PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 139 (8832) TRST, sobota, 24 junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L)oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija« v gozdu pod Vojskem prt Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI SUNEK NOVEGA DENARNEGA POTRESA? ZAČASNO ZAPRTE VALUTNE BORZE V EVROPI ZARADI PROSTEGA NIHANJA FUNTA ŠTERLINGA Mednarodna špekulacija je spravila angleško valuto na rob razvrednotenja Nevarnost verižne reakcije zlasti valut, ki so še vedno vezane na angleški denar LONDON, 23. — Mednarodno monetarno tržišče je zopet zajel Val špekulacij, ki imajo to pot kot tarčo funt šterling. Angleška valuta ie v zadnjih dneh močno oslabela — nekateri opazovalci v tej tvezi ugotavljajo, da se je njena Vrednost začela krčiti najprej na ameriškem tržišču, to pa bi zopet lahko pomenilo določen pritisk na monetarni odbor EGS, ki prav te dni zaseda v Luksemburgu in ki te kakor znano ubada pretežno s težavami, ki izhajajo prav iz ameriške denarne sfere — ter do-*egla predsinočnjim najnižjo raven 2,5630/50 dolarja za funt. Funt šteriing že dalj časa ne predstavlja več rezervne valute, kar ie bil v preteklosti skupaj z ameriškim dolarjem, je pa še vedno ena izmed najmočnejših evropskih valut tar ima zato precejšen vpliv tudi la druge zahodne valute. Pri svojem zadnjem padcu je tako potegnila za seboj tudi nekatere tuje Valute, zlasti skandinavske, ter italijansko liro, ki je v pariteti z dolarjem nazadovala za 3,2%. Na Podlagi dogovora v sklopu EGS, Po katerem so posamezne valute v skupnosti vezane druga na drugo, tako da če se pri eni spotakne, io avtomatično in v danih mejah Podprejo narodne banke drugih članic, so v zadnjih dneh evropske države odkupile za približno 200 milijonov funtov šterlingov ter tako Zadržale nazadovanje angleškega denarja. Sami Angleži so od znotraj tudi podprli svojo valuto s tem, da so dvignili uradno diskontno mero s 5 na 6%. Omenjeni ukrepi pa niso mogli | Preprečiti nadaljnjega šibenja funta in London je odvezal funt od ostalih Valut v Evropi ter ga prepustil pro-• stemu nihanju, pri tem pa izrecno Poudaril, da funta ne bo devalviral, in sicer iz dveh razlogov: pr-; vič, ker to ni potrebno spričo u-godnega položaja plačilne bilance in drugič, ker je šibkost funta posledica mednarodnih špekulacij in j torej začasnega značaja. Hkrati s tem so Angleži zaprli Valutne borze do torka, včeraj pa So prevzele podoben ukrep tudi Ita-! lija. Norveška, Avstrija, Švica, Por-I tugalska, Južna Afrika, Rodezija, I Zah. Nemčija, Danska, Grčija, Španija Izrael, Švica in nekatere druge države. Ukrep je med drugim Prizadel angleške turiste, ki so v tujini in ki oblegajo banke in menjalnice, da bi jim menjale valuto. V Grčiji so banke odklonile vsako Pomoč, španske banke jim sicer menjajo funte, a po nižjem tečaju, ha francoskem letališču Orly sprejemajo od posameznih turistov le omejene vsote v angleški valuti (do Vrednosti 500 frankov, in sicer po tečaju 11,40), avstrijske banke in Menjalnice so poleg funta »devalvirale. tudi druge zahodne valute ter jih — razen nizozemskega flo-Hnta in švicarskega franka — plačujejo 5% niže kakor predvčerajšnjim. Nižji tečaj velja tudi za liro. Vendar poročila z Dunaja ne prebirajo novega kurza za italijansko Valuto. Francoski minister za gospodarstvo V. Giscard D'Estaing se je včeraj zjutraj sestal s predsednikom Pompidoujem in po sestanku najavil. da se bo danes v Parizu sestal odbor guvernerjev narodnih bank iz države članic Evropske gospodarske skupnosti. V Franciji se pena zlatu naglo dviga: zlato v ingotih je včeraj dosegla kotaci-io 9.860 frankov za kilogram (poprej 9.685), napoleon je poskočil na jft.70 franka, a cena zlata v do-terjih na 64,56 dolarja na unčo. Iz Zahodne Nemčije poročajo, da je tudi ameriški dolar močno nazado-val in dosegel najnižjo raven 3,15 •barke. Japonska banka za seda, nadaljuje odkupovanje tujih valut, da bi pa zavrla pritisk na yen in ndvrnila nevarnost nove revalvacije Pa je znižala uradno diskontno mero ter napovedala za 17. julij vzporedno znižanje obrestne mere. Japonsko gospodarstvo je trdno in plačilna bilanca izkazuje velik presežek. Švicarska narodna banka je za danes sklicala nujen sestanek vodstva v Zurichu, ki se ga bo udeležil tudd minister za finance Cellio. V Italiji je Urad za menjavo U1C Včeraj zjutraj razposlal vsem bandam brzojavko, s katero jim je sPoročil sklep o prekinitvi valutnih jnansakcij. Guverner Narodne banke Carli se je že navsezgodaj sejta! z zakladnim ministrom Colom-bom, s katerim sta sprejela sklep 0 zaprtju valutnih borz. Danes bo Potoval v Luksemburg, kjer zaseda monetarni odbor EGS, glavni Ravnatelj zaklada dr. G. Miconi. Tudi pri nas so torej valutne tran-Sakcije ustaljene, zakladno mini-Strstvo pa je odločno demantiralo Just, da bi nameravali devalvirati uro. Kar zadeva angleške turiste v Italiji, so sinoči sporočili iz Rima, da tamkajšnji urad »American Ex-j»ess. redno odkupuje tuje valute. Načelnik urada je izjavil, da bo morebitno zgubo kril osrednji urad družbe v New Yorku, kakor se je Jgodilo ie ob drugih priložnostih. PO ŠTIRIH DNEH INTENZIVNIH RAZGOVOROV V VARŠAVI Jugoslovanski predsednik Tito zaključil obisk na Poljskem Pozitivna ocena srečanj s poljskimi državniki in partijskimi voditelji - Skupno poročilo o razgovorili Zaprtje menjalnih borz je prizadelo tuje turiste v Italiji. Na sliki vidimo gnečo turistov v menjalnem uradu v American express v Rimu, ki je (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 23. - Tito se je vrnil danes ob 12.45 s posebnim letalom s svojega tretjega uradnega, po njegovih besedah zelo u-spesnega obiska na Poljskem Na beograjskem letališču so predsednika pozdravili podpredsednik SFRJ Krste Crvenkovski, predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, predsednik zveznega izvršnega sveta, Džemal Bijedič, drugi jugoslovanski visoki funkcionarji ter zastopniki diplomatskega zbora. V svoji izjavi na letališču je Tito poudaril, da so razgovori s poljskimi državnimi in partijskimi voditelji nedvomno pomemben korak k nadaljnji krepitvi prijateljstva in napredku sodelovanja s socialistično Poljsko. V razgovorih o dvostranskih odnosih so po besedah Tita \ gotovih, da se sodelovanje ugodno razvija in stalno razširja. V izmenjavi misli o sedanjem stanju na svetu, posebno v Evropi, je prišla do izraza enakost oziroma velika sorodnost pogledov Tito je pripomnil, da se je posebno raz-govarjal o napredku sodelovanja v Evropa, o potrebi pospešitve priprav za sklicanje konference evropske varnosti in sodelovanju in da je bilo soglasno ugotovljeno, da se pozitivni procesi v Evropi morajo stalno vzpodbujati in prenašati na vedno širša področja. Predsednik Jugoslavije je dodal, da se odprta vprašanja na svetu morajo hitreje reševati, ker brez tega ne more biti trajnega miru in varnosti. V zvezj s tem je Po besedah Tita prišla v razgovorih do izraza skupna odločnost, da se prispeva k izhodu iz sedanjega stanja v In-dokini in na Bližnjem vzhodu. Potem, ko je poudaril velik napredek Poljske, prisrčen sprejem in občutke prijateljstva poljskega naro- nja in zaupanja. V sporočilu se med drugim ugotavlja, da se zad pje čase sodelovanje uspešno razvija na vseh področjih. Predsednik ZKJ in prvi tajnik poljske partije sta ugodno ocenila tudi razvoi sodelovanja med obema partijama, ootrdila pripravljenost obeh partii, da nadalje razvijata plodno in obo jestransko koristno sodelovanje in se sporazumela o potrebi pogostejših srečanj med voditelji obeh partij in stikih na drugih stopnjah. Glede jugoslovansko - poljskih odnosov, je v razgovorih ocenjeno da da do naroda Jugoslavije, je Tito j postajajo vedno bolj vsestranski in na kraju ugotovil, da ni ovir, da bi sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo postalo še bolj vsebinsko, prijateljstvo pa še trdnejše. Med obiskom na Poljskem je predsednik Tito. kot se ugotavlja v skupnem poročilu, ki ie bilo nocoj objavljeno istočasno v Beogradu in Varšavi, imel zelo plodne razgovore s prvim tajnikom Poljske združene delavske partije Edvardom Gierekom, predsednikom državnega sveta Henrikom Jablon 6kim in predsednikom ministrskega sveta Pjotrom Jaroszeviczem. Razgovori so potekali v ozračju prijateljstva, prisrčnosti, odprtosti in polnega medsebojnega razumeva- Menjalnice in zasebniki po Italiji so včeraj odkupovali tuie valute po naslednjih tečajih: dolar 580 - 584 lir, švicarski frank 158 - 160. francoski frank 120 - 122 in nemška marka 183 - 184 lir. Založniki ukinili ponedeljkovo izdajo RIM, 23. — Na skupščini založnikov dnevnikov, ki je bila 22. t.m. v Rimu, so sklenili ukiniti ponedeljkovo izdajo s 26. junijem. Zveza italijanskih založnikov pravi, da je sprejela ta ukrep zaradi finančnih težav. Sklep so sprejeli vsi dnevniki razen «l'Unita», «Paese sera» in «L'Ora», ki so na skupščini založnikov obrazložili svoje stališče. Redno bodo izšli tudi športni dnevniki «La Gazzetta dello Šport., «Tut-tosport» in «Corriere dello Sport». Ukinitev ponedeljkove izdaje je sprožila velik odpor med prizadetimi časnikarji in stavci. Zveza italijanskih časnikarjev obsoja ta samovoljni ukrep in je za jutri sklicala v Rimu sestanek predstavnikov vseh prizadetih časopisov in predstavnikov deželnih združenj. Sklepali bodo o stališču, ki ga je treba zavzeti, da se prepreči odločitev založnikov. Pričakuje se, da bodo že jutri stavkali časnikarji in stavci vseh dnevnikov, ki izhajajo tudi o ponedeljkih. Časnikarska zveza je pozvala prizadete časnikarje, naj se v nedeljo javijo redno na delo. bil včeraj odprt (Telefoto ANSA - UPI) ......................................mn,.»...m... m.,...,................ DANES SESTANEK KD, PSDI, PRI IN PLI ZA SESTAVO SREDINSKE VLADE Leve struje krščanske demokracije ne bodo sodelovale v novi vladi Andreotti se je sestal s tajnikoma liberalcev in socialdemokratov - Seja osrednjega vodstva PRI - V torek skupna seja obeh domov parlamenta za izvolitev ustavnega sodnika RIM, 23. — Mandatar Andreotti se pripravlja za sestavo nove sredinske vlade z liberalci. V Rimu pričakujejo, da bo vlada dokončno sestavljena najkasneje v ponedeljek, na kar bo Andreotti umaknil svoj pridržek in predložil predsedniku republike v podpis zadeven dekret o imenovanju ministrov. ' Predsednik republike je danes sprejel na Kvirinalu Andreottija. Mandatar je Leoneju obrazložil potek pogajanj za sestavo nove vlade. Poleg tega je imel Andreotti danes ločene sestanke s tajnikom PLI Malagodijem, tajnikom PSDI Tanassijem in ministroma Valsec-chijem in Donat Cattinom. Andreotti se je kot predsednik sedanje vlade pogovarjal tudi z zakladnim ministrom Colombom in guvernerjem Banca dTtalia Carlijem o mednarodnem svetovnem denarnem položaju v zvezi z odločitvijo britanske vlade, ki je uvedla prosto nihanje funta šterlinga. V zvezi s sestavo nove vlade se je poslanec Bressani, član skupine prijateljev Mora, sestal s predsednikom demokristjanske poslanske skupine Piccolijem. Bressani mu je sporočil, da morotejci ne bodo vstopili v novo Andreottijevo vlado. To pomeni, da nihče od Morove skupine, začenši s samim Morom, ne bo sprejel nobenega mesta v sredinski vladi z liberalci. Piccoli se je snoči pogovarjal tudi s predstavnikom leve struje krščanske demokracije «forze nuove. Foschijem in Fracancianijem, ki so mu prav tako sporočili, da ne bodo sodelovali v Andreottijevi vladi. Iz tega je razvidno, da vse leve skupine krščanske demokracije, ki predstav- ............ ni...mn........................ NADALJUJEJO SE ZLOČINSKI NAPADI PROTI SEV, VIETNAMU LETALA ZDA BOMBARDIRALA HANOJ v Najmanj tri rakete so padle na središče mesta - Se ne-dokončen obračun žrtev med civilnim prebivalstvom HANOJ. 23. — Ameriško letalstvo je z raketami bombardiralo severnovietnamsko glavno mesto. Kot poročajo zahodne agencije iz Hanoja, se ie alarmna sirena ogla sila ob 17.45 po krajevnem času, takoj nato pa so najmanj tri ra kete padle na samo središče mesta. Protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo. Alarm je trajal 31 minut. Točnega obračuna žrtev in škode, ki ga .ie povzročil zločinski napad na glavno mesto Severnega Vietnama. še, ni. Po prvih vesteh, ki jih je objavila sevemovietnamska ti skovna agencija, je ena izmed raket padla na pokopališče, kjer je bil neki moški ubit, več oseb pa ranjenih. Druga raketa je padla na neko cerkev ter jo popolnoma porušila. Izpod ruševin so povlekli truplo nekega kmeta, ranjencev je precej, vendar njihovo število ni znano. Ista tiskovna agencija je tudi sporočila, da so od ponedeljka sem sestrelili nad severnovietnamskim ozemljem kar osem ameriških letal. Od začetka vojne v Indokini so Američani zgubili skupno 6.673 letal. Poleg običajnih akcij nad Severnim Vietnamom ie ameriško letal stvo danes intenzivno bombardi ralo severne predele Južnega Vietnama. ki so v rokah osvobodilnih sil. Akcij so se udeležile tudi leteče trdnjave «B 52». coski obrambni minister Michel De-bre od 5. do 11. julija uradno o-biskal ZDA. WASHINGTON,. 23. - V krogih Pentagona so sporočili, da bo fran- namestnik Čiao Kuan-hus in drugi vladni funkcionarji. Svoje pogovore s kitajskimi voditelji je Kis-singer zaključil že včerai. ko se je še zadnjič sestal z ministrskim predsednikom Čuenlajem. Kot je bilo pričakovati, niso o obisku, ki je trajal štiri dni. objavili nikakršnega uradnega poročila. Sploh so bili pekinški pogovori zaviti s najstrožjo tajnost Po mnenju opazovalcev pa ni pričako vati, da bi obisk Nixonovega svetovalca privedel do kratkoročnih premikov glede reševania vietnamske krize. ljajo približno eno tretjino stranke, ne bodo sodelovale v novi vladi. Po sestankih s predstavniki levih struj se je Piccoli srečal z Andreottijem in tajnikom stranke For-lanijem, katerima je sporočil odločitev morotejcev in ostalih levih struj. Danes se je sestalo osrednje vodstvo republikancev, ki je proučilo Andreottijev vladni program in sprejelo nekaj popravkov, ki jih bo delegacija stranke na jutrišnjem skupnem sestanku z Andreottijem predlagala, da se vnesejo v vladni program. Na sestanku osrednjega vodstva so razčistili tudi spor z namestnikom tajnika Battaglio, ki je pred dnevi podal ostavko. Vodstvo je ugotovilo, da spor ni imel političnega značaja in da je zaradi tega zadeva zaključena. Na Montecitoriu je bila danes konferenca predsednikov poslanskih skupin. Ob navzočnosti predsednika Pertinija so razpravljali o skupni seji obeh domov parlamenta, ki bo v torek za izvolitev člana ustavnega sodišča in za izvolitev nekaterih članov višjega sodnega sveta. Med sestankom je načelnik komunistične skupine Natta načel vprašanje sestave stalnih parlamentarnih komisij, na kar mu je predsednik Per-tini zagotovil, da bodo to naredili v najkrajšem času. Podoben sestanek je bil tudi v Palači Madama pod predsedstvom predsednika senata Fanfanija. Danes se je sestalo tudi osrednje vodstvo PSI, ki je obravnavalo vprašanje izvolitve člana ustavnega sodišča na mesto bivšega predsednika Brance. Vodstvo je pooblastilo parlamentarni skupini, da predložita kandidaturo poslanca odvetnika Leonetta Amadeia. Kot je znano, so socialisti svoj čas kandidirali poslanca Bassa, ki pa ni bil izvoljen. Poleg tega je osrednje vodstvo razpravljalo tudi o pripravah za vsedržavni kogres stranke in je sklenilo, da se bodo glasovanja na kongresu udeležili tudi novi člani stranke, ki so se vpisali do današnjega dne. Zaključeni razgovori Perišič-Ferrara BEOGRAD, 23. - Dr. Zvonko Perišič, svetnik zveznega tajnika za zunanje zadeve, in Renato Ferrara, opolnomočeni minister italijanske vlade, sta končala danes v Dubrovniku dvodnevne razgovore o pripravah sklicanja 18. rednega zasedanja stalne mešane jugoslovansko - italijanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. 18. zasedanje mešane komisije bo konec tega leta v Italiji. DAKA, 23. — Britanski zunanji minister Alec Douglas Home je dospel danes na dvodnevni obisk v Dako. trdnejši in dolgoročnejši in da razlike v poteh graditve socializma v dveh državah ne ovirajo uspešnega razvoja medsebojnih odnosov. Dosežen je bil sporazum o sklenitvi nove konzularne konvencije in podpisan dopolnilni sporazum, s katerim se predvideva, da se medsebojna blagovna izmenjava 1971-75 poveča od 850 milijonov nad 1 milijardo dolarjev. V razgovorih o gosoodarskem sodelovanju so posebno opozorili na mož'osti razvoja industrijske kooperaciie v avtomobilski industriji, proizvodnji gospodinjskih strojev, v proizvodnji traktorjev, kmetijskih in gradbenih strojev, v elektroniki in drugih področjih ter izrazili zanimanje za sodelovanje na področju energetike in v ladjedelniški industriji. Med izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih o vprašanjih odnosov in sodelovanja komunističnih in delavskih partij, naprednih in osvobodilnih gibanj so. kot se poudarja v poročilu, z zadovoljstvom ugotovili enakost oziroma sorodnost stališč. Obe strani sodita, da s« v sedanjih mednarodnih odnosih javljajo globoke družbeno -"olitične in gospodarske spremembe. katerih osnovni nosilci so sile miru. socializma in napredka ki se vedno bolj uveljavljajo. Ugo tovljeno je bilo. da na sedanji mednarodni položaj posebno vplivajo napori za nadaljno krepitev metode pogajanj in reševania spornih vprašanj z mirnimi sredstvi na osnovi načel miroljubne koeksistence, ob spoštovanju zakonitih nravic in interesov vseh držav. Pozitivno so ocenili stike med državniki in sporazume med velikimi silami in pri tem posebno poudarili pomen sestanka voditeljev SZ in Poljske s predsednikom Nixonom ter ne davnih razgovorov predsednika Jugoslavije s partijskimi in državnimi voditelji Sovjetske zveze. Obe strani sodita, da obstajajo pogoji, da se takoj prične z večstranskimi pripravami za sklicanje konference o evropskem sodelovanju in varnosti. Izraženo ie bilo prepričanje da bi zmanišanit oboroženih sil v Evropi in drugi podobni ukrepi prispevali k procesu graditev evropske varnosti. BOŽO BOŽIČ f • -*r.y f \ DANES sami vaških Henry Kissinger zapustil Peking PEKING, 23. — Nixonov odposlanec Henry Kissinger je zaključil obisk v Pekingu ter odpotoval proti Washingtonu, kamor bi moral dospeti še nocoj. Na letališču so se od njega poslovili kitajski zunanji minister Či Peng-fei njegov Britanska vlada je sklenila za- ~ ~~ I Hbrali časno uvesti nihajoči tečaj funta šterlinga. Zaradi tega ukrepa so tako v Veliki Britaniji kot v vsej zahodni Evropi in mnogih drugih državah zaprli valutne borze do torka. Funt šterling je bil že dlje časa na prepihu, zlasti zaradi velikih špekulacij, ki so zajele predvsem angleško valuto. Ukrep londonske vlade je močno prizadel angleške turiste v tujini. Mandatar Andreotti bo imel danes sestanek z delegacijami KD, PSDI, PLI In PRI, da se dokončno dogovorijo o sestavi sredinske vlade z liberalci z zunanjo podporo republikancev. Včeraj je Andreottija sprejel predsednik republike. Mandatar je Leoneju obrazložil potek pogajanj za sestavo vlade. Vse leve struje krščanske demokracije so uradno sporočile, da noben njihov pred- stavnik ne bo vstopil v Andreottijevo vlado. Po štiridnevnih intenzivnih pogovorih, ki jih je imel v Varšavi s poljskimi državnimi in partijskimi voditelji, se je jugoslovanski predsednik Tito vrnil včeraj v Beograd. Ob prihodu na letališče je varšavske pogovore označil za zelo koristne za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. Kmečka zveza je včeraj predložila svojo kandidatno listo za volitve v kmečko bolniško blagajno, ki bodo v četrtek, 29. t.m. Lista bo na glasovnici označena s številko 2. Kandidate so kmetje sestankih. V okviru tržaškega velesejma je bilo včeraj na vrsti VII. mednarodno posvetovanje o lesni trgovini. Posvečeno je bilo vprašanju italijansko - avstrijske izmenjave rezanega lesa. Slovensko amatersko gledališče je sinoči uprizorilo v krstni izvedbi dramatizirano novelo Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku*. Posebno obeležje je premieri dala prisotnost pisatelja Cirila Kosmača, ki je tudi spregovoril o svojem delu in njegovih moralnih in etičnih vrednotah za današnji čas. Kljub sodelovanju v vladi z liberalci, ki jo sestavljajo v Rimu, se je socialdemokratska PSDI v Gorici in v Trstu izrekla za nadaljevanje levega centra v krajevnih upravah. PISMO IZ RIMA Na tisoče oseb, povečini žensk in otrok, je priredilo včeraj pred washing-tonskini Kapitoloni demonstracijo proti vojni v Vietnamu. Demonstrante sla vodili pevka Joan Baez in filmska igralka Candice Bergen. Demonstracija je potekala pod geslom »Ameriške ženske in otroci za ženske in otroke iz Vietnama«. Kot vidimo ua sliki, so bili nekateri .demonstranti, še v plenicah (Telefoto ANSA-UPl) Sreča je tu! čeprav nihče tega noče priznati, obstajajo trenutki, ko vsakogar zajame ginjenost ter se mu solzica pojavi v očesu: kot na koncu holliivoodskih filmov, ko prevlada ljubezen, nakane zlobnežev so odkrite in hudobneža odženejo. Za glasbeno spremljavo pa kak nežni valček, ali pa tudi himna ameriške mornarice. Enega takih trenutkov bomo kmalu doživeli — mogoče ie jutri zvečer — ko se bo Andreotti ves srečen povzpel po stopnišču Kvirinala s seznamom norih ministrov. To ie vri iz kute"C formula, stara koi svm • to so velike ljudske drame, od biblijskega pogreznjenii Luciferja pa do :anrčrnskih povevk. Skratka, tv je zmaga dobrega nad zlim. V takih štorijah se ta-advo pojavlja ion: stareisi siric, grob jan in rtfni nez-v.Ucoipiež. ki pa pod 'irono kri ko skriva zimo srce ter je nkoncu tudi sam ganjen in 'cče svoj «dn». Ali se spominjate. kako smo še pred nekaj dnevi živeli v vzdušju dramatične negotovosti, ko smo se spraševali, kaj poreče secialdemokratski stric? Njegov odpor proti ministrskim stolčkom je že prešel v pregovor. Nagonsko, kot mačka pred ognjem, beži pred vladnimi funkcijami zaradi prirojenega nezaupanja do oblasti. Tako da smo se vsi prav pošteno oddahnili, ko je končno pristal, in smo bili presrečni. Seveda, stvari se pač ne rojevajo brezhibne, posebno ko gre za dogodke, ki jim je usojeno, da ostanejo zapisani v knjigo zgodovine. Vsekakor pa, čim bolj je porod težak, toliko več sreče vzbuja prvo vekanje novorojenčka! Torej, vse je prav, kar se dobro konča. In tako bo zagledala luč sveta nova vlada «ši-roke demokratične konvergence», s triumfalnim povratkom liberalcev na oblast, za kar gre zasluga Malagodijevi desetletni nesebičnosti, pa tudi dobrohotni La Malfovi pomoči. Končno bodo najbolj zapostavljeni sloji imeli v sami vladi odločne zagovornike njihovih interesov : družbena napetost zadnjih let bo popustila, tako da prihodnja jesen ne bo vroča. Nasprotno, to bo prijetno sveža jesen, tako da bodo žene delavcev lahko čimprej oblekle dragocene kožuhe, ki si jih bodo v tem času lahko privoščile. Demokracija bo doživela močan in hiter razmah, potem ko so bili kalni manevri ((naprednejših ravnove-sij» onemogočeni. In naj vas ne skrbi, da bo nova vlada imela v parlamentu izredno skopo večino. Pot v raj — to je znano — je ozka in težavna. Red bo prav gotovo ponovno vzpostavljen, saj so bili prs-vratneži razkrinkani. Sile javnega reda bodo tako lahko posegle brez strahu, da bi se zmotile. Moč lire bo narasla do zvezd, industrijci pa bodo v hipu umaknili svoje kapitele iz švicarskih bank ter jih investirali v družbene storitve, za katere bo velikodušno pripravila načrt Confindustria. Sicer pa so prve simptome, da se nam pripravlja nova Indija Koromandija, že zabeležili na borzi. Po obdobju dramatičnih padcev je borza takoj pozitivno reagirala, čim se je pokazala perspektiva rešitve krize s formulo «tri plus ena». V nekaj dneh so se kvote zvišale, nadoknadene so bile zgube zadnjih tednov. Presenetil je povišek delnic «Generali» in «Mira Lanza», pa celo nesrečne «Montedison» so pridobile nekaj točk. Cena zlata, ki je nenehno naraščala, pa se je stabilizirala. To je najbolj zanesljiv dokaz, da se po vsej deželi nezudržno širi val zaupanja. -Mogoče pa obstaja neka druga razlaga za nenadno povišanje koia.ri na borzi: že veste, da ie včeraj začelo stavko en milijon in sedemsto tisoč poljskih delavcev. Po našem mnenju so prav ti grobi, toda občutljivi obdelovalci. zemlje nakupiti delnice, da bi se obvarovali pred nevarnostjo stavke, h kateri jih neprevidno silijo sindikalisti treh konfederacij. Prav res je, da prihaja vzgled patriotične-ga zanosa vselej prav od zdravega delovnega ljudstva! MARIO DEZMANN PRED VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO Včeraj predložena lista kandidatov Kmečke zveze Lista KI je označena s številko 2 - Pismo in pojasnilo o nekem odstopu Za prve volitve v pokrajinsko kmečko bolniško blagajno, ki bodo 29. junija, je včeraj član izvršnega odbora Kmečke zveze Srečko Orel predložil listo kandidatov, ki so jih sami kmetje zbrali na vaških sestankih. Lista Kmečke zveze ima številko 2, ker je prej predložila listo bonomijanska organizacija Coldiretti (Zveza neposrednih obdelovalcev), čeprav so bila v teku pogajanja, da se omogoči v u-pravnem odboru bolniške blagajne tudi zastopstvo manjšinske liste. Na kandidatni listi Kmečke zveze je samo devet kandidatov za odbor, en kandidat za nadzornika in en kandidat za namestnika nadzornika, kot je sklenil glavni odbor, da se omogoči zastopstvo druge liste, ker je obstoječi zakon krivičen in nedemokratičen. Kmečka zveza bi lahko predložila več kandidatov, omejila pa je število prav zaradi načela demokracije in čimbolj popolnega zastopstva v vodilnih organih bolniške blagajne, čeprav na to ni pristala organizacija Coldiretti. Lista štev. 2 Kmečke zveze je tako sestavljena: Alfonz Guštin kmet (Col), Alojz Debeliš, kmet (Sv. Magdalena), Dušan Kodrič, kmet (Kolonkovec), Marij Bernetič, kmet (Gročana), Evgen Kalc, kmet (Padriče), Josip Perčič, kmet (Salež), Leopold Radetič, kmet (Medja vas). Drago Starc, kmet (Prosek), Remigij Tul, kmet (Korošci). Za nadzornika Piero Crevatin, kmet (Milje) in za namestnika nadzornika Josip Sancin, kmet (Dolina). Na kandidatni listi, kot je razvidno, je v enem primeru razlika od seznama, kot smo ga objavili v nedeljski številki. Namesto Vincenca Križman-čiča je namreč na kandidatni listi Evgen Kalc. Kako je nastal ta značilen primer, nam pojasnjuje naslednje sporočilo tajništva Kmečke zveze. V sredo. 21. t.m. je v urade Kmečke zveze namreč prišlo naslednje pismo, ki smo ga dolžni objaviti ne samo zaradi izrecne zahteve podpisnika, predvsem pa zaradi tega, da je zadeva vsem jasna. Pismo se glasi: «Podpisani Križmančič Vincenc iz Bazovice štev. 207 sem v nedeljski številki Primorskega dnevnika 18.6.1972 opazil, da je med drugimi kandidati na listi. ki jo predlaga Kmečka zveza za volitve v kmečko bolniško blagajno v Trstu, tudi mo-e ime. Izjavljam, da ne sprejmem kandidature na Vaši listi in zahtevam, da me izbrišete iz Vaše liste in moj odstop objavite v «Primorskem dnevniku». S spoštovanjem Križmančič Vincenc Bazovica. 18.6.1972». Resnici na ljubo se je vsa zadeva razvijala takole: 1. V sredo, 16. t.m. je bil v Bazovici zelo dobro obiskan sestanek, na katerega je Kmečka zveza povabila, kot v mnogih drugih krajih, volilne upravičence, da jim obrazloži velik demokratični pomen teh prvih volitev za bolniško blagajno in da si sami izberejo iz svoje srede kandidate, ne glede na to če so njeni člani ali ne Med drugimi predlaganimi .je bil Vincenc Križmančič. ki je dokazal, da razume kako je važna enotnost kmetov in je javno sprejel kandidaturo, kljub temu. da ie član novega odbora organizacije iz Ul. Roma. o čemer je bil tudi govor na sestanku. 2. V soboto 17. t.m se je sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je potrdil kandidate, ki so si jih kmetje sami izbrali na vaških sestankih in zato tudi Križmančiča. ki ie na sejo poslal svoje pozdrave in pod pisan sprejem dandiature. 3. V nedeljo je v «Primorskem S dnevniku* izšel seznam potrjenih! kandidatov, ki je naravno vseboval | tudi njegovo ime. 4. Ko sta pa v ponedeljek. 19. t.m. predstavnika Kmečke zveze obiskala omenjenega Križmančiča. da mu izrečeta zahvalo Glavnega sveta in da ga opozorita, da je treba podpis na izjavi o sprejemu kandidature overoviti, se jima je opravičil, da mora kandidaturo u-makniti, ker se je premislil po telefonskem pozivu, ki ga je prejel v nedeljo, po objavi seznama v »Primorskem dnevniku*. Predstavnika Kmečke zveze nista mogla drugače kot izraziti obžalovanje in se dogovoriti z njim. da se njegovo odposlano toda še ne prejeto pismo objektivno objavi in obrazloži, brez vsakega polemičnega namena Zaradi te odpovedi ie nato sprejel kandidaturo z velik.m čutom od govomosti in požrtvovalnosti Evgen Kalc, ki je bil tudi med predlaganimi na omenjenem javnem sestanku. tamega filma Tržaškega filmskega kluba in zmagovalcem razdelili nagrade. Velik uspeh je dosegel mladi član kluba Sergij Cesar, ki je s filmom »Kamniti kruh* osvojil tretje mesto in prejel pokal ustanove «Ita-lia nostra*. Film prikazuje delo in življenje naših kamnarjev. ŠOLA GROPADA-PADRIČE vabi na proslavo ob poimenovanju šole po pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu, ki bo jutri, v nedeljo, 25. t. m. ob 17.30. Istega dne bo odprta razstava šolskih ročnih del in risb. Vljudno vabljeni! NA 24. MEDNARODNEM VELESEJMU Razprava o avstrijskih dobavah rezanega lesa italijanskemu trgu Avstrijci kritični do naših storitev, tukajšnji operaterji pa do avstrijske trgovine - Danes v ospredju eksotičen les Lep uspeh filmskega amaterja Sergija Cesarja V mali dvorani gledališča Verdi so snoči predvajali nagrajene filme v okviru internega natečaja dokumen- ma dr. Slocovicha, je podtajnik Belci orisal pomen vsakoletnega srečanja o problemih mednarodne lesne trgovine v našem mestu, ravnatelj za gozdno gospodarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo Pizzigal-lo pa je opozoril na nezadržno naraščanje svetovne potrošnje lesa. ki se bo sodeč po sedanjem razvoju kar podvojila do leta 1985. Nato je spregovoril podpredsednik avstrijske zveze lesnih trgovcev dr. Fundulus. ki je načel vpra sanje avstrijskih dobav rezanega lesa za italijansko tržišče. Drugi predstavnik Avstrijske zveze trgovcev z lesom dr. Bassetti je v zvezi s tranzitom čez Trst obžaloval, da prihaja včasih do določenih nesporazumov, ki zadržujejo njegov razvoj. Tako je dejal, iiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiu PRED RAZPRAVO 0 NOVEM NAČRTU Zfl ITALIJANSKE LADJEDELNICE Delavski svet ladjedelnice «Sv. Marka o temeljih nove mornariške politike Tržaške ladjedelnice s svojo kapaciteto lahko še koristijo državnemu gospodarstvu, potrebno pa je ustrezno načrtovanje in prenehanje podpiranja koristi zasebnih monopolov Včeraj so se na sejmu zbrali italijanski in tuji strokovnjaki in gospodarstveniki z lesnega področja, da bi v okviru VII. mednarodnega posvetovanja o lesni trgovini vzeli v pretres vprašanje italijansko - avstrijske izmenjave mehkega rezanega lesa. Zasedanje se bo nadaljevalo še danes, ko bodo udeleženci prešli na drugo pomembno temo, namreč na problem porabe manj znanih vrst eksotičnega blaga v industrijskih državah v Evropi. Včerajšnjega zasedanja 50 se u-deležili najvidnejši predstavniki tukajšnjega. italijanskega in avstrijskega poslovnega sveta: delo je vodil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci. Po pozdravnem nagovoru predsednika velesej- V kratkem bodo v Rimu začeli pripravljati načrt za italijansko ladjedelniško dejavnost. Načrt bodo izdelala pristojna ministrstva, ki sestavljajo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) in razumljivo je, da so delavci, tudi zaradi preteklih izkušenj, zelo zaskrbljeni, saj se širijo vztrajne govorice, da namerava vlada v tem novem načrtu še enkrat občutno skrčiti ladjedelniške strukture v Italiji. O tem so razpravljali člani delavskega sveta ladjedelnice Sv. Marka v Trstu in izdelali daljši dokument, ki ga v skrčeni obliki objavljamo. Delavski svet ugotavlja najprej, da je krizo ladjedelniške dejavnosti močno občutiti v tržaškem podjetju Sv. Marka, kjer je večina delavcev brez dela in kjer so v glavnem odpustili uslužbence zasebnih km1Cf.sij5jkj.j1, družb. Ladjedelnica v Trstu je Brez novih naročil, njena dejavnost pa je skrčena tudi zdta, ker IRI v zadnjih letih nd in- I Z J A V A 0 SPREJEMU KAFDI DAT UR E DICHIARAZIOKE Ul ACCETTA&tOifE Ul CAKUIUATCRA Podpisani Krimancio Viacensso roj ca v da® II sottoeoritto nato a Trieote il 26.4.1915 b ivajcS v rosidente a upravnika consiglisre Bazovici-ul.I.Gruden 28 izjavljen, da sprajmeui kandidaturo sa Banovieza-vla I. Grude* 28dichiara di acoott&re la otsiidid&tera a sl v listi, ki jo predstavlja žjctejf Orel Srečko nella lista preuontata dal sig. Orel Pelice rojen nato Trst* Trieste dno m volitve vodilnih organov Bolniško il 3 .5* 927 eioaiono dollo cariche diret-H'- *> -tla j neposrednih obdelovalcev tržaško pokrajino, ki bodo .o.i>(il. Pristanek Vincenca Križmančiča na kandidaturo na listi Kmečke zveze I 17.6.1972 Podpis Firma Ku in njegov lastnoročni podpis na ta pristanek • llllllllllllimilllllMIHIIIIHIIItlllllllllllllllllllll)lllltlllllll)lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllla)l|J*llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUGA PREMIERA SAG PRI SV. JAKOBU Koncertna izvedba «Balade o trobenti in oblaku» Premiere se je udeležil avtor novele pisatelj Ciril Kosmač, ki je tudi spregovoril o svojem delu Slovensko amatersko gledališče je sinoči v dvorani PD *Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu uprizorilo v koncertni izvedbi dramatizirano novelo Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku». O izvedbi sami bomo še poročali, danes pa naj zaradi hudega pomanjkanja prostora le zabeležimo, da so se mladi gledališki amaterji pod vodstvom režiserja Aleksija Pregarca na moč potrudili, da bi bili kos besedilu, ki zahteva v koncertni predstavitvi še posebej izdelano govorno tehniko in inter-pretacijsko sposobnost. Posebno obeležje sinočnji premieri pa ie dala prisotnost samega avtorja pisatelja Cirila Kosmača, ki je na prošnjo igralcev samih pred začetkom izvedbe z nekaj izbranimi besedami in strnienimi mislimi označil svoje delo. moralni tri etični problem. Ki je njegovo vodilo ter njegov pomen v današnjem času in posebej še v našem zamejskem prostoru. Predstavnica SAG je pisatelju Kosmaču, ki se je mla dim igralcem še posebej zahvalil m pohvalil njihovo ljubezen do slovenske umetniške besede, izročila v zahvalo priložnostno darilo. Tako pisatelj kot na koncu izvedbe igralci, so bili deležni toplega aplavza občinstva. Nastopili so: Igor Tuta, Anica Žerjal, Nadja Kosmač, Sergej Verč, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Jasna Petaros, Marija štrekelj in Milica Kravos. PSDI za ohranitev levega centra v Trstu Krajevno vodstvo KPI je v svojem daljšem tiskovnem komunikeju zavzelo stališče, da se mora levosredinska koalicija na krajevni ravni ohraniti in okrepiti, istočasno pa odobrava vstop PSDI v centristično vlado (čeprav »z bolečimi odpovedmi idejnega značaja*), ker se strinja z napori za »ohranitev demokratičnih u-stanov in javnega reda*. V tem smislu je tržaška PSDi pozitivno ocenila PLI (»stranka, ki je doživela sodoben razvoj*) ter napada republikance. socialiste in komuniste. PRI očita predvsem, da namerava stati ob strani in čakati na razvoj dogodkov. Kljub vsemu je PSDI v Trstu izrazila upanje, da bodo socialisti na svojem kongresu spremenili svoja stališča in se »povrnili v demokratično tar reformatorsko koalicijo*. SINOČI V PD »IVAN GRBEC* Zaključna prireditev gojencev glasbene šole V škedenjskem prosvetnem društvu «Ivan Grbec» je bila sinoči zaključna prireditev gojencev tamkajšnje glasbene šole. Zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora ne moremo obširno poročati o posameznih točkah, povedati pa moramo, da je bila dvorana nabito polna staršev, sorodnikov in prijateljev nastopajočih, ki so bili po vsakem izvajanju nagrajeni seveda s toplim ploskanjem. Društveni odbor je ob zaključku učiteljem — prof, Ivanki Lipoglav-škovi. Igorju Simoniču in Nadji Kriščak — poklonilo cvetje, nakar so se nastopajoči in občinstvo zadržali v prijetnem pogovoru v društvenih prostorih. -j- m Sinočnji nagrajenci na tržaškem velesejmu 1. Claudio Zafred, Ul. Mauroner 9 (termokonvektor «New Fargas*, Orfanč in Paoletti), 2. Adriana Bal-dassi, Ul. del Destriero 17 (konfekcija »Sistem Cubo», Henkel Italia-na), 3. Fulvio Franca, Ul. Salvi 9 (volnena dvodelna odeja, Paoletti), 4. Marianna De Libero, Ul. F. Se-vero 111 (zaboj likerjev »Renč Bri-and»), 5. Albino Dornik, Ul. dellln-dustria 18 (termometer - barometer, Radiotutto), 6. Giorgi Renato, Trg Foraggi 4 (volnena dvodelna odeja, Paoletti), 7. Kočevar Pina, Trg Respighi 5 (likalnik KB 2225, Radio Ancona), 8. Maria Cicivizzo, Ul. Cisternone 132 (volnena dvodelna odeja, Paoletti), 9. Claudia Fa-bris, Ul dellTstria 77/3 (zaboj likerjev, Baker), 10. Acerbi Silvia, Ul. Revoltella 113 (zaboj likerjev, Moccia). vestiraia za nakup novih naprav in s tem dejansko zavrgla obvezo iz prvega in drugega načrta CIPE, ki določa, da mora ladjedelnica v Trstu postati do konca 1971 ena izmed najsodobnejših popravljalnic ladij v Evropi. Da se to ni zgodim ni treba posebej dokazovati. Delavci, člani tovarniškega sveta, so obširno razpravljali o težnjah vladne politike na tem področju in ugotovili, da se politika odpravljanje pomembnih struktur v javni industriji dosledno uresničuje od leta 1950 dalje. V Trstu so zaprli ladjedelnice pri Sv. Roku, nato ladjedelnico Sv. Marka. rstočasno pa vlada ni izpolnila razboonanih obvez o preureditvi tržaške industrijske. pristaniške in trgovinske dejavnosti tako, da bi udarec vsai obla-žili Vsa leta od sprejema načrtov CIPE 1966 in 1968 so državne oblasti samo krpale nastale vrzeli brez ustreznega gospodarskega načrta, kar je družbo stalo več milijard lir, a brez koristi. A m dovolj. Delavci so predem ugotovili, da slonita načrta CIPE iz leta 1966 in 1968 na zgrešenih postavkah, saj prikazujeta razvoj in perspektive ladijskih gradenj na tako katastrofalen način, da je danes vsem jasno, kako zgrešene so bile. Prav rato st? oba načrta CIPE za ladjedelniško dejavnost klavrno propadla ne samo v Trstu, temveč povsod po Italiji. Ladjedelnica Sv. Marka bj morala imeti, na osnovi teh načrtov, dovolj dela s specializiranimi gradnjami, spreminjanjem starih ladij in popravljalno dejavnostjo. V resnici so šli vsi ti načrti po vodi in Trst preživlja krizo, ki je še ostrejša zaradi mednarodnega položaja. Delavski svet »Sv. Marka* nadalje analizira položaj samega podjetja in ugotavlja predvsem, da se sploh ni nič spremenilo, kaj še da bi uresničili dejansko združitev ladjedelnice z arzenalom. Kar je bilo predvideno že v prvem načrtu iz iz leta 1966. Zidani dok še danes čaka na u-strezna dovoljenja državne komisije za javna dela, nobene vesti ni o razplinjevalni postaji za naftne tan-karje, o kateri je bilo veliko govora. Predvsem pa spi v predalih vladnih birokratov načrt o uresničenju nove kovinarske pobude v Trstu, ki naj bi imela »vlečni* značaj. Delavski svet ladjedelnice »Sv, Marka* ni samo analiziral negativne pojave, pač pa tudi predlaga možne rešitve, za katere se bodo delavci borili in s tem dokazali svoj konstruktivni odnos do vsega gospodarstva. Zato predlaga sledeče točke: 1. Za javno mornarico: Italija potrebuje zagona za dejavnost javnega bro-darstva, upoštevajoč predvsem potrebe po razvoju pomorskih prevozov in mednarodne trgovine. V tem okviru je treba povečati kapaciteto javnega brodovja, predvsem z ustreznimi gradbenimi načrti za nove ladje. Javna mornarica potrebuje: uresničenje specializiranega brodovja (za oceanski ribolov, trajekte, vrtalne naprave), kakor tudi okrepitev tovornega brodovja na splošno. 2. V tem smislu mora javna oblast preklicati napovedane podpore zasebnim brodarjem, kakor tudi izplačevanje 150 milijard letno za brodarine. 3. Vlada mora spodbujati na zunanjepolitični ravni rešitev krize na Bližnjem vzhodu, kar bi za italijansko gospodarstvo pomenilo predvsem odprtje Sueškega prekopa in nov impulz mednarodni trgovini. Kako doseči vse to? Delavski svet poziva k skupnemu nastopu sindikate, politične in družbene sile, vse prebivalstvo. Predvsem pa poziva vse zainteresirane kategorije delavstva (pristaniščnike. po-momorščake in kovinarje) k skupnemu in koordiniranemu nastopu pred vlado. 1. da morajo avstrijski tovornjaki, ki dovažajo les iz Štajerske čez Slovenijo v Trst. plačati posebno pristojbino za prevoz po cestnem odseku Sežana - Trst. Avstrijci bi nadalje radi videli, da bi bila tržaška luka »bolj odprta* Tržaški trgovec dr. Gambassini je vzel v pretres vprašanje konkurence med Trstom in drugimi lukami ter v zvezi z jugoslovanskimi pristanišči dejal, da medtem ko se ie konkurenca med Trstom in Reko začela razvijati že v prejšnjem stoletju, predstavlja novost konkurenca, ki jo proti naši luki izvaja Koper V slovenski luki vidi govornik največjo nevarnost za tržaški lesni tranzit. Med razpravo, ki ie sledila glavnemu poročilu o lesni trgovini med Italijo in Avstrijo, je predstavnik rimskega sindikata lesnih trgovcev De Simoni omenil nekai pritožb italijanskih trgovcev na račun Avstrije. Predvsem se pritožujejo, da avstrijske žage ignorira.jp italijanske trgovce in prodajajo svoje bla; go neposredno industrijcem. Pri tem pa se obnašajo, kakor da je Italija primorana kopovati les v Avstriji, medtem ko so Italiji na izbiro še druga tržišča. 1 Zasedanje je zaključil podtajnik ' Belci, ki je med drugim izrazil pričakovanje, da se bodo italijanske in jugoslovanske luke na zgornjem Jadranu vendarle sporazumele o sodelovanju v skupnem cilju, da bi se celokupen promet na Jadranu primemo povečal v korist obeh držav. Danes, kakor že omenjeno, bo v okviru VII. mednarodnega posvetovanja o lesni trgovini razprava o porabi eksotičnega lesa v industrijskih deželah v Evropi Dela se bodo začela v sejni dvorani ob 9.30, in sicer ponovno pod vodstvom podtajnika Belci.ja. Uvodno poročilo bo podal predstavnik glavnega ravnateljstva za pomoč nerazvitim deželam pri Evropski gospodarski skup nosti J.E. David. Poleg evropskih izvedencev bodo nastopili tudi predstavniki afriških dežel, ki sodelujejo na letošnjem sejmu. V zvezi z lesno prireditvijo naj še omenimo. da ie predstavnik Italijanskega združenja industrijcev s področja lesa E. Palutan včeraj izročil podtajniku Belciju dokumentiran predlog o ustanovitvi posebne strokovne šole. ki naj'M 'usposabljala mlade kadre v »industrijsko lesne izvedence* za potrebe domače lesne in zlasti pohištvene industrije. SVAKINJA IAHTCVAIA POSCC P0UCAJCV Osem dni ležal mrtev v svojem stanovanju Giulio Batich je umrl za srčno kapjo Na kvesturi se je včeraj zglasila Zora Mislej poročena Batich, ki je agentom povedala, da že več dni nima nobene vesti o svojem svaku 48 letnem kovaču Giuliu Batichu, ki biva v Ul. Carbonara 48. S policijsko izvidnico so se policaji v spremstvu Baticheve odpeljali v omenjeno ulico, kjer so ugotovili, da so vrata stanovanja zaprta, kljub temu pa je v notranjosti gorela luč. Vprašali so sosede, če morda vedo, kje je Batich. Ker nihče ni že več dni slišal o njem, so policaji poklicali gasilce, ki so vdrli v stanovanje. Ko so vdrli vrata jim je puhnil v obraz Mali JASMINI prvorojenki Alenke in Pina Ru-deža želi Slovensko planinsko društvo - Trst, da bi zrasla v brhko planinko, v ponos in veselje svojim staršem. Danes se v Zgoniku poročita ANICA GUŠTIN in MARINO KRALJ Obilo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju jima želijo prijatelji. smrad po razpadajočem truplu: in res, v stranišču so našli truplo Giu-lia Baticha. Moškemu je v stranišču očitno postalo nenadoma slabo saj je truplo pokojnika bilo v klečeči legi na tleh, obraz je bil prislonjen k tlom, oblečen pa je bil v spodnje hlače in majico. Nemudoma so poklicali sodnega zdravnika in predstavnika sodne oblasti, ki je, potem ko je zdravnik ugotovil, da je mož umrl zaradi srčne kapi, dovolil, da truplo odpeljejo v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Kaže. da je smrt nastopila pred 6 ali 8 dnevi, saj je truplo bilo že v razpa dajočem stanju. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE TRST Danes, 24. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. «Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, ponovitev pred- St3Ve CIRIL KOSMAČ BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Koncertna uprizoritev Priredil: IVAN STRMOLE Glasbena oprema: IVAN MIGNOZZI Režija in scena: ALEKSU PRE-GARC Igrajo in sodelujejo: Igor Tuta, Anica Žerjal, Nadja Kosmač, Sergej Verč, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Jasna Petaros, Marija štrekelj, Milica Kravos in Silvester Metlika. Mladina iz Boljunca vabi na tradicionalno šagro i'si prenesel razpravo na danes do-toldne. Ob 9. uri bo spregovoril še Črugi branilec, odv. De Carli, nato P* se bodo porotniki umaknili na dolg Posvet. prograh št. 6 in št. 7 poletni vozni red. Proga št. 6 (Travnik — glavno pokopališče): odhod s Travnika ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.00, 17.15, 18.00 in 19.00. Odhod s pokopališča ob 9.20, 10.30, 11.30, 12.20, 16.35, 17.35, 18.30, 19.00. Proga št. 7 (Travnik — Oslavje, spomenik: odhod s Travnika ob 9.35, 12.35, 16.50 in 19.35. Prispevki Za prosvetni dom «Andrej Budal* v Štandrežu so darovali: družina M. M. 5.000 Ur, I. B. 2.000 lir, družina Andrej Beltram 5.000 lir. Odbor se darovalcem toplo zahvaljuje. Odhod z Oslavja ob 9.45, 12.45, 17.00, 19.45. Vozni red ob delavnikih ostane nespremenjen. - Šolska prireditev v Števerjanu V kulturnem domu v števerjanu bo nocoj ob 21. uri šolska prireditev. Učenci osnovne šole bodo ob tej priliki odprli tudi razstavo svojih del: razstava bo odprta tudi jutri, v nedeljo 25. junija, od 9. do 21. ure. Učenci in učiteljstvo šolske skupnosti v Števerjanu vabijo starše in prijatelje na prireditev. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Svetovalci odobrili obračun za 1.1971 in posojilo za dopolnitev primanjkljaja Razburljiv začetek seje: edini prisotni zastopnik opozicije je zapustil sejno dvorano - Naftovod in metanovodpo doberdobskem ozemlju Če je bil celoten potek občinske seje v Doberdobu miren in običajen, je bil njen začetek toliko bolj razburljiv in živahen. Tajnik je namreč, kot po navadi, ob začetku prečital zapisnik sprejetih sklepov na prejšnji seji. Vse je potekalo v redu, dokler ni spregovoril o sklepu, s katerim so svetovalci na prejšnji seji odobrili denarne podpore športnim in prosvetnim ustanovam v občini. Edini prisotni svetovalec opozicije Jožef Sobani je tu zaprosil za besedo. Sobani je dejal, da ni opozicija nikoli nasprotovala raznim sklepom večine in da so svetovalci vedno u-pali in verjeli v medsebojno razumevanje. «Z načinom porazdelitve teh prispevkov,* je dejal Sobani, «ste svetovalci večine pokazali svojo nestrpnost in pristransko mišljenje.* Župan je svetovalcu Sobanija u-govarjal, da je bil denar razdeljen, upoštevajoč stroške in udejstvovanje raznih društev, vendar ga je svetovalec Sobani preslišal, kajti vse je kazalo, da je njemu slo samo zato, da nista cerkvena pevska zbora iz Jamelj in Dola dobila nobene podpore. Po teh izjavah je Sobani zapustil iz protesta sejno dvorano. Da bodo bralci lažje razumeli bomo skušali objasniti, kako so stvari potekale. O podporah športnim in prosvetnim društvom so svetovalci razpravljali že na občinskem svetu 17. marca, vendar se takrat niso ženinih in so stvar preložili na naslednjo sejo. Na tej seji,. M je bila 23. maja, so na dolgo in široko razpravljali, kako bi porazdelili teh 150.000 lir. Predložena sta bila dva predloga: v enem je bilo predvideno, da bi cerkvena pevska zbora iz Jamelj in Dola prejela vsak po 5 tisoč lir, v drugem pa tega m bilo. Prejšnje leto sta ta. dva zbora prejela vsak po 5 tisoč lir, vendar so nekateri svetovalci ugovarjali, da ta dva zbora sploh ne obstajata in da niso lani imeli komu izročiti nakazanega denarja. Po diskusiji so torej svetovalci dali oba predloga na glasovanje. Bil je izglasovan drugi predlog. Proti temu sta bila dva svetovalca opozicije (Sobani je bil na tej seji odsoten) in en svetovalec večine; vzdržal se je en svetovalec večine. Pri vsej1 ■ zadevi je čudno to, da so svetovalci opozicije šele po e-nem mesecu tako ostro nastopili in ne takrat, ko je bila za to resnična priložnost. Po tem vročem začetku seje. je župan Jarc podal svoje poročilo. Govoril je o seji, ki je bila pred kratkim v Gorici in katere so se udeležili šolska potronata iz Doberdoba in Sovodnej ter ravnateljica slovenske srednje šole. Na sestanku so govorih o nujnosti, da bi za dijake iz vasi pripravili menzo, predvsem pa, da bi izvajali nad temi šolarji, ki so za več ur sami in prosti v mestu, neko nadzorstvo v tem prostem času. Vse kaže, da bo zaradi tega treba posredovati pri šolskem skrbniku. ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii"iiiniiHiiiiniHi"i^ SEJA UPRAVITELJEV ISIG Delo goričkega sociološkega instituta cenijo tudi v drugih državah in celinah Goričani povabljeni na seminar v New York - Dosedanji ravnatelj prof. Demarchi odhaja, na njegovo mesto imenovan dr. Strassoldo OSLAVJE IN POKOPALIŠČE Poletni vozni red mestnih avtobusov Mestna podjetja javljajo, da bo-v času od jutrišnje nedelje, 25. Ihnija do nedelje, 24. septembra, Uv«B| ob praznikih na avtobusnih Upravni odbor zavoda za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG) se je prejšnji večer sestal prvič v novih prostorih v Ulici Malta (zavod ima sedež v nadstropju nad sedežem Slovenske prosvetne zveze in drugih slovenskih društev.) Na sestanku so bili prisotni zastopniki ustanov, ki so soudeležene pri u-pravljanju tega zavoda, dosedanji ravnatelj prof. Demarchi in predsednik zavoda prof. Pagura. Na sestanku so podrobno analizirali dosedanje delovanje. Zavod je v nekaj letih svojega obstoja opravičil svojo funkcijo. V tem času pripravlja zavod nekaj anket. Po nalogu zavoda za ljudske hiše v Trstu so izvedli 400 obiskov med zainteresiranimi ljudmi. Po nalogu leželne uprave so pravkar izvedli anketo o subnormalnih otrocih v naši dežeh, po nalogu Nacionalnega zavoda za raziskave Pa končujejo anketo o odnosih narodnostnih skupin na meji. V tem raziskovalnem delu je zaposlenih približno štirideset ljudi. Doslej so tudi tiskali nekaj knjig, dve pa sta v tisku To sta »Italijansko - jugoslovanska meja* prof. G. Valussija in «Deželni razvoj in narodna obramba* prof. R. Stras-solda. Jeseni bodo tiskali Je drugi dve knjigi, med temi akte o nedavnem mednarodnem kongresu o perspektivah obmejnih dežel, ki je bil marca v Gorici. To mednarodno srečanje je imelo v drugih državah precejšnji odziv. V New Yorku bodo tiskali akte tega srečanja v angleškem jeziku, v to mesto je tamkajšnja univerza povabila sodelavce goriškcga inštituta na enoinpolmesečni semi- ski radijski postaji bo v prvih dneh julija oddaja o goriškem srečanju Na njej bodo govorih razni znanstveniki in strokovnjaki, med njimi tudi zastopniki goriškeea ISIG. V okviru ISIG so ustanovili tudi mladinski odsek SMIOI (Movimen-to studentesco per 1’organizzazione internazionale). t.j. ustanove, ki želi, da bi mladi med seboj debatirali o mednarodnih vprašanjih. Člani upravnega sveta so profesorju Demarchi "j izrazili zadovoljstvo zaradi njegovega dosedanjega prizadevanja. Z obžalovanjem so sprejeli vest. da odhaja iz Gorice na novo službeno mesto. Na njegovo mesto ie bil imenovan dr. Strassoldo. prof. Demarchi pa bo za častnega predsednika in bo z goriškim zavodom zaradi tega še vnaprej sodeloval. Stališče PSDI do sestave nove vlade Posoški socialdemokrati pozdravljajo z zadovoljstvom sestavo sredinske vlade v Rimu, na Goriškem pa so za nadaljevanje sedanje levosredinske koalicije. To izhaja iz tiskovnega poročila o seji njihovega pokrajinskega tajništva, ki smo ga dobili včeraj. V tem poročilu je rečeno, da je pokrajinsko tajništvo PSDI v Gorici z zadovoljstvom sprejelo vest, da se je v Rimu osnovala vlada, v kateri sodeluje tudi socialdemokratska stranka. Ta je svojo vlogo v vladi sprejela zaradi odgovornosti in sedanjega kritičnega trenutka. V poročilu je tudi rečeno, da se morajo socialisti točno opredeliti, kajti ni možna do komunistične jo socialdemokrati, da je levosredinska koalicija pravilna, kljub rimski odločitvi. Če ne bi tu spoštovali levosredinske koalicije, bi lahko imeli posledice tudi v deželnem merilu. Do tu poročilo. Očitno menijo socialdemokrati, da je treba ustvariti levo sredino tudi v občini Tržič, kjer pa socialisti niso za tako rešitev. KD pa noče ne sodelovanja samo s socialisti niti samo s socialdemokrati. Zaradi tega je kriza v Tržiču še daleč od svoje rešitve. Svetovalci so nato odobrih občinski obračun iz leta 1971 ter najem posojila v višini 6 milijonov in 900 tisoč hr za dopolnitev primanjkljaja tega obračuna. V začetku je bil sicer predviden večji primanjkljaj, to je 8 milijonov hr, vendar je bil naknadno znižan, ker je država pomagala deficitarnim občinam, tako da je skupno z zaostanki iz prejšnjih let ta državna razbremenitev dosegla nekaj več kot milijon hr, ki ga sedaj občina odšteje od primanjkljaja za leto 1971. Zaradi nekaterih nepredvidenih dohodkov so svetovalci tudi nekoliko spremenili letošnji proračun. Na seji so izrazih še pozitivno mnenje o načrtu družbe ANIC in družbe SNAM, ki nameravata postaviti naftovod, oziroma metanovod po isti trasi, kjer sedaj teče naftovod družbe SIOT. O tem se ko bo narejen definitivni nr Irt smeri teh vodov. Ob zaključku so Občinarji sprejeli še sklep, da zmanjšajo od 200 na 100 m najmanjšo razdaljo ed novega pokopališča, izven katere se lahko zidajo zasebna stanovanja. Mnenje vseh je namreč bilo, da so na tem področju najlepša zemljišča za gradnjo hiš v vasi. Seveda bodo za dokončno veljavo sklepa morah dobiti še privoljenje pokrajinskega zdravnika in goriškega prefekta. STIKI MED ANPI IN ZVEZO BORCEV SLOVENIJE Nekdanji borci iz Goriške obiskali prelepo Dolenjsko Ogledali so si «bazo 20» ter kulturne spomenike in turistične zanimivosti SLOVENSKI STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V SLOVENSKO ŠOLO! VPISOVANJE JE DO 30. T. M. V okviru tesnih stikov med nekdanjimi partizani iz naših krajev ter borci iz Slovenije, je prejšnjo nedeljo priredila sekcija ANPI iz Gorice, štandreža, Pevme, Podgo-re in Števerjana, enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko. Udeležence so spremljali podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI Ladi Dornik, odgovoren za slovenske sekcije pri pokrajinskem odboru ANPI Avgust Lenardič, doberdob-ski župan Adrej Jarc in predstavnik sovodenjske občine Franc Be-dejan. Srečanje v Novem mestu je bilo nadvse prisrčno. Predsednik skupščine iz Novega mesta in predsednik zveze borcev sta jim zaželela dobrodošlico ter jih seznanila z boji za osvoboditev Novega mesta. Skupno so odšh k spomeniku padlim kjer so položili venec in se padlim poklonih z enominutnim molkom. Ob tej priložnosti so poudarili nerazdružljive vezi med slovenskimi partizani v Sloveniji in v zamejstvu, ki so se borih za skupne cilje, se bodo seveda točneje izrazih šele, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiifriiiiiAiiiii>iiiiiiiiiiMiiiMiaiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiii>illii*>»**iiiiiiiiKfi||i|a|i||i|>a>i|i|lllll|iiai|iiiiailliailiaiaillIiallllllvlltl>IIiailll> ŽUPANOVE IZJAVE NA VČERAJŠNJI OBČINSKI SEJI Obstajajo različna tolmačenja zakona o razlastitvi zemlje v javno korist Občinska uprava se želi pogajati o odkupu - Prefektura sodi, da zakon 865 ne more veljati za javne objekte, ki so jih bili sklenili zgraditi pred oktobrom 1971 Vprašanja razlaščanja zemlje na območju goriške in sovodenjske občine je v svojih uvodnih sporočilih obravnaval župan De Simone na včerajšnji občinski seji. Občinske svetovalce je seznanil z različnimi gledišči, ki obstajajo glede tolmačenja zakona o hiši iz leta 1971, št. 865, na občinski in deželni ravni, kakor tudi na prefekturi. Občinska uprava je mnenja, da se je potrebno o razlaščeni zemlji pogajati, preden sprejmejo dokočni sklep za njen odvzem. Povedal je, da gre po sodbi prefekture pri gradnji avtomobilske ceste za takšno javno delo, ki je bilo sklenjeno pred sprejemom zakona in da je zato zakon potrebno tolmačiti na bolj prožen način. Glede nadaljnjega razvoja kmetijstva na prizadetem področju je župan napovedal programiranje nekaterih gospodarskih pobud, ki bi v zameno za izgubljeno zemljo o-mogočile kmetom ustvarjanje višjih dohodkov. V tej zvezi je navedel kot primer izgradnjo hleva na Stradalti, čeprav obstajajo možnosti za drugačne prijeme na tem sektorju. Vsekakor je zagotovil občinskim svetovalcem, da občina spremlja razvoj tega vprašanja in da je njena želja zgraditi avtoport in hkrati poskrbeti za kmete. Na začetku seje je poročal o sklepu občinskega odbora, da se v ponedeljek sestanejo s sindikalnimi organizacijami v zvezi z vprašanji občinskega osebja in da bodo o izidih teh pogovorov poročali načelnikom skupin. Občinska razprava se je razvila o vprašanju osme socialnoekonomske cone. Odprl ga je socialist Del-lago, župan pa je takoj pojasnil, da bo prišlo na dnevni red, ko bo dežela povedala, koliko sredstev je v prihodnjih dveh letih namenila za ta sektor. Komunist Chiarion je obžaloval pomanjkanje zanimanja v Gorici za to vprašanje ter je svoje trditve podkrepil s podatkom, da so se sestale samo tri od šestih komisij in da vidnih rezultatov na splošni skupščini ni bilo; nasprotno so se pokazala precej huda nasprotja. Da bi obšli težave in bi Gorico vključili v razpravo o tem vprašanju, je predlagal sklicanje širše mestne konference, na kateri naj bi bila osrednja tema razprave gospodarska gibanja Gorice in njihove perspektive v deželnem okviru. Liberalec Fomasir je skušal potegniti tudi Gorico v tržaško - videmski spor okoli vseučilišča, ter je predlagal srečanje s študentovskimi organizacijami, da bi zvedeli za njihovo mnenje. Župan je zavrnil njegov predlog, češ da se našega mesta to vprašanje tiče samo obrobno ali pa sploh ne in da bo nar. Dr. Strassoldo pa bo prihodnji teden v Strasburgu sodeloval na njihova odprtost tamkajšnjem mednarodnem sreča- stranke. nju e obmejnih deželah. N« keeln I dede tukajšnjega polotoja meni PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE priredita v dneh 24., 25., 26., 28. in 29. junija TRADICIONALNI PRAZNIK S PLESOM PROGRAM: DANES, 24. junija: ob 21. uri tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami za zmagovalce. JUTRI, 25. junija: ob 15.45 nogometna tekma med naraščajniki: Sovodnje — Juventina. Sledi mednarodni nogometni «Tumir prijateljstva*: ob 16.45 Adrija — Sovodnje: ob 18.30 Juventina — Vozila (N. Gorica); ob 21. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Ponedeljek, 26. junija: med večernim plesom tekmovanje v valčku. Sreda, 28. junija: »Večer mladine* z nastopom ansambla »I Nobili*, četrtek, 2». junija: finale nogometnega «Turnirja prijateljstva» : ob 16.45 tekma za 3. in 4. mesto; ob 18.30 za 1. in 2. mesto. Med večernim plesom bodo izvolili lepotico praznovanja. Vse dni ples — Igrala bosta ansambla «Galcb» in «1 Nobili*. Deloval bo bifč z odličnim vinom, prvovrstnimi čevapčiči, kranjskimi klobasami in drugimi prigrizki. PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO PRIČAKUJE NA PRAZNOVANJU! II IZ SOVODENJ VAS deželna uprava vnesla v ta spor potreben red, ker je za takšno posredniško vlogo najbolj poklicana. Po odobritvi nakupa parcel v Ul. Giustiniani za izgradnjo nove ceste pri Rdeči hiši, so odobrili pravilnik o pobiranju smeti ter pravilnik o delovanju upepeljevalnika kar bo predmet našega jutrišnjega prispevka. Seja se je začela nekaj po 19. uri in se je zaključila ob 23. uri. grajena sodobno, v kletnih prostorih je pivnica z jedilnico, razkošnejša jedilnica je tudi v visokem pritličju. Objekt razpolaga s prostori za shode, v zgornjih nadstropjih pa je 75 sob s 1216 posteljami. Sobe so opremljene s sanitarijami. Na dvorišču in v kleti ima hotel parkirišče in garaže za goste. JUTRI NA VRHU Prijateljsko srečanje med Vrhovci in Štandrežci V nedeljo popoldne ob 17. uri bo na Vrhu prijateljsko srečanje med člani domačega prosvetnega društva »Danica* in prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandreža. Na srečanje so Vrhovci povabili Štandrežce. ker so se ti večkrat odzvali njihovemu povabilu in nastopili z raznimi kulturnimi večeri na Vrhu. Sodelovanje med člani dveh prosvetnih društev ie v polnem razmahu in tudi na letošnjem tradicionalnem pikniku, ki bo na Vrhu v prvi polovica julija, bodo štandrežci nastopili s svojp kulturno skupino. Vrhovci so prepričani, da se bo jutrišnjega srečanja udeležilo veliko Hudi iz Štandreža. iiiuimiiiiiuiiiiiiiiimitiuMiiiiHiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiinininiiHimiiiHiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V ULICI BELLINZONA 300 TISOČ LIR ŠKODE NA ZGORELEM AVTU Vzrok požara je najbrž kratek stik Gorica je dobila nov hotelski objekt Še pred nekaj leti se je marsikatera ustanova pritoževala, da v primeru večjega števila obiskovalcev kulturnih ali gospodarskih pri-i reditev v Gorici ni dovolj nočitvenih kapacitet. Nemalokdaj so morali poskrbeti za spanje celo v Gradežu, v takšni stiski smo se naenkrat znašli pri nas. V zadnjem česu se je položaj na področju hotelskih kapacitet sila spremenil. V Gorici so zgradili tri večje hotele, in sicer pri železniškem kolodvoru, hotel avtomobilskega kluba ob Tržaški cesti in prav pred kratkim «Palace hotel* na Korzu, v bližini pokrajinske palače. Palače hotel bodo danes popoldne uradno odprli. Lastnik je SAR, deželna hotelska družba. Zgradba je V Ul. Bellinzona se .ie včeraj jx>poldne vžgal avto fiat z evidenčno tablico GO 43487. last Gianfran-ca Tarantina iz Raštela. Avtomobil je bil ustavljen v omenjeni ulici precej časa. ko pa se je mladenič hotel z njim odpeljati, se mu motor ni vžgal. Dclgo se je trudil in končno mu je le uspelo, vendar je pri tem opazil, da je iz motorja uhajal gost dim. Sprva je mislil, da je to zaradi slabega izgorevanja plina in šele kasneje se je zavedal, da se mu je vžgal motor. Najprej je skušal požar sam pogasiti, vendar mu to ni uspelo in je zato poklical na pomoč gasilce. Ko so ti prišli, je bil avtomobil že v visokih plamenih. Po mnenju gasilcev naj bi požar nastal zaradi kratkega stika in verjetnega uhajanja bencina. Škoda je precej velika, ker je avtomobil bil opremljen tudi z radijskim sprejemnikom. Ocenili so jo okrog 300 tisoč lir. v Podgori, Štandrežu, Pevmi,, So-vodnjah, Rupi in Doberdobu se je že pričel. Prav tako se je začelo vpisovanje v občinske vrtce v Gorici, Ulica Croce, Ulica Randaccio in Ponte del Torrione. Rok velja do 28. junija. Starši naj ob vpisu prinesejo s seboj otrokov rojstni list. pravi za osvoboditev izpod fašistične okupacije, za boljši družbeni red, za mir in sodelovanje med narodi. Obiskali so narodnoosvobodilni muzej ter ostale muzeje in galerije, ki dajejo poseben pomen dolenjski metropoli. V Dolenjskih Toplicah so si ogledali termozdraviliški center ter nadaljevali pot v Rog, kjer jih je na «Bazi 20» pozdravil nekdanji slovenski partizanski komandant Franc Leskošek - Luka ter jim opisal nastanek postojanke in njen pomen v organiziranem boju slovenskega naroda proti okupaciji. Udeleženci izleta so z velikim zanimanjem poslušali pripovedovanje o bojih za osvoboditev, v katerih so tudi sami sodelovali. Na povratku proti Ljubljani so se ustavili še v Žužemberku, kjer so se pri veličastnem spomeniku poklonili štirim domačinom, ki so se borili v dolenjskih partizanskih formacijah in padli. V svobodni dolenjski zemlji počivajo Marijo Venturini iz štandreža, Ratko Maraž, Radi-voj Terpin in Anton Kreševec, vsi trije iz Števerjana. Vseskozi je izletnike spremljalo lepo vreme in najboljše razpoloženje. Prihodnji izlet bodo slovenske partizanske sekcije priredile na Štajersko ter se povezale tudi s koroškimi partizani. Jutri na Gradu pogovor med šahisti Na sedežu Pro Loco na Goriškem gradu bo jutri ob 10. uri posvet predstavnikov Šahovske zveze Fur-lanije-JuIijske krajine in Šahovske lige Slovenskega primorja. Pogovarjali se bodo o šahovski dejav-nostj na obmejnem področju in pripravili program medsebojnega dela v tem poletju. Kino Gorica VERDI ob 17.15—22.00: «Zio Tom*, barvni dokumentarni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 17.15—22.00: «La texana e i fratelli penitenza*, R. VVelch in R. Culp; film v barvah. MODERNISSIMO ob 17.15 - 22.00: «L'occhio del ragno*. K. Kinski in A. Sabato; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.15-21.30: »La via del rum*, B. Bardot in L. Ventura; kinemaskopski film v barvah. VITTORIA ob 17.30—22.00: «Doc», S. Keach in F. Dunaway; barvni film. Tržič AZZURRO ob 18.00 »Tutti i colori del buio*. G. Hill ton. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00 »Un faro in capo al mondo*. Yul Brynner in Kirk Douglas. Barvni film. PRINCIPE ob 16.00 «Metello». Mas-simo Rani eri in Ottavia Piccolo. Barvni film. ISova Gorica SOČA (N. Gorica): «Vohunka darling Lily», ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. SVOBODA: »Siera Torida*. ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: «Tarzanov upor v džungli*, ameriški film — ob 20. ŠEMPAS: «Dovoljenje za ubijanje*, francoski barvni film — ob 20. KANAL: »Sto težav Staniia in Olia*, ameriški film — ob 20. PRVAČINA: Danes zaprto. DESKLE: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, tel. št. 2972. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore dr. De Nordis, Ulica Rosselli 23, tel. 72340. Izleti SPD GORICA PRIREDI JUTRI, 25.' junija vzpon z Raven pri Drežici pre- \ ko planine Zaplečam in planine Za- ■ krajem na Vršič (Uršič) pri Krnskih J vratih. Odhod z lastnimi prevoznimi» sredstvi bo ob 5. uri. 1 od danes se obleci ves za polovično, ceno! V četrtek, 29. junija priredi eno-1 dnevni družinski izlet z avtobusom v Ljubljano, Urh, Radovljico, Kropo, Begunje, dolino Drago, Bled. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SPD, UL Malta 2. tel 2495. i i Didaktično ravnateljstvo za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom obvešča starše, da se do 30. junija nadaljuje vpisovanje v prvi razred slovenskih osnovnih šol. Starši lahko vpišejo otroke vsak dan v jutranjih urah. Vpis v ostale razrede opravijo učitelji sami. Tudi vpis s otroške vrtce ONAIRC drop za kupce zlato jajce B Naslovi: Trst Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vse] Italiji, J j£!!:ii£i:!H::::!S! ::::::: Šolske razstave in prireditve Z zaključnih šolskih razstav in prireditev: zgoraj otroci slov. otroškega vrtca v Ul. Donadoni, spodaj z razstave ročnih del otrok slovenske šole pri Sv. Ani Na osnovni šoli v Bazovici so na razstavi uredili tudi (kotiček* v smislu razpisa Tržaške hranilnice in dobili za to tudi prvo nagrado Nocoj ponovitev pri PD I. Cankar NA PROSLAVI 100-LETNICE SOLE V PRESTRANKU NAŠ NAROD JE OSTAL ZVEST SAMEMU SEBI Tudi v najbolj temnih časih fašizma naš človek ni klonil Nocoj bo tržaško Slovensko amatersko gledališče v dvorani PD «Ivan Cankar« ponovilo Kosmačevo «Ba- lado o trebenti in vojaku* «V jeseni leta 1871 je bilo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu poleg Matenje vasi izgotovljeno in 31. oktobra t. I. nastopil je učiteljsko službo g. Jozip Benedek*. Tako se začenja kronika štivan-ske šole. Sto let že ta šola deli znanje rodovom in sega v čase, ko je naši zemlji gospodarila avstro - ogrska monarhija. V spomin na to stoletnico šole, v počastitev 30-letniee zveze pionirjev ter 80-letnice maršala Tita smo priredili s pomočjo drugih organizacij proslavo, ki je bila konec maja. Na njej smo slovesno razvili svoj prapor. Potem pa je sledil še kulturni program. Takole je pričela ravnateljica šole svoj slavnostni govor. «Ob današnjem prazniku stojimo na njivi, ki jo že sto in več let orjemo, na njej sejemo in žanjemo. Želeli smo, da bi nam slovenska beseda, katero smo sejali, obrodila obilen sad. Čeprav je bila še robata in okorna, včasih je celo nasilno poganjala iz plevela popačenk, vendar je bila polna ljubezni in topline do našega preprostega človeka. In prav v boju zanjo smo ostali zvesti sami sebi. .. »Devetnajsto stoletje je prineslo v naše kraje pomembne politične dogodke in korenite spremembe. V avstro-ogrsto monarhiji je čas zahteval nove ukrepe, to pa zato, ker je bilo njeno šolanje med najzaostalejšimi v Evropi. Dejstvo je, da je imela v začetku 19. stoletja samo Postojna svojo šolo in je vanjo hodilo prav iz Matenje vasi, Rakitnika in Grobišč največ učencev. Ko so leta 1847 in 1873 gradili železnici, je ta prometna žila zbližala in povezala zaostale kraje z že razvitimi kulturnimi središči. Prinašala je duha napredka ter težnjo po izobraževanju in kulturnem občevanju. Leta 1847 se u-stanovi šola v Slavini. Skromna in majhna se kot beračica potika po zasebnih hišah in končno dobi svoje mesto v stavbi, ki ji še danes rečejo — stara šola! Z letom 1870 se ustanovi šola v Orehku, leto kasneje, 1871, pa še v štivanu, katere nadaljevanje je današnja šola v Prestranku. Obiskovali so jo učenci Matenje vasi, Rakitnika, Grobišč in pozneje tudi Prestranka... Pri dvigu in rasti teh šol je mnogo pomagala dobrodelna Kalistrova ustanova. Iz sredstev Kalistrove u-stanove je bila 1891 zgrajena nova šola v Slavini, Id je veljala za eno največjih in najlepših šol. Droben izsek iz kronike prikazuje, da je za 50-letnico avstrijskega cesarja, učitelj v Štivanu organiziral nabiralno akcijo za to, da bd učenci ta dan po maši dobili v dar štruco kruha. V kroniki šti-vanske šole je prikazana velika skrb domačinov, zlasti še šolskega sveta, v katerem je večkrat omenjeno ime Čemeča in šolskega nadzornika Thuma, za izgradnjo nove šole, ki naj bi stala v Matenji vasi. Ko so že določili prostor za nove šole, je izbruhnila prva svetovna vojna. Leta 1918 se je zavedni Slovenec učitelj Metod Požar po 45 mesecih vojaške službe vrnil v Matenjo vas in ob propadu Avstrije je na zadnjo stran štivan-ske kronike napisal tole: «Zadnja stran pričujoče kronike naj bo namenjena žalostnemu poginu tolikokrat preklete Avstrije in z njo še bolj prekletih Habsbur-govcev. Skoro sedem in pol stoletja so se šopirili na prestolu ti krvniki, izmozgavali narode, jim kratili svobodo in pravice, dokler ni tudi njih zadela pravična kazen božja. In kako se je ta prekle- v' S POTI PO BLIŽNJI ISTRI STARI RUCAJ RAZMIŠLJA 0 STARIH IN NOVIH ČASIH Bilo je pred nedavnim .neke nedelje zjutraj, ko smo v Grožnjami srečali Ivana Rucaja. Prišel je bil iz vasi Čepič, iz bližnje vasi Čepič, pri Šterni, kjer je doma. Z vozom, v katerega sta bila vprežena dva oslička, je pripeljal v Grožnjan stolice, na roko izdelane stolice, za katere se zanimajo posebno turisti, la prihajajo v Grožnjan in ki jim. je pov-šeči domače, rustično pohištvo. Stolice so namreč izdelane na roko, z nožem in sestavljene ali zbite brez žebljev. Sedalo pri stolici je iz trave, iz nekakšnega protja, ki raste v dolini Mirne. Nekoč so te stolice bile običajne stolice istrskega podeželja. Ivan Rucaj iz Čepiča .je eden zadnjih obrtnikov, ki še ve. kako se starinsko pohištvo izdeluje, kako se izdela ta ali oni del hišne opreme, ki ga še tu ali tam srečamo na Kakšnem starem kmečkem domu v Istri. Več tega najdemo že v etnografskih muzejih kot na domovih. Ivan Rucaj pa je v svojem dolgem življenju izdelal že veliko takih stolic in drugega pohištva. Kot samouk se je tega lotil v mladih letih in ljudje iz Čepiča in »oaednih vasi so pri njem naročali stolice, mize in tudi drugo po-hištvo. Posebno kadar se je kdo ženil. Rucaj ne pomni, koliko pohištva, posebno ne koliko stolic je v svojem življenj« že izdelal, ko- liko pohibtva s samo ročno žago in nožem, brez žebtiev. brez lepila. s samo fizično silo. umnostjo in umetnostjo. V 73 letih, kolizor .jih ima danes, se je nabralo veliko narovil. in seveda ''eliko dela. saj ie izkoristil »leherni trenutek ki ga sicer ni porabil na polju aili vinogradu. »In koliko časa porabite, da izdelate stolico?* — smo ga vprašali. «S tem ie veliko dela. Dva dni potrebujem za eno stolico.* Njemu se to zdi veliko. In velike .je. če upoštevamo sodobna tehnična sredstva in sodobno tehnologijo. še več nanese, če u-poštevamo ceno današnje delovne sile. Toda vzemimo današnjega Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan primeren za izvedbo nekega finančnega načela. Začnite se nekoliko zanimati tudi za šport. BIK (od 21.4. do 20.5.) Da bi mogli izpolniti naloge, vam bo potrebno mnogo vztrajnosti. Zadoščeno bo vaši čustveni želji DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne krenite po novi poti, preden se niste prepričali, da je koristna. Nesporazum v krogu prijateljev. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zvezde vam napovedujejo uspešno dejavnost. Najmlajši bodo prisluhnili vašemu nasvetu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spremenljivo ozračje na delovnem mestu. Skušajte ohraniti zveze s prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi vam že prve težave ustvarile nezaupanje vase. Uresničili boste važen družinski nasvet. , TEHTNICA (od 23.». do 23.10.) Pa zite se pred rešitvami, ki utegnejo biti napačne. Ne razmišljajte venomer o bolezni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Večjo pozornost sporu, do katerega je prišlo med vami in sodelavci. Pazite boli na živce. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Verjetno boste prejeli marsikatero ponudbo, vendar jih vse zelo proučite. Mlajši nesporazum med zakonci. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Lahko se boste ognili neprijetni dolžnosti. če boste ravnali diplomatsko. Prijateljstvo vam bo omogočilo največje zadoščenje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne lotite se nekegi finančnega vprašanja sami ampak skupaj s kolegi. Bodite zvesti svojim načelom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z največjo prisebnostjo skušajte izkoristiti neko gos|xxlarsko priložnost. Veliko estetsko zadoščenje. tudi kvalificiranega delavca, dajmo mu v roke nož in les in nič drugega in ga prepustimo delu. Vprašanje je, kako se bo obnesel. Morda bi mu 73-letni Ivan Rueelj znal kaj povedati za to delo seveda ln za vse to delo. za vso svojo iznajdljivost,, za vos trud je Rucaj bolj slabo plačan. In vendar je z zaslužkom in življenjem zadovoljen. «Sedanje delo in življenje ni težko. Hu je je bilo nekoč, ko sem dva ali trikrat na teden vozil drva v Piran. Od doma sem odhajal ob eni uri ponoči, da bd prišel v Piran pred drugimi, da bi prodal drva. Treba je bilo namreč drevo podreti, ga razžagati. nato razklati in nato voz spet naložiti, da bi naslednjega ene ob enih ponoči ponovno krenil proti Piranu. Tako ie bilo nekoč. danes .je drugače veliko lažje, čeprav ne lahko*. Kl jub temu mladi zapuščajo vasi in tisti, ki ostanejo doma. se varijo na delo v industrijska podjetja v Buje, Umag, Koper in drugam. Le nekateri starejši ljudje ostanejo zvesti zemlji in ker so vajeni garanja, se v prostem času lotevajo tudi drugih del. Stari Ivan Rucaj npr. dela stolice. In Rucaj je s tem zadovoljen, z njegovimi izdelki pa so zadovoljni tudi drugi, tisti, ki jim serjsko pohištvo ni po volji, ker ni v r.jem prav nič posebnega rekli bi celo človeškega. T. F. ta roparsko - viteška rodbina množila. Prestolonaslednikov ne bi zmanjkalo do sodnega dne, če bi ostala še stara Avstrija. A duh časa vse ovrže. Avstrijski narodi (seveda le nekateri!) so prišli v svetovni vojni do spoznanja, da so že predolgo bedasto zvesti svoji «ljubi» Avstriji in še bolj toliko slavljenim Habsburgovcem. Zvestoba in ljubezen sta se začeli krušiti in tako je v novembru 1918 jela razpadati avstrijska armada in z njo Avstrija*. Ravnateljica šole, ki je v svojem govoru navedla ugotavljanja in razmišljanja svojega nekdanjega predhodnika učitelja Metoda Požarja, je v svojem govoru nadaljevala : «Ubogi slovenski narod, siromak med siromaki! Tvoja zgodovina je en sam tisočletni boj za svobodo in pravično stvar, čakal si na odrešitev, saj smo vendar dovolj dolgo lačni in goli gonili silni mlin od zore do mraka, od mraka do zore in mleli žlahtno pšenico za tujega in domačega gospodarja, gledali s kalnimi očmi belo goro, ki se je dvigala izpod neba, izpod našega trpljenja. Že zdavnaj so izginili iz javnosti poslednji znaki slovenstva. E-dino v cerkvi se je še ohranil naš jezik, pa čeprav so tudi od tedanjega slovenskega župnika Smolnikarja - drugega Martina Čedrmaca — zahtevali, da naj bi pridigal v italijanščini, a se jim je uprl. Huje je bilo s slovensko šolo. Italijanske oblasti so takoj izgnale ali drugam v Italijo premestile slovenske učitelje in začele po naših vaseh uvajati fašistično šolo. Zadnji slovenski učitelji na našem ožjem področju so bili Franc Verbič v Slavini, ki je vse svoje življenje posvetil šoli in izobraževalnim društvom, ter Franc Starman v Orehku in Milena Mislej iz Matenje vasi. Njih mesta so zasedli italijanski učitelji, ki še jezika svojih učencev niso poznali. V tem vzdušju je zrasla tudi fašistična šola v Prestranku. Tako so nam hoteli vsiliti svojo kulturo. Toda za zastrtimi okni so naše matere u-čile svojo deco slovensko pisati in brati in ko nam je fašizem hotel vzeti še slovensko pesem, se je po naših vaseh naša pesem še vedno slišala in je čeprav pritajena postala tolažnica in vodnica. Po uradni proslavi smo se odpravili na Trešnjo ravan, kjer je bil zabavni program. Ob tabornih ognjih so nam svoje spomine obujali tovarišica učiteljica, nekdanji šolski nadzornik za pivški okraj in Franc Smrdel, ki je med drugim rekel: «Veselo je bilo srečanje z nekdanjimi partizanskimi to se pravi ilegalnimi učitelji ter z današnjo mladino in z današnjimi prosvetnimi delav- Ci»; ILONKA ČELIHAR NA FILMSKIH PLATNIH Chaplin i Nova izdaja Ulma «Modern Times* (Tempi moderni), ki ga je režiral Charles Chaplin leta 1936, potrjuje, da imamo opraviti z veliko mojstrovino velikega režiserja. iii>i>ii*i*ii*iiiiiiiilliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii>iiiii(iii>>iiiiiiiiiiiiiiiBi|ii|laall|i|a|i|l|iiiiiai|ialll,,ll,,ali Z DELOVNIM KOLEKTIVOM V EGIPT Že nekdanji in še sedanji Egipčani nam postavljajo nešteto vprašanj Tisočletja stara kri v tekočem stanju, tisočletja star števec Trgovec ve prodajati - Dober posluh za tuje jezike in tuje valute In že se je zgrinjal mrak. Prekrasen večer. Obvestili so nas, kolikor bi to bilo potrebno, da je Egipt v vojnem stanju in da ne smemo niti z besedico- omeniti Izraela. Avtomobili bi morali imeti zatemnjene luči in tudi okna v sobah bi morala biti prepleskana z modro barvo. Toda okna so bila le prelepljena s papirnatimi trakovi ali mrežo. Mostovi so res zastraženi in pred vhodi v palače so zaščitni zidovi, pa tudi poulična svetloba je deloma zatemnjena. Kljub vsemu je mesto svetlo. K temu pripomore predvsem veliko reklamnih napisov in v primerjavi s Kairom je Trst kaj slabo osvetljen. Zato se človek vpraša, ali je Kairo zares v vojni ali v miru. Čemu torej zunanji znaki o neki vojni pripravljenosti ... To vprašanje se nam je vsiljevalo tudi zvečer, ko smo zavili v slavni Auberge de Pyramides, kjer nas je v veliki dvorani v prvem nadstropju pozdravil orkester, ki je vsaj poldrugo uro, ves čas večerje, nepretrgano igral. Pozno ponoči se je začel »francoski* program, ko so se točke vrstile druga za drugo in ko je nastopil pevec na pravem, živem konju, ko je nastopilo več skupin pol ali povsem golih deklet. Sledil je še «domači» program s trebušnimi plesi. Bili smo utrujeni, vendar smo vztrajali. Nekoč je bil to lokal dane* že pokojnega kralja Faruka. Nekaj dni kasneje smo podoben zabavni večer imeli v šotorišču blizu Piramid. Naše avtobuse so pričakali arabski otroci z baklami in stari Arabec na krasnem konju. Pozneje smo v šotoru posedli po mehkih blazinah in se kmalu razživeli, čar noči, pijača in izredno kakovosten zabavni program so ustvarili svoje. Popolnoma smo se sprostili. S trebušnim plesom je nastopila plesalka, ki da je ena najbolje plačanih plesalk na Bližnjem vzhodu. Trdili so, da pleše kar v treh zabaviščih vsako noč in da dobi po 10 egiptovskih funtov za nastop. E-giptovski delavec ali delavka dobi od 8 do 18 funtov na mesec. V muzeiu, kd nosi ime po M. Pashiju, Franzoeu, ki se je prvi zavzel za ohranjevanje egiptovske kulture, smo si ogledali, kaj je zmogla tehnika starih Egipčanov. Ogromni kipi, čudoviti sarkofagi, mumije kraljev in njihovih priljubljenih živali. Ne smemo pozabiti, da je od tedaj minilo več tisoč let in vendar čas ni uničil tega, kar je napravil človek. Še danes je ohranjena v tekočem stanju kri svetih bikov. V tekočem stanju je zato, ker so ji dodali neke nam neznane kemikalije. Kri so uporabljali pri balzamiranju faraonov Vsa sodobna znanost te skrivnosti ne more razložiti. Največje tehnično čudo pa je prvi števec za prevožene kilometre. Števec je bil vgrajen v voz faraona Tutankamona. Števec sta sestavljala zobčanik in alabastr-ska plošča, ki je bila pritrjena na bakreni podstavek. Ko se je baker segrel, se je raztegnil in premaknil alabastrsko ploščico, ki je (preskočila* zob na zobča Del izletnikov, ki so obiskali Egipt niku. Tako je mogel faraon ugotavljati, kako dolgo pot je imel za seboj. To nam dokazuje, kako so že tedaj, torej že pred več tisoč leti poznali lastnosti kovin in kamna. Piramide ležijo v puščavi. So del nekdanjega tako imenovanega «mrtvega mesta*. Piramide so sedaj popolnoma prazne in tu in tam že precej poškodovane. Sodobni človek more sedaj le razmišljati, kako so vse ogromne kamne iz katerih so piramide grajene, prevažali iz velikih razdalj in jih na milimeter precizno vgrajevali med druge podobne kamnite bloke. Stari Egipčani so bojda živeli v prepričanju, da je posmrtno življenje pravo življenje in da si morajo zato pripraviti vse, da bo drugo, da bo posmrtno življenje še boljše, še lepše. Seveda so si piramide privoščili le tedanji faraoni, ki so si vanje vgradili ali dali vgraditi tudi čolne, da se bodo lahko po smrti vrnili spet na levi breg Nila, ker so bile in so piramide na desnem bregu. Toda danes kraljuje na levem bregu Nila Hiltonov hotel, eden iz verige razkošnih hotelov, ki jih je ta ameriški kapital postavil po raznih točkah sveta. Najbolj zanimiva pa je masta-va, to je pravokotna grobnica bogatega trgovca Tija. Nahajamo jo v bližini nekdanje prestolnice Menphisa. Na stenah je upodobljena gospodarska zgodovina tedanjega Egipta. Tu vidimo o-brtnika in kmeta na delu Kmeta pri setvi in pri tovarjanju pridelka na osle. V shrambi so prikazane tudi količine pridelka. Barve so ostale povsem ohranjene in tako žive, kot bi jih bili napravili pred nedavnim. In vendar na nobeni teh slik ne vidimo nasilja, niti sužnjev, kar vidimo na primer na freskah v Rimu. Od tod domneva, da piramid niso gradili sužnji ali vojni ujetniki. Neki egiptologi trdijo, da so vsa ta velika dela opravili svobodni domačini, kar pa da se jim je štelo v vojaški rok. V predmestju Kaira je tudi zelo zanimiva tovarna preprog, v kateri delajo samo otroci. Lastnik jih nauči le, kako se delajo vozi. Risbe, vzorce si zamišljajo sanji. In tako nastanejo prepro ge - unikati, ki dosežejo na sve- tovnem tržišču visoko ceno. Ko otroci dorastejo in izgubijo svojo naivno fantazijo, si morajo poiskati drugo delo, ker bi se sicer v vzorcih preprog ponavljali. Vse državne stavbe iz faraonske dobe imajo dva vhoda. Nekoč je bil Egipt razdeljen v dve državi in ko je faraonom uspelo združiti obe državi pod «eno krono*, niso hoteli ponižati ne enega ne drugega naroda. Zato je na vsakem kipu krona, ki predstavlja enotnost, hkrati pa ‘udi orel — znak gornjega in kobra — znak spodnjega Egipta, predstavniki obeh pokrajin pa so lahko hkrati prihajali v dvorano, vsak skozi svoja vrata. Pa ne le s to davno »enakopravnostjo* nam bi bil Egipt lahko za zgled, pač pa tudi v čem drugem. V Egiptu so vsi uradi zaprti v petek. To naj bi bil praznik Muslimanov. Judje in katoličani pa imajo prosto soboto o- ziroma nedeljo zaradi svojih verskih obredov. Pri nas bi to težko izvedli. Toliko «tolerance» n>' smo sposobni. Logično je, da zaradi tega posli in opravki ne gredo tako, kot bi šli sicer, toda osebna svoboda je za njih bolj važna. Zanimivo je v Egiptu tudi y trgovini, na trgu. Vtis imaš, da trgovca skoraj užališ, če ne barantaš in če ne popiješ z njim skodelice čaja, kave, ali kake brezalkoholne pijače. Cena razstavljenega blaga ni nikjer nap1' sana, zato nikoli ne veš, če si plačal vrednosti primerno ceno in če nisi popil s trgovce® hudo slano kavo oziroma čaj. ker te je v ceni pošteno opeharil. U" gotovili smo tudi, da imajo trgovci izreden posluh za jezike. Ko smo se med seboj pogovarjali po slovensko, so nam takoj rekli, da smo Jugoslovani. Niso se zmotili in nam rekli, da smo morda Rusi. In vendar smo Ru' se tu pogosto srečavali. Tudi najrevnejši znajo trgovati in si pomagati v vseh evropskih jezikih. Prav tako dobro poznajo razne valute in denarje in znajo vse hitro preračunati v funte-Ko smo se na vse to privadil1* smo ugotovili, da so nas prvi dan pošteno opeharili. Sicer pa nath je sleherni korak in sleherni doživljaj postavljal nove probleme* zastavljal nova vprašanja. Je t8* način življenja posledica razmer in potreb, ali hoče to ljudstvo po poti industrijskega napredka. 811 pa bodo to morale rešiti šele bodoče generacije? To smo razmišljali, ko smo se vračali. S temi mislimi smo na kairskem letališču sedali v letalo pri temperaturi 32 stopinj in čez tri ure iz njega stopili v Beo- gradu, kjer stopinje nad aililllliliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii|||||||||||||||||||||l||l|U||||f),|l,||||||||||l|||||||||,||||||M,|||,||||H>il| smo imeli le štiri ničlo. ODO KALAN 1111»'' NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Per Olof Ekstrom: Plesala je eno poletje Prijatelje dobre knjige, zlasti tiste, ki radi berejo ljubezenske romane s poglobljeno vsebino, opozarjamo na roman švedskega pisatelja Ekstroma Plesala je e-no poletje. Roman smo pri nas spoznali po istoimenskem filmu. ki je povsod doživel velik uspeh. Toda potem je doživela uspeli tudi knjiga, ki so je prevedli v vse jezike. V slovenščini nam ga je posredovala pred leti Pomurska založba v Murski Soboti. Ta pa je zdaj poskrbela za novo izdajo romana, ki ga je v slovenščino prevedel iz švedščine Janko Moder. Lepo opremljena knjiga, (opremo je zasnoval Franc Mesarič), bo v okras vsaki knjižni polici Prebiranje te lepe knjige pa bo zadovoljilo vse nežnejše čuteče bralce. Roman namreč pripoveduje o ljubezenski zgodbi mladega kmečkega dekleta Kerstin in mladega študenta Gorana, ki Prl na počitnice na deželo k svoieth stricu. Ljubezen med dekletom. _ živi težko življenje v trdi in ko*1 servativni klinčki družini ter š® vseh dentom, ki prihaja iz me®18 razvija kljub nasprotovanju ' bližnjih obeh mladih ljudi *<’h prav tedaj, ko se Goran o®0: zaradi ljubljenega dekleta zaP stiti starše, nesrečno naklju« • prometna nesreča z motorjem, tr gično konča ljubezensko srečam® Roman nam torej pripoveduje tragični ljubezni dveh mladih H di. kaže pa nam tudi razmere švedskem podeželju ter spcVfi med naprednim mišljenjem in k° servativnimi silami. Celoten " man je tudi sicer napisan ’zr sugestivno in prikupno, da bra pritegne. Z novo izdajo tega vitega romana je Pomurska ložba gotovo ustregla številnim " lateljem tovrstnega branja^ Nezakonito spreminjanje osebnih imen Slovencev V Italiji naj bi veljali glede osebah imen silno strogi zakoni. Po ovil ne m zakoniku niso dovoljene spremembe imen, dostavki k ime-“om in popravki imen izven pri-■»erov in brez formalnosti, ki jih Predpisuje zakon. Zakon pa natančno popisuje primere in postopek v kar 18 členih. Spremembo ■Bena lahko dosežemo le s prosijo na generalnega pravdnika republike pri prizivnem sodišču. Prošnja mora biti objavljena z izmečki tudi v uradnem listu in šele trideset dni pozneje ji lahko generalni pravdnik ugodi, če se ®i medtem nihče zoperstavil spremembi imena. Za popravek imena k potrebna prošnja na okrožno sodišče, ki ji ugodi z razsodbo. Toda ti zamudni in večkrat dragi postopki veljajo pri nas samo la državljane. Pristojne oblasti si Privoščijo kar mimo zakonov naj-faznovrstnejše spremembe in popravke, če jim človek ob prilik.th, kot so rojstvo, poroka in smrt (ko lavadno ni ravno najbolj zbran), le gleda stalno pod prste. Da silit) radi izpuščajo strešice, je splošno znano. Enako je znano, kako se branijo pripisati strešico, če človek to zahteva. Osebna imena, ii imajo v vsakem jeziku svojo obliko ali celo več oblik (npr. svet-liška imena) pišejo kratkomalo italijansko neglede na obliko, ki ie v matični knjigi in je po za-'sonu nedotakljiva brez dekreta generalnega pravdnika ali razsodbe okrožnega sodišča. Pač pa pošilja-t. prizadetega državljana na sodišče, če hoče imeti ponovno pravilno obliko. Glavni krivci za to so uradniki Datičnih in prijavnih uradov, ki so zlasti v tržaški občini često Prežeti s šovinizmom od pet do dave. Na dokumente, ki jih izstavijo ti uradniki, se potem sklicujejo vse ostale oblasti in nezakonitost postaja množična in z 'i 'ožičnost.io skoraj zakonita. \ hočemo ugotoviti do kakšnih Posledic privede tako šovinistično Uradovanje', lahko to storimo na selo omejenem primeru. Zakon o časnikarjih predpisuje sestavo in ubjavo uradnega seznama časnikarjev in publicistov. Slovenci v Ujem imajo ime zapisano večinoma na nezakonit način. Očitnost te nezakonitosti je raz-jjčna. Imamo namreč opravka s Slovenci, ki so bili rojeni na Primorskem pred 31. decembrom 1923, ko so matične knjige vodili še po avstrijskih zakonih. Potem so tu Slovenci, ki so bili rojeni v Jugo-slaviji a so sedaj italijanski dr-aavljani. Tudi spremembe imen so različno očitneu Od opuščene strešice Preko nadomeščene »neitalijanske* črke pridemo do italijanske oblike ali če hočete do italijanskega Prevoda imena. . Pred 31. decembrom 1923 so rojeni na Primorskem Hreščak Dušan, Renko Stanislao, Bubnič Albino, Marinčič Giovanni, Simčič Teofilo, Furlan Dušan, Černe Du-Jan, Udovič Francesco med pomičnimi časnikarji in Berce Luigi, Budal Andrea, Škerl Luigi, Humar "asimiro, Piscanc Albina, Basa Giovanni, Tuta Venceslao, Lipovec Btnilio med publicisti. Od teh šestnajstih vsaj trinajst ni vpisanih v rojstno knjigo z imenom, ki ga Posijo v tem seznamu in verjetno tudi na drugih uradnih listinah. V rojstni oziroma krstni knjigi so vpisani ali latinsko (Stanislaus, AJbinus, Johannes, Theophilus, Franciseus) ali slovensko (Dušan. Stanislav, Albin, Ivan ali Janez, Teofil, Franc ali bolj verjetno Frančišek). Edino trije, ki so rojeni v Trstu, utegnejo imeti ime v italijanski obliki že v rojstni knjigi, čeprav je tudi tu bolj verjetno. da je v latinski (ki je le v primeru Albine enaka italijanski). V večini teh primerov so torej eni ali drugi uradniki samovoljno spremenili edino zakonito obliko imena in s tem zagrešili zločin do 476. ali 479 členu kazenskega zakonika V Jugoslaviji so rojeni (večinoma v Ljubljani, eden na Cetinju, eden na Reki) delno pred vojno delno po vojni Volčič Demetrio, Martelanc Alessandro, Rudolf Ales-sandro med poklicnimi časnikarji m Ursini Giorgio, Vremec Vladi-miro ter Lakovič Branco med publicisti. Da bi bili ti vpisani v rojstno knjigo tako, kot so vpisani v ta seznam, lahko prav močno dvomimo. Tudi tu gre torej za samovoljo, ki jo zakon prepoveduje in kaznuje. Posebne pozornosti je vredno ime Lakoviča, ki edino med naštetimi nima italijanske oblike. Tu si je šovinistični uradnik pomagal tako, da je ostrogotsld k nadomestil z blagim domačim c. Pri tem ni kršil samo predpise o spremembi imen, temveč je prekršil celo zakon, v duhu katerega je to storil. Prosluli zakon namreč še vedno prepoveduje dajati smešna in sramotna imena. In Branco (italijansko »množica živali, čreda, trop, krdelo*) je brez dvoma tako. Če bi vsi pristojni uradniki v Italiji imeli take možgane, kot jih imajo naši v Trstu, bi slavni Bongiorno postal iznenada Mice in še marsikateri Italijan bi menjal ime. Skupina, pri kateri je nezakonitost najbolj očitna, je skupina tujih državljanov. Če država ali njeni organi lahko počnejo s svojimi državljani, kar hočejo, s tujimi gotovo ne smejo. In vendar se glasi seznam časnikarjev (publicistov) tujcev Artač Giovanni, Bambič Emilio, Jeza Francesco, Koren Giuseppe, Orožen Francesco, Peterlin Giuseppe, Vrsaj E-gicio, Zupančič Emesto. Ko bi prišli k nam časnikarit nekateri znameniti državniki, bi se seznam verjetno glasil Brandt Guglielmo, Broz Giuseppe, Gromi-co Andrea, Nieson Riccardo, Pod-gorni Niccolo, Ulbricht Gualtiero, itd. itd. Nezakonitosti je torej na tem področju cela vrsta. Ah je temu vzrok nevednost ali hudobija pristojnih uradnikov ni niti malo pomembno. Čas pa bi bil, da bi tako nezakonito postopanje prenehalo in da bi bito vsem prizadetim omogočeno doseči popravek brez dolgega in zamudnega postopka in seveda brez stroškov, ki bi bili le nova krivica ob že obstoječi. A. Ž. PRED VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO Poziv Kmečke zveze Kmečka zveza je te dni objavila in razposlala kmetovalcem — volilnim upravičencem — letak z naslednjo vsebino. 29. junija voli zase! Volitve v bolniško blagajno so velika, demokratična zmaga tržaških kmetov. Zahtevala jih je, vseh 18 let odkar bi že morale biti, samo Kmečka zveza. Te zmage ne smemo tržaški kmetje zapraviti z razdorom med nami, niti je ne smemo zmanjšati s pod-ložništvom ljudem, ki bi nas hoteli »predstavljati*. Kmetje se znamo in se moramo predstavljati sami! Le tako bo bolniška blagajna zares naša in bo delala tako, kot je našim družinam potrebno. Ne potrebujemo nobenega posredništva ne pokroviteljstva. Saj nismo otroci, da bi morali drugi skrbeti za nas. Program kandidatov — kmetov — ki smo si jih sami izbrali na sestankih Kmečke zveze po vaseh je enostaven: 1. Bolniško blagajno naj vodijo kmetje sami. 2. Naj bo zares naša in zato mora biti vse njeno poslovanje tudi v našem jeziku. 3. Osebje, ki dela za bolniško blagajno je tam zaradi nas. ne mi zaradi njega, zato mora znati naš jezik. 4. Odbor, ki ga bomo izvolili, bo poskrbel za boljšo oskrbo. Zahteval bo, da moramo dobiti zdravila brezplačno vsi, ne samo upokojenci, in sicer ne tako, da jih moramo najprej plačati in nam šele čez dolgo časa strošek (niti ne ves!) povrnejo, pač pa tako, da jih dobimo z receptom brez vsakega plačila, kot druge kategorije. 5. Bolniška blagajna bo morala nuditi še druge storitve, kot so zobno zdravljenje, zdravljenje v toplicah itd. 6. Bolniška blagajna mora postati orodje kmetov, da pritiskajo za odpravo diskriminacije, da se doseže enotna in enaka zdravstvena zaščita za vse delovne ljudi. KMEČKA ZVEZA Alfonz Guštin Dušan Kodrič Alojz Debeliš ZAKLJUČEN CIKLUS NASTOPOV OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Nastop gojencev nabrežinske podružnice glasbene šole GM Gojenci podružnice glasbene šole GM v Nabrežini pri zaključnem nastopu S sobotno glasbeno produkcijo podružnice šole v Nabrežini je Glasbena matica oziroma njena šola zaključila vrsto podobnih prireditev ob zaključku šolskega leta, ki so se zvrstile v mestu in na podeželju od Doline do Devina. DOKUMENT, KI JE BIL ODOBREN NA ZADNJI SEJI Predlogi obeh kraških konzult za takojšnje ukrepe na Krasu Proti asfaltiranju turističnih stez in cest na Krasu in omejitev avtomobilskega prometa — Temeljit očiščevalni načrt — Več čuvajev DOPIS IZ PIRANA Ko* smo že poročali sta konzulti I nih cest. Kot primer navaja doku-za vzhodni in zahodni Kras, ki sta I ment škodljive posledice, ki jih je se sestali na Proseku na skupni seji, imelo asfaltiranje ceste, ki pelje od odobrili dokument, ki vsebuje nekatere predloge za varstvo in zaščito Krasa. Objavljamo najvažnejše dele tega dokumenta, ki je bistvene važnosti za vse prebivalce Krasa. Gre v glavnem za predloge, katerih uresničitev ne kaže odlašati, vsaj v pričakovanju organskega urbanističnega načrta, ki bi zajemal to področje:. Dokument navaja v uvodu neobčutljivost določenih plasti prebivalstva, še zlasti mestnega, za rahla ravnovesja, na katerih temelji naravni fenomen Krasa. Zato predlagata konzulti za vzhodni in zahodni Kras nasled nje ukrepe: a) takojšnje prenehanje z nesmiselnim, dragim in škodljivim načrtom za asfaltiranje stez in turističnih cest na Krasu, katerega najbolj viden rezultat bi bil, da bi omogočil dohod do najlepših kotičkov najbolj lenim avtomobilistom in tistim, ki so najmanj dojemljivi za lepote teh krajev, medtem ko so najbolj občutljivi do kraških lepot tisti, ki prehodijo te poti počasi, postopoma, se pravi peš, ne da bi za to potrebovali asfaltira- \ ojaškega športnega igrišča k Vejni. b) točno določitev cest, ki so odprte za avtomobilski promet ter prepoved prometa po vseh drugih (prepoved jasno ne me veljati za kmečke vozove). Prepoved je tre-' ba jasno označiti s tablami ali pa s stalnimi pregradami (zapornice, zidki itd.). K temu naj bi prispevali ne samo občina ampak tudi lastniki zemljišč, po katerih so te ceste speljane; c) takojšnjo opustitev zamisli, po kateri naj bi uredili na Krasu stezo za motokros in sicer po trasi tako imenovane tankovske ceste. S tem v zvezi naj bi občina tudi poskrbela za osvoboditev kraškega področja od vojaških služnosti. Prepovedali naj bi tudi prehod tankov, ki prav tako škodijo okolju v enem najlepših in najbolj zdravih kotičkov našega Krasa. Domnevna steza za motokros bi še zlasti motila prebivalce Trebč, Opčin in Banov; d) uresničitev temeljitega očiščevalnega načrta, ki naj bi zajel zem- BENEŠKI DNEVNIK Eksperimentalni sadovnjak v Aili V njem pridelujeta zavedna beneška Slovenca Gnido in Itina Battaino odlična jabolka, predvsem vrste «sevka» Guido Battaino in njegova žena ^‘ha imata v Ažli edinstveni ekspe-^■hentalni sadovnjak v Benečiji, v tereni gojita sadje v neposrednem ^delovanju in pod strokovno kontro-i »Italijanskega državnega kmetij-!*ega inšpektorata*. . Zanimivo, da jima najbolj uspevajo domača beneška jabolka »sevke*, jatere cepi Guido na korenine petih Ofugih različnih vrst jablan. S tem ^stopkom skuša dognati, na kakšni ?? teh petih »tujih* korenin bo sev-/jha jablana najhitreje zrasla in oblila ter imela največ sadeža, ki bo kakovosti najboljši in bo največ Guido in Rina iz Ažle v svojem počasnem sadovnjaku doslej še nista “dšla do končnih rezultatov, pravita da se že lahko pohvalita z lepi-^ uspehi in da njuna sadna drevesa brodijo zadovoljive količine dobrih *ddežev, ki so poznani daleč naokrog 60 beneških in furlanskih krajih. .Zaveden beneški Slovenec Guido iz dkle je povedal, da ima s svojim *ddovnjakom veliko dela in skrbi, kar ca ga ne ovira, saj je prepričan, da ** bo njegov trud bogato obrestoval. (.Beneški Slovenci zelo radi kupujejo ~®Uainovo sadje. Tisti bolj »petični* 64 imajo poseben osebni užitek, da J* ga sami «nežno» naberejo z dreves ^ lastnikovi navzočnosti, italijanski državni inšpektorat za T^tljstvo je za ta edinstveni ekspe-^entalni sadovnjak v Beneški Slo-v®niji izdal Battainovim tudi poseb-stalno dovoljenje za prodajo last-dega sadja na vsem ozemlju avto-Sine dežele Furlanije-Julijske kra- V Eksperimentalni sadovnjak v Ažli Je j*lo lep primer iznajdljivosti. Zato Elitno, da bi se še veliko naših ^finov pod Mataiurjem lotilo česa Robnega, da bi si gospodarsko čim “olj opomogli na svoji zemlji. Za pobral en je Čedada in Tolmina ^se pogosteje beremo v tisku ve ljišča, na katerih je vse polno smeti. še zlasti bi bilo treba poskrbeti za občasno očiščenje cest, ki peljejo k obmejnim prehodom ter odpraviti številna nedovoljena smetišča, ki jih je na Krasu mnogo, posebno v bližini gradbišč, kar seveda zelo škodi nedotaknjenosti dolin in številnim jaman, ki so na Krasu. Zaradi tega bi bilo treba ustanoviti javna odlagališča smeti, se pravi velikih posod, ki naj bi bile v neposredni bližini vasi, kot je že sedaj na cesti št. 58 pred Obeliskom. V okviru istih ukrepov bi bilo treba tudi urediti vprašanje »avtomobilskih pokopališč* ter preprečiti njihovo nadzorovano nastajanje. Obenem bo treba tudi urediti številne kraške kale, ki so sedaj nerazumljivo zapuščeni, tako da so jih ljudje v nekaj primerih sploh zasuli. Zato bi bilo treba čim prej ukrepati, da se reši, kar se rešiti da; e) treba bi bilo tudi nadzorovati, da se določila, o katerih je govor pod točkama b) in d), spoštujejo. S tem v zvezi pravi dokument, da je število poljskih čuvajev na Krasu povsem nezadostno. Organik predvideva namestitev 16 čuvajev, medtem ko jih je trenutno samo 12 in še ti morajo pomagati pri nadzorovanju prometa, kar ne sodi v njihove pristojnosti, S povečanjem njihovega števila bi lahko poostrili nadzorstvo še zlasti v prazničnih dneh, ko je narava na Krasu bolj ogrožena. Nadzorovali naj bi v glavnem dohod avtov na poti za pešce, na travnike (kar bi bilo treba vsekakor preprečiti, pa naj gre za zasebno ali pa javno lastnino), nabiranje cvetlic in zelišč, nedovoljeno sekanje drv, odlaganje smeti ob cestah, na travnikih in v gozdovih, onesnaženje kalov, prižiganje ognjev na krajih, kjer je to prepovedano, oškodovanje zasebne lastnine, če je jasno označena. V zaključku je rečeno, da je seznam ukrepov omejen na tiste, ki najbolj pereči in za katere konzulu menita, da so lahko izvedljivi. Najboljša generacija na osnovni šoii v Piranu se je poslovila Odličnjakom so podelili zlate medalje za odlične ocene skozi vsa šolska leta V eksperimentalnem sadovnjaku Battainovih v sadnim drevjem Ažli z nizko rastočim da so se traj države ali pa mesta iz različnih držav. Zato beneški Slovenci želimo in predlagamo, da bi se pobratili tudi naši obmejni mesti Čedad in Tolmin, ki imata že po svoji geografski legi veliko skupnih zadev iz daljne in bližnje preteklosU, še več pa v sedanjosti. Medsebojno pobratenje mest je zelo lepa, človečanska in koristna zamisel Saj ima tako dejanje lahko samo dobre posledice za prebivalstvo ene in druge strani »bratovščine*. Pobratena mesta vzpostavljajo in razvijajo medsebojno sodelovanje in izkušnje na vseh možnih področjih: od kulture, industrije, trgovine do športa, upravno-administrativne prakse, varnosti prometa, zdravstva itn. 1 Take stalne bratske vezi omogočajo pobratila mesta zna- 1 obema »partnerjema* mnogo hitrejši Nastop gojencev nabrežinske podružnice je bil v dvorani prosvetnega društva «.Igo Grudem, ki je bila za to priložnost polna staršev, prijateljev ter ljubiteljev glasbe in mladine. Spored je obsegal okrog 30 točk, pripravila pa sta ga — kot vedno skrbno — profesorja Ambrozet in Radovič, ki že dolgo let podita z uspehom glasbeno šolo v Nabrežini. Spored je ob vsaki točki napovedovala Majda Terčon. Najprej se je predstavil znani o-troški zbor aKraski slavček», ki je pod vodstvom prof. S. Radoviča zapel pesmi: Po jezeru, Bilečanka, Bom šel na planince in Vojaška ter žel priznanje vseh prisotnih. Spored se je potem nadaljeval z nastopom solistov na klavirju, s harmoniko, violončelom, trobento in klarinetom. Vsi nastopajoči so se dobro odrezali, predvsem pa seveda tisti, ki študirajo, že več let. Izvajali so zahtevne skladbe Schumanna, Chopina, Haendla, Bartoka, Clementija, Pavčiča, Rančigaja in drugi. Nastopil je tudi domači folklorni ansambel ki ga vodi Igo Radovič. Izvajal je nekaj valčkov in polk in prav tako kot ostali požel navdušen aplavz. Nastopila sta še «violinski trio», ki ga sestavljajo Ivan Pangos, Giulio Furlan in Franko Sedmak ter dva godalna kvarteta, domači, ki ga sestavljajo Patricija Terčič, Boris Devetak, Nevo Radovič in Eda Terčon, ter znani «tržaški kvartet», ki ga sestavljajo Črtomir šiškovič, Kafja^ Kralj, Iztok Kodrič in prof. Oskar Kjuder. Poleg že omenjenih so na tej spodbudni zaključni prireditvi nastopili še: Valentina Guštin, Robert Trobec, Neva Kariž, Martina Kakež, Boris Markovič, Aleš Gruden, Eda in Majda Terčon, Darko Brišček, Sergij Slavec, Kristina Spetič. Ingrid Semez, Simon Do-Ijak, Liljana Bartolotti, Zoran Lupine, Nadja Pangos, Ivana Per-tot, Vera Kukanja. Evald Krevatin, Barbara Opeka, V/alter Pertot, Na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiitliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiriiuiiiiiiiifitiiiiiifiiiiMliiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimniiiHtiiiniiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiitiiliMiiiiimu 17. t.m. so imeli dijaki osmih razredov osnovne piranske šole v polno zasedenem gledališču Tartini zaključ no prireditev šolskega leta 1971-72. Sestavili so zelo privlačen, vesel program s šaljivimi prizori, Ki so izzvali mnogo prisrčnega priznanja in prijetnega razpoloženja. Prireditev so otvorili z Zlobčevo pesmijo: «Na razpotju*. Nato so si sledile zabavne točke. Zelo je ugajal »Ples ocen*, kakor tudi imitacija raznih narečij. Slišali smo Tolminca, Štajerca. Korošca in Vipavca. Sledila je »Pesem osnovnošolskih mučencev* Nastopil je tudi znani in priljubljeni piranski balet z Mozartovim »Turškim rondojem*. Dalje so podali »Reklame v sodobnem svetu* in prebrali spisa učencev: Andreje Toni in Otede Černič. Zelo zabavna je bila »Igrica*, parodija pouka v razredu. Največ smeha pa so izzvale: »Litanije osmošolcev*. Sledil je govor Jane Strmole, predsednice odbora Šolske skupnosti, ki je orisala raznolično delo učencev o-semletke. Ravnatelj Franc Raktelj pa je seznanil navzoče z učnimi rezultati in 100-odstotnim uspehom osmih razredov. Izrazil je toplo pohvalo 15 odličnjakom. Med temi jih je bilo 13, ki so prejeli zlato medaljo za odlične ocene skozi vsa šolska leta od 1. do 8. razreda. Označil jih je kot najboljšo generacijo piranske osnovne šole. To so bili: Anuška Celinšek, Sonja Frank, Janja Golob. Vesna Giurdže-vič, Zlata Jurin, Irena Kenda. Nevenka Lazar. Vesna Prinčič, Tatjana Pugelj, Nada Širca, Andreja Toni, Tatjana Zorec in Robert Zorec. Imenovani mladinci se niso odlikovali samo v izredni marljivosti v učenju, vzorni disciplini in lepem obnašanju, u-dejstvovali so se tudi v krožkih, raznih društvih, tekmovanjih, športu in pevskem zboru, sodelovali so v šolski reviji »Galeb*, v prireditvah, proslavah in razrednih skupnostih. Ravnatelj je nato podelil še ostalim pridnim učencem pohvale in knjižne nagrade. Svoj govor je zaključil z željo, da bi, zlasti osmošolci, ki se poslavljajo od osnovne šole, dosegli v bodočem življenju čim več uspehov. Za izredne učne dosežke na piranski osemletki gre zahvala in priznanje predvsem šolskemu vodstvu ter požrtvovalnim, dobrim učiteljem in profesorjem, ki so vlagali skozi dolga leta v svoje pomembno vzgojno delo mnogo vztrajnosti in truda ter ljubezni do mladine. Slovesnost te poslovilne prireditve bo ostala vsem udeležencem, organizatorjem in sodelavcem v najlepšem spominu. LUDOVIKA KALAN VESTI IZ KOROŠKE Občni zbor Krščanske kulturne zveze v Celovcu Na občnem zboru Krščanske kulturne zveze v Celovcu, katere se je kot gost udeležil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss in zaželel zboru uspešno delo, je podal glavno poročilo predsednik Lovro Kašelj. Iz njegovega poročila, v katerem je analiziral delo, uspehe in težave Krščanske kulturne zveze v zadnji poslovni dobi, povzemamo na kratko besede, ki jih je izrekel o sodelovanju med obema koroškima slovenskima prosvetnima organizacijama, to je katoliško in laično: »Odnosi med KKZ in SPZ so dolo- IliailllllliMllilIliilllllllIlllllliililiiiillllllllliiuiiniiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiilliHmiililliliimiiniilunlialMillllI IZ SLOVENSKEGA PORABJA T v • lecaj učitelje za slovenske iz Madžarske Tečaja v Škofji Loki se udeležuje 15 učiteljev — V Budimpešti tečaj za učitelje madžarskega jezika na dvojezičnih šolah v Pomurju napredek in vzpon na vseh toriščih življenja. S tem se vsestransko utrjuje tudi prijateljstvo med ljudmi različnih mišljenj in pogledov. Zbližujejo se, postajajo strpnejši in vselej i-ščejo nova pota v medsebojnih od nosih. Vzor bratskih povezav med mesti različnih dežel vpliva tudi na politike in državnike, da so strpnejši in bogatejši v razumevanju drugih narodov in držav 1 različnimi političnimi ureditvami. S tega vidika gledano bi pobratenje Čedada in Tolmina odprlo nove motnosti za urejanje neštetih vprašanj med zgornjim Posočjem na eni ter veiiKim delom videmske pokrajine na drugi strani. ANTON BIRTIČ MEČANA I kraje v Prekmurju v Sloveniji Pod V hotelu Transturist v Škofji Loki se je 20. t.m. začel letošnji seminar slovenskega jezika in kulture za u-čitelje slovenskega jezika iz Porabja na Madžarskem. Seminar prireja te petič republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije. Vseh u-deležencev seminarja iz Madžarske je okrog 15 in bo trajal do vključno 6. julija. Organizacija teh seminarjev je u-rejena s programom o kulturnem sodelovanju med SFR Jugoslavijo in Lit Madžarsko in ima recipročen značaj. 15 učiteljev z dvojezičnih šol v Pomurju se bo namreč udeležilo seminarja madžarskega jezika in kulture, ki bo v juliju v Budimpešti. Otroci iz Porabja v Sloveniji Po daljšem časovnem presledku bodo slovenski šolarji iz Porabja na Madžarskem spet obiskali nekatere vodstvom svojih vzgojiteljev se bodo učenci osemletne šole v Gornjem Seniku v Porabju udeležili proslave stoletnice obstoja šole v majhni gorički vasi — v Markovcih — ki leži nedaleč od slovensko-madžarske meje na skrajnem severovzhodu Slovenije. Vaščani Markovcev se z vso vnemo pripravljajo na svoje veliko slavje in na sprejem slovenskih šolarjev iz Porabja, ki bodo v svoji materinščini tudi sodelovali na proslavi. Šolarji in vzgojitelji iz Gornjega Senika, kjer je dokaj razvito kultumo-prosvetno življenje, bodo ob tej priložnosti obiskali tudi nekatere druge kraje in znamenitosti Prekmurja. fš. ceni s posebnim dogovorom in se zrcalijo v sestankih koordinacijskega odbora ter v skupnih nastopih pri velikih centralnih prireditvah, ki veljajo našemu ljudstvu v celoti, in v akcijah. ki zadevajo skupne narodno-kulturne interese*. Lovro Kašelj je še pristavil, da je «vztrajanje na popolni samostojnosti, združeno s kar največjo pripravljenostjo za sodelovanje s SPZ v korist skupnim narodno-kultumim interesom*. Glede odnosov KKZ z matičnim narodom pa je Kašelj dejal: «Odnosi KKZ do matičnega naroda slonijo na osnovi obojestranske obveznosti: naše, da se zavedamo dejstva, da smo koroški Slovenci integriran del celotnega naroda; matice, da zamejske dele svojega narodnega telesa podpira pri njihovih naporih za ohranitev jezika in drugih kulturnih vrednot, ne glede ra kakršne koli razlike v življenjskih nazorih.* Glas o gostovanju Boljunčanov v Bilčovsu Celovški »Slovenski vestnik* piše o gostovanju boljunškega pevskega zbora »France Prešeren* in tambura-škega zbora v Bilčovsu. Takole piše med drugim: »Svoj koncert so gostje začeli s pozdravno pesmijo, kateri so sledile čudovito lepo podane narodne in umetne pesmi. V drugem delu koncerta pa so nastopili tudi tamburaši, ki so prijetno presenetili še posebno s tem, ker jih je spremljalo lepo uglašeno petje mešanega zbora, številno občinstvo je z navdušenim odobravanjem spremljalo točko za točko in ob koncu ni prenehalo s ploskanjem, dokler niso gostje ponovili še nekaj pesmi.* Predavanja o slovenski narodni zgodovini Slovensko prosvetno društvo »Bisernica*, ki je včlanjeno v Slovensko prosvetno zvezo, je priredilo v slovenskem dijaškem domu v Celovcu zaključno predavanje v seriji predavanj o novejši slovenski narodni zgodovini. Predaval je univ. prof. dr. Metod Mikuž iz Ljubljane o razdobju narodnoosvobodilnega boja Predavanja so bila izredno zanimiva m »Slovenski vestnik* ugotavlja, da bi morali s takimi predavanji nadaljevati in v njih posvetiti še več pozornosti raznim drobnejšim dogodkom iz naše narodne zgodovine. Velika matura na slovenski gimnaziji 12. junija se je na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu pričela 10. matura, odkar šola obstaja. K pismeni maturi je bilo v obeh razredih pripuščenih 36 dijakov in dijakinj, k ustni maturi pa 34 dijakov in dijakinj. Maturitetni komisiji je predsedoval nadzornik slovenske gimnazije prof. dr. Valentin Inzko. dja Vidimari, Sonja Suban in Silvio Pibrovec. Vsem nastopajočim in njunima profesorjema vse priznanje za lepo prireditev,( ki bo gotovo vzpodbudila še marsikoga v Nabrežini in okolici, da bo svojega otroka zaupal nabrežinski glasbeni šoli in njenim pedagogom. M. M. V okviru stikov med KPI in ZKS Srečanje komunistov iz Trsta in Kopra Predvčerajšnjim je bila v Trstu delegacija obalnega komiteja Zveze komunistov Slovenije iz Kopra. V našem mestu se je mudila na povabilo tajništva tržaške federacije KPI. Delegacijo so sestavljali tajnik koprske ZKS Jakomin. Sfiligoj in Birsa, tajnik tržaške KPI Rossetti, Crevatin in Jelka Grbec. V skupnem tiskovnem sporočilu je med drugim rečeno, da gre za srečanje, ki ga je »treba uokviriti v spored srečanj in stikov med o-berria komunističnima organizacijama, predviden za prihodnje mesece*. Med srečanjem je tržaška stran ocenila izide volitev 7. in 8. maja ter nudila koprskim tovarišem izčrpno informacijo o trenutnem političnem položaju, kakor tudi o vprašanjih, ki spremljajo sestavljanje centristične vlade. Dobršen del razgovorov so posvetili vprašanjem globalne zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji in pobudam tržaške federacije v tem smislu. V svojem uvodnem poročilu so predstavniki ZKS spregovorili o nedavni sprostitvi cen v okviru celotnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji, predvsem pa seznanili tr-žaške tovariše s pobudami na zvezni ravni, ki zadevajo ustavno p: Ja gojevanje v Jugoslaviji po sprejemu znanih amandmajev. Delegaciji, je rečeno v sporočilu, sta se dalj časa zadržah t>-d' Ha vprašanjih, ki zadevajo mednarodno komunistično gibanje. V tem smislu so predstavniki ZKS opisali tržaškim tovarišem pomen Titovpga obiska v SZ in na Poijsk 111 Na koncu srečanja so tržaški m koprski komunisti sestavili skupen program srečanj in izmenjave delegacij, ki se bodo spoprijele z raznimi vprašanji obojestranske koristi. • « « Na sedežu Skupnosti Italijanov v Izoli so predstavili novo delo, posvečeno udeležbi italijanskih partizanov v narodnoosvobodilnem boju Jugoslavije. Gre za monografijo bataljona Triestino d’assalto, v kateri sta avtorja Riccardo Giacuzzo in Giacomo Scotti opisala zgodovino te partizanske enote od njene ustanovitve pa do trenutka, ko je prerasla v partizansko brigado. od danes boš še bolj cenil svoj denar! I stopi v trgovine drop za kupce zlato jajce ■ Naslovi: Trst Korzo Italia, 7 Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji REZULTATI VRHUNSKEGA SREČANJA V MARŠI MATRUH Arabski državniki se pogajajo o temeljih trdne federacije Egipta, Sirije in Libije Libanon šibka točka arabske fronte v boju proti Izraelu: pogajanja med oblastmi in gverilci - Ponovni letalski in topniški napadi na obmejna področja ■ Sirija zahteva od OZN posredovanje za osvoboditev petih visokih sirskih častnikov KAIRO. 23. — Egiptovska časopis- noma nepričakovan in da je baje iz- na agencija MEN sporoča, da so se danes zaključili v Marši Matruh vrhunski pogovori med državnimi poglavarji Egipta, Sirije in Libije glede krize na Bližnjem vzhodu. Agencija sporoča še, da je libijski predsednik Gedafi takoj odpotoval v domovino, potem ko se je zjutraj še enkrat sastal z egiptovskim predsednikom Sadatom ter sirskim predsednikom Ha-fezom Asadom. Poglavarji treh arabskih dežel, ki se že dalj časa trudijo, da bi povezali zadevna področja v trdnejšo politično enoto, so na sestanku v Marši Matruh predvsem razpravljali o posledicah nedavnega izraelskega napada na južne pokrajine Libanona, kjer so Izraelci zajeli pet višjih sirskih častnikov. O sklepih, ki so jih sprejeli na vrhunskem srečanju ne bodo poročali v skupnem poročilu. Zelo verjetno so na sestanku v Marši Matruh govorili, poleg o vprašanju takojšnjih političnih in drugih ukrepov kot odgovor na izraelsko akcijo, tudi o dolgoročnih ukrepih in potezah, ki naj bi okrepili politično, gospodarsko in vojaško moč treh držav. V tem smislu so baje sklenili, da bodo ustanovili mešane družbe za gospodarsko izmenjavo, za prevoze in za promet ter da bodo v najkrajšem času ustanovili tudi enotna središča za obveščanje in za koordinacijo zunanje politike treh dežel. Kairski časopis «A1 Ahram*. sporoča, da so trije državniki skrbno preučili možne poti do ustanovitve federacije, ki bi slonela na trdnih tleh. Najšibkejša točka v verigi arabskih držav pa je še vedno Libanon, ki je bil pred dnevi žrtev izraelskega napada. Libanonski predstavniki niso prisostvovali vrhunskemu srečanju v Marši Matruh, čeprav se je tam sklepalo prav o zadevah, ki se jih neposredno tičejo. Za razumevanje libanonskega stališča je treba upoštevati, da je ta državica relativno «a-rabska* ter zelo navezana na zahodni svet. Po kairskem sporazumu leta 1969 pa je morala sprejeti palestinske enote, ki dejansko kontrolirajo vso njeno južno mejo z Izraelom. Danes se je začelo postavljati vprašanje, ali naj libanonska vojska prepusti še nadalje to kontrolo palestinskim gverilcem, ali pa naj prevzame direktno odgovornost za vse kar se dogaja na meji z Izraelom. Jaser Arafat, leader združenega palestinskega odporniškega gibanja, se trudi na vse načine, da bi zagotovil navzočnost gverilskih enot na meji z Izraelom ter odločno zanika, da bi libanonske vojaške oblasti sprejele kakršenkoli ukrep na škodo gverilcev. Tudi libanonske oblasti niso še podale kake javne izjave v kateri bi zavzele določeno stališče glede tega problema. Gotovo pa je, da so v teku pogajanja, ki naj bi omogočila znosno stanje na meji z Izraelom in da bi se Libanonu ne bilo treba bati da bo občasna tarča izraelskih »povračilnih* akcij. Dejstvo, da so Izraelci zajeli pet visokih sirskih častnikov pri akciji na področju mesteca Hasbaya (5.000 prebivalcev) pa vzbuja občutek, da je bila že prej pripravljena in da je izraelska varnostna služba že vedela, da bodo sirski in libanonski častniki na tistem področju. Izraelci sicer trdijo, da je bil uspeh akcije popol- raelska patrulja štela le malo mož. Kot smo že omenili prej. se je Libanon znašel sredi navskrižnega ognja. Notranje razmere pa so se še poslabšale potem kp je prebivalstvo v Hasbayu odreklo «civilno pokorščino*. V pozivu, ki so ga objavili nekateri časopisi, se zahteva, naj libanonske oblasti uveljavijo svojo oblast na prizadetem področju ter zagotovijo varnost in red. Vojaške in policijske oblasti so skušale vplivati na nekatere predstavnike, ki pa so izjavili, da so za »pošteno* odporniško gibanje, toda nasprotujejo neodgovornim akcijam gverilcev. Predstavniki gverilskega gibanja pa pozivajo prebivalstvo, naj «koplje jarke in zaklonišča* za skupen boj proti skupnemu sovražniku. Medtem sporočajo, da so izraelske topniške in letalske sile ponovno obstreljevale številne kraje in vasi na libanonsko izraelski meji. Do napadov je baje prišlo tudi na področjih, ki spadajo pod Sirijo. Izraelske oblasti so zanikale te zadnje vesti. Gotovo je na vsak način, da so izraelska letala preletela področje nad pokrajino Mardžajun. Letala so letela zelo visoko ter ni bilo mogoče ugotoviti njihovih značilnosti. Malo prej pa je izraelsko topništvo obstreljevalo to področje. Egiptovski predsednik Sadat Neki palestinski glasnik je sporočil iz Damaska, da so izraelska letala napadla gverilska oporišča pri El Ašairu v Libanonu in pri Al Mazrai v Siriji. Glasnik je izjavil, da je napad terjal «nekaj* človeških žrtev. Na koncu naj še omeninjp. da je libanonski zunanji minister pozval na razgovor veleposlanike petih držav stalnih članic varnostnega sveta OZN ter jim izročil protestno noto v zvezi z zadnjimi izraelskimi napadi v južnem Libanonu. Na drugi strani pa se je Sirija obrnila na OZN, da bi ta posredovala za osvoboditev petih visokih sirskih častnikov. Ta poteza dokazuje, da Sirijci niso pripravljeni, da bi zamenjali nekaj izraelskih pilotov za svoje ugrabljene častnike. kar so Izraelci še danes trdno upali. Po zadnjih vesteh iz Bejruta je zaradi današnjih popoldanskih izraelskih zračnih napadov na libanonsko mestece Deir El Ašair zgubilo življenje 17 ljudi. Gre po večini za ženske in otroke. Pri napadu na Mardžajun pa je bila ubita ena ženska, dve drugi osebi pa sta bili ranjeni. Dva delavca umrla v tovarni «ltalgesso» BOLOGNA, 23. — Dva delavca sta izgubila življenje v tovarni za rafi-niranje apna «Italgesso» v vasi San Lazzaro di Savena nedaleč od Bologne. Delavca, 57-letni Ernesto Ri-ghini in 54-letni Cesare Gabrielli, sta čistila streho tovarne, ko je nenadoma pločevina popustila pod njuno težo. Padla sta na rotacijski stroj za čiščenje mavca in sta bila na mestu mrtva. Velika sredobežna sila, stroj se namreč vrti z veliko hitrostjo, ju je pognala proti zidu, kjer sta obležala brez življenja. Druga dva delavca, ki sta opazila, da tovarišev ni več na strehi, sta takoj stekla v poslopje in sta skušala pomagati nesrečnikoma, vendar za Righinija in Gabriellija ni bilo več pomoči. Preiskovalni organi, ki so prihiteli na kraj nesreče, so obtožili lastnika tovarne nenamernega u-mora. 20 ljudi umrlo v prometni nesreči pri Belo Horizonteju BELO HORIZONTE, 23. — Dvajset oseb je izgubilo življenje in številne druge so bile ranjene v hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v Braziliji z bližini mesta Belo Horizente. Avtobus na katerem so potovale je iz neznanih vzrokov podrl varnostni zidek nekega mostu in je strmoglavil na žice daljnovoda visoke napetosti. ANALIZA DVEH SOVJETSKIH ČASNIKOV PO MOSKOVSKIH POGOVORIH Možnost razvoja trgovinskih stikov med Sovjetsko zvezo in Washingtonom Politični spori ne smejo pogojevati trgovine med ZDA in SZ - Postopno reševanje problemov - Vprašanje strateškega omejevanja uvoza v SZ MOSKVA, 23. — Ob priliki Nixo-novega obiska v Moskvi je zahodni tisk pisal, da Sovjeti in Američani niso dosegli pomembnih dogovorov kar zadeva trgovinske stike med obema velesilama. V tej zvezi sta dva sovjetska časnika, in sicer «Komsomolskaja Pravda* in «No-voje Vremja* objavila članek, ki analizira možnosti gospodarskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA. Avtor članka predpostavlja, da politični spori ne smejo pogojevati gospodarskih odnosov. Očitno je, da so nekateri krogi v Washingtonu postavili kot prvi pogoj za povečanje trgovanja z Moskvo zmanjšanje sovjetske vojaške pomoči Severnemu Vietnamu in časnika jasno namigujeta na pritisk, ki ga izvajajo določeni ameriški krogi na politično vodstvo, naj ne daje Sovjetski zvezi tehnične pomoči dokler se merita vojni produkciji obeh velesil na bojnem polju. Teza, ki jo zagovarjata sovjetska časnika je, naj se postopoma odstranijo ovire in naj se zavrne vsak poskus političnega vpliva na trgovinske stike med državama. »Odpraviti ovire je težje kot postaviti jih, ker to zahteva dolg politični proces v washingtonskem parlamen- DRZNA ROPA V RIMU IN V MILANU Dvesto milijonov lir plen dveh roparskih napadov Iz rimske podružnice banke «Santo spi-rito» so zlikovci odnesli 130 milijonov \ir RIM, 23. — Do sedaj se neznani roparji so ukradli pred banko »Santo Spirito* v Drevoredu Aventino 22 okoli 130 milijonov lir Do ropa je prišlo približne ob 16.20, ko se je pred podružnico banke »Santo Spirito* v omenjenem drevoredu pripeljal postni furgon, ki je že prej pobral vso gotovino v stirm ah petih drugih podružnicah Senene ustanove. Očividci trdijo, da so opazili nekaj roparjev (vseh je bilo morda pet ali šest), ki so .e 'rej vstopili v podružnico ter se pomešali med ljudi. Oči vidno je, na so zlikovci encakovaii prav pošini furgon, za katerega so vedeli, da prevaža večjo količino denarja. Takoj, ko se je furgon ustavil pred podružnico in sta iz njega izsvopha dva uradnika, so roparji prešli v akcijo. Počakali so samo, da sta se uradnika vrnile iz banke, noseč s seboj vrečko denarja. Eden od roparjev je udaril enega od uradnikov z revolverjem po glavi. Ostali so takoj z orožjem v rokah pnsilili druge uradnike v furgonu, da jim izročijo dve vreči z dnevnim izkupičkom. Pri tem je prišlo tudi do streljanja, toda nobena od navzočih prič ni znala pojasniti kdaj in kako se je to zgodilo. Nekateri trdijo, da sta padla dva strela, drugi pa, da je bil strel en sam. Gotovo je le liimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiuiiMUimiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinii Ponovni sunki v Anconi -*.4‘ i ^ i „ 3, ti, %: ■ v „ * %: * , V* w »■** Prizor v neki ulici v Anconi ANCONA, 23. — Zemlja v Anconi še vedno trese. Jakost potresnih nkov je sicer majhna, tresljaji so zelo pogosti. Od 1.04 do 12.09 seizmograf, ki so ga namestili mestu zabeležil pet sunkov, karih jaKost so očem!' med drugo tretjo stopnjo Mercallijeve lest-ce. Po devetih dneh odkar je vi močnejši suneic ponovno pre-rasil prebivalce mesta, praktično ,j ljudje v Anconi živijo v šotorih, ičinska uprava ie danes razdelila •ugih 1.000 šotorov, ki jih je dala i razpolago vojska. Vseeno pa se vedno nadaljuje »lov na šotor*, ■r si nihče ne upa več prenoče-iti dod a. Pred neka; meseci so oblasti rečno p.) abile ljudi, naj m vrne-domov. tokrat pa si nihče ne la prevzeti te odgovornosti. Občin- Iška uprava je vprašala za mnenje ‘razne izvedence. Danes zjutraj sia prišla v meto dva docenta mila n ske univerze, ki sta strokovnjaka v Zelezobetonskih strukturah. Župan jima je poveril nalogo, naj pregledala vsa pis.opja, da bodo oblast' tano imele jasno sliko o ..tavbah, Ki so sr uporabne. Prefekt v Anconi je danes podpisal ukrep, ki piodaljšuje za 13 dni datum, ko bodo zapadle menice. Na ta način je preprečil plaz protestnih ukrepov sodišča. Minister za javna dela Ferrari Aggradi je danes orisal v glavnih obrisih vladni ukrep v korist prebivalstva v Anconi. Minister je zagotovil, da bo vlada ukrenila vse kar je potrebno za povračilo škode in za ponovni gospodarski razvoj mesta. to, da so se roparji oddaljili od kraja zločina nekateri peš, drugi pa z avtom znamke dancia fulviav, ki se je bila prav takrat ustavila v bližini podružnice. Roparji so ba-je izstrelili en strel iz pištole ter prisilili šoferja, rimskega arhitekta Eduarda Monaca, da izstopi iz avta, se polastili vozila ter se z vso naglico odpeljali naprej. Spričo takega poteka dogodkov v krogih rimske kvesture domnevajo, da roparji niso izvedli akcije po načrtu, kot so ga pripravili vfiaprej. Mčnljč, da so zLkovci pripravili avto znamke BMW, ki je bil parkiran nekoliko naprej od bančne podružnice. Ker pa je šofer, njihov pajdaš, opazil neki policijski avto, ki se je postavil čez ulico kakih 100 metrov pred njim, se je verjetno ustrašil, zbežal ter pustil na cedilu svoje tovariše. Ko so ti opazili, da so ostali brez avtomobila, so prisilili prvega mimoidoče ga šoferja, da izstopi iz svojega vozila in jim ga izroči. Šoferju vozila BMW se je posrečilo, da se je izognil policijskemu avtomobilu ter je zbežal neznano kam. Tudi roparji, ki so zasedli »lancio fulvio* so izginili brez sledu. Roparska akcija Je trajala le nekaj minut. V tistem trenutku je bilo na ulici precej ljudi, toda že po nekaj sekundah, so vsi zbežali v lokale, oziroma v notranjosti hiš. Praktično ni nobene priče, ki bi utegnila povedati kaj konkretnega o istovetnosti roparjev. Nekoliko manjši, toda še vedno precej zajeten je plen neznanih roparjev, ki so davi vdrli okoli 11.30 v podružnico bančne ustanove Ban-ca Nazionale del Lavoro v L lici Monte Velino v Milanu. Od tu so roparji odnesli okoli 60 milijonov lir. V podružnico so vdrli trije roparji, ki so bili vsi oboroženi s pištolami, eden pa jih je čakal za volanom avtomobila, ki je bil prod dnevi ukraden nekje v Milanu. Takoj po vdoru v podružnico so roparji prisilili vse navzoče, da se obrnejo proti steni, eden od njih pa se je polastil denarja, ki je bil v predalih. Ker je neki ropar menil, da se je eden od uradnikov skušal upreti, ga je udaril s pištolo po glavi. Neki drugi ropar pa se je polastil pištole, ki jo je prinesel s seboj neki uradnik, da bi jo uporabil pri morebitnem napadu na bančno ustanovo. Revolver je bil shranil v predalu svoje pisalne mize. Policijski agenti so našli avto s katerim so zlikovci zbežali, nekaj sto metrov proč od banice. To pomeni, da so roparji imeli v tistem kraju že na razpolago drugi avto, s katerim so se odpeljali naprej. Iz Padove pa sporočajo, da sta v kraju Mestrino dve oboroženi osebi oropali bančno ustanovo »Ban ca popolare di Mestrino*. žlkovca sta se polastila vsote, ki je še niso ugotovili. Po ropu sta zbežala z avtom v smeri proti Padovi. Do poskusa ropa pa je prišlo davi tudi v podružnici neke banke v bližini mesteca Erba pri Comu. Poskus pa se ni posrečil, ker je šofer, ki je čakal na ulici svoje pajdaše, opazil, da so se začeli zbirati ljudje. Ropar, ki je skušal odpreti blagajno, je izgubil prisebnost ter ni nikakor mogel obrniti ključa. Na kraju so vsi ušli, sedli v avto ter se odpeljali praznih rok. PROTI POLITIKI ODLAŠANJA ZVEZE AGRARNIH POSESTNIKOV Milijon in 700 tisoč poljskih delavcev stavka za dosego nove delovne pogodbe Delavci zahtevajo nove ukrepe v socialnem skrbstvu in ustanovitev dopolnilne blagajne - Tajniki FIOM, FIM in UILM so razpravljali o zahtevni platformi kovinarjev s predstavniki političnih strank PARIZ, 23. — Neodvisni francoski sindikat CFDT je danes organiziral v vsej Franciji »dan akcije*. Gre za zadnjo veliko sindikalno manifestacijo, ki je predvidena pred počitnicami. Sindikalna organizacija je napovedala to protestno manifestacijo, v okviru akcije za povišanje mezd. RIM, 23. — Danes zjutraj se je začela 48 - uma vsedržavna stavka poljskih delavcev, ki so jo napovedale sindikalne organizacije vključene v CGIL, CISL in UIL. Sindikati so napovedali demonstracije, da bi prisilili zvezo agrarnih posestnikov, da začne ponovna pogajanja za podpis nove delovne pogodbe, ki so jo kmečke organizacije že podpisale. Poleg tega pa poljski delavci zahtevajo zakonske ukrepe, ki zadevajo socialno skrbstvo, ustanovitev dopolnilne blagajne in nadaljnjo veljavo anagrafskih seznamov v 28 pokrajinah v srednji in južni Italiji. Sindikalni spor traja že šest mesecev, ker je zveza agrarnih posestnikov z raznimi zvijačami odlašala podpis nove delovne pogodbe. Poleg tega pa morajo poljski delavci prisiliti tudi vlado, naj spoštuje svoje obveznosti. Med dvema dnevoma stavke, katere se udeležuje milijon in 700 tisoč poljskih delavcev, so predvidene razne manifestacije in zborovanja v Venetu, Emilii Romagni, Markah, Um-brii, Campanii, Abruzzu, Puglii, Kalabriji in na Siciliji. Zvezna tajništva CGIL, CISL in UIL so izrazila svojo solidarnost stavkajočim delavcem. «Dejstvo da zveza agrarnih posestnikov — pravijo zvezna tajništva v svojem dokumentu — odlaša s podpisom pogodbe, bojkotira pogodbe, ki so jih sklenili v pokrajinskem merilu bo sprožilo le ostrejši in bolj učinkovit boj poljskih delavcev tudi po 23. in 24. juniju*. Poljski delavci, dninarji in spolovinarji so se danes množično udeležili zborovanj, ki so jih sindikalne organizacije priredile v Puglii. Shodov so se, predvsem v Bariju in v Foggii, udeležili predstavniki neposrednih obdelovalcev zemlje, ki so izrazili stavkajočim svojo solidarnost. Po zaključku dvodnevne stavke se bodo tajništva teh kategorij delavcev sestala 30. junija. Na seji bodo preučili rezultate dvodnevne manifestacije in se bodo odločili za nadaljnje akcije. Medtem ko so poljski delavci zaostrili svoj boj za obnovitev delovnih pogodb, se tudi ostale kategorije delavcev pripravljajo na boj za dosego nove delovne pogodbe. Med najaktivnejšimi so kovinarji, ki so danes v tej zvezi pripravili srečanje med sindikalnimi predstavniki in političnimi strankami, da bi ocenili odmev, ki ga bo vzbudila nova zahtevna platforma, o kateri sedaj razpravljajo tovarniški sveti. Sindikate so predstavljali tajniki FI OM, FIM in UILM Trentin, Camiti in Benvenuto za stranke pa so bili prisotni Caldoro (PSI), Giulio (KPI), Corti (PSDI), Erminero in Galloni (KD), Mammi (PRI) in Andriani za PSIUP. Uvodni govor je imel Trentin, ki je razložil razne točke nove zahtevne platforme kovinarjev, katero preučujejo tovarniški sveti. Nato je dejal, da gre za prvo srečanje med sindikati in političnimi strankami in je izrazil upanje, da se bodo stiki med strankami in delavskimi organizacijami pospešili med bojem za podpis nove delovne pogodbe. Trentin je tudi ugotovil, da je gospodarski položaj v Italiji težaven, obenem pa je izrazil upanje, da sindikalne akcije ne bi dale povoda za politične spore. Kar zadeva mezde je tajnik FIOM dejal, da delavci še niso točno določili svojih zahtev, dodal pa je da bodo zahtevali enak povišek za vse kategorije. Predstavnika KPI in PSI sta ocenila zahtevno platformo kot pravično in realistično in sta izrazila u-panje, da ne bodo v boj za obnovitev delovnih pogodb vključeni tudi elementi, ki bi bili povod za politične spore. Tudi predstavniki ostalih strank so precej pozitivno ocenili zahtevno plat- formo kovinarjev, dodali pa so, da bodo izrekli dokončno mnenje, ko bodo znane vse točke platforme. Poudarili so pomembnost stikov med sindikati in političnimi strankami in opozorili, naj bodo zahteve delavcev v skladu z gospodarskim stanjem v državi. Debato je zaključil tajnik FIM Car-niti, ki je poudaril, da je problem zahtev v skladu z gospodarskim položajem slabo postavljen, kajti industrialci hočejo pripraviti razvojne načrte na podlagi gotovih stroškov in v tem smislu jemljejo delo kot edino odvisno spremenljivko. Zato gospodarji zahtevajo zakonsko omejitev stavke in odklanjajo predstavništva tovarniških struktur. Po odločitvi centralnega komiteja UIL, ki se je včeraj praktično izrazil za zaviranje sindikalnega združevanja. sta zvezna tajnika te delavske organizacije Mucci in Simon-cini branila odločitve centralnega komiteja. Simoncini je med drugim izjavil, da je UIL na ta način pripomogla k združevanju treh delavskih organizacij, zlasti še ker se je od: ločila za vstop v zvezo v trenutku ko bi lahko uvedba sredinske vlade sprožila ostre spore med raznimi strujami v UIL in onemogočila sodelovanje s CGIL in CISL. zadeve Douglas Home. ki bo obiskal Bangla deš, Avstralijo, Novo Zelandijo, Indonezijo in Afganistan. LONDON, 23. — Danes je iz Londona odpotoval minister za zunanje Proces proti grškemu rodoljubu ATENE, 23. — Grški fašistični režim nadaljuje z zatiranjem vseh demokratičnih gibanj. 21. avgusta se bo v Atenah začel proces proti enemu izmed voditeljev grške komunistične partije Harilaosu Dra-kopulosu, ki je obtožen, da je skušal strmoglaviti režim polkovnikov. Drakopulosa so aretirali lani zaradi protiidržavnega delovanja. Na procesu bodo sodili tudi ženi komunističnega voditelja Panaioti Drakopulos in Antoniu Brillakisu. Oba sta sedaj v tujini, kamor sta zbežala kmalu po državnem udaru leta 1967. Brillakis je zbežal iz jetnišni-ce, kamor so ga zaprli zaradi pro-tidržavnega delovanja. Urad socialistične internacionale je medtem povabil Haralambosa Protopapasa na 12. kongres socialistične internacionale, ki bo na Dunaju od 26. do 29. junija. Pro topapas je zaprt v pirejskih zaporih, ker je sodeloval z odporniškim gibanjem. tu, poleg tega pa so v stikih med Moskvo in ZDA še vedno vidne posledice hladne vojne. K temu je treba dodati še nesporazum glede reševanja nekaterih gospodarskih, finančnih in trgovinskih problemov. Zato je nemogoče, hipoma odstraniti vse zapreke, ki preprečujejo povečanje trgovine med Sovjetsko zvezo in ZDA. To nam dokazuje, da so zahodni časopisi, ki so poročali o nesporazumu glede razvoja trgovine med državama med pogovori Nixona s sovjetskimi državniki, lagali in so le vlekli vodo k svojemu mlinu,* trdita časnika. Tudi načelnik italijanske gospodarske komisije poslanec Zagari, ki je dopotoval v Moskvo pred kratkim, je izjavil, da so možnosti razvoja trgovine med SZ in Amerike zelo velike. Dodal je tudi, da razvoj teh trgovinskih stikov ne bo ogrožal gospodarskih odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo, posebno, če se bodo srednja in manjša italijanska podjetja bolj aktivno lotila trgovanja z Moskvo. Kot vse kaže so glavni problemi, ki omejujejo trgovino med SZ in ZDA povračilo vojnih stroškov, predpis o «najbolj favorizirani državi*, strateško omejevanje izvažanja in problem kreditov. Kar zadeva povračilo vojnih stroškov je Moskva predlagala plačilo 500 milijonov dolarjev v 50 'elih, kaže pa da ZDA zahtevajo vsaj 10 milijard dolarjev. Ko bodo rešili problem povračila vojnih stroškov bi washingtonski parlament lahko imenoval SZ za «najbolj favorizirano državo* in tudi posojilo ne predstavlja nerešljivega vprašanja. Kar pa zadeva strateško omejevanje izvoza v Sovjetsko zvezo opazovalci menijo, da Washington ne bo zmanjšal spiska blaga, ki ga industrija ne sme izvažati v SZ dokler se ne bo končala vojna v Vietnamu. Kot vse kaže se bo gospodarsko sodelovanje med Moskvo in ZDA naprej razvilo na področju izkoriščanja prirodnih sovjetskih bogastev in predvsem bakra in metana. Sovjeti bi od Amerike odkupili naprave za izkoriščanje teh rudnikov in ležišč, v zameno pa bi dali določeno količino bakra in metana. Sovjetska zveza pa ne namerava plačevati le z rudo, pač pa ponuja tudi razne industrijske proizvode kot so hidrogliserji, letala in pospeševalci za jedrske delce, medtem ko bi od ZDA odkupila stroje za gradnjo cest, elektronske aparature in stroje za industrijo kon-serv. Atentat na egiptovsko veleposlaništvo v Rimu RIM, 23. — Neznanec je danes zjutraj vrgel dve zažigalnj bombi proti sedežu egiptovskega veleposlaništva v Rimu. Prisotni so takoj poklicali iz bližnje vojašnice gasil- :S Af\X5 Voditelj skupine »Provislonals* Sean Mac Stiofaln (na levi), Id Je v imenu svoje skupine proglasil premirje za nedoločen čas ce, ki so pogasili požar. Podoben dogodek se je pripetil tudi včeraj zjutraj, ko je neznanec vrgel dve molotovki proti istemu veleposlaništvu. Po pričevanju očividcev kaže, da gre za istega atentatorja. Neznanec je mulat, visok približno 1,70 m in je star od 20 do 25 let. Danes zjutraj je pred veleposlaništvom stopil iz nekega avtomobila, ki se je nato hitro oddaljil. Vrgel je proti diplomatskemu predstavništvu zažigalni steklenici, nato pa je skočil na avtobus in se je oddaljil preden bi ga prisotni lahko ustavili. Napad na ciprskega diplomata v New Yorku NEW YORK, 23. — Neznanci so danes napadli ciprskega predstavnika pri OZN Zenona Rossidena Ros-sidesa. Ta predseduje komisiji mednarodne organizacije, ki proučuje problem napadov na diplomatske predstavnike v New Yorku. Rossides se je sprehajal z ženo po Central parku, ko so ga trije neznanci napadli. Njemu in ženi so odnesli zapesteni uri in poročna prstana. Indija bo v kratkem razstrelila jedrsko bombo ŽENEVA, 23. - Ženevski dopisnik japonskega časnika «Asahi Shinbun* trdi danes, da bo Indja v kratkem razstrelila atomsko bombo, katere jakost naj bi bila 20 kilotonov. P° vesteh iz Ženeve, kaže, da bodo znanstveniki izvedli jedrski P°^. zemski poskus v puščavi Thar, 240 km od pakistanske meje. Opazovalci menijo, da ta jedrski poskus spada v okvir poskusov za miroljubno izkoriščanje jedrske energij? v skladu s stališčem, ki ga je iiiiiiiiiiiiiiniiii.. TENIS V ponedeljek začetek wimbledonskega turnirja LONDON, 23. — V ponedeljek se bo začel v Wimbledonu tradicionalni mednarodni teniški turnir. Ker lanski zmagovalec Avstralec John Nevvcombe ne nastopa, je postal nosilec skupine št. ena Amerikanec Smith. Nosilci skupin so namreč ti igralci: MOŠKI 1. Stan Smith (ZDA) 2. Iiie Nastase (Rom.) 3. Manuel Orantes (Šp.) 4. Andres Gdmen o(Šp.) 5. Pierre Barthes (Rr.) 7. Bob Hevvitt (J. Af.) 8. Aleksander Metreveli (SZ) ŽENSKE 1. Evonne Goolagoug (Avs.) 2. Billie-Jean King (ZDA) 3. Nancey Gunter (ZDA) 4. Chris Evert (ZDA) 5. Kerry Melville (Avs.) 6. Rosemary Casals (ZDA) 7. Virginia Dade (V.B.) 8. Francoise Durr (Rr.) Na vvimbledonski turnir se je uvrstil tudi Italijan Marzano, ki je v kvalifikacijah premagal Južnoafričana Van Der Merweja. Marzano se bo v 1. kolu srečal Sovjetom Metrevelijem. KOLESARSTVO OLTEN, 23. — f»vi< ferski kolesar Louis Pfenninger je zmagal na kolesarski dirki po Švici. V deveti etapi je zmagal Nizozemec Karsten, v de seti, ki je bila na kronometer, pa Portugalec Agostinho. NOGOMET NA STADIONU «GREZAR» Danes tekma veteranov Triestine in Juventusa Vse je že pripravljeno za najejo nogometno manifestacijo le-f^njega poletja v Trstu. Drevi se dueta na stadionu «P. Grezar* srebali ekipi veteranov Triestine in katinskega Juventusa. Turinčani so potrdili, da bodo podali na igrišče vse tiste igralce, ki so po vojni najbolj pripomogli “hventusu k osvojitvi kar petih naslovov državnega prvaka. Prisoten ^ tudi John Charles, ki bo prispel v Tret naravnost iz Inndona. Na-8topiti bi moral z majico srednjega dapadalca. Ni pa izključeno, da se de bo nato podal v obrambo, kjer do pomagal zaustaviti napade raz-d*h »Tržačanov*, kot so Cergoli, ^ulaussi, Memo Trevisan. Rossetti, f,etris, Ive in Santelli. V tržaški ekipi ni gotova prisotnost Nuciarija, ki je trenutno služ-detio v Rimu. Morda pa bo nastopil trener italijanske reprezentance : etrucci Valcareggi, čeprav tega hi potrdil. Kriški nogometaši, ki nastopajo d® turnirju za pokal ENAL, bodo danes igrali ob 17.30, na igrišču d® Proseku. Današnji nasprotniki Križanov bodo nogometaši Tržaške pokrajine, dteti katerim bi lahko kriški igral-zmagali. Tudi v zadnjem srečanju proti ddvemu z lestvice Edile Adriatica 80 pokazali dobro formo, pa čeprav na igrišču izgubili le z borim kolom razlike. Križani bodo nastopili s svojo dajboljšo postavo. b. 1. zelo koristen, saj bo iz igre svojih varovank spoznal, kaj mora še popraviti ali izboljšati. Domači Corridoni se je v svojem prvenstu zelo dobro odrezal. Ekipa, ki jo trenira bivši Borov igralec Cej, je do konca prvenstva prišla brez poraza. Pravica do nastopa v višji ligi ji je pa ušla prav preteklo nedeljo, ko igralkam na kvalifikacijah za B ligo ni sto najbolje od rok. Ekipa je pa dobro uigrana in bo trd oreh za vse ostale šesterke. Nekoliko bolj podrejeno vlogo bi morala na turnirju odigrati ekipa goriške Azzurre. ki je. vsaj na papirju, najslabša šesterica. Vendar je pa nikakor ne gre podcenjevati, saj je znano, da je marsikateri poraz prišel prav zaradi podcenjevanja nasprotnika. Turnir se bo odvijal v obeh dneh v večernih urah. Danes bodo najprej žrebali pare prvega večera. Prva tekma bo na sporedu ob 20.30, druga pa četrt ure po koncu prve. Jutri zvečer se bosta v borbi za tretje in četrto mesto spoprijeli porežem ekipi prvega večera, sledil bo pa finale za prvo mesto med sobotnima zmagovalcema. INKA ATLETIKA FIRENCE, 23. — Prvega in drugega julija bo v Firencah mednarodno atletsko srečanje med Italijo in Kubo. Italijani in Kubanci so se že pomerili preišnji teden na mednarodnem tekmovanju v Pragi. Do medsebojnih srečanj je prišlo predvsem v tekih, kjer je Ramirez izenačil evropski rekord na 100 metrov (10”), nato pa je imagal še v teku na 200 m pred Italijanom Ossolo. Ni pa prišlo do direktnega spopada med Mennto in Ra-mirezom, kar oa se bo nedvomno zgodilo v Firencah kar v treh disciplinah, v tekih na 100 m m na 200 m te-v štafeti. V teku na 400 metrov je Fiasco-raro sicer zmaga! pred Kubancem Juuntoreno toda boj med -ljima bo nedvomno ostrejši no progi iz tartana v Firencah V teku čen ovire pa obstoja precej dvomov koga uvrstit’ v italijansko ekipo, poten, ko sta But-tori m Acerbi izboljša'a Lianijev ča" na 110 m z ovirami. Po šestnajstih triih oo to prvič. Ja bo v Firencah mednarodno atletsko tekmovanje. S tem srečanjem pa oo do praktično tudi utvoriii novo progi iz tartana. niso doživeli še večji poraz (med drugim je sodnik dosodi penal za prekršek izven 16 m). Pred velikim številom domačih ne preveč discipliniranih gledalcev, mladi igralci Tabora niso mogli pokazati vsega znanja in veščin predvsem zaradi slabega terena. Taktična zamisel trenerja je rodila sadove šele v drugem polčasu tekme, ko je po startu danes odlični center, mladi Rado Fajt sam dosegel 3 zaporedne gole po lepih kombinacijah vsega napada, četrtega pa je zaključil Jožko Črgan. Škoda je le, da Abramu v nedeljo ni šlo kajti zamudil je najmanj zrele priložnosti. Zadovoljni ?. .vodstvom so se gostje umaknili v obrambo in tako dopustili sodniku, da je domačinom »zrežiral*tsHva zadetka, ki pa nista- mogla* več -vplivati na končni rezultat. Nepopisno veselje je zavladalo po zadnjem žvižgu sodnika, še večje pa po podelitvi dveh ličnih pokalov, večjega prehodnega in manjšega v trajno last. Ko se danes športna Sežana veseli uspeha svojih najmlajših nogometašev. ne moremo mimo dejstva oziroma, ugotovitve, da še ni dolgo tega, ko Sežanci niso zmogli postaviti na igrišče mladinskega, kaj šele pionirskega moštva. Danes ima Sežana vse to in Franka Metlika, popularnega «šuga», ki je z velikim požrtvovalnim delom in z marsikatero zgubljeno prosto uro ustvaril solidne temelje, na katerih je moštvo prvaka. Ganljiv prizor je bil v nedeljo pozno zvečer, ko so se pionirji vrnili v Sežano in so pod oknom ganjenega »Šugo* zapeli himno Tabora in njemu kot prvemu pokazali svoj uspeh — pokale. Posebno priznanje gre tudi celotni upravi kluba, ki je zadnja leta vso svojo dejavnost preusmerila na vzgojo mladine, zavedajoč se, da je edino na tak način mogoče ustvariti jutrjišnjo generacijo i-gralcev. j Končno gre še posebna zahvala 18 j pionirjem, tako za prikazano igro in požrtvovanje na tekmah kakor tudi za skoraj stoodstotno udeležbo na treningih, kljub dežju in slabemu vremenu. Reprezentantom v ekipi SRS, pionirjema Igorju Karižu in Ivanu Pirjevcu pa želimo, da bi na zveznem turnirju republiških reprezentanc v Borovu častno zastopala slovenske barve. ATLETIKA JUTRI V GORICI Vrsta odličnih atletov na Rojcah Na šolskem stadionu na Rojcah bo jutri atletsko srečanje med predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in tekmovalci iz Nove Gorice. Srečanje bo na visoki ravni, ker bodo prisotni najboljši atleti iz naše dežele in iz novogoriškega območja. Med panogami, pri katerih se pričakuje nekaj izrednih rezultatov je skok v višino, kjer bo prisoten Videmčan Del Fomo, ki ima osebni rekord 2,13 m, nato še Cattaruzza z 2,08 m, Monino 2,05 m in odlični deseteroborec iz Nove Gorice Makarovič, z osebnim rekordom v višini 2,06 m. Prisoten bo tudi mladinski prvak Jugoslavije v metu krogle Igor Grilanc in še mnogo drugih dobrih atletov. BARCELONA, 23. — Nigerijec Jonathan Dele je premagal v Barceloni po točkah evropskega boksarskega prvaka peresne kategorije Španca Joseja Legro. PRIMORSKE NOGOMETNE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH Tolmin se vrača v slovensko ligo V zadnjem kolu lepa zmaga Kopra - V Ajdovščini sodnik prekinil tekmo Danes se poročita v Zgoniku ANICA GUŠTIN in MARINO KRALJ Svoji bivši odbornici in njenemu izvoljencu želi ŠK Kras obilo sreče na njuni novi življenjski poti. SLOVENI JASP ORT EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, Dalmatinova 1 Velika izbira najkvalitetnejše športne opreme, pribor za lov in ribolov, turistična oprema. Modema damska in moška usnjena konfekcija. Obiščite našo ŠPORTNO HIŠO v Ljubljani in prodajalni v Kopru in na Jesenicah. Slovenska liga Trboveljski Rudar, ki je ves spomladanski del prvenstva lovil ljubljansko Ilirijo in je bil le enkrat pred njo, se je v zadnjem kolu končno prebil na prvo mesto (premagal je z visokim rezultatom Slivnico, medtem ko je Ilirija zgubila) in tako zasluženo osvojil naslov slovenskega prvaka, obenem pa se je tudi uvrstil v 2. zvezno ligo. Trboveljčani imajo solidno ekipo in so že vrsto let med vodilnimi slovenskimi amaterskimi klubi, z nekaj okrepitvami pa bodo lahko uspešno nastopali tudi v višji konkurenci. Kaj takega ne bi mogli reči za ilirjane, ki že dolga leta životarijo v SNL, bili pa so tudi še nedolgo tega med kandidati za izpad. Letos jim je z nekoliko borbenosti in sreče steklo. Izkoristili so ugoden trenutek ter slabo kavost SLN. Tako so s svojo o-brambno igro (včasih tudi vseh igralcev) in hitrimi protinapadi dosegali presenetljive rezultate. Dolgo časa so zdržali na prvem mestu, na koncu pa so le priznali premoč Rudarja. No, za uspešen nastop v 2. ligi bi morali zamenjati skoraj celo moštvo. Primorska predstavnika sta v zadnjem kolu ohranila pre...-. tako da je Koper zaključil prvenstvo na petem, Izola pa na sedmem mestu. Koprčani so v nedeljo dosegli lep uspeh. V Vevčah so porazili Slavijo, ki hi z zmago nad Koprom zasedla celo tretje mesto. Zanimivo je, da so si zmago zagotovili šele tik pred koncem, ko je Jovanovič s strelom od daleč dosegel edini gol tekme. Izolani se niso posebno proslavili in so komaj premagali (z golom Grbca v 28. minuti) mariborski Branik, ki se poslavlja Od lige. Edina uteha sta bili tako točki, ki sta ostali doma. Ker sta iz 2. zvezne lige izpadla Ljubljana in Železničar iz Maribora, bodo slovensko ligo zapustile tri ekipe. To so Branik, velenjski Rudar in Slivnica. Vsi trije se selijo v vzhodno consko ligo, iz katere bo zaradi tega izpadlo kar pet ekip, medtem ko se bosta morali od zahodne conske lige posloviti le dve moštvi. Zahodna conska liga Tudi v ZCNL je prišel naslov prvaka v prave roke. Kranjski Triglav je namreč v zadnjem kolu zmagal in ni dovolil nobenega presenečenja. Tako drugi derbi z vrha lestvice med Primorjem' no Litijo* v Ajdovščini, ki je bil celo prekinjen, sploh ni več vplivalnja prvo mesto. Primorje bo skoraj, zanesljivo zmagalo z rezultatom 3:0 b.b„ saj so prekinitev povzročili gostje, vendar mu bo ta zadostovala le za drugo mesto. Ajdovci pred zadnjim kolom tudi v javnosti niso skrivali želja in upov na prvo mesto, za katero pa je bilo realno gledano malo možnosti. Prvo mesto Primorja bi bilo morda tudi nezasluženo, saj se je Triglav sicer včasih »izživljal* s slabšimi nasprotniki, v tekmah z najresnejšimi konkurenti pa je nadmočno vladal, niti enkrat nd zgubil in je dokazal, da je najboljši. Primorci imamo, žal, tudi drugouvrščeno moštvo od spodaj na-zvgor. Tolminci se namreč kljub presenetljivi zmagi v zadnjem kolu niso uspeli rešiti predzadnjega mesta, ker so tudi Jeseničani zmagali. Med ostalimi primorskimi ligaši sta se Piran in Adria solidno uvrstila na peto, oziroma sedmo mesto. Vozila so pristala še višje, na četrtem mestu, kar pa je glede na začetne želje nekoliko skromno. Primorje V Ajdovščini se je na zadnji tekmi zbralo veliko število gledalcev, ki pa so ostali prikrajšani, saj je tekma trajala le 25 minut. Začeto se je v pravem južnoameriškemu vzdušju. Primorje pa je nepričakovano hitro trli odpor Litije in že v 25. minuti po golih Batagelja vodilo z 2:0, česar gostje niso znali mimo prenesti; njihov branilec je napadel sodnika, ki je zatem odžvižgal konec tekme. Voiila Novogoriška Vozila hi lahko še prekrižala račune Triglavu in omo- gočila Primorju ali Litiji osvojitev prvega mesta, vendar tega ob trenutnih postavah obeh moštev bržkone niso sposobna. Na drugi strani pa je bil njihov poraz v Kranju časten in nizek, glede na druge zmage Triglava. Novogoričani so uspešno zaustavljali napade domačih le do 17. minute, ko je izvrstni Kitič, ki je samo v 10 tekmah s primorskimi ligaši dal nad 15 golov, prvič zatresel njihovo mrežo. Isti igralec je takoj po odmoru dosegel še drugi gol in praktično odločil tekmo. Piran Pirančani so prišli proti koncu prvenstva v zelo dobro formo in v zadnjih petih kolih niso poznali več porazov, v zadnjih treh pa celo niti remija. Tako so ob koncu prvenstva zasedli že peto mesto, hkrati pa so tudi dokazali, da se lahko borijo za kaj več kot za obstanek v ligi, če bi le resneje delali. V nedeljo so prekosili tudi vse ekipe, ki so se ponašale z visokimi zmagami. Tako visoko ni zmagal še nihče v tem prvenstvu. Hrastničani, ki po igrah v spomladanskem delu prvenstva niso zaslužili izpada, so klavrno zapuščali Primorsko, s porazom z devetimi goli razlike. Med strelci spet izstopa Morato, ki je kar štirikrat zatresel mrežo gostov. Lokaš je tokrat prispeval le en zadetek, ostale štiri pa so dosegli Kopat (2), Šuto in gostujoči vratar, ki je z avtogolom sam na čel lastno mrežo. Adria Mirenci so na Vrhniki osvojili točko in tako uspešno končali letošnje prvenstvo. Tudi druga točka, oziroma zmaga v nedeljo ni bila daleč, saj so domačini izenačili šele dobrih 10 minut pred koncem. Adria je dvakrat povedla preko Uršiča in Fornazariča že v prvem delu. Medtem ko so po prvem vodstvu uspeli domačini kmalu izenačiti, pa po drugem ni šlo tako lahko in šele, ko je Adria ostala z igralcem manj po precej nedolžni izključitvi Cotiča (po enem izmed dosojenih prekrškov za ekipo Usnjarja je brcnil žogo vstran — po novih pravilih pa se ne sme v takem primeru žoge niti dotakniti že pred tem pa je bil opomnjen, so še drugič premagali Lebana. Adriji bi tudi zmaga ne pomagala do višje uvrstitve, medtem ko bj v primeru poraza zame- j v olimpijsko ekipo, njala mesto z Usnjarjem. Tvt*t* •* *'■'•‘t/VT A9 --------------------------------- 'h- '•*»*.*> -J »***•»-» -**«** VJ Lr ji V!§ Nogometna enajsterica Adric iz Mirna Tolmin Tolminci so v zadnjem kolu nepričakovano zmagali v Zagorju z goloma Velikoviča in Vukušiča v prvem polčasu. Žal, pa ta zmaga nič več ne pomaga. Tako jih po dolgoletnem nastopanju v ZCNL spet čaka primorska figa in borba za vrnitev v staro društvo. Spomladanski del prvenstva so najbrl vzeli preveč na lahko in zaslepljeni s petim mestom v jesenskem delu, sicer bi lahko kljub oslabljenemu moštvu osvojili kaj več kot pet točk. Za obstanek bi zadoščala (glede na razmeroma dobro razliko v golih) že točka več, dve več pa celo za 9. mesto. Ob vsem tem pa je najbolj boleče dejstvo, da bi lahko kljub številnim neuspehom obstali v ligi, če ne bi na eni izmed tekem uvrstili v ekipo mladinca brez specialnega zdravniškega pregleda, zaradi česar so ostali za zeleno mizo brez dveh odločilnih točk. Povrh vsega pa so omenjeno tekmo zgubili, mladinec pa je bil menda le rezerva. B. P. O/ A MA Uit PLAVANJE NA MITINGU V SANTI CLARI Zopet vrsta rekordov? Danes ponoči se je začel v kalifornijskem mestecu Santi Clari pri San Frančišku plavalni miting, ki vsako leto otvarja sezono velikih ameriških tekmovanj. Poleg vseh najboljših Amerikancev bodo kot gostje nastopih tudi Nemec Fass-nacht, Šved Larsson, Peruanec Bel-lo in nekateri drugi tretji plavalci -študenti, ki študirajo v ZDA. Predvidevanja o tehničnih d (ježkih so letos nekoliko zmernejša kot v prejšnjih letih, ker se vsi pripravljajo na OI, brez nekaj rekordov pa gotovo ne bo šlo. V svetovno elito bi moralo priti nekaj novih imen. V moški konkurenci si velja zapomniti ime De-mont na progah 200 in 400 metrov prosto, pri dekletih pa je nova zvezda ameriškega plavanja verjetno 15-letna Shirley Babashoff. V dobri formi so (na podlagi dosedanjih rezultatov) dolgoprogaši. Baje je John Kinsella že blizu vrhunske forme, strokovnjaki pa menijo, da ga utegne že resno ogrožati 20-letni Jack Tingley, plavalec, I ki je dozorel razmeroma pozno, bi | se pa moral z gotovostjo uvrstiti K. B. ISTITUTO MUONALt BILLE ASSICURA1I0NI UPRAVNI SVET INA ODOBRIL OBRAČUN 00 31. DECEMBRA 1972 ZA 100 MILIJARD LIR NOVIH DRUŽBENIH INVESTICIJ Pod predsedstvom poslanca odv. Maria Dosija se je 22. junija sestal upravni svet državne zavarovalnice INA ter odobril obračun za leto 1971, ki ga je predstavil glavni ravnatelj odv. Emilio Pasanisi. Vplačilom zavarovancev za premijske obroke, ki spadajo v poslovno leto 1971 in znašajo približno 129 milijard lir (+7 odst. v primerjavi letom 1970), ustrezajo izplačila ali akreditacije INA v korist zavarovancem za približni znesek 133 milijard lir (+5 odst.), in sicer približno 67 milijard lir — od katerih odpadeta 2 milijardi lir za brezplačne storitve, ki zadevajo zavarovanje nezgode ali police, ki so zapadle ali bile realizirane, ter 66 milijard lir (+16 odst.), ki večajo »matematično rezervo*. Sodobno organizirano centralo ter krepko teritorialno mrežo, skupaj s povezanimi družbami »Le Assicu-razioni dltalda* in «Praevidentia» sestavlja 155 agencij, približno 1250 podružnic ter tisoči krajevnih agencij. Posebno intenzivna je bila v letu 1971 dejavnost INA za širjenje zavarovalnega skrbstva. Nove podpisnice v zadnji poslovni dobi dokazujejo rastoče zanimanje Italijanov za življenjsko zavarovanje, posebno še za nove oblike, ki predvidevajo prilagajanje življenjskim stroškom in so od letos dalje dosegljive vsem zaradi odprave prej določenega omejenega kritja. V tem poslovnem letu je INA sklenila 419 tisoč novih zavarovalnih polic (13.000 več kot leta 1970), za skupnih 625 milijard lir zavarovalnih storitev (+11 odst.). V to število prištevamo približno 14.000 polic z avtomatičnim prilagajanjem življenjskim stroškom do srednje letne mere 3 odst., za skupno 131 milijard lir zavarovanih zneskov. Konec 1971 je imela INA 6 milijonov in 783 tisoč polic, za skupnih 3,410 milijard lir zavarovalnih storitev (+10 odst.). Matematične rezerve so konec leta 1971 dosegale znesek 765 milijard lir (+10 odst.) in premoženjska aktiva v kritje za znesek 789 milijard lir (+10 odst.). V letu 1971 je zavarovalna ustanova uresničila približno 100 milijard lir družbenih investicij, medtem ko je čisti dohodek iz omenjenih naložb zrasel na 46,4 milijarde lir (+12 odst.). Dobiček poslovne dobe je znašal 2.210.296.822 lir. Čisti dobiček se razdeli na polovico med zavarovanci in državo. Upravni svet je sklenil priznati nadaljnje ugodnosti zavarovancem, ki bodo za to pod določenimi pogoji uživali sledeče dodatne bre^iiačne Ugodnosti: a) —- za police, ki so veljavne že najmanj tri leta in bodo likvidirane (d zapadlosti ali nezgodi 1. 7. 1972 in 30. 6. 1973 se prizna »nagrada za zvestobo*, ki bo povečala storitve, sorazmerno na starost zavarovalne police od 12,5 promile do 17,1 promile: b) — za zavarovalne glavnice z življenjsko zapadlostjo, ki bodo v veljavi 30. 6. 1972 je predvideno povečanje v razmerju 5 promile (v nekaterih primerih 2,50 promile); c) — za storitve za zavarovanja za primer smrti, veljaivna 31. 12. 1971, je predvideno povečanje za 5 promile (ali v nekaterih primerih za 2,50 promile) ob razdelitvi kvote čistega dobička za poslovno leto 1971. Upravni svet je ocenil delo prejšnje uprave in se generalnemu direktorju, voditeljem, fukcionarjem, uradnikom in vsem uslužbencem generalne direkcije, kakor tudi generalnim agentom in njihovim sodelavcem v proizvodni strukturi, zahvalil za čustveno navezanost in opravljeno delo za razvoj ustanove in širjenje zavarovalnega skrbstva. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Strar. C 24. junija 1972 Za SFRJ 'rekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «MaM oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ZANIMIVO PREDAVANJE Fauna morskega dna v Tržaškem zalivu Društvo «Pro natura carsica* je v prejšnjih dneh priredilo predavanje dr. Maria Specchija o morskem dnu v Tržaškem zalivu. Govor je bil predvsem o živalstvu, saj je predavatelj zoolog in poučuje na naši univerzi. Govoril je o raziskavah. ki, trajajo že od leta 1964 in ki zadevajo tisto posebno obliko življenja, ki se razvija v obalnem pasu, podvrženemu delovanju plime in oseke. Gre torej za organizme, ki preživijo dobršen del življenja izven svojega naravnega o-kolja — vode. Dr. Specchi je tudi dejal, da obstajajo nekatere živali, predvsem iz družine rakov ter mehkužcev, ki bi praktično lahko mirno živele izven vode, so pa še vezane nanjo, kolikor so njihove ličinke planktonske ali pa zahtevajo okolje, v katerem je vlaga stoodstotna. Raziskave so začeli pri Miramaru, postopno pa so jih raztegnili do Milj. V Žaveljskem zalivu so opazili popolno pomanjkanje teh organizmov, kar are pripisati onesnaženju morske vode. Pojavijo se spet pri izlitu Ospa v obliki, ki jasno kaže na množično prisotnost kužnih organizmov. Položaj se normalizira komaj pri Miljah, kjer lahko spet zasledimo vse organizme, ki so značilni za druge obale Tržaškega zaliva. Poletni praznik tržaških krvodajalcev Združenje krvodajalcev sporoča, da prireja v nedeljo 25. junija «po-letni praznik združenja* pod pokroviteljstvom Italijanskega rdečega križa (CRI). Prireditev bo v dveh delih. Zjutraj ob 10. uri bodo v dvorani kina «Aurora» predvajali dokumentarni film, popoldne pa bo v prostorih ustanove «Dopolavoro festivo fer-roviario* v Miramarskem drevoredu veselica. Glavna postaja v Trstu BENETKE - MILAN - PARIZ -RIM - BARI - LECCE ODHODI 6.10 R Benetke - Bologna - Firence - Milan • Genova!*) 6.20 L Portogruaro 6.56 D Benetke SL - Turin - Rim (skozi Benetke SL) in Milan skozi Mestre 8.04 DD Benetke 9.30 R Benetke - Rim(*) 10.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Genova • Venti-miglia - Domodossola • Pariz - Calais (spalni vagoni Atene . Istambul - Pariz) 10.53 L Portogruaro 13.10 DD Benetke - Rim • Milan - Turin 13.30 L Portogruaro 15.45 DD Benetke SL 16.33 DD (Lombardie Express) Benetke - Milan - Pariz 17.10 L Portogruaro (ne vozi ob nedeljah) 17.25 R Benetke (brez vmesnih po- staj) Milan . Genova!*) 18.05 L Portogruaro 18.42 D Benetke - Bologna - Lec-ce (spalni pogradi Trst -Lecce) 19.21 L Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) Benetke • Rim Milan Lam-brate - Domodossola - Pariz (spalni pogradi za I. in II. razred Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vagoni Moskva • Rim(l) 22.25 DD Benetke - Milan - Turin - Genova . Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova, spalni pogradi Trst - Turin) - Mestre -Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih spalni vagoni Moskva - Turin) PRIHODI 6.25 L Cervignano (ne vozi ob nedeljah) Vozni red vlakov OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD ODHODI 7.25 L Portogruaro 7.50 DD Marseille - Genova - Turin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst, spalni pogradi Turin - Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim . Trst, spalni vagoni Turin - Moskva samo ob nedeljah) 9.16 D Benetke (ob sobotah neposredna zveza Ziirich -Trst) 10.56 DD (Simplon Express) Pariz - Domodossola - Milan Lam-brate • Rim Benetke (spalni pogradi Pariz -Tret, spalni vagoni Rim -Moskva (2) Lecce - Bologna (spalni Dogradi Lecce - Trst) 11.08 R Milan - Benetke SL(*) (Benetke SL . Trst brez vmesnih postaj) 12.20 DD Benetke 13.45 D Benetke 14.18 L Cervignano 15.32 DD (Lombardie Express) Pa- riz - Milan Benetke 17.23 D Benetke - Turin (skozi Mestre) - Rim (skozi Benetke SL) 18.40 R Firence - Bologna . Be-netke(*) 19.11 L Portogruaro 20.00 DD (Direct Orient) Calais -Pariz - Milan - Benetke (spalni vagoni Pariz - A-tene - Istambul in Benetke - Beograd) 20.57 R Milan - Rim - Benetke!*) 22.5i L Benetke 23.32 DD Turin - Milan • Genova - Rim - Benetke (*) Samo I. razred z obveznim prednoročilom (1) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, sobotah in nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MONCHEN ODHODI 3.40 L Videm - Pordenon 5.29 L Videm 6.15 D Videm . Troiž 6.25 L Videm 7.05 D Videm 8.50 D Videm - Trbiž . Dunaj -Miinchen 10.10 L Videm * Trbiž 12.25 D Videm 12.55 L Videm 14.00 DD CalalzoU) 14.16 L Videm 15.15 D Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.53 L Videm 19.16 D Videm 20.15 L Videm 21.42 D (Italien - Osterreich Ex- press) Videm - Trbiž -Dunaj . Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) 22.42 L Videm (1) Samo pred prazniki od 28. 6. do 2. 9. 1972. Ne vozi 14. 8. 1972 PRIHODI 0.33 L Videm 6.52 L Videm 7.36 L Videm 8.14 D Pordenon • Videm 8.51 L Videm 9.55 D (Osterreich - Italien Ex- press) Stuttgart - Dunaj - Trbiž - Videm (spalni po- gradi iz Stuttgarta) 12.11 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.10 L Videm 17.05 D Videm 18.05 L Videm 19.33 L Videm 19.50 DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm 23.39 D Miinchen - Dunaj • . Videm Trbiž 23.45 DD Calalzo(2) (2) Samo ob praznikih od 29. 6. do 3. 9. 1972. Ne vozi 13. & 1972 I. 00 D Opčine - Ljubljana - Za- greb (spalni pogradi Benetke - Zagreb) 7.25 L Opčine(l) 8.10 D Opčine - Ljubljana II. 14 DD (Simplon Express) Opči- ne . Ljubljana ■ Zagreb -Beograd Reka (spalni vagoni Rim - Moskva) (2) - Budimpešta (ob nedeljah spalni vagoni Turin - Moskva) 14.10 L Opčine - Ljubljana(l) 18.15 L Opčine (1) 18.30 DD Opčine - Ljubljana . Zagreb - Beograd 19.47 D Opčine - Ljubljana(l) 20.35 L Opčine 21.09 D (Direct Orient) Opčine - - Ljubljana - Skopje - Beo. grad - Atene - Istambul (spalni vagoni Pariz - A-tene . Istambul in Benet ke - Beograd, spalni pogradi Trst - Beograd) PRIHODI 5.48 D Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni pogradi Zagreb - Benetke) 7.10 L Opčine(l) 9.10 D (Direct Orient) Istambul . Atene - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Atene - Istambul - Beograd in spalni pogra. di Beograd - Trst) 10.05 D Ljubljana - Opčine(l) 12.05 D Beograd - Zagreb - Ljub- ijana - Opčine 14.35 L Ljubljana . Opčine(l) 19.44 DD (Simplon Express) Reka - Beograd - Zagreb - Ljubljana - Budimpešta - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim (3) in ob petkih Moskva - Turin) 21.03 D Ljubljana • Opčine 21.38 L Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih (3) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, sobotah in nedeljah TRST A 7.17, 8.15, 11.30, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mezzosopranistka N. Jankovič; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbori; 20.00 Šport; 20.50 Klik klak; 21.10 Orkestri; 21.30 Plesna glasba; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.30 Koncert prof. A. Balliste. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 22.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 «Fumorama»; 14.05 Na filmskih platnih; 14.30 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Progresivna glasba; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Lahka glasba; 19.00 Izbrali ste; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Spored s. P. Baudom; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Orkestri; 17.10 Veliki Variete; 19.10 Ione- PETEK, 24. JUNIJA 1972 sco: Plešasta pevka in Beckett: čakajoč na Godota; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30! 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo «1 Ricchi e Poveri* in M. Mathieu; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj: 14.00 Plošče; 15.05 «Alto gradimento*; 16.35 Spored s F. Valeri; 17.55 Neposreden prenos finalne tekme anglo-italijanskega turnirja; 18.50 Glasbena oddaja; 20.10 Verdi: Moč usode. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 17.15 Ansambel «Herbert Handt*; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsako-večerni koncert; 21.30 Koncert v Rimu. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Hartmannove simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.00 Vivaldijev oratorij. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pio- nirski tednik; 10.35 S. Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Pojo naši operni pevci; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Glasbena pravljica; 15.30 Paleta zabavnih akordov; 16.40 Čajkovski; «Ro-meo in Julija*; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Mantovani; 18.10 Gremo v kino; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 V soboto zvečer; 22.30 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kultura oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 18.45 Risanka; 19.00 Kulturna oddaja: Monografije; 19-30 Nabožna oddaja; 20.30 Dnevnik;: 21.00 Spored s Celentanom; 22.15' Posebna reportaža televizijskega dnevnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Oddaja o Češkoslovaški; 22.10 Prenos finalne tekme anglo-italijanskega turnirja; 23.30 Podelitev literarne. nagrade «Viareggio». JUG. TELEVIZIJA 17.00 Finalna tekmovanja za ju-* goslovanski atletski pokal: 18.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih .narodov; 19.05 Obzornik; i9.20 Di-sneyev svet; 20.15 Humoristična oddaja; 20.45 Kratek film; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Festival vojaških orkestrov, prenos; 23.00 Tekmeca, serijski barvni film; 23.50 TV kažipot; 00.10 Poročila'. KOPRSKA BARVNA TV 17.00 Atletski miting za jugoslo vanski pokal; 20.45 Konec tedna; 21.15 Poročila; 21.30 TV film: Prepovedano; 22.20 Mali koncert. - . j 111111 od danes te drop obleče vsega za polovično drop prodaja neposredno v svojih trgovinah za moškega, žensko in otroka: kompleti, obleke, jopiči, kombinirane obleke, koordinirane obleke (bluze, majice, krila, hlače). Bogata zaloga izbranih modelov iz kakovostnih tkanin Pri drop ima tvoj denar veljavo! začni spet ceniti svoj denar pri drop JflHHHBT ^ n Ul 1 a&gaSzM^B a Si M fi f| m§H lip § i ■ Z* K ~ gK, S Nasi ov 1 s Padeva Trento Trst Benetke Verona Vicenza Videm ih v ostalih Via S. Farmo, 8 Piazza Battisti, 1 Korzo Italia, 7 Čampo S. Bartolomeo, 5377 Via Cappello, 9 Piazza dei Signori, 50 Via Vittorio Veneto, 6 trgovinah dr?p po vsej Italiji Padova Treviso Trst Mestre Verona Vicenza Videm Via Manin, 1 Via Roma, 29/33 Ul. Dante, 12 Via Poerio, 58 Via Roma, 12/14 Piazza Castello, 5 Via Mercato Vecchio, 2