Med našimi kongresnimi delegati
Komite OK ZKS Ljubljana Moste-Polje je za delegate VIII. kongresa ZKS izvolil 14 komunistov iz na.še občine oz. delov-nih organizacij. To so: Ivo Avbelj, Alenka Djukanovič, Francka Drglin, Marjan Ječnik, Marija Kanlič, Janez Kern, Anton Klemen, Dino Kodarin, Anton Kokot, Anton Korošec, Polde Maček, Staša Rejc. Zdenka Sekereš, Nevenka Žerjav. Poprosili smo delegata Poldeta Mačka za objavo razprave, ki jo nekoliko skrčeno avtorizirano objavljamo pod naslovom »Sa-moupravno planiranje v praksi«.
(Nadaijevanje na 4. strani)
Z novo ustavo, zakonom o združenem delu in z zveznim za-konom o samoupravnem plani-ranju smo se dogovorili za nov vsebinslci odnos do izdelave sa-moupravnih planov na vseh rav-neh. To pomeni, da je postal de-lovni človek osnovni subjekt in nosilec samoupravnega planira-nja tako v TOZD kot v krajevni skupnosti, v materialni proi-zvodnji in dmžbi nasploh.
Torej ne gre več za državni centra-listični plan, s katerim država vodi to funkcijo in razpolaga s sredstvi raz-širjene reprodukcije, niti ne gre več za klasični podjetniški plan.
Ugotavljamo, da smo v obdobju samoupravnega planiranja dosegli pomembne uspehe in rezultate tako na področju materialne kot splošne in skupne porabe, družbenega in osebnega standarda. Ti rezultati niso vidni le iz podatkov, temveč na vsa-kem koraku — od KS do federacije.
Lahko bi dosegli še boljše rezulta-te, če bi se delovni Ijudje in vsi odgo-vomi nosilci zavedali, da je samou-pravno planiranje poleg pravice tudi obveznost in dolžnost vseh delovnih Ijudi. Na žalost pa ugotavljamo — tudi v naši občini — da 20 % TOZD nima samoupravnih planskih doku-mentov. Po ugotovitvi sekretarja mariborske regije je tam takih TOZD 25 %. Po nekatcrih ugotovi-tvah republiškega pravobranilca sa-moupravljanja pa je takih organiza-cij celo do 50 %.
Problem je tudi v tem, da samou-pravni plani niso celoviti in da mnogo delovnih organizacij poleg osnovnih planov nima tudi planov o zdravstvu, sociali, krajevni skupnosti, zuna-njetrgovinskih odnosih, kadrih, sta-novanjski gradnji, ljudskem odporu itn.
AH ni tudi to razlog, da delovni Ijudje menijo, kako so prispevki in plani s teh področij v svobodni me-
njavi obdavčitve, obveznosti — nekaj, kar se delovnim Ijudem odv-zema ali predpisuje z zakoni in od-loki občin, mesta in republike ter sa-moupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarske dejavnosti?!
Velika pomanjkljivost je tudi v premajhni organiziranosti naših planskih služh, slabi kadrovski za-sedbi in pomanjkljivem sistemu do-polnilnega izobraževanja teh kadrov.
Tudi sistem informiranja ni izobli-kovan, informiranja, na osnovi kate-rega bi delovni ljudje lahko spreje-mali odgovornejše in realnejše plan-ske usmeritve.
Zato ni čudno, da TOZD brez pla-nov sprejemajo ad hoc odločitve in različne ekonomsko neutemeljene investicijske naložbe, s čimer dosti-krat podvajajo zmogljivosti, ki ni-majo trga ne doma ne v lujini. Kje so razlogi, da gradimo 181 tovarn za al-koholne pijače, da predvidevamo re-konstrukcijo 13 tovam za sladkor in gradimo 9 novih z zmogljivostjo 1.200.000 ton letno, v SFRJ pa po-rabimo 8000 ton — za viške zaradi nekonkurenčnosti nimamo trga tudi v tujini?!
V nekaterih panogah delamo s po-lovičnimi zmogljjvostmi.
Seveda pa močno čutimo pomanj-kanje repubiiškega zakona o plani-ranju. Nimamo enotne metodologije za spremljanje uresničevanja tega področja, za spremljanje rezultatov in investicijskih odločitev.
Predlogi za izboljšanje tega stanja se ponujajo kar sami:
—  Samoupravno   planiranje    je pravica, dolžnost in obveznost vseh subjektov na vseh ravneh.
—  Samoupravni plani morajo biti celoviti in medsebojno usklajeni.
—  Potreben   nam   je   republiški zakon o planu, potrebujemo enotno metodologijo in ažumo informatiko.
—  Gospodarska zbomica naj or-ganizira sistematično izobraževanje kadrov in razvojno-planskih služb.
—  Združeno delo ni plačnik za nedogovorjene in neusklajene plan-ske oz. investicijske odločitve, kate-rim bi botrovali podjetniški ali občin-ski interesi.
Medtem ko je VIII. kongrcs ZKS že minil, se na XI. kongres ZKJ ko-munisti zavzeto pripravljajo. Še po-sebno trije delegati, ki jih je izvolil OK ZKS Ljubljana Moste-Polje: Jože Breznik, Nežka Čad in Franc Rejc.
Za pogovor smo poprosili delegata Jožeta Breznika.
—  Tovariš Breznik! Sekretar si osnovne organizacije ZK v TOZD Tovarna   erabalaže   v   Saturnusu. Kako   ste   v   osnovni   organizatiji obravnavali kongresno gradivo?
Ko smo se na sestankih OO pogo-varjali o resoluciji za VIII. kongres ZKS in o predkongresnih materialih, smo vse gradivo ocenjevali izredno življenjsko. Predvsem smo se poglo-bili v tisti del resolucije, ki govori o gospodarjenju in planiranju.
—  Ob tem ste nedvomno ocenili tndi lansko poslovanje »doma« in se seznanili z letošnjim planom?
Če pogledamo plan našega TOZD za leto 1978, lahko ugotovimo, da je letošnji po obsegu fizične proizvod-nje višji za 5 do 6 %, izvoz pa za 18 % od lanskolelnega. To je tudi v mejah kongresne resolucije, ki pravi, naj bi se proizvodnja povečala od 5 do 7 %.
—  Kako bosle to dosegli — mi-slimo prcdvsem na komuniste?
Stalnanalogakomunistov je.daši- " rimo svoje znanje in da se šolamo ter usposabljamo na raznih šolah, teča-jih in seminarjih za čimboljše sa-moupravljalce v delovni organizaciji in zunaj nje kot delegati posameznih SIS itn.
—  Na vaših sestankih ste večkrat spregovorili tudi o organiziranosti io delovanju osnuvne organizacije. Ste sprejeli kak zaključek?
Mislim, da je za organiziranost in vodenje OO ZK cden najpomemb-nejših predkongresnih dokumentov ravno statut ZK in predlog spre-memb — predvsem tistih, ki govorijo o reorganiziranju organizacije. Tu mislim na večje delovne organizacije z več TOZD, ki so se povezovale med seboj s konferenco, medtem ko se sedaj te po novem statutu ukinjajo. Mislimo pa, da bi bilo treba v večjih delovnih organizacijah organizirati neke vrste povezovanje med posa-meznimi TOZD predvsem zaradi razpravljanja in dogovarjanja na ravni delovne organizacije.
—  Med akdjskimi nalogami ZK je nedvomno tudi zakon o zdniže-nem delu. Kako je s tem v Saturnusu?
Z izidom novega zakona o združe-nem delu smo morali v delovni orga-nizaciji spremeniti tudi nekatere sa-moupravne akte. Nekatere smo že sprejeli, sedaj pa pripravljamo druge.
Na ravni TOZD pripravljamo do-hodkovni sporazum, sporazum o združevanju dela v TOZD in spora-zum o delitvi sredstev skupne pora-be;
na ravni delovne organizadje pa so v pripravi statuti TOZD in delovne . organizacije, sporazum o združeva-nju TOZD v delovno organizacijo in sporazum o menjavi dela s skupnimi službami.
Naj omenimo še podatek, da je v Saturnusu od vseh delavcev kar 7,8 % članov ZK.
—  Tovariš   Breznik,   želimo   li uspešno delo na XI. kongresu ZKJ in hvala iji pogovor.                      JaGr