CITAT?""Proelmo, poglejU na T A A T^ A f"^ --—^-"i i " ^ tV nA8lovm » d«^ ko I 1 I M J^L I ii II # 1 I m A mA ^ kot \ v^j^t^s? i • 1 JltI 9 19 /\ i ^^TrTi"««** 11 Je a ^ lovanje. Skušajte I ^^ * • - . ^ ™ W ^^ JKL^r ^^ j ^ ro pošti nakavnobi ma dom j JflL % % ^>PreJ pUčano< 'I Lisi slovenskih delavceirvAmeriki. ^AJTR^B^V^MOTfi I -^ \ __»»entered mm Syod CU»g Matter September 25th 1940 at the Post Office «t New York, N. Y. under Act of Congress of March 3rd. 187».__' 1 so.183.^ \ . 183. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 22,1943. — SREDA, 22. SEPTEMBRA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL NEMCI POZIGAJO NAPOLJ Poročila s fronte naznanjajo, da Nemci požigajo in plenijo Napolj in se pripravljajo, da ga zapustijo. _ Begunci, ki prihajajo cez mejo v Švico, pripovedujejo, da so Nemci Napolj premenili v pekel ter da so pobili že na tisoče prebivalcev. — Nemci gospodarijo po Napolju z vsem divjastvom, ki ie lastno samo diviim narodom. ——— _ . - ■——;----— Rusi predrli nemško oboroženo črtp ob Desni Rdeča armada je včeraj razbila silno močne nemške Utrdbe ob Desni in s tem pričela veliko bitko za Kijev. Rusi so zavzeli velevažno m^to Čehnigov, 78 milj severovzhodno od Kijeva ter so v petih dneh trikrat prekoračili široko Desno. __ _ Zaporožjcm in Dnepropetrovsk i m. Rdeča armada jo od Kijeva oddaljena še komaj '27 milj in v nekaj dneh se bo vnela velika (bitka. Berlinski poročevalec španskega lista Ya v Madrida poroča, da je administrativni u-rad nemške armade že odpotoval iz Kijeva in je zato mogoče pričakovati, da odpotuje tudi armada. Proti Kijevu pa Rusi prodirajo tudi z jugovzhoda in so zavzeli Persijalavskajo, važno železniško križiššče, 50 mil j od prestolice Ukrajine. Poročilo rz Mo^rve nazn&-lija. -da .je rdeča armada tb sedmih frontah napredovala od treh do 15 milj ter včeraj pobila nad 5000 Nemcev. Osvobodila je tudi 1145 mest, trgovin vasi. Padec Cernigova, ki šteje 07,000 prebivalcev in je oddaljen od Dnjepra samo 29 milj, je naznanil maršal Stalin, ki je obenem naznanil, da je rdeča la nad 1000 mest, trgov in va- «*■..........I \ južni l krajini so Rusi z naskokom zavzeli Sinelnikovo, kjer se križajo štiri železnice, ki vežejo Dr.jepropetrovsk, Za-' porožje, Harkov in Doneoev •bazen. Prodirajoč od Sinelni-kova, so Rusi zavzeli Horoše-' vo, k i je oddaljeno samo 11 milj od velikega Dnjeprovega kolena. t V London pa so preko Stock liolma prišla poročila, ki pra-| vi jo, .daLso ruski Jcozaki, ki pro dirajo pred glavno armado, že cEospeli do 'Dnjepra. Poročilo sicer ne pove, na katerem kraju so prišli do Dnjepra, najbr-že pa odb njegovem kolenu med Partizani so zavzeli Gorico Kot pravi poročilo iz Londona, so slovenski partizani danes s svojim sunkom 22 milj v italjansko ozemlje o-svojili Gorico in Ilirsko Bistrico. V Gorci med drugim vojnim materijalom so partizani dobili v roke deset ita ljanskih letal (bombnikov). PARTIIZANI ZAVZELI NOVE PREDELE London, 21. sep. r—• Hrvatje in Slovenci so s svojimi četami ljudske armade zavzeli nova predelja in otoke vzdolž ob jadranski o/bali. V svoji posesti imajo sedaj celo dalmatinsko obrežje, izvzemši nekaj večjih mest. To poročilo je podala Jugoslovanska O^voboditira armada sinoči. Mesarji o ženski nestrpnosti New York. — f'asniski po-ročevalci so šli okrog mesnic in poizvedoA-ali, kako se kaj obnašajo gospodinje sedaj, ko morajo 'biti zadvoljne z omejenimi količinami mesa za svoje družine, ter morajo pri tem tudi često dlje časa čakati, da dobe svoj odmerek, ker je treba misliti na znamke in določiti nakup mesa po teh. Mesarji so menda komaj čakali prilike, da se znesejo nad ženskami, katere se jim često postavijo po robu, ko jili hočejo potegnhi s cenami ali s kakim slalbim kosom mesa, pa so poročevalcem naslikali strašno temno sliko, ki prikazuje žemrke-gospodinje, kot zelo o-zkogrudne in sebične ter skraj no nestrpne. V isti sapi so sicer priznali, da se ženske do gotove mere zavedajo, da je vojna in niso več tako sitne glede odrezkov mesa, ki ndso ravno prvovrstni. toda ubogim mesarjem delajo vzlic temu mnogo preglavic in se često kar spričo njih pogovarjajo o tem, kako se bo zdaj napihnjenim mesarjem po vojni še ute-palo, da so zdaj tako brezobzirni do odjemaHq, katerim navadno dajejo kratkomlao razumeti, da meso lahko puste mesarju, ako jim ni povšeči. S tem so kajpada mesarji izdali sami sebe, ker so pokazali, da jih jezi, ker se odjemalke ne puste smuka t i v nobenem azi-ru—znamke gor ali dol. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ako je vam le priročno oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, wmmmmmmmmmmmmmmmrnm Ickes opozarja prebivalstvo, naj hrani s premogom Washington. — Administrator za kuriva in petrolej, H. Ickes, je izdal prebivalstvu v splošnem svarilo in opozorilo, da je potrebno, da hranimo s premogom (prihodnjo zimo. Ravnatelj Ickes je dejal, da produkcija premoga ni mogla stopati sporedno z velikimi zahtevami po premogu, odkar je Amerika v vojni. In to velja za antracit in za mehki premog, Iz tega razloga, pravi Ickes, bo treba hraniti s premogom, ki ga imamo na razpolago. Produkcija premoga se je sicer nekoliko izboljšala, ker je bil podaljšan delovni teden na premogovnem polju in se je skušalo izpolniti zalog premoga za vojne in civilne potrebe, toda vkljub vsemu temu se je bati, da produkcija ne bo zadostna za vse potrebe, ki jih ima danes dežela v tem pogledu. Nov italijanski režim straši Vatikan v Hitlerjev nov lutkarski režim za Italijo, ki je še pod oblastjo Nemčije, se je po berlinskem radiju znesel nad Vatikanom, kateremu je zagrozil, da ibo deležen primernega obračuna, ako bo gojil pacifistične in protinemške simpatije. Nova fašistična in republikanska Italija, je bilo rečeno po radiju, bo pome tla z vsemi izdajalci Italije. Radio oddajo je zabeležil urad FCC. Vatikanski radio pa je tekom zadnje oddaje namignil, da so poštne zveze z Vatikanom često ovirane. . - ANGLEŠKI LETALCI NAPADAJO Z DODEKANEŠKIH OTOKOV Kairo, 21. sep. — RAF napadalci so pristaili na enem od dodekaneških otokov, ter zdaj od tam vodijo nadaljne napade, kakor poroča poveljstvo za '(Srednji Vzhod, Otok Coo (Kos) na katerem so letalci daibili tudi sodelot vatnje Itailjanov, ki se tam nahajajo, laži 50 milj sevemoza-padno od neiniško-okupiranega 1 otoka Rhodes, ki je največji 1 Dodekaneški otok. Tekom zad-i njih nekaj dni se je posrečilo ' letalcem metati bombe na otok. Zasedba otoka je važna, ker se ta nahaja nekako v sredi skupine Dodekaneških otokov. Iz otoških letališč bodo mogli /mgle&ki letalci uspešno ogrožati nadijskje postojanke na Kreti. --.--< Naciji skušajo vnovčiti italijanske obveznice Washington, 21. sep. — Velike nemške korporacije, ki so oči vidno jprepricane, da— ibo Italija padla v roke za vezni-: kov, skušajo v nevtralnih de-| želah prodati italijanske obvez nice, da tako dobe vsaj nekaj dobička iz padca svoje bivše za/veznice. Zavezniški finančni "krogi so nevtralce posvarili I pred nakupom teh obveznic,1 I Amerika in Anglija sta izjavili, da si pridržujeti pravico proglasiti z a neveljavne kakr-.šnekoli 'posestniške transakci-[je, ki se bodo za vršile tekom I dobe okupacije Italije po zaveznikih. Nemci se bodo morali odpovedati naplenjenerrm blagu v vseh ozirih in jim ne bo nič pomagalo, če zdaj hite vnovčevati kake obveznice. .Nek zavezniški porocevalec je sporočil, da je Napolj v plameni ill iu da je nad mestom, ki šteje okoli 1,000,000 prebivalcev, z otoka Procida izven zaliva, mogoče videti velikanski oblak dima. ■Begunci pripovedujejo, da je bil Napolj že več dni brez vode in brez razsvetljave. Kolikor so dobili hrame v mesto, so jo prinesli prebivalci z vrtov in kmetij v okolici, toda zaradi strogih naredb nemških vojaški h obla« t i je ni bilo mogoče razdeliti. • Ko se stemni, ne sme nikdo iz hiše in če ga nemški vojak zasači, ko ponoči išče živeža, je vstreljen. Napolj je tudi' bre* vsake zdravniške pon*oči. •Nemško levo krilo se naglo umika pred močnimi vdarci a-ineriške pete in angleške osme armade in zavezniki so se na nekaterih krajih približali na 9 milj. Zavezniški bombniki so dva dni prizanesli letališčem južno od Runa in so bombardirali železnice _in ceste okoli Napolja. Napadalni aeroplani so se spuščali zelo nizko in so bombardirali in obstreljevali karavane nemških trnkov, katerih s« 67 razbili, ravno toliko pa poškodovali. Četudi se Nemci stalno umikajo južno od Saleraa, vendar se še vedno trdovratno branijo ter se pri tem poslužujejo tudi tankov. Cimdalje prodirajo zavezniki, tem več minskih polj najdejo na svojem potu. Kjer operira angleška osma armada, ni točno znano in po zadnjih poročilih se 'bori skupno z zavezniško peto armado. Včeraj je -bito naznanjeno, da je zavzela Eboli, kiCItijii^OOO prebivalcev in leži t! pokrajini ki je gosto zaraščena s hrasti in oljkami. Osma armada je tu-1 di zavzela Montecorvino Ro-vella blizu Farrare. Nadalje so prišli zavezniki do Roccadaspide, ki leži 10 milj od obrežja. Altabilla je malo manj oddaljena od morja in ravno tako Batipaglia in Alba-, nella. "Severno in severovzhodno Nemci še vedno drže nekaj gor-' s ki h vrhov, ki jim dobro služijo v obrambo. V Chicagu so spet suhi | Chicago, 31. sep. — Iz urada zakladničarja z a okraj Cook (Chicago) je bilo namig-njeno, da je blagajna suha in , bodo morali radi tega mestni uslužbenci, kakih 6000 po šte- i vilu, počakati :za svoje plače ' do 1. decegribra. I Blagajnik Sohlaeger in pred-] sednik okrajnega sveta. Smith, sta dajala, da okraj nima do-' volj ,dohodkov. Celotni letni dohodki za tekoče leto sofzna-j šali samo $7,000,000, kar je1 veliko premalo za okrajne potrebe in stroške. V Chicagu so že prej morali čakati učitelji in učiteljice aollge mesece na svoj« plače. ---------—■!■■ .m ' >-:—i-----» - - ■ - - f - - Churchill obljublja drugo fronto Angleški ministerski predsednik je včeraj govoril pred parlamentom in razložil gotove točke boja proti osišču. ~ -- v iiv /JIII^IVU JtlUJU 1X1 jji \ il [dva tedna v septembru ni bila nikjer na svetu potopljena nobena zavezniška ladja. ' 3. V bližnji bodočnosti se bo sestala konferenca Združenih! držav Rusije in Anglije v na-j IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA VLADE BOŽIDABA PTJRIČA tervuja s časniškimi poročevau-ci, v trenotku, ko je pretekli mesec prevzel posle minister-skega predsednika in ministra za zunanje zadeve, je premier Purič izjavil Overseas News Agency, da se bo njegova vlada držala naičela ne-strankar-ske politike v pogledu jugoslovanskih notranjih zadev, "Sedanja jugoslovanska vlada/' je izjavil g. Purič, "ni po-! litična ali strankarska vlada. Ona se dobro zaveda svoje naloge in dolžnosti, da se izogiba strankarske politike in obenem stori vse, kar je v njenih močeh, da pospeši prihod zmage s tem, da čim tesnejše poveže jugoslovanski vojmi napor z vojnim naporom vseh drugih zedi-njenih narodov, da bi tako uspeli čim preje doseči skupni cilj, ki je, podreti nacistično tiranijo. *' Ob isti priliki je izjavil, da blagostanje povojne jugoslovanske države "ni le življenjske važnosti za: vse Jugoslovane, temveč obenem tudi cilj naših velikih zaveznikov, ki žele, da postane Jugoslavi ja Balkanu in nekakšen center sodelovanja balkanskih narodov." _______________ London. — (ONA) — Jugo-' slovanski ministerski predsednik Božidar Purič, je kratko pred svojim odhodom na Bližnji Vzhod, razpravljal o predaji Italije: "Pravica je počasna, toda ona vedno pride na cilj. Vsi Jugoslovani so zdaj mnogo bolj srečni in zadovoljni, ker vedo, da'se jim bliža uresničenje njihovega stremljenja za svobodo." V pogledu prenosa jugoslovanske vlade v izgnanstvu v novi sedež, v Kairu, zadeva, ki se je bila nekoliko zavlekla, je izjavil predsednik Purič: "Mudi se nam v Egipt, ker ■biti hočemo bližje domovine ko pride trenotok osvoboditve.Naš j fnlj, za katerim stremimo vsi, ' je'da skupimo in združimo čimprej mogoče vse nase narodne sile in vse bojevnike v Jugoslaviji za skupni boj proti sovražniku." ' j Dodal je k svoji izjavi, da so se Jugoslovani neprestano borili zdaj že preko dve in pol leti, da so vedno Čakali na prihod oboroženih sil zedinjenih narodov in sieer ne morda v upanjnj, da jih bodo te zavezniške čete osvobodile, temveč le v upanju,} da jim bodo pomagale, da se sami osvoibode. O priliki svojega prvega in-' Kmalu po svoji vrnitvi iz *Vashin°Jfe>na j e Wins ,on Churchill včeraj angleškemu parlamentu podal obširno poročilo o zaključkih konference v Quebecu in Washingtonu. — Churchil je govoril dve uri in sedem minut ter rekel, da bodo zavezniki v bližnji "l>odočnosti odprli drugo fronto v Franciji. Razpravljal j«* o vseh bojiščih na vseh krajih sveta ter slednjič rekel, da se bodo še pred koncem letošnjega leta sestali pred sedniljc Roosevelt, Josip Stalin in Churchill. 'A velkim govorniškim zanosom je povdarjal velikanske zavezniške uspehe ter je označil zavezniško kampanjo v Italiji kot tretjo fronto. Dalje je rekel, da Xemci Mussolinija z Oran Sasso hotela ne bi mogli nikdar odpeljati, če bi se kara-binerji, ki so ga straži!i, ravnali po povelju, da Mussolinija vstrelijo, ako bi skušal jx>1)eerui-ti. "Najkrvavejši del t<- vojne pa še «*aka Anglijo in Združene države." je rekel. "Niti ta zbor niea niti vlada se ne l>o vstra-šila to težke naloge." iMed drmrimi je Churchill zlasti povdaril .naslednjih 8 točk: 1. Angleška zračna sila se je v zadnjih 12 mesecih potrojila in je v Nemčiji povzročila ve-liloanslkd £kodo, v (bodočnosti pa bo ta sila še mnogo večja, tako da bo mogla porušiti vsako sovražno poslopje. 2. Ravno v sedanjem času nemške podmornice aiapadajo nek zavezniški konvoj, toda zadnje tri mesece do 18. sep-temlbra sovražne podmornice na Atlantiku niso potopile niti NEMCI PRUELI CERKVENE DOSTOJANSTVENIKE Neka italjanska radijska postaja je sinoči sporočila, da so nemški vojaki prijeli dva katoliška dostojanstvenika, ko sta hotela stopiti na vatikanska tla, vsled česar je prišlo do zelo napetih odnošajev med Vatikanom in nemškim vojaškim poveljstvom. Peldanairšal Kesselring pošto pa v Rimu z vgo strogostjo, ker ga papep Pij XJX ne mara sprejeti v avdijenci, dokler ne odpokliče svojih čet iz Rima, ki je bil razglašen za odprto me- sto. Nemci so najbrže pripravljeni Rim braniti do zadnjega. O-VajtHcana so postavili moč no stražo dn jna vatikanska tla ne more irifcdo stopiti brez posebnega dovoljenja nemškega poveljnika. menu, da so odstranjena vsa nesporazumljenja med Roose-veltom, Stalinom in Churchillom še pred koncem tekočega leta. 4. Zavezniki so pripravljeni v Italijo poslati močne armade, ki se bodo mogle proti vsa kerau, še tako močnemu nemškemu odporu postaviti. o. Francoska armada je vda-rila na Korziko in Francozi bodo v kratkem imeli armado 400,000 mož. Velika okffopnif ca Richelieu se bo kmalu pridružila francoski voini morna rlci. T * " * 6. Ameriške bojne ladje že gospodarijo nad Pacifikom; predaja italjanske vojne mornarice je popolnoma predrn-gačila položaj v Sredozemlju. 7. Lord Louis Mountibatten bo v kratkem dospel v Delhi, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo zavezniških armad proti Japonski. 8. Nemci skušajo iznajti kako novo orožje za bojevanje v zraku in na morju ter se -že poslužujejo neke bomibe, ki jo iz velike višine spuščajo gliderji in jo posebno rabijo proti ladjam Ob obrežju. "GLAS NARODA" — NEW IQ8K "GLAS NARODA" _ (VOICE OF pg naftE" • Owaed ud Pabliahed by Blovenle PtiUlshln* Oonpur, (A Corporation) fruit Baksor. Ptoaldoat; Ipu Hod«, Tmnnr; Jooeph Lnpoha, Bm. plui «f hmfnn— of tbm torpondoo and adflieoeee ot above ttflcmi 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. 51th Year ~ - - — ———-——- — ■' - "GUi Naroda" ia issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Bnbscrlptlon Yearly |7._Advertisement on Agreement. f A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: f7.—; ZA POL LETA 03.50; ZA CETBT LETA $2.—._ "Glas Naroda" Izhaja t sati dan izvzema sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA ti« WEST I8tb STREET, NEW YORK 11, N. X Telephone: CHeUea 8—ISO Spomini iia New York, lira "Glas Naroda" in na Frank Sakserja Dr. P. J. KEHtN ^DNESDAY^EPTEM^EH 22,1943 J soSArt rekordi Lepe Melodije! St. M571—Na Marijane«, polka Kje ao noje roSlce Marička p^ia—polka Dnqnecae University tambarica orkester fit. M575—Terezinka polka Na planincah—valček jerry Koprivftek in orkttster Za toa. cenik in cene ploifi a* obrnite na: JOHN MARŠICR, Ine, 463 W. 42nd S t, New York RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna rerANfiviJBN LJ8M r si. I I I?r 1 T"<—» MIMOGREDE prosti', naj zastavimo pri nasiti ameriških pristojnih oblastih svojo besedo in jim iz-poslujenio dovoljenje, da se smejo uvrstiti med boroe zavezniških narodov. Mislim, da mora vsak pošten človek pi'iznati, da je to izraz plemenitih in svoibcKftjl'jlibeeih mladih src. Mladi ljudje, ki so bili prisilno vzgojevani pod fašizmom in so morali biti včlanjeni v fašističnih organizacijah ter vpisani v fašistične šole, nosijo v sebi več smisla za pravo pojmovanje borbe proti naci-fašizmu, kot marsikateri razkričani demokratje, ki vsak čas terorizirajo javnost s svojimi nezmotljivi nauki. Oni vedo, da mora dobiti naeifaži-zem nož ali kroglo v srce, ker drugače ga ne bo konec. In pripravljeni so dati svoja življenja. če treba, da se Čimprej u-niči črno kugo naei-fašizma. To so sami izjavili. Fa pustimo na stran vse to in poglejmo, če so ti fantje pravzaprav kaj dolžni zaveznikom aH nam ali sploh komu na svetu. To se pravi, iz vidika ■ navadne vsakdanje logike in • pameti. Zemlja, ki jih je rodila, i je bila po zadnji vojni podana i v dar Italiji. Že leta 1015 so nas Primorce zabarantali. In nič l re? ni. kot hočejo tudi nekateri i modri ljudje povedati, da so - Primorci bili sami krivi svoje prodaje, ker se niso hoteli postaviti Italjanom v 'bran. Meje med Jugoslavijo in Italijo so bile določene in Italijani so ' dobro vedeli kako daleč smejo iti. Tudi bi se mi drugi, ki smo bili takrat tamkaj ne mogli kaj prida boriti, ker so bili moški iz Ptfimorja raztreseni povsod po Avstriji in po frontah in oni, ki so bili tedaj na jugoslovanski zemlji, so pa po- * magali širiti jugoslovanske meje na Koroškem in Štajerskem - v dkybri veri, da bo vprašanje - Primorja pošteno in pravično i rešeno. Kdor je prišel tiste dni - okupacije domov, je bil nemu- - doma odpeljan po italijanskih i vojakih v internacijo. Tako je 1 bilo torej takrat, ko je skralii-1 rala avstrijska vojska in so l vojaki hiteli domov, nebrigajoč C se-za našo. usodo. Ker sem bila 1 takrat doma, H>oin menda ja vedela kako je bilo. (Dalje prihodnjič.) Neka dopisnikarica v Pro- j sveti se zgraža, ker so nekateri j: Blovenci -zbrali nekaj denarja 1 za primorske fante, ki se naha- j jajo v vojnem ujetništvu v t Zdr. državah. Pravi, da si kaj i takega lahko privoščimo samo v tej deželi. Dalje tudi ugotav- < lja, da so tisti fantje naši so- j vražniki, ker so se borili proti i nam. Itd. 1 Zelo "modra" stvar, ki žal, ? nI dobila potrebnega komen- i tarja, čeprav se naprimer ka- ; khn dopisom, ki izražajo sim- j patije do Rusije, kaj rado obe- j si h koncu komentarja, ali se jih je obešalo še do nedavnega. Jaz si štejem, kot Primorka . v dolžnost, da tisto nelepo in hudobno mnenje javno okrcam. Kdor hoče že koga zafrkavati bodisi iz nejevolje ali gole zlo-I kobnosti, naj si izbere kaj takega, ki pošteno zafrklico zasluži. Obregovanje ob nesrečne fante, katerim so nekatere naše doibre duše oskrbele nekaj veselja z darovi, obiski in pismi, je zelo nečastno delo. - Jaz sem ravno par dni nazaj prejela oil nekaterih primorskih fantov karto s katero me neprošajo, naj jim še kaj pišem. Počutijo se osamljene in usoda njih domačih jim trga srca. Oni so bili pač bližje vsemu, kar je naš človek doživljal pod fašizmom in zato so jim "duše zbegane", kot je zapisano na karti. Ti naši "sovražniki" izražajo željo, da ibi se šli boriti proti nacizmu in fašizmu . . . da, nišo nas vprašali, da bi jim ua-pekli potic ali nakuhali štruk-ljev, ali da bi zbirali zanje denar ali karkoli, kar bi pomenilo osebno komodnost zanje same ..... ne, ti fantje so nas ua- dobi bogato nevesto, ta mu pripomore, da dolg ne seže previsoko. iDolg je pa breme, pa najbolj velik ali majhen in vsakdo «c ga skuša iznebiti. Dohodki pa postajajo premajhni in gospodar začne gledati, kam bi se podal, da bi več zaslužil in poplačal dttlg. Te razm'ere so spravile v Ameriko največ našui ljudi in veliko se jib ni nikoli več vrnilo v domovino % (Nadaljevanje prihodnjič.) tu dodajo, da (bo slika jasnejša. Frank Sakser je bil eden iz-med prvih lajičnih slovenskih pionirjev in inteligentov v A-meriki. Ustanovil je prvi dnevnik, prvo potniško agent uro, prvo banko ter sodeloval pri razvoju slovenskih podpornih jednot in zvez. Bil je mož poštenjak in kot tak je močno vplival na izofollčenje splošnega značaja slovenske imigracije v Zedinjeatfib državah. Sakser zasluži, da se ga narod spominja zlasti sedaj db petdesetletnici usanovitve Glas Naroda. i i Nas napredek in naše propadanje FRANK TROHA. J n zgodilo se je, da ga m samo odslovil, pač pa take napravil, da mu je našet službo v dru-Vrcm kraju in tako se mu ni bilo treba bati. da bi mu v poznejših letih poslal nevaren konkurent. Gospodarjevo delovanje je šlo pa dalje po starem načinu in od dne do djie je najemal delavce le za nekaj časa in kar se mu je zdelo najbolj važno, je opravil sam. Ko je tako razodel s?vojemu go=tu, ga je ta potrepljal po rami. ier n*u Kekel, da je zvita glava in da vsakdo se ne bi vsega tega domislil. Ta zgodbica nas pa lahko še kaj drugega nauči. Tukaj raz-vidimo, kako nekateri ljudje gledajo le sami zase in se sala-mensko bojijo, da bi se še kdo drugi v njihovi bližini nekoliko višje povzpeL Razumnejših ljudi ne marajo, ker, se jih bc.*:jc, tistih ki so udarjeni bolj ra trdo plat, pa tnn hudo pordel, zatečen in sil- i no boleč. Tipičen "gouty toe "J Predpisal sem mu eolchicumj specifično zdravilo za protin (gout, Gieht). Drugi dan je bil že pokornem. "Vi znate pa res\ čudeže delati," se mi je zaliva-j lil pri drugom obisku. Svetoval: i sem mu, da naj nekoliko poza-' bi na steake in na vino, pa ga ne bo *'podagra" tolikokrat! napadla. Protin se ga je držal vsa leta; skljročil mu je hrbet, ; vendar mu ni odvzel dobre volje. Dočakal je lepo starost let.. Zadnjič sem ga slučajno' srečal na Bledu. Bilo je poleti' 1927 nekaj tednov potem, ko1 mu je Rdeči križ v Ljuibljanij priredil banket in mu podaril neko odlikovanje za njegove da rt) ve. Obiskat sem šel prija-; telja Ivana Mažina, nekdanjega urednika Glas Svobode in Slovenskega Sveta. Zadnji list je bil glasilo Slovenske narodne zveze. Možina je bil eden izmed ustanoviteljev te zveze in je vodil posle slovenskega tajnika pri Jugoslovanskem svetu pod vodstvom Nika Gr-škoviča. iStekel si je mnogo zaslug za novo Jugoslavijo. Po vojni si je kot gostilniičar v starem IZalokarjom salooam na Adddison Rd„ v Cleveland pridobil nad $5000, s katerimi si je v 'Mostah pod Stolom kupil prijazen hotelček s trgovino. Po smrti svoje matere je moral po čudnih zapuščinskih postavah izplačati visoke deleže svojim bratom in 9estram j in prišel ob vse. Leta 1923. nas j je gruča pet Clevelandčanov prenočila v njegovem letovišču. Bil je še vesel in poln življenja. Štiri leta pozneje je že hiral. Jugoslovanska vlada je ■ imela dovolj denarja za penzije enodnevnim ministrom, z a Možir.o, ki. se je duševno ini gmotno žrtvoval zanjo, ni ime-1 la pare. Vdal se je pijači ter je (Nadaljevanje.) j i In pripovedoval je dalje, ka ko je že imel dva hlapca in kako velika razlika je bila med njima. Prvi je bil tako n*ero-den ir. neotesan, da mu je moral vse pokazati, kaj ima narediti in potesm, ko je odka-zano delo dovršil, je zopet čakal. kaj mu bo gospodar odka-zal. Gospodar se je pa hlapca1 hitro naveličal, ker si je začel misliti, da sam lažje opravi in hitreje, nego da pokaže hlapcu, ki ga je bilo treba dan za dnem učiti- Potem mu je nekdo svetoval, naj si dobi drugega, ki bo ibolj priden za delo in bistrejše fp^-meti. Tako se je tudi zgodilo. Nekje je iztaknil močnega, zdravega in bistroumnega fanta, tako da se mu je kar čndil. Vudili se bodo pa tudi čitafce-Iji. čemu ni torej tega obdržal. Gospodar je bil -zvita glava in ie pomislil na posledice v bo-dočnona kmetija uničena. Zato treba pripoznati deleže vsem, tare mrs. Mary Gallian, mlade neveste armadnega častnika. Truplo aniladie neveste so na-li v pritlW5jfu Jfiše njene ta-ZC-i-. okrof? vratu je imela za-«Ii*i* njeno rožnato spodnje krito. v vratu samem pa je zijala široka rana. Blizu trupla so dobili okrvavljen mesarski nož. Policija je mnenja, dla je bila mlada žena umorjena po neko-ran, ki je nenadno prileT v pritličje medtem, ko- je ona prala obleko. Tašča mlade žene je dejala, da je bila umorjenka poročena z njenim sinom eno leto. Ker ona dela v vojni tovarni ni umora nihče odkril, do&ler §e ni vrnila % dela OFENZIVA PROTI HITLERJEVI TRDNJAVI Zavezniška ofenziva proti Hitlerjevi evropski trdnjavi je v polnem teku. Na vzhodu Rusi niti najmanj ne odnehajo in ! nemške armade se vsak dan pomaknejo dalje proti zapadli iu proti svoja prvotni mejri'. Na jmgn sta se prejšnji teden združili zavezniška peta armada generala Clarka in angleška osma armada generala Montgomervja v bližini Saferna. Y južni Italiji so se zavezniki dobro vstanovili, da morejo / močno silo prodirati po Italiji proti severu in potiskati Nemce proti Alpam, kjer so najbrže Nemci gradili svojo naj-močnej^o utrjeno črto, kateri se bodo po svoji navadi trdovratno držali, kajti takoj za to črto je Nemčija dn Adolf H i tier ju je največ na tem, da Nemčija ne 'bo kako večje ]H>zori«če bojev. Hitler hoče namreč razbiti vse nemške sosedne dežele, Nemčija pa naj bi ostala nepoškodovana. Seveda ta želja se mu ne bo izpolnila, kajti zavezniki so sedaj trdni v svojem sklepu, da bodo njihove zmagovite armade vkorakale v Berlin, kjer se bo morala nemška armada brezpogojno predati. V tej vojni zavezniki ne bodo več napravili velikega po-greška, kot po kapitulacija nemške armade leta 1918, ko je general 1'orshing zahteval, da zt^eznižke armade korakajo dalje in da v Berlinu btavrjo Nemčiji pogoje za premirje, temveč je zavezniški vrhovni poveljnik maršal Foch poklical k sebi nemške zastopnike in jim je predložil pogoje premirja, katere so Nemci sprejeli. Zavezniške armade so zasedle nekaj nemških okrajev ob fraaiooski meji in po nekaj mesecih so se v Parizu pričela mirovna pogajanja, ki so imela za posledico versaill-sko mirovno pogodbo, ki pa ni držala in je po preveliki popustljivosti bivših zaveznikov do Nemčije prišlo do sedanje, druge svetovne vojne. žSedaj so zavezniški poveljniki in diploma tr odločni v tem, da nemško armado popolnoma uničijo, da Nemčijo razo rože do zadnje puške in da ji v bodoče ne bodo nikdar več dovolili, da Ibi se Še kdaj mogla oborožiti tako, da bi mogla le količkaj biti nevarna kaki svoji sosedi. Nen»ška armada mora biti sedaj tako temeljito potolčena in poražena, da ne bo več mogel vstati kak Hitler in trditi, tla je armada na bojnem pol ju moralia odnehati, ker se je razbila domača fronta. Po predaji nemških armad bodo zavezniki brezpogojno vko-' rakali v Berlin; ga bodo držali po našem mnenju dolgo vrsto let in .bodo tudi držali Nemčijo v močnih krempljih vojaške o-kupacije. Velike zavezniške klešče se že oklepajo Nemčije; na vzhodu se ruska čeljust klešč vedno bolj približuje zavezniški čeljusti na jugu, v Italiji. Te klešče pa ne bodo imele samo dveh čeljusti, temveč najmanj štiri, kajti v kratkem se bo pričela tudi gibati čeljust na Balkanu in tudi na zapadu, v Franciji in mogoče še kje drugje. In vse te čeljusti se bodo stisnile okoli Nemčije, ki se iz njih ne bo mogla nikdar več izmotati. Tecfa-j bo prišel konec Nemčije in narodi, katere je nemška pošast podjarmila, se bo- knjiga popisuje in Z O ^BHIKII^HB^^ * »Ukafa pok*4® ^ S^maSaHl^^^raSMa hanika. RazlodU t-^Bp^SSn^^H^^^« t se natanko, kar fTl OBBČiS^kI 3 bolj« mehanik. ^ ^SS^^^^iB^^I Pdjaaniije Tpora- j^flggSfi bo vsakega stro- Kj H Ja. orodje in me- ^ 1>I ril. naCrte obri poznavalci situacije so bili od začetka mnenja, da preveliko £t vilo vojaške sile ovira raiE-voj sile •v Kanadi. Zračna sila pa je za Kanado najboljše obrambno orožje. Hruga važna pieuredba. ki jb ima vlada v pretresu, še tiče delavskih zahtev. Ostre debato so v teku z ozirom na delavsko zahtevo, da se zviša mini-' malrio stopnjo plač in m: zd Rotova struja vztraja pri nabiranju da bi tako povišanje gotovo prineslo inflacijo ali vsaj postavilo prav ugodn'e pogoje zanjo. Halje bi bila pri tem lmdo prizadeta cela zgradba določenih stropnih cen in plač, Itd. Vlada itna zaslugo za določ-j bo kompromisne uvedbe, po kateri bi se izplačalo devet dolarjev mesečno za vsakega o-t-roka. kar bi pomagalo ni žic plačanim delavskim slojem. Za ta načrt bi bilo treba $180,00.-| 00 letno. Sicer je za prišel T>ro test proti temu načrtu od Ka-; hadskega delavskega kongresa kateri nravi, da to nikakor ne bo r >ilo položaja. Kongres «taV; zahtevo, da se sploh odpravi plače, ki znašajo mani kot 50 evoje skrajne severne pokrajinie, kjer vive Eskimi in Indijanci, i kateri bi mOgli deželi nuditi veliko pomoč v sodelovanju za pridobitev ie večjihh virov Ži-J vega blaga, ki je potrebno za , prehrano prebivalstva in za iz-j voz. Seveda piide pri tem v po-štev severna divjačina in to 1 bred vsem takozvano "polarno irovedo" ter severni jeleni. Na črt, ki bi vseboval odredbo za se večjo protekcijo severne divjačine, bi obenem odmerjal gotove predele, v katerih bi se dopustilo prosto množenje živali. da bi se na ta način zagotovilo število divjačine. Div^e živali bi se moralor 5'nrniti ne le pred lovci, ampal? tudi pred drugimi sovražniki ki jih sedaj uničujejo Pri tem hi mccrli »veliko pomasrati do-j| mnreini. Sicer obstojajo odredbe. ki protektirajo severne jelene Th severu v iste svrhe, < kot rabi vsak kmetovalec v i deželi domačo govedo. Voliči 1 hi se lahko rabili za tovorno ^ delo, kra vice za dajanje mleka, f ^Ta ta način bi domačini ne sa-h mo pridobivali dovolj mesa in f drugih produktov za svoje fpo- i trebe, pač pa bi s tem poma- i gnli izkoristiti kar najboljše i ti-«fe predele 'pOlarriiega ozem- i ?ja Kanade, na katerih ni mOci i •izvajati uspešne reje kakih dni ^ gih živali. / t Ža take poiskuse bo sev*eda i potrebno imeti mnogo čred po- i Ottawa. — Beorgamzacija kanadske obrambne atimade, ki je povzročila toliko pozornosti v Washingtonu, je v resnici le ena od ve"čjih sprememb katere misli izvesti sedanja vlada, ki je pretežno liberalna, da pridobi nazaj na svojo stran volilce, ki se tekom zadnjih volitev v nekaterih provincah pokazali, da niso povsem zadovoljni s sedanjo administracijo. Liberalna stranki se je oči-vidno odločila, da pride pred volilce s programom, ki bo podprt z'dejstvi in uspehi, do-seŽ. nrmi po sedanji vladi. S politično kampanjo, ki bo temeljila na neizpodbitnih dokazili sposobnosti in delavnosti sedanja vlade, upajo liberalci zopet zadobiti popolno zaupanje v očeh volileev, ko pride čas za to. Vlada je razpustila in naznanila namero razpustitve •:lveh »n pol divizij vojaštva — po večini sestavljenih iz vpoklicanih moških. Ta korak je vzbudil zunaj dežele ugibanja če Kuiada morda kani zmanjkati svoje obrambno in splošno vojno prizadevanje. V resnici pa te divizije niso niulile kake ;z»'ecne dodatne sile kanadskim vojnim enotam. To je «eveda pomenilo, da je vlada morala trobiti denar za vzdrževan ie teh divizij, poleg tega pa je -iržanje moštva v teh divizijah pomenilo toliko večje ]>omanjkanje delovne sile v vojni in civilni industriji. ? Za vojskovanje nesposobno moštvo je bilo torej odpuščeno iz armade in ^ EDINA VRTNARSKA ENCIKLO ^ff^ lo^oo v po rab do. ftdfDti. KNJIGARNA SLOVENK? PUBLISHING CO.. 216 West 18th Street New York 11. N. Y. Note za KLAVIR oii' PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time at Blossom (Cvetni Ca«) * Po Jezeru Sole * Tam na vrtni-(redi Maribor Waltz * S pa vaj Milka MoJa Orphan Walts ¥ Dekle na .vrta OJ. Ma ricks, pegljaj * BarMca Mladi kapetane * Gremo na Štajersko Stajeria * Hnppj Polka Ce na tujem 9 Slovenian Dance Vanda Polka * Zidana marela VeseH bratci * Ohio Valley Sylvia Polka- * Zvedel sem nekaj Eo ptiaca ta mala * Pojdi i menoj -Dol s planine. * Kadar boS ti vandrat pel ^grrBzufe: id ^lo- VENSKlH PESMl za piano-fcarmgifiko za $L Po 25c komad MOJA DEKLE JE §E MLADA Naroate pri: Knjigarni Slovenk PtfblisHlng Co. New York ii N. VT. 18th S^ea larnega goveda- Lovoi, ki poznajo teren, pravijo, da je sedaj največ tega goveda v Greeniandiji in pa na nekaterih arktičnih otočjih. * Dokler ni .bifo stro^Th od-j tedb >a profejtcijo teli korist-nlli živali, so jih lovci tako aaa-^16 nni^^jvali, da jih ostalo sko ro nic. Značilno pri teb živa-tfh to, da še postavijo sovražniku v bran, razvrščene strateg-icno v krogu. Lovski psi so bili spričo tie lastnosti {e -sber te solo -r—*—--- NaSl himni, dv oglasne------ zvezek r meJkl Aon, £A TAMBURICI: NA GORENJSKEM Ji) .,.« I FLlETNO, pOdpotfft «10- venškab narodnih pismi za tAmburice, zlom Mrenove volje, Radovan! Živinski si se napil bizantin- f ske pijače!" v Godec ga je pogl+dal sršenasto razkačen- r Iztok je sedel kljub temu mirno poleg njega in dolgo , molčal . ' z "Striček, ne bodi liud, vprašal bi te važnih reči." j "Vprašaj!" T "Ti greš v Bizanc?" , "V Bizanc! Pri teh divjakih mi ni biti. Raztrgali so mi strune, volkodlak jih srečaj!" j "Ali me vzameš s seboj?" __ * ( "Sin Svarunov, bodi moder in n*» nori! Zate je dom, za ^ sina staroste, zame — go J ca — potepanje križem sveta!" i •"In vendar poje besedice, očka!" "Ne kaži se Hunom. Ponoči izgineva. Toda premisli d bro, da tvoj oče umre od žalosti " 4'Ne umre. Deset sinov je padlo, pa ni umrl!" "Dobro! Pripravi se! Obleci prteno haljo in vzemi kožuščke s seboj, zakaj v Hemovih gorah naju bo zeblo Pa ne jfemqi orožja! Samo nož skrij za pas. Včasih se potrebuje!" "Tudi dva konja vzamem!" "Ne smeš! Pevci in godci hodijo peš. Se nama tudi nikamor ne mudi." "Toda molči, očka!" "Miolči ti in se prikrij Tunjušu. Zvečer,'ko vojska poleže, pri tem grmu!" Iztok se je veselo podovil. Po njem je vrelo. Bujne slike so mu plesale pred dušo. Sanjal je o vojevanju, sanjal o lepem Bizancu, sanjal, kako se vrne nekoč domov učen in spreten vojak, doma ga izvolijo za starosto. Toda če umre, kdo ve kje, če ne vkii nikoli več Slovenov, ne očeta ne sestre Ljubimce T Srce se je vojskovalo in oklevalo. Radovan je vezal strune, mMil in si izmislil. Naj gre, drzni mladec! Živelo se bo prijetne je, če bova dva. Pogleda cirkus v Bizancu, pa se mu bo zazehalo po ovcah in na pomlad ga privedeni nazaj. V bizantinske vojake ga ne pustim, ne, nikoli ne! Do smrti bi me grizlo ^v srcu! Ko je Tunmš oblastno ležel med antsklmi starešinami, je iztegnil jezik in kmalu previdno ovohal in pozvedel mnenje Antov gkde pohoda prot; jmgu. Dobro je Vedel, da so posadke ob cesti, ki drži preko Hema v Bizanc, tako majhne, da bi jih združeni Sloveni po Hilbudijevem porazu igraje ugnali in si nabrali obilnega plena. Ali Tunjuš je skrbel zase. "Torej ne greste s Sarunom na jug T" "Ne!" so odgovorili starešine. "Pameten odgovor! Veste, da je Tunjuš, potomec Atile, vaš veren prijatelj, zaveznik vseh Slovenov; Atilova kri bi se usmradila v mojih žilah, če bi vam ne govoril resnice. Povem vam, da je do Bizanca se deset poveljnikov s četami, ki bo gorji od Hilbudija. Ne nosite svojih teles volkovom za večerjo. ' Vrnite t?e in veselite se zmagte!" "Čujte! A Svarunt Oholi staTec tišči na jug!'*_ "Svarun je velik vojščak. Tudi njegova voija je železo. Zato se ne pričkajte v vojnem svfctu, mirno in tiho se vrnite. Svarun osamil jen ne more na jug, obrne se za vami!" V«i starešine so hvalili veliko ljubezen Tunjuševo, se razšli med svojce in povedali, kar so jim razodleli Huni. Antje &o se skrivoma pogovarjali in ee ogibali Slovenov. Do noči je bila vojska razdejelna na dva tabora. Tunjoš pa je večerjal pri Svarunu, hvalil njegovo hrabrost in zabavljal na Amte. Napil se je medu in vina, drobne oči so mu tedaj obtičale na Ljubimci. Dteklica se je stresla in stiskala amulet na prsih; Hunov pogled je grabil po njej da jo je zabolela duša. Prišla je temna ndc. Tabor je zgodaj polegel. Jutrc s« je počasi in zaspano svitalo. Svarim je stal pred šotoroir in razmišljal, ja-li pregovori"Ante, da udarijo proti jugu. (Nadaljevanje prihodnjič.) Iz urada Slovenskega ameriškega «5=5=«« narodnega svefo====««« 3935 W 26th St. Chicago 23 III SEDNESDAT, SEPTEMBER 22, 1943 ■MaoBHapaBOi apa—— tmmm —i mn ■ 11 ■ ■ NOČEMO POZNATI ' ! POLOŽAJA „ (Nadaljevanje s 3. str.) Torej ko se je pričelo z agrar no refonmo, so ljudje v vasi j nekako čutili enako, posebno taki, ki niso imeli prav nič svojega a'i pa prav malo. Zahtevalo se je, da naj se kaj ukrene. Baronovke ni nihče sovražil kot take, toda mnenje se je širilo, naj se ta neenakost nekak o popravi. Tisto vejevje ki se prodaja na dražbi, naj bi se dalo na razpolago takim, ki rfs nimajo od nikoder dobiti, če ne ravno brezplačno vsaj tx> taki ceni. da jo lahko plavajo. Vsakemu, ki nima gozdov, naj bi pe dovolilo toliko ^ežniev kuriva. In potem njive in travniki; od teh naj bi ^e dalo proti mali odškodnini al' proti Obdelavi, oziroma za obdelavo m al košček zemlje, bodisi travnika ali njive, katera bi še nadalje bila last baronovke, le pridelki bi šli tistim. ki bi zemljo obdelali, ker baronovka bi imela še vedno 'dosti zeatilje zase, Če bi se u-stresrlo par kočarjem in par j srostačem. 1 Seveda, oblasti so takovrst-( ne zahteve pošiljale nazaj žu-nanstvn in kar eez noč sem postal največja nadleora za našo va«. Premožnejši in ti«ti ki so ' s'e smatrali premožnejše, so 1 kar naenkrat dobili idejo, da 1 ro "TTabah" razbije, potem bo-> do na takoj oni na vrsti. V, ' J mrvi. vrsti ni nikdo "hot-d ta-" '"krat razbiti "Habaha," kot se -SPANISH In ZO U5SSON8*" — 6*»®-Mina t SO-tih nalogah. — Špansko-an-gle&ka slovnica. — Spisal Jo Je R. D. L* Cortina. Ta knjiga Je popolna ln prar nič prikrajšana. Od prve do zadnje atranl Je je popolnoma tata, kot Jo je pisatelj napisal ln ko} je bila prvotno izdana za vISJo ceno/Cena Je zato nizka, ker sao ae porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej prlprosti »topnjevalni metodi vam Corinta pomaga, da se lahko na-nC^te Span Kri ne. Po praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas nčl brati, govoriti in razumeti Špansko. , Corlntovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji. Sole, poslaništva ia eksportne tvrdke po celem svetu. Je Draktlčno. pri prosto ln uspeino. Prodanih je bilo te nad 2.000.000 Cortinovlh knjig. Ce va« ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri KNJIGARNI SrilVENIC PUBLISHING COMPANY, 21« West 18th Street. Tork. N. Y — r>na mmn 11 — je imenovala graščina, ker vsakdo je vedel, da ženska je že postarna in se bo enkrat sama o«mi!a naravnim potom in drugič, naši mali vasi ni bilo dosti za zmedo. Počasi sem jim oostal tako zopern, da sem dostikrat slišal na svoje lastna ušesa, ko so me nazivali za vaške-sra pisarja in drugih ta-kih zbadljivk. . Zakaj? Za-i lo, ke»- so se domišljali, da sem i iim nasproten, zato ker sem povdarjal potrebo za odpomoČ tam, kjer je bila pomoč naj-' bolj potrebna. (Nadaljevanje prihodnjič.) YBTANOVLJEN L 18« prav dobro obiskana. Udeležilo se je je 51 oseb obojega spola. Pristopilo je pet novih čla nov in članic. Po zanimivi ge-ji je bila prosta zabava s petjem in plesom. Prihodnja seja bo drfe 25. septembra zvečer; na njej bo več zeio važnih stvari na dnievnpm redu; med njimi bo seveda tudi veselica, ki jo bo podružnica priredila dne 2f». novembra v Pleinerjevi dvorani na 1638 No Halstead St. tej organizaciji v korist. Seje se vršijo v isti hiši in zabave po teh sejah so se članstvu že tako priljubile, da jih \P.T. Številka 93 KSK.T in pa 'Ameriškftjra jugoslovanskega , k1 riba Štev ilka 9. ■ Nepotrebno trošenje denarja v * voinem čaMi je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija notrehnje vaše dolarje, zato knpnjte vome bonde. name-«to. da trošite denar po nepo- 1 fr^hiipm 5 vseh svojih močeh podpro 5 kampanjo ti*etjega vojnega po- | sojila s kar največjim nakupom vojnih vladnih obveznic. c 'Z dejanji človek najbolje po- ^ kaže, kako misli in kaj je. Dokler so se naši ljudje v ' starem kraju prepuščali pasivnemu odporu proti svojim za- 6 tiralcem, se ni prav nihče zmenil zanje- 'Ko so pa zavihteli 1 ?voje krampe, kose, cepce in 1 kol? ter začeK udrihati z njimi po bučah Nemcev, Lahov in ' Madžarov, se je jel zanimati ( zanje ves frvet, pred katerim 1 veljajo sedaj za borce svobo- ( de in demokracije. Prav tako je z nami v tej deželi na domači fionti. Dokler ' se vsa naša vojna prizadevanja potapljajo v ogromni ljudski jrnioti, nas en more razločiti niti naša širša javnost, niti ne naša vlada, pri kateri iščemo zaslombe v svojem stremljenju za rešitvijo, osvoboditvijo in združitvijo slovenske- 1 rrn naroda v stari domovini. Zato moramo gyledati zlasti v kampanji tretjega vojnega posojila na to, da zvedo v Wash-inpjtonu, «v kolikšni meri jo podpiramo. In kako naj to storimo? Slovenski Amerikanci imamo SANS, ki mu je naloženo, nnj poskuša po vseh svojih 1 močeh rešiti slovanski narod narodnega pogina in združiti vse slovensko ozemlje v svobod no in demokratično Slovenijo v okviru neodvisne in demo-1 kratične Jugoslavije. V teh ; svojih naporih se ta.organiza-' cija v prvi vrsti obrača do na-1 šo vlade v Washinartonu. Se-" veda ne more tjakaj s prazni-1 mi Tokami. S seboj mora imeti dokaze, da podpirajo to deželo ■ tisti ki jih predstavlja in za-| stopa. ' 1 Zactran tega želi v socrlasju 1 z Zdiuženim odborom južno-' slovanskih Amerikancev. da b^do v=e vojne vladne obvez-. nice, kupljene v tej kampanji > vojnega posojila od slovenskih Amerikancev, štete ameriške- - mu slovensKn v dobro. T)a se - bo to doseglo, naj bodo naše . podružnice, ki so posejane ši-H rom t>o tej deželi domala prav povsod, koder živijo naši ljudje. središča za zbiranje podatkov o nakupovanm voinih vladnih obveznic med življcm - slovenskega pokolenja- Njim naj naznanijo fvsi — po »camezniki in skupile — koliko obveznic so kupili in za koliko. Podružnice same naj vsa-1 ika v svojem okolišču skrbijo i za to. da bo to vedela cela naselbina, oziroma celo področje " vsake podružnice posebej. k Vsaka naša podružnica naj > natanko zafpisuie vse te podat-1 k*o — število obveznic in znes-j ke. ki so se plačali za kupljene bonde. K Ko bo konec te kampanje. J- nai vsaka naiša podružnica ■ pošlje vse podatke, gi se bodo tikalt tega nakupovanja, v ta t urad. Tretje vojno posojilo in naša ^ navodila } Združene države so v vojui, h v vsiljeni vojni, v kateri gre 1 za to, da se za vselej zavije , v; at barbarskemu fašizmu vseli vrst, v kateri gre za od-prafvo raszbojnišike nasilnosti in S n stal ;te v trajnega pa pravič- J nega miru, v kateri gre za zma go demokracije in z njo tudi 1 za rešitev, osvoboditev in zdru j žitev za>*užnjenega pa raztepe-nega slovanskega naroda v sta 1 ri domovini. _ Toda za vsako vojno je tre- \ ba denarja, denarja in zopet ( denarja. Zato se zdaj naša vlada že tretjič v tem svetov- ( nem pokolju, izzvanem od Nem »"ije, Italije in Japonske, pbra- , ča de ameriškega ljudstva s pozivom, naj jo založi z denarjem, da more uspešno nadaljevati boj, ki napoveduje zadnjo 'iro nemški gospodovalnosti in j^ponski vladohlepnosti, med tem ko so Italijani, že na kolenih. Vsak dolar, ki Se vloži v to vojno posojilo, porr^ni nov že-bclj za trugo roparskega osi-šča. Vsaka vladna vojna obveznica, ki jo kdo kupi. pospeši Tana^ro demokratičnih vojska nad temnimi si i am i fašističnega barbarstva in prihod čredne dobe. ko se ljudem ne bo več fcieba tresti pred strahotami mednarodnega razbojništva in ko bo vsakdo varen pr«ed pomanjkanjem svobodno užival f>8dove svojega truda. Vrh vsega tega je denar, ki se da za vojne vladne obveznice ali bond.o, tudi z gospodarskem stališča zelo pametno in plodo-[ nosno porabljen Po dojočenem roku s^e bo kupcu obveznic vr-V»51 z obrestmi vred. Kajti te obvez-iice niso davek, nego hra nilno vloge pri najzanesljivejši in naTvamejšj tvrdki na svetu — pri vladi združenih držav L amoi:iških- To so telitni in jasni razlogi, zakaj naj naši ljudje po Naše gibanje V dobi od 9. do 16. septembra se je prijavila v ta urad nova podružnica št. 92 SANS v St. Michaiel. Pa., nastala iz dru štva 190 SNPJ- V istem času so nam poslale prispevke sledeče' podružnice; številka 1 SANS, Detroit, Mich. $100,00; št. 9 SANS v Willock, Pa., $5.68; številka 12 W. Alliquippa, Pa., $29,25; številka 23 SANS, St. TJouK Mo. $15,25; številka 33 SANS Bridgeport, O., $6.25; številka 47 SANS, Pueblo, Colorado, $5.00 št. 52 SANS v Ohicasro. Til. $12,25; številka 53 SANS, Johnstown, Pa. $8. Shodi, seje, sestanki in prireditve — * "Zadnja seja podružnice št. 2 SANS v Chicago, I1L, je bila Knjiga je potebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo AMERICAN WILD LIFE V knjigi je natančno popisano Uv-Ijenje posameznih živali, živečih na suhem, v morju in v zraku, tako da bo Taukdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro $.v»lstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj i» življenja divjih' žlvaU. kar ma doaedaj Se ni bUo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda le alednjič izfila v eni aaml knjigi, ki pa pri vsem avojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo s užitkom bral lovec, ker navaja in popiauje vse živali, ki jih Je dovoljeno ln prepovedano atreljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo aH Škodujejo ter aled-OjlC ribi i, ker so v knjigi naStete VSE RfBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 887 SLIK (fotografij) ; « slik t naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter Ima 778 ■toani. Velikost knjige je • z C infev. Knjiga opisuje sesavee, ptite, ribe, ka-Mja, v.iodno Indijko otočje to . __1-1 -L „ Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Ja- Zastave vodilnih držav-V pol- pomka p^nk Južna Amerik, (serml del), nih barvah, vsega skupaj 56; ce- Jnfna Amerika (Jninl del), Afrika, Severna _ j , Amerika, Kanada. Združene države. Mehika. O- la vrsta narodnih barv. Vrdnja Amerika ln Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. ---SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih rado- < vednost nima obzorja Jk Ta atlas, ki mm sebe popravlja, Ima namen X ■ I I 1 tfl'Xr reži H marsikatera nasprotujoča si vprašanja, M ■ j ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so ^m skladišče svetovnega taanja ia podajajo rss- sežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra- PO P O S T I Jine ln globočlno oceanov in Jezer, dolgost naj- ___ daljfiib rek ln prekopov, povrflno poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov In vlwtkoftt svetovnih gora. Tu so odgo- ......... vorl na mno^a dnnafioja vpraKanja. ,J-—-;- 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenlc Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, H. Y.