in napol pijan. Penko in Maver sta glasom pravo-reka kriva udeležbe v pretepu. Kar se tiče drugih obtožencev, je sodni dvor zanikal vsako krivdo. Državni pravdni k je nato cante-val, da se Tominc obeodi na 2 leti in 7 mesecev ječe, Penko na 2 meseca ječe in Maver na 1 mesec in 20 dni ječe. Predsednik je nato prečital razsodbo, glasom katere sa obsofa lamine na 1 lato, sedem maser ur in 19 » (nazne-ttevaki usad v Sccki) sptcroea, da lahko lapeU okrog 280 delavcev za delo pri kopanjn v strugah Jodrža ta Sofe. Vsi oni, ki žele dobiti dfclo, naj se zgiase do 28. t. m. v prostorih omenjenega patronata, ki se nahajajo v via Duoifio št. 4. S seboj morajo prinesti delavsko knjižico ter osebno izkaznico. Seja nadzecatvene živilske komi- Nadzorstvena živilska komisija je na svoji zadnji seji pod predsedstvom goričkoga podprefekta c. uff. Ansa določila ceno stotu krušne moke, ki znaša 180 lin Istotako je imenovala novo komisijo, katere namen je, držati kontrolo nad izdelovanjem kruha. Maw|al«a pristejbina na smolnati las Industrijska zveza za goriško pokrajino sporoča: Določene so nove alikvote menjalne pristojbine (Tassa di scam-bio) na smolnati les, ki jih je treba plačati na carinskih uradih za vsak stot lesa pri uvozu, in sicer za polletje od 1. januarja do 30. junija 1928. Alikvote so sledeče: Za navadne trame s sekiro kvadratno obseka-ne, ki niso po svoji naravi pripravni za nadaljno obdelavo, znaša ali-kvota 15 stotink od stota. m Za sirova ter le deloma s sekiro obsekana debla znada alikvota 30 stotink od stot?.. Za deske 4 metrov ter tramovje katerekoli dolžine 85 stotink od stota. Za deske pod 4 metre dolge pa 55 stotink od stota. Odprte lekarna Danes, v nedeljo, dne 22. januarja, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo vee prihodnji teden: Alesani, Via Carducci št. 12; do 1. ure popoldne pa lekarni Giubich, Via Ra-batta št. 18 in Kiimer, Corso V. £. IIL, št. 4. Nekaj statističnih podatkov iz Domberga In Prvačine V Dornbergu je bilo v letu 1927 rojenih 82 ljudi, umrlo jih je 27, porok pa je bilo 14. Prišlo je v Dornberg v letu 1927 46 ljudi, izselilo sa jih je 146. Pristojnih je 2374, od teh je v Dornbergu prisotnih 2332. — V Prvačini pa je bilo v lanskem letu rojenih 32 ljudi, nmrlo jih je 16, poročilo pa se jih je 17. Pristojnih je v Prvačino 1206 ljudi, prisotnih pa od teh 1190. Izpred sodISča Oproščen je bil V petek dopoldne se je moral zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem g. Ivan Pavlin iz Gorice, predsednik Zadruge vojnih Škod v Pevmi. Obtožen je bil, da si je nezakonitim potom prilastil L 1435.15, ki jih je inkasiral kot predsednik Zadruge v maju leta 1927. za nekega Nikolaja Pratarja, ne da bi jih njemu izročil. G. Pavlin potrdi, da je inkasiral denar, ki ga je pa izročil na podlagi sodnega sklepa neki drugi osebi, ki Ja knela pravico do dotičnoga denarja, ker je bil zarubljen, kar je tudi sama kot priča pred sodiščem potrdila. Sodišče je nato g. Pavlina popolnoma oprostilo, ker ni storil obtoženega dejanja. Tudi ta ovadba ja bila baje vložena na nasvet gotove osebo, ki misli, da je kompetentna dajati podobne nasvete, Čeprav je v takšnih zadevah prav malo sposobna. Zato naj se ljudje pazijo in ne gredo takim laži doktorjem na limanice, ker jih navadno zapeljujejo le v denarne zagata. lesa tudi r svojih go-bzaz dovoljenja pristojnih oblastL Ako bi se po tem pravilu ravnali Štirje obtoženci, ki so se zagovarjali v petek popoldne pred goriškim kazenskim sodiščem, bi ne imeli nobenih takih sitnosti in o-gromnih stroškov, kot so jih imeli Ti obtoženci so bili sledeči: Star in sivolas Martin Voitzingher iz 2abnice na bivšem Koroškem, ki je napol gluh, da mu mora tolmač nepresano trobiti v uho, nato Anton Kravanja iz Soče ter njegov mladi sin, ki sta kot gozdarja delala pri Voitzingher ju. Kot četrti pa je bil Franc Komac — tudi iz Soče. Tudi on je bil delavec pri Voitzingherju. Vsi štirje so bili obtoženi: prvič, da so mesto 50 ma lesa, ki je bil last Voitzingherja in njemu od prefek turne oblasti določen, posekali v gozdu, ki je sicer last Voitzingherja, 200 m"; drugič, da so poaekaH šest gozdnih dreves v državnem gozdu ob meji Voitzin-gfaerjevega gozda;, tretjič, da so a «pajsanjem» ali drčanjem gozdnega lasa poškodovali več dreves v drl. gozdu. Voitzingher se zagovar-da, da je posekal le ona drva, ki so mu jih določili, dodim trdijo o-staH, da so pač sekali kot delavci le to, kar jim je njih gospodar Voitzingher ukazal. Zaslišani sta tudi prfči Giit-tschdrhofer marešjalo gosdna milice, ter Michelangelo Marijan. Poda obtoženci niso nosekaH samo 200 m3 lesa, pač pa celih 500 ms bukovega lesa. To da so zapar žili š*le potem, ko so že vložili o-vadbo. Vname se nato obširna debata med odvetnikom, ki je obtožence zagovarjal, ter onim, ki je zastopal oškodovano str.«vnko, ter predsednikom tribunala glede tega, kateri gozdni zakon naj se upošteva, ali oni iz bivše Avstrije aii italijanski za nove priključene pokrajin« in z ozirom na te zakone, ali spadč* zadeva pod zakon ali administra-tevno proceduro. Avstrijski gozdni zakon je namreč določeval le za nekatere gozdne cone prepoved sekanja brez dovoljenja in te cone tudi preciziral. Ta zakon ie veljal v naših krajih do leta 1923. Leta 1923. pa je bil vpeljan nov italijanski zakon, ki pravi isto, le da m določil, katere so one cone, kjer se les ne sme sekati brez dovoljenja. Meseca junija leta 1926. pa je stopil v veljavo nov zakon, ki veže vse cone, bre« razlike, na nove odredbe. Ker se je pa ta prestopek v naSem slučaju zgodil v juniju, se mora soditi po tem zakonu. DoČim je bila po avstrijskem zakoniku za prestopke kompetentna politična oblast, je po tem novem italijanskem' zakoniku kompetentna sod-nijska oblast. Zato je sodišče, spoznavši jih za krive obsodilo vse tri obtožence na sledeče kazni : Vitzingherja, Kravanjo očeta ter Komaca vsakega na 4 mesece zapora ter vsakega na 26.112 kazni. Antona Kravanjo, mlajšega, pa, upoštevajoč mladoletnost, na 3 mesece in 10 dni zapora ter na 21.760 lir globe, vrh tega na poravnavo sodnih stroškov ter na po-plačitev stroškov napram zastopniku oškodovanes tranko, ki znašajo 250 lir. V garancijo poplačitve globe in povrnitve škode oškodovani stranki se zapleni ves les. Obtoženci, posebno delavci, so neverjetno in začudeno gledali, kot bi se jim sanjalo, ko so poslušali razsodbo. Opozarjamo ljudi po deželi in gorah, naj pazijo, da ne bodo delali podobnih prestopkov, ki se — kot je tudi razvidno iz omenjene razsodbe — strogo kaznujejo. IZ VOLČANSKIH VASI Komaj smo si izročili novoletna voSčila, že nas je obiskala bela žena, katera nam je dne 9. t. m. nenadoma ugrabila dale£ na okrog dobro znanega 87-letnega starčka Antona Hrasta iz Ciginja. Pokojnika bomo ohranili mnogo let v spominu kot uglednega in vzornega moža. Dokazal je svojo sposobnost kot podjetnik pri raznih drž. in dežel, delih. Mnogo zaslug si je pridobil v svojem času kot večkraten podžupan. Bil je tudi dober kmetovalec; prestal je tudi razne preizkušnje, a ni se ustrašil neuspehov, imel je železno voljo po napredku. Posebno se je zanimal za sadje in trto-rejo. Čeravno je bil že sivolas starček, ni zgubil veselja in ljubezni do čitanja in narodne kulture. — Par dni pozneje po kratki in mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo 80-1 etni Ivan Golja lz KozaršČ, dobro znan posestnik, obenem tudi izvrsten mizar in koiar. Tako smo izgubili v teku enega tedna dve stari korenini. Pokojnikoma naj bo lahka domača zemlja. Prijatelj. Reška pokrajina TRNOVO Nekaj zgodL ln gospod, migljajev. Ni brez pomena, če pogledamo malo v preteklost naše vasi, vsaj v polpretekle čase in podamo nekaj zgodovinskih obrisov. Naši predniki si niso izbrali slabe lege za svoje bivališče: od severovzhodno strani zavarovani od hribov, takrat gotovo še dobro po-gozdenih, ki so nudili naselbini toliko boljše zavetje, proti jugozahodni strani pa odprta in rodovitna ravnina. V obliki polumeseca se je široka vas, ki bi jo danes lahko uvrstili med trge. Lepa je in na vsakega obiskovalca naredi lep vtis Trajno sliko pusti grič s svojo lepo farno cerkvijo. Najvišji točki nad vasjo sta Gradišče (633 m nad morjem) in Stražica (721 m). To sta zgodovinski poprišči, ki pa zgodovinarju Valvasorju no segata le v dobo Rimljanov, marveč v ono Keltov. Do 1. 1867., to je dokler niso gradili državne ceste TVst-Reka, je vodila skozi vas edina cesta Reka-Trnovo-Knežar-Šempeter. Sedanje šol. poslopje je bilo zgrajeno 1866. 1. Zanimivo je, kako so se Traovci že pred dobrim stoletjem zanimali za izobrazbo. 2e 1. 1814., 11. julija ob 10. uri zjutraj se je zbralo nekaj mož v hiši takratnega »rihtar-ja» ali «skupana» Gregorja Sever-ja, dogovorili se in podpisali pogodbo glede ustanovitve prve dole. Posnemamo le del izvirnika, pisa-nega s starim Časopisom (drukom) 1. «&a dopolniti volo nasehiga preevetliga zeearja Franza, katir li aheli koker en skerbni cmka svojih histv, da se napravijo (kir she niso) v mestih inu po deaheli. shu-le, k duhevni in posvetni srechl svojih podloshnih.» 2. «Sa dobro otrok tega okraja, kir le tira bo najvezh k pridu prt-shio in k varbolshj erbshiL*L» 3. «Sa obrajiit v faii tolkajn d^ narjev, kateri od tukaj bi se imeli poshilati v druge kraje sa podvw-zhenjc* svojih otrok.» 4. «Sa pokasati ussim drugft« pot prave skerbi, kir doslej (zho« ravno je blo dosti potrebno) se nI mogel snajti en svirk sa plazita* inu sdershat te tulkaju potrebna shule.» Pač lepo spričevalo za naša prednike pred 117. leti! Po tedanjih razmerah niso imeli nič manj smisla za izobrazbo od nas. Zani" mivo je, da se v pogodbi omenja da se bo učilo «kolker mogozha krainsko in nemshku.» Da ja pogodba istinita in podpisi lastnoroS-ni, potrjuje gosposka v Jablanici, kateri je takrat pripadalo Trnovo^ in lastnoročni podpis barona l.a»* zarini-ja. 2upnija izhaja iz 12. stoletja. Njeni starši sta bili Jelsane in Slavina. L. 1318. je bil postavljen o. Helgija 2152-266 Francija 74.10-74.C>, London 92 02-92-22, New York 18.84-151>0, Španija 322-32H. Švica 363-3^5. Atene 24.75-25.25. Berlin 447.50-453.50, Bukaredt 11.50, Pr«Mra Sfc.SS-56.15, Ogrska 32S-334, Dntiaj 203^5-269J25. Zagreb 33-15-33.45. Uradna cena tlata (20. 1.) 364 r8; vojnodSkodn. obvetnice 73.25. V Trstu, dre 22- januarja 1328. «EDINOST» m. Znanost injsmeinost Otca Župančič patdesetletnik (23. Jao, 1878 - 23. Jan. 1828) Vse človeške misli, vsa čiove-Kka čustvovanja in stremljenja, katere poedinec doživlja v sebi, katere v veliki meri samo sluti, katerim pa ne more dati živega izraza, tem ve dati pesnik lepo obliko, ki je v svoji dovršenosti izraz njegove samobitne osebnosti. Pesnik, čuti zase hi izpove, človek pa uzre v njem samega sebe in se ob njem dviga* Misli, ki so se mu preje težko in nuikoma dvigale, ki so bile sorodne pesnikovim mislim, se sedaj z lahkoto samostojno razvijajo. Uživi se v pesnika in v samega sebe in pristno podoživi ja in doživlja lepoto lastne in tuje duševnosti. Vse v Človeku postane cisto in se dviga v realnosti nad realnostjo življenja. Življenje je umetnosti nadrejeno, a umetnost je svojevrstno življenje, katero se mora kriti z realnim življenjem. Pesnik koraka pred svojo dobo, ker je jasnost njegovih doživetij velika in ker je njegovo sl.vačenje vseh vrednot jasno. Njegova zavest je giobokejša in njegova misel je prosta vsakdanjih malenkosti. V svojem izpovedovanju je prost in dan mu je božji dar snovnega oblikova*-nja, ki nam pa-ičara, ustvarja o-ziroina soustvarja lejMrto. Ker se v svojem snovanju noče vezati na vsakdanje predsodke, ker da v sebi samemu sebi prosto pot, je lahko izraz njegovega jaza močan in dosleden in nevezan na Človeške malenkosti, ki zastirajo pogled na preteklost, sedanjost in bodočnost. Zato je pesnik glasnik naprednosti in odstiratelj sedanjosti, ki ji mi pravimo bodočnost, ker nam ni tako jasna v naših mislih. Logika pesnikova je bolj intuitivna kot miselna. Vse to je Župančič. On je dojel samega sebe in je dojel svojega sočloveka, doživel je svojo domovino, doživel je svoje človeštvo. Trpljenje domovine mu je jasno in on sočustvuje ž njim, ga doživlja: Kje domovina si? Ali na poljih teh?.... S'.utim te, ćutim te. Sanja poetova letala dolgo — je let nad teboj, gledala, slušala, plakala, upala, izpraševala za tvojo skrivnost. Škoiika na morskem se dnu razbolela ie, v biser je stisnila svojo vso bol — srce poeta — kaj v tebi se zbralo je? Srce poeta — od nje si bolno. (Duma). Ozira se po slovenskih izseljencih v Ameriki, v Vestfaliji: Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji — so nam izginili — več ne doseže jih — naše oko... Kje domovina si?... — Boš jih kot lastovke k sebi priklicala? — Kakor golobe prizvala pod krov? — Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo?... (Duma). Pesnik lio-če biti vez med njimi in domovino, on občuti njihovo in njeno bolest. Predno je pa pesnik pogledal v domovino v sebi, je pogledal v samega sebe. Gleda vase in se skuša doumeti: Predaj se vetrom — naj zre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in neboško stran... Gre mimo ženske in išče v njej svojega uravnovešeni a: Duša je od tebe bolna , in brez tebe ne ozdravi: ah, kako se tebi pravi, roža ti skrivnosti polna? Išče in trepeče, doživlja razočaranja . Krasne cvetove, ki so cveteli na njegovem srcu, polju širokem, je potrgala deva, povila lep šopek iz njih in drugemu na prsi pripela. Njegovo sr- ce je sedaj, polje široko — pmsto in prazno — kakor brez zvezdic — nebo visoko, — kakor brez ribic — morje globoko...« Lepoto njegove duše mu je ona za-pi-avilo, ali zapravila je sebi ne njemu, v njem je moč in hrepenenje ga tira naprej. On obožuje kar je večno ženskega in si upa to pridobiti tudi zase: «Okrog mene je puščoba, — v mojem srcu pa vi j 6 se — kvišku hrepeneči cveti — k tebi hrepene...» Drugje zopet najdemo silnega izraza tega hrepenenja, ki ni še doumelo tega ženskega: «Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mo-gota, — jaz sem te iskal, — mimo tebe sem šel in pogledal sem te — in sem ves vztrepetal...« Njegovo srce zasluti njeno tajno moč: «In v moji duši zacvelo je — zakladov nefcroj, — vse bitje mi zabrepenelo je — za teboj, za teboj,... O jaz sem bogat — pomagaj, pomagaj mi dvigniti — moje duše zaklad!...» Približuje se vedno bolj svojemu idealu. "'Njegovo hrepenenje se vedno bolj konkretizira: «Moja Madonna! — Milost sem našel — v tvojih očeh sinoči. — Najini duši — sta se objeli — v tihi minuti čarobni... Moja madonna! — V čisti jaanini svojo ljubav sem ©kcrpal: — Glej, kak trepeče rosa nedolžna — v keli-hu mistične rože!...» To razdobje je polno tavanja, iskanja, hrepenenja, razočaranj, obupa, čistosti in jasnine. Bori se sam s seboj. A vnanji izraz je umerjen, len, točen in pristen. Pesmice so produkt trenotnega razpoloženja, ki je pa tvarba skupnosti pes&ifceve v celi tej dobi. Misel ofekrofca predmet njegove ljubezni, ovija in mu gia oblikuje, da se bo lahko počene je popolnoma uživel v svojo družico in jo vsestransko razumel. Preko obupa in divjega hotenja, da prevpije samega sebe, se prerije do svoje moči: «In nikjer, nikjer tolažbe — in du§i ni potrti. — Stud v življenju, gnus v nasladah — ...A po smrti?...» In preko tega zazveni uglašena struna njegovega bistva, ki' se že počenja zavedati samega sebe: «Dajte mi časo polno svetlobe — Ex! to se pravi: do dna. — ... Srce, ti moje mlado srce, — ne obupuj! — Dokler si lačno, dokler si žejno, — vase veruj!... Ti akordi se vi je jo in se prepletajo v sto in sto modulacijah, ki govorijo o vsem tem, o njegovem življe i ju, o njegovi tvornosti, o moči njegove duše, ki je bogata, ki se opaja v svoji vedrini. Lepota njegovih pesmi je tako velika, da je le sama sebi popoln komentar. Preko njega samega vodi pot do drugfh, do domovine, do človeštva^V svojih pesniških zbirkah je Župančič raslel in postajal vedno bolj dovršen, dokler ni dosegel v zbirki «V Zarje Vidove« višek svoje dosedanje rasti. V teh je konkretiziran on sam, domovina, čk>ve«štvo, je odstrt pogled «v zarja vidove», ki bodo šele prišle in ki se bodo porodile is trpljenja, iz gro«-e svetovne vojne. V sebi in v svojem narodu uzre človeštvo. Bodočnost leži v nas in v našah živih zaplodkih, tudi če so še samo v naših mislih in bodo konkretirani v naših otrocih. Slika ni nikjer pretrgana. Sedanjost se razvije iz preteklosti in v sedanjosti se poo-a^a bodočnost. To je harmonična celota v pesniku in med pesnikom in kakor ga doume njegovo srce in veličina njegovega zdravega optimizma. Udahnil je življenju svojo lastno dušo in ne čutimo nobene disonance med to dušo in splošno človeško dušo, ki se izraža v skupnosti vseh kot živega organizma. Knjigo je posvetil svoji ženi ANI, iz katere ven poje njeno ljubezen do njega in sočustvovanje do onih, ki ne doživljajo take ljubezni: «v spanju ga objemajoč, — v snu zazmrrnra iznenada: — Joj, tam sam — slap pada, pada, pada!...» V velikem ekstremu med otroško naivnostjo deteta, ki čeblja, da pojde k očetu, in med onim brutalnim svetom, v katerem živi oče, v peklu svetovnega požara, nam pokaže vso bol te dobe, iz katere se bo porodilo novo dobro. In to leži v nas, v našem hrepenenju po stvarni bodočnosti, ki pride iz nas in v hrepenenju Iše nerojena, katere je za trenotek oživotvoril v svojem srcu in nam to pokazal: «Vzgon bitij nerojenih kri nam polje. Življenje njih, ki bodo, rije v nas, in kal s kiljo se za prvenstvo kolje, bodočnost oblikuje svoj obraz. Nje volja je močnejša nego naša, in .vkup nas biča, ženo in moža — proklet, kedor voljan je ne prenaša, sam se izobčil je izmed sveta. (Telesa naša.) V « Belokranjski deklici« zaživijo nerojeni v svojem hrepenenju: «GoIa deca nebogljena, — nerojena, nespočeta, — plakajo po majkah svojih: — bela vila nima mleka. —...» Drugje zopet toži z bodočo materjo: «Kod hodiš, kodrolašček zlati moj? — ... ah, ali na j vso dušo izkopr-nim? — Povej mi, kodrolašček moj, doklej ?... Z bogastvom in lepoto svojega jezika, se je lahko upal presaditi Shakespearja k nam. Prepes-nil ga je umetniško dovršeno. Pustil je Shakespearja a dal mu je pristnega življenja med slovenskim narodom. Poizkušal se je tudi v originalni tragrediji z «Veroniko Deseniško», ki je u-metniško delo radi svojega svojevrstnega sloga, kjer živijo junaki svoje pristno življenje. Vendar pa temu delu manjka prava dramatska zgradba. (Dalje na IV. strani) ZAHVALA Ob priliki smrti našega nepozabnega očeta in starega očeta Dvana Čuk izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blagega pokojnika. P r o s e k , 21. januarja 1928. Družina ČUK. POfLANOl ZAHVALA Zavarovalnici L'Union ter g*. Aug. Ravnik-u v Gorici, Via Bar- z&Ilini št. 2 za točno in pravilno izplačilo odškodnine za moje vsled požara [poškodovano poslopje. Alcjz MakaroviC, Avte *) Za članke pod tem naslovom odkla-nta uredništvo vsako odgovora »»t. S1. feUroorJeaiv^ou" Piazza Ponteroeso 2, tel. 44-82, novi skupni tečaji z razredi po največ 10 gojencev. Hrvatsko, angleško, francosko, nemško, špansko, italijansko. L 20.--mesečno. 31 NEVESTE POZOM ČILScft vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik. Trnovo - IL Bistrica. 3 KOT TRGOVSKI poslovodja ali pomočnik, starejša moč, verziran v špeceriji, manufakturi, železnim in galanteriji iščem mesta. Ponudbe pod «Verzirano» na tria- iko upravništvo. 78 SPREJMEM pomočnico - pomočnika za dobroidočo trafiko s primerno kavcijo v Gorici. Naslov pri goriški upravi. PODLISTEK Crni §0¥cs€ Zgodovinski roman iz kauadsko prošlosti 006) Spisal James Oliver Curwood Pre vel France Mag a j na. Toda kako drugačen Robineau! Ne le po čudni obleki, ki jo je nosil niti po smršenih laseh in nepristri-teni bradi, tudi v drugih ozirih ni bil več podoben sebi. Je li mogoče, da bi to bil nekdanji Robineau iz QueJaeca, ki je bil vzor ele-gance in moške lepote tako po obleki kakor po obnašanju; je li mogoče, da bi bil to tisti, čigar spretnost v bojni umetnosti je komajda nadkriljeva-^ njegovo popolnost v obnašanju in osebni čistoti? Je li mogoče, da bi to bil tisti Robineau, ki je bil zmeraj skrivnostno resen, ki je bil tako molčeč in ki se ni nikoli niti nasmehnil, kakor da ga neprestano pokriva in teži mračna senca globoko pokopane žaloigre? Kajti ta Robineau, katerega je zrl sedaj in ki je bil od dolge, nevajene poti ves izmučen, se ie smehljal, ko ie hitel nasproti in mu prožil obe ro-M v pozdrav, kakor da mu je tovariš in prijatelj ne pa visok častnik, Čigar roka ni še nikoli stisnila njegove desnice. tcKvaia Bogu, da sem1 Vas našel!» je vzkliknil in se obrnil nato h Contrecoeuru. "Stotnik, to je David Ročk, o katerem sem Vam pravil in kateremu dolgu jem več kot more moje življenje poplačati in ki je U! neposredno vzrok, da sem ubil VaSega starega prijatelja stotnika Jeana Talona.» Contrecoeur je stegnil roko. »Iskreno sem Vam hvaležen zato, poročnik Rock,» je rekel. «Stot-nik Robineau je boljši strelec od mene in s tistim Talonom sva imela poseben račun skupaj, ki bi ga poravnala po mojem povratku, najbrž z neprijetnimi posledicami zame. Zdaj Vas pa moram zapustiti, ker Robineau Vam bo gotovo povedal mnogo takih stvari, ki so primernejfie za štiri u£esa.» Ko je odhajal, se je David v mislih vpraševal, kako je neki mogoče, da je ta prijazni in vljudni gospod, tako izrazit gentleman skozi in skozi, vendar mogel tako ravnodušno gledati prejšnji večer na sežiganje ži- vih Angležev. Ko hitro so se vrata za odišlim zaprla, je Robineau pomignil Davidu, naj sede na stol pri mizi in ko je še sam sedel mladeniču nasproti, je izza pasa potegnil pi&tolo ter jo položil na mizo med oba. Ponosen smehljaj mu je tedaj zar igral na ustnih; Davidove oči so z neprikritim začudenjem obstale na orožju. «Ta delec melodrame sem si obljubil, če Vas najdem, že pred mnogimi tedni,» je pojasnil Robineau. «Pi5tola, ki je nabita, je namenjena Vam. Ako me čez nekaj minut zaželite ustreliti, storite to brez o-botavljanja. Contrecoeur, ki je moj prijatelj že izza čađa, ko sva bila skupaj na akademiji, je s častno besedo vezan, da priptite mojo smrt nesrečnemu slučaju, Vam se ne bo zgodilo ničesar. Hvala nebesom, da moška Čast, ki je videti mrtva, mnogokrat samo dremlje. Moja čast se je v meni prebudila in radi tega sem Vam sledil skozi vso dolgo pot do tu, da kolikor morem popravim in poplačam za najostud-nejii zločin, katerega more sploh izvršiti človek, ki as smatra sa gen t lema na ,» PISALNA STROJA «Remington» in «Continental»r medo rabljena, sta na prodaj in na ogled v knjigarni Carducci, Gorica (bivša Narodna knjigarna). DEKLE, pridno in pošteno, vešče kuhanja in vseh hišnih del, se sprejme. Via Geppa 20. 70 HIS&A. z dvema prostoroma in vrtom se proda. Pojasnila, Rojan, Verniellis 527. 77 SPALNE sobe, poročne, bukove, masivne, m psiho ali umivalnikom 17C0, topolove, posebno močne 18G0, druge luksusne 1950, postelje z mrežo L 150. Tiirk, Ce-sare Battisti 12. Pazite na naslov. 58 BRIVCA sprejme brivnica K olako v ič, Idrija 275. 71 GOSTILNO «Alle Corriere» prej Porto-rose, Via Romagna št. 4, blizu kavarne Fabris. Postajališče korijer, shajališče deželanov in okoličanov. Najboljša domaČa kuhinja, prvovrstno okoličansko, vipavsko, istrsko vino in kraški teran. Za dobro postrežbo jamči udani Štefan Stančič. 74 GOSTILNIČAR se išče za gostilno «Pri Grudnu* v Gabrovcu pri Prošeku št. 43. 75 25-LETEN mladenič išče službe kot hotelski siuga. evcnLuelno tudi kot pomagač. Trst, Via Coroneo št. 1, V. 76 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1452 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L napi e j. J. Sak-sida, Dornberg . 16 AVTO znamke Aurea s petimi sedeži, skoraj nov ce proda po ceni. Naslov pove goriška uprava. 66 SPALNI divani, otomane navadni in luksu&ni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 17 GOSTILNO na prometnem kraju oddam v najem, eventuelno prodam. Naslov pri tržaškem upravništi^i. 65 ŠIVILJA iz vršu ie vsakršna dela po nizkih cenah. Piazza Foraggi 4, vrata 2. 64 NA OSMICI v Sv. Križu pri Trstu št. 38, se toči izborno domače vino, črno in belo, po L 4.— 1. Priporoča se lastnik Košuta Anton. 63 GOSTILNA «A1 Cavallino», Via Valdi-rivo 20 toči vipavsko belo po L 4.—, za dom 3.60, istrsko črno L 4.40, za d*m L 4.—. 67 HARMONIKA (Triestino) 3 vrste, 39 basov. te proda. Godina Just, Škedenj 269. 68 SAMOSTOJNA, dobro situirana gospodična, srednjih let, z lastno hišo, želi znanja z značajnim gospodom boljše izobrazbe, 28—35 let starim, zmožnim gospodarstva. Samo resne ponudbe poslati na tržaško upravništvo pod šifro «Tajnost». 69 društvo v BaMii vabi vse člane na svoj resni ki se bo vršil dne 5. februarja 1928., ob 13. uri, v gorenji dvorani Gbrtnijskega društva v Barkcvijali - Riviera štev 82, s sledečim dnevnim redom • 1.) Poročilo predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Razno. Dolžnost vseh članov je, da.se polnoštevilno udeležijo tega občnega. zbora. (147) ODBOR. NB. Po členu Štev. 34 društvenih pravil se bo vršil občni zbor v slučaju nezadostne udeležbe poi ure pozneje in bo veljaven ob vsaki udeležbi članov. ZDRAVNIK ordinira od 1. januarja v Trstu V a S. Lazzaro 23/11 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Uabrežini iriiHira sam) panlln od 14—18 (na lastnem domu) TRTE, cepljene, bele in črne, prodaja po nizkih cenah dobroznana trtnica J. Pipan, Preserje, Komen. 72 BABICA diplomirana, (govori slovensko) Sprejema noseče. Bodulich, Madonna del del Mare 19, II. 73 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29, 18 Zahtevajte originalno steklenico! vsebuje kinin, ki ie dobro sredstvo ~ proti izpadanju las, in čisti glavo « LEKARNA CSSTELLANOVICH = LASTNIK F. BOLAFFIO mm TEST - Via Mm 42 (Sv. Jakob) - TEST » MCI - Fii§el, Via G. Carfttti 9 - 0011.1 lili IIIIIIIIIIIIII ICUflJA OČESA z mazilom FARMACIA SPONZA,Trst, V aTor S Piero 10 Pazite na ponarecbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—. Vlažno vreme, vreme revmatizma, živčnih bolezni, prolina i. t. d. Ne pozabite, da so najboljše sredstvo proSi takim boleznim tablice ASPIRINA ki so popolnoma neškodljive srcu. Te odpravijo bolečine in scalne kisline. Ne kupujte posameznih tablic, ampak vedno originalne ccvčice „BAYER" z 20 tablicami ali pa ekonomični za-vi!ak „BAYER-2 iablicama. Malte „Edinost" Ubranite se INFLUENCI Vzemite ZJUTRAJ z vašim prvim zajterkom ZVEČER z gorko pijačo rw\ Škatlica z 1 Cathet L 0*80 ki vsebuje OXYCHINOTHEIN ki Vas obvaruje vsake bolezni boljše nego kinin. Škatlo z 12 Cacnet L 8' - ZAHTEVOJTE IM VSAKI ŠKATLI OZNAČBO: STSBILINENTI CHEBCOT - MILANO MO] o o o)iiuo; o o) a o: Patent zajamCeo v B to 15 M Brezposelni! Lahko vam bo najti kak posel, če se takoj obrnete na avtomobilsko Solo, kjer bedete mogli dobiti po 8 ali 15 dneh oblastveno zajamčeno pravico In sposobnost voziti osebne in tovorne avtomobile, vlačilce in vsake druge motorje na pok. Starižl ! Vaši otroci lahko postanejo vrli mehaniki in avtomobilski \ozniki, bodo znali popraviti vsak m t r, mogli n*jti dobro nameščenje in obilen xaslužek. Vpišite jih takoj danes v mehanično avtrmobilsko šolo! Voj ikl-novlnol! Priskrbite si vladno dovoljenje za vožnjo avtomobilov, katero vam bo zelo dobro služilo (v vaši službi). MEHANIČNA AVTOMOBILSKA ŠOLA - Via Imbriani 14 - Trst - Trleste - Telefon 48-90 Ravnateljstvo bo skuSalo vam najti kako nameSčenje. «Ne razumem Vas,» je vzkliknil David in gle-dal, ko je govoril z največjim začudenjem. Potem je dodal še besede, ki jih ni mogel zadržati: «Imate morda zame kako poročilo od Anice St. Denis ?» Robineau je odkimal z glavo. Postrežba to?*« Al Grm RMo 8. LEVI Trat. Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI ltso EtoktrKao svetSJko Ni žareks za Radio „METALLUM" Glavna zaloga v Trstu H00 A. Đlcigrai, Via U. Polonio 3 S balo 150 cm .... L 5 50 » • .Midofina 1S0 cm . 5*50 . i a .Dovfias" 150 cm k 6*— « it .Dougla®" debelo 150 cm i 6-50 a q i »Dougtas* extra 150 cm . 7 — Pfatno Msđonns L vrsta 80 cm L Z'— Mada po lan od L 2*— naprej. .Pelie d'uovo" 80 ca L 3*»0. Platno .Doaglac eztra, 80 ca L 3*50. Blago za prte od L 6'— naprej. Partija prtlčev od 95 cent. komad. Satln Skropljen po L 2*80, satln, Crn, dvojna visokost od L 4*— naprej. Velika lzbera brisač, robcev, Ženskih, moških ta otroških nogavic. (91) Blago vrve vrsti - Postrežba točna. TRST VELIKI DOHODI POHIŠTVA TRST Prodaja od najnavadsejšega do najfinejšega, v veliki izberi. Najugodnejše cene. Na drobno in na debelo. Pošiljatve na vse kiaje. (137) R. CAMPONCVO Rale XX. Mm&2 33. Haltt ceoe plačujem za v kua, slaflc, llatc, dihurjev, vider, Jacbo- cav, mačk, veveric, e__, . krtov, divjih in do- Sprejmejo *e mačih zajcev itd. itd. poftljatve po pošlL D. Mspoc!) - Trst Mi Casara Batlhtl 10, H. nad., vrata 15 Telefon Int. 35-65. F1RRO CH3NA PiGATTJ O kr ep če rahio sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti aULOKRVNOSTI, BLEDICI hi za OKREVANJE ** LEKARNA ZANETTI - TRST - Vle Mazzliii ZLATARNA Albert Povh V « U*^ V1" 46 Kupuje zlato, arebro in krene. Popravlja in prodaja lUtenino. _ Cene zmerne. Zobozdravniki ombulatorU Trst« Via Sottefontane 6 od 9-13 tn od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Dele lani dobijo popust za potne atroške. Ljudske cene. m Ljudske cene. Olajšano plačevanje. EPFrPKrrA str°if z* Rvanje, vezenje m a. SaV^Zii,^^KJ in pletenje, za dom In vsi- ko obrtnijo. Potrebščine. TRSTv Via Muda vecchla 3 Napeljave 2 motor, pogo- 1180 nom. Popravila. — taa aiaaistratnm) - BrezplaOea poakrvecea]« TESOUSR0 OBRTHfl ZADB36A 9 TRSTU registrov^na zadruga z neomejenim jamstvom Via Milana 20, pritličja (vega! XXX ettotre) - Tel. 16-04 ...........Li Lj U Obrestuje hranilne vloge po S°/» Valje vloge, veaane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Izvriuje nakaz&a pod ugodnimi po^H za Jugoslavijo in ostale Inozemske trste. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte Uradne ure ©d 9-127, dop, in odi 2l/>4 pcp. Glavnico ta rešene Dinarjev od.ooo.cso*—. - Te&ei. 5-16, 23-33 o* ©I>res&Ue vfe^e nn r&mm hnpjtum po 4%% na (eliocm rcggnlli po 3%, vezea« ga Hegovoni. - Prejcosa ĐIN&8JE rq itU. ra&n p In jm ©UresJmc po ^o^^ivera. Izvršuje vse v DanCno strogo spoo^sče p^sie. ——— i— —■ ^ PODBOtKia: eeMU, Brežice, ccJje. ienisnelj, Hronf. narSfcr, MrtSavii, Novi H Sod, Naia m?si«, Moj, Koheit. Sarajevo, »laven^rnaec, Spil«. - SeioM^ka " VOZliaro : SSufci.S. zfeza z Sa^sfcšfj©, B^^oa je d^ria ©^ lu oei 14 /3-15 Korale, mehanike In mizarje u 9 S m > o > £ PELLER. KAMAN A C a. z o. z. Trat. Vto S. m—16 It. ta sldaaiMa t p ros ti l«l| TOVAKNA RfMSCMID - KN&li M& OBROKE palet«ts, delni ple- - g" SC, tkanina, perila, platno, b eS^jKftki, gilets, volneni pni- 9 Bever, fclego velo ur I. t d B m Znižane cene! Pogoji ugodni! m I Via Home 3, HL nadstropje H ^SIDHBillHillM g^ilBBIlBmilB i A. CRISMANCICH1 m Via Solfltario 16 ■ H Najboljše cene v Trstu. B Ssenje, Runa . • L ta*— mm I • „ S-20 • m s-ao Maršale Vermouth Punsch...... vtna, IHcerU In spirK (994) !fiy Centrala ¥ Trstu, Wla FsIIce Meneziafi 9 jf| Podružnice: v Trstu, Via Solitario 5, Zaioga Koritnik. — Tržič: Panzano. — hM Milje; Largo del Porto. — Koper: Via Caliegheria. — Gorica: Via Garibaldi 6, Magazzino del Popolo. — V kratkem se odpre podružnica na Reki. Platiro-bombaževine Madapolaa.......L 1*50 Flanela« tiskana...... 0-95 Platno za rjuhe 150 cm . . . 3-90 „Pelle d'SOVO'1 angleško . . , 2-SO Tri 12 ...........3-50 Platno.......L 2-30 in 2-95 Satln, črn. dvojna visokost ... L 3*95 Odrezki platna za rjuhe po L 20-— kg Cretonne« rožnat ...... L 2-90 Blago za prte 150 cm ...» 4-90 Popallne« za rjuhe ...... 6*90 En milijon robcev s 50°|o popusta RObCiv barv., navadna cena L 1a— sedaj 0*75 „ beli a jour, veliki .... L 0*50 . za delavce, češki prej L 2"—* . t *— Brisače Gobasto blago Crep&j velike od po L 28*— kg L 1*50 naprej Svilenine Svila za plesne obleke, podvlakeitd. po L 3*90 Crep6 ntarocalne, debel, L 35 sedaj. 1 s*— ^ de Chlna, debel L 40-— sedaj . 1 ^-90 Svilana pletenina« 140 cm , .L 9*80 Sukno Ho dro blago za delavske obleke L 2*90 Grlsette n . . 1*90 Volneno cevasto blago 140 cm ostanek partije L 40'— sedaj . 16*« blago fantazija . 6*90 Nogay.ce — Nogavice Nogavice, ženske, najf. prozorne s šivom.........L 2*50 Nogavice, ženske, volnene . . „ 4*93 „ , svilene L 3*^ „ 4-S0 w m šemniške jako % prozorne . . „ 7-40 „ moške '......0-70 i. m 9 fantazija „ 2*95 Pletenine Male« bombažate . . L 8*— sedaj L 3*95 9 . mornarske . . . „ 3-95 , in spodnje hlače, volnene po znižanih cenah .... t kolesarske , L 4*90 in , 7-90 Razni izdelki Pl9ll'Ower In Gllet, volnen L 49 sedaj 26-— Kovčezi iz vlakna s 50% popusta L 25- — Trakl svil. razne visokosti L 4 — sedaj , 0-20 Volnene odele od L 19-— do „ S«li, volneni ... L 35*— sedaj w Odeje vatirane za eno osebo . . , , dve osebi . . . Dežniki svila .Gloria" L 35 — sedaj . Cascols ali šerpe, svilene, bele . . Naramnice, svilene, s kostjo . . „ Ovratnica......... ... Čepice, moške . , . . L 3*90 naprej Delavske srajce.....L 8-— Ženski klobuki .....L 16'— Delavske obleke modre in grlsette od L 19-90 naprej KapOkv posvilen za vatiranje L 5*90 in 12*90 Volna v štrenah merinos se likvidira po L 3*50 Sukanec po cenah s 50°/0 popusta. S temi izrednimi cenami nudimo priliko, kakršne še nikoli ni bilo.