Razne novice. * Imenovanja v Štajerskem namestništvu. Cesar je povzdignil namestniškega podpredsednika dr. Evgena Netolieka povodom vstopa v pokoj v vitežki stan. Na njegovo mesto je imenovan dvorni svetnik ¦Hammer-Purgstall. * Iz pošte. Poštai ekspedijent Rudolf Murinayr je Imenovan za poštnega oiici.janta v Celju. PoŠtarica Roza Sternberger v Braslovčah je vstopila v pokoj- Odliliovanie. Okrajni orožniSki stražmojster v Slovenjem Gradcu, Franc KoroŠec, in titularni stražmojster Franc Novacan sta odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem. * Skofovska posvetovanja na Dunaju so bila v žetrtek končana. NaŠ mil. g. knezoškof so se vrnili v soboto ponoči v Maribor. * Naša organizaelja je imela minolo nedeljo zopet več dobro obiskairih shodov in veselic in sicer: v Frainu, Studenicah pri Poljčanah, Smikelu pri SoStanju, pri Sv. Emi pri Pristavi, v St. Jurju ob Juž. žel., v Podsredi. Poručila prinaSamo med dopisi v dotičnih okrajih. Vsem krajnim šolskim svetom. C, kr. mariborsko okrajno glavarstvo razglaša: U6na tečaja v sadjarstvu in vinoreji v Mariboru leia 1911. Glasom odloka c. kr. deželnega šolskega sveta bode tudi v letu 1911, in sicer od 6. do 18. marca,' potem od 12, do 17. junija 1911 na štajerski deželni sadjarski in vinore]ski šoli v Mariboru razdeljen učni tečaj v izvežbanju Ijudskožolskih učiteljev za vzgojevanje In požlahtnevanje ameriških trt ter za sadjarstvo in vinorejo v obče za 20 udeležnikov, Udeležniki dobe v ta namen za potovanje in hrano odškodnino v znesku po 100 K. Dotične, kolka proste prošnje je s tozadevnixni predloženimi poročili vred najkasneje do 31. decembra 1910 predložiti mariborskemu okrajnemu glavarstvu. LJudsko etetje- Zupanstva se opozarjajo, da je treba za stroške ljudskega Stetja navesti v prorafcunu za leto 1911 poseben znesek, ker morajo občine same plafiati odškodnino števnim komisarjjem in drage 2 ljudskim Štetjem zvezane stroške. * Porotne obraviiave. Prihodnje leto se bodo vršile porotne obravnave v tem-le redu: V Mariboru: dne 13. marca, 19. juuija, 25. septembra in 11. dec. V Celju: 13. februarja, 15. maja, 11. septembra in 20. novembra. *Važuo! Prihodujie objavimo, kako je Nj. Veliftanstvo presvitli cesar Franc Jožef I. govoril z naSim poslancem dr. Plojem. — Tako kričeč naznanja zadnja ,,Sloga" cesarjev pogovor z delegatom Plojem. Ljubljanski dnevnik ,,SIovenec" pa prinaša radi tega pogovora razkritja, ki niso tako ftastna za našega poslanca dr. Ploja. Piše namreč: ^K temu moramo pripomniti, da se c e s a r pri delegacijskem sprejemu za Ploja ni ni6 zmenil. Ploj je pristopil k Bienerthu in Bienertha p r o s i 1, naj ga predstavi cesarjii. Bienerth tega n i s t o r i 1. Ploj Je razburjen pristopil še enkrat k Bienerthu in ga še e n k r at p r o s i 1, naj ga predslavi cesarju. Na tako ponovljeno proŠnjo ga je naio Šele predstavil cesarju." — ]z tega je razvidno, kako je Ploj le siloma prišel do cesarja, da bi se sedaj na neokusen način bahal s cesarjevim nagovorom. Komu se tako poftetje ne gabi ? * Neraci v zadregi. Zaradi slovenske obstrukcije so Nemci na vseli krajih in koncih v velikanski zadregi. Nemška večina v deželnem zboru je skrbela razkošno zadiija leta za svoje volilce ter velikoduSno razmetavaia denar. Že pred zadnjirai volitvami je zakopala deželo v dolgove, ki znaŠajo vsako leto redno tri milijone, a novih davkov si ni upala upeljati, ker bi sicer propadla pri volitvah. Sedaj je vsled slovensk obstrukcije prišlo vse to na dan. Kajti znati je tre a, da obstrnkcija dežele ne stane niti vinarja, Nemci se jezijo nad n]o le, ker so prišli sedaj njihovi stari grehi na svetlo. Tudi mesto Gradec so je do glave zadolžilo in bi rabilo letos devet miliionov posojila, a ga ne more dobiti, ker ni deželnega zbora. Ako bi vsled obstrukcije res Slovenci trpeli, kakor pravita Ornigov ..Štajerc" in Plojeva MSloga", bi se Nemci ne jezili nad njo, ampak od veselja vriskali. Sedaj učijo enkrat naši poslanci -Nemce kozjih molitvic. * Kranjska kmetijska družba je bila dolgo vrsto let v liberalnih rokah, toda na zadnjem občnem zboru si je tudi to tiružbo priborila z veliko vefiimi glasov Slovenska ljudska stranka. Z liberalci v kot, Ijudske stranke naprej! * Oddaja vžitninskega davka v na,jem. Dne 28. listopada t. 1. se bode vršila ob 10. uri dopoldne pri c. kr. linančnem okrajiiem ravnateljstvu v Mariboni dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1911 in pogojno tudi za leti 1912 in 1813 v krajih Slivnica, Poljčane, Sv. Jurij ob juž. žel., Doberna, Velika Pirešca, Eraslovče, Konjice, Oplotaica, Vitanje, Ormož z Mihovci in Ptujska gora. Natanfcni pogoji se lahko zvedo pri c kr. finančnera okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih finančnih stražah, kontrolnih vodstvih in pri oddelkih linaiicnih straž. — C. kr. finančno okrajno ravnateljstvo Maribor. * Nove svalfcicc. Kakor se porofia, bo uprava tobaka uvedla v kratkem šest novih vrst svalfiic (cigarete). Prve tri vrste se bodo prodajale pod imenom ,,Ideale", ,,Viktoria", ,,Entreactos" po 90 K, 60 K, 45 K 100 komadov. Zadnje tri vrste se bodo prodajale po 65 K, 40 K in 30 K 100 komadov, * Za .Slo«en«ko Straio ae je ntbralo na gostiji Valentina Dobaj in Marije Za\cer pri 8t. Križa oad Mariborom 11 E 86 Tin. Mariborski okraj. m Porotne obravnave v Mariboru se začno dne 23. novembra. Prvi dan 28. novembra pridejo pred poroto: Alojzij Kežman, posilstvo, in Jožel Polajžer, rop, predseduje predsednik okrožne sodnije, Perko; 29. novembra:'JožeI Jakolič, uboj, predseduje višjesodni svetnik dr. Voušek; 30. novembra: Karl Rabitsch in August Aistrich, tiskovna pravda, predse.'!nje višjesodni svetnik Morocutti; 2. decembra: A. Borgnolutti, uboj, predseduje dr. Fraidl; 3. decembra: Anton Kauftič, uboj, predseduje dr. VouŠek. m CerSak. Bresnik se stragno jezi, da so vendar ti preklicani Cirberžani tako muhasti; takih baje Še ni našel na svetu, dasiravno mu je že dolgo v aadiego.^^rudi se na vso načine, otrok pa le no6e biti več, pa Se ti bojda ue bodo dolgo vstrajali, potem bo pač Bresniku samerau ostalo kosilo in kruh! Gospod Bresnik, morebiti bode pomagalo, če gvojo u6ilaico(?) v ,,Stajercu" inserirate. Poskusite! m Sv. Trojica v Slov. gor. Cenjeni gospod. urednik! V Vašem cenjenem listu štev. 46 pišete od Sv. Lenarta v Slov. gor.: ,,Tudi od Sv. Trojice se jib. je letos precej navaiilo.'- K temu dopisu blagovolite vzeti na znanje, da je iz naše šole samo e d e n prestopil letos v nemšk.o šolo, in sicer lant, katerega radi vedenja zelo malo pugrešamo. Dva učeiica pa sta se zopet vrnila iz nemške Šole vnašo. Toliko resnici na ljubo. m Fram. Umrl je nagle smrti v petek zveSer daleč okoli znani slovenski kamnosek Alojzij Horvat, po domace SKof. Sel je z dela iz Cirkovec skozi Dače proti svojemu domu. Med potjo že blizu doma je obneraogel. Neka ženska v bližnji kofii je čula stokanje, pa ni fela pogledat. Najbrž je zadela vrlega moža kap, ker je bil bolelien. V solx)to so ga naSli v plitvi vodi na pašniku, hrbot mu je molil iz vode. Ce se pelješ iz Rae proti Pragarskem, zagledas ob levi strani veliko lepo hišo z napisom: Domovina mili kraj — to je bila doinovina vrlega kamnoseka. Letos si je sezidal bližje kolodvora drugo lepo hišo, in te dni bi se naselil vanjo, a položiii smo ga v ponedeljek ob veliki udeležbi gospode in priprostega ljudstva na framskem pokopališču v tesni dom, v rodbinski grob, poleg njegovega očeta m matero. Star je bil komaj 36 let ter zapusča žalujočo vdovo. Obžalujemo njegovo smrt posebno radi tega, ker daleč na okoli ni sIot. kamnoseka. Vrlemu narodnjaku, blagemu možu, blag spomin! m Pram. Ustanovili smo izobraževalno druStvo ob polni dvorani DruStvenega doma. Zlasti mladine je bilo nepričakovano veliko, in za mladino je y prvi vrsti uslanovljeno. Možje in žene, mladenifii in raladenke so priporočali in odobravali ustan.ovitev. Mladenič Lešnik je kaj lepo navduševal svoje tovariše k pristopu, ravno tako mladenka Prijol svoje tovarišice. Mladenič Prijol, ki je izvr&il z najboljšim uspehom vinorejsko šolo v Mariboru in me&6ansko Soio v Gradcu, je izborno govoril o strokovni izobrazbi, katere se naj poprime naSe ljudstvo. Obljubil je predavati v druStvu vsak mesee. Naš gospocl dr. Hohnjec pa je s svojim stvarnim in primernim govorom spravil navzoče v najlepše razpoloženje. Po njegovera govoru smo glasno protestirali proti kruti sramotitvi slovenskih mladeničev od strani liberalcev. V odboru so kmetje, mladeniči in dekleta. Pristopilo je takoj 70 udov. Bogu hvala, vsem udeležencem zahvala! m Studenice pri PoljCanah. V nedeljo, dne 20. t. m. po prvem cerk.veuem opravilu so se zbrali ugledni možje studeniške župnije na važen sestanek. Osnovali so, oziroma oživeli so si zopet krajevno organizacijo Slov. kmefike zveze. Z velikim zanimanjem so posluSali zbrani možje izvajanja č. g. župnika Cede-ta, ki je na poljudni način raztolmačil podrobni načrt delovanja krajevnega odbora. Za predsednika so si izvolili zaupniki uglednega kmeta g. Jožefa Prešern, za njegovega namestnika pa g. Simona Kitek. Za vsako občino so se izvolili Se posebej glavni za~ upniki. Nato je Fr. Zebot iz Maribora govoril o programu S. K. Z. in S. L. S., o delovanju naših posl., o vzrokih in uspehih obstrukcije. Kmečki možje so navdušeno odobravali odločni nastop poslancev K. Z. Nadaljni razgovor se je nanaSal na veliko važnost organizacije, izobrazbe in edinosti za kmečko ljudst- vo* Taka manjŠa zborovanja zaupnikov in drugih uglednih mož so velikega pomena. in želeti bi bilo, 'da tudi po drugih župnijab posnemajo vrle naše može v Studenicah. : I , m Crešnjevec. Poročil se jo na Crešnjevcu damm g. Blaž Tominc, nadučitelj v Globokem pri Brežicah z gdč. Amalijo Novačan, hčerko veleposestnikn in Župana na Pretrežu. . m Regulacija Pesnice. Mariborslso okrajuo glavarstvo razglaša sledeče: Z vlogo od 22. septembra 1910, Št. 3156-IT—10, je Stajerski deželni stavbeni urad prosil za izvršitev vodnopravnega postopanja pri regulaciji Pesnice, in za dovoljenje za izpeljatev re gulacije na stavbeni progi I, objekt d' Orsayev mlin. Za regulacijo nameravana proga leži v občini Zgor. Sv. Kungota in Gradiška, začenja se pri ustju svitinskega potoka in konča pri langentalskem mostu ter ima dolžine 2813 m. V to progo pridejo v smislu načrta sledeče izpeljave: 1. Jezilna naprava pri kilom. 53*195, 2. most pn jezilni napravi, 3. most pri kilometru 52'160, 4. most pri kilometru 52'510 in 5. brv pri kilometru 53"498. Na prošnjo odredi c. kr4 okrajno glavarstvo v sraislu par. 70 in 76 vodnopravnega zakona od 18, prosinca 1872, Štev. 8., dež. zak, komisijonelni pregled in razpravo na ponedeljek, dne 5. grudna 1910 in torek 6. grudna 1910. Komisija se snide dne 5. grudna ob 9. uri dopoldne v Zgornji Sv. Kungoti. Pripomiiiti |e, da je treba pri tern — ako se to ni zgodilo že prej pismenim potom — vložiti morebitne ugovore, drugafie se bo vsak prlzadeti nameravanega podjetja, ki moi'a potrebni prostor odstopiti ali ga obtežiti, upošteval kpt soglasujoč ter se bo brez ozira na poznejše ugovore razsodilo. Načrti leže pri o. kr. okr. glavarstvu, soba Štev. 5 na ogled. m Sv. Lcnart v Slov. gor. Lansko jesen se jo. pri neki seji okrajnega šolskega sveta sklenilo gledati na to, da ueenei naisih dveli šol ne nosijo nobenili narodnih znakov. Nadzornika obeli šol sta obljnbila, vsak v svoji Soli skrbeti za to. Toda kakor se kaže, ve5ja dotični odlok sanio za učenee naše farno Šole za nemškutarske pa v.e. Ti smejo nositi nemSkesvinfinike, neinške barve na platnicah knjig itd. in izzivati ž njinii, siovenski otroci pa slovenskih svinčnikov Sc videti ne smejo. Slovenskim otrokom nem&ke šole su tako že iz raladega vcepi v dušo nemška narodna zavest, in ni ftudo, ce potera kak otrok, izstopivši iz Šo!e, sovraži, kar bi mu po njegovem slovenskem pokolenju moraio biti sveto, in ljubi, kar bi kot rojen Sloveneo raoral preziraii in mrziti. Slovenski otroci slovenske šole pa skoro nikdar ne dobijo na ogled svojili navadnih barv m zato večkrat tudi iz šole izstopijo, da se niti ne zavodajo, da so Slovenci in potem prav radi zaidejo v nasprotni tabor. Mi se odi nemŠkutarskih paglavcev ne pustimo dalje izzivati z nemŠkimi barvarni, in pozivamo zato okrajni Solski svet, da potrebno ukrene, ce ne, razdeiili bomo med učence farne Šole slovenskih svinftnikov in trakov, dabodo nemškutarji pihali od jeze kakor purani, fie vidijo radeči robec. m Slovensko gledsMSSe v Mariborn. V ncdeljo, 4. decembra t. 1. je Mikla^ževa neoelia. Popoldne cb 4. nri ge Dprizori čarob«, igra ,,Jaiiko in Metfea" Igrajo otroci. Po igri oastopi Mikiavž 7 gorem «t»n argeljer, bekebnbo? in zlodeje7. Nato ge razdele darila. VgaJr ki želi kaj davo-.ati g7ojim dr«gim, naj pmočasno izroči hifniku t Narodnfm doain in koleknje »snko dsrilo z naroJn;m kolekom Opozarja ge pa, da se žalji-a darila ne bode aprejeicEla. V nedeljo, 11. de cembra zvečer pa ge igra zgudo^ineka igra iz dobe preganjanja kristJEnor: nY ZDaonenjn križa" m Fram V i-obraževalcem drnStvu bo itnel g Jožef Prijol pr7d preda^anje io gicer o gadjarstvn. Pridite kmetotalci, poacbno se mladeaiii. Sadje prioaša lepe duhodke ngšema kmetn, pa le tstemu, ka teri zoa gojiti gadno dre?je. Ptujski okraj p Ptnj. Resnifino smešno je, kako se Plojeva nSloga" zaganja v dr. Sustergiea, ker je imenovan za predsednika deželnega sodiSča naKranjskem strasten Nemec Elsner. Včeraj, v soboto, dne 19. t. m. je bila v tukajšnji nem&ki hiSi slovesnost na čast odhajajočemu sodniku dr. Glasu. Njegovo mesto je po stalo prosto. Da pride m; to mesto Slovenec, v ta namen naj zastavi Ploj vse svoje mofii. Vedno zbadanje in zabavljanje proti dr. ŠusterŠicu nam je že vsem začelo presedati, posebno ker se dvorni svetnik letos v delegacijah ni lepo obnašal. O tem je tukaj ena sodba pri slogaSih, iiberalcih in klerikalcih. — Vodstvo ptujske sodnije je prevzel začasno sodnik dr. Petrowitsch. že pisava imena kaže, da je mož pristno slovenskega rodu, a mu je postal nezvest. — Opozarjamo, da se nahaja naša Kmečka hranilnica in po sojilnioa v minoritskem samostanu, in da se vsak dan lahko govori s tajnikom zavoda v posojilnifinih zadevah. Podpirajmo svoje zavode! p Dornova. ,,Stajerc" je prinesel v predzadnji številki od tukaj dopis, ki dela dopisniku vso čast. Res, kaj tako neuranega že dolgo nismo fiitali. Odločno se pa zavarujemo zoper ostudno blatenje naših deklet. Ce bi iraeli vi taka dekleta, bi bili lahko na nje ponosni. S takimi dopisi si pa6 ,,Stajerc" pri nas ne bo pridobil naročnikov. p Ormož. Vse za kmeta! Bog živi slovenskega toeta! Tako je vzkiiknil naš difini državni poslaneo dr. Ploj na sbodu pn Veliki Nedelji ob koncu svojega govora ler se poraenljivo j)osmehnil. Sedaj vemo, kako se dela vse za kmeta. V delegacijah si jo naS mnogozaslužni poslanec nmogo prizadeval, da si pridobi naklonjenost vlaanih krogov. Glasoval je za vse, kar jo hotela imeti viada. Za vojsko je bilo treba do- voliti okroglo 350 miij. K, za mornarico 65 milijonov. za Bosno in Hercegovino 180 milijonov, in za naknadne zahteve mornariee 54 milijonov kron. Ker je Ploj zadnji čas tako priden, ga bo vlada, kakor porofiajo različni listi, kmalu imenovala za predsednika pri upravnem sodišču. Vse za kmeta! Okroglo 640 milijonov za kmeta. Bog živi slovenskega kmeta! p Sv. Bolfenk pri SrediŠfiu. PrejSnjo nedeljo nam je Vičanski Skrieo od Velike Nedelje razkazoval na dvorišču gosp. ueit. in veleposestnika KoŠarja nek brzoparilnik ,,Alfa" za kuhanje svinjske hrane, ki se nam je vsem dopadel. Z malo drvami je bilo v 20 minutah vse kuhano. Deset posestnikov ši je kar naročilo ta koristni stroj. Pričakujemo, da nas Skrlec veCkrat obišče. p Središče. Tudi pri nas je Vičanski Skrlec po vežernicah na tlvorišču našega častitega gospoda župnika razkazoval že omenjeni brzoparilnik .,Alfa". Toda lilo je kakor bi iz škafa vlival, in to je zolo motilo predavanje. Obljubil nam je, da pride zopet, in nam pripelje §e lepa sadna drevesa iz svoje velike drevesnice. P Žetale. NaS vieitelj ZrimSek, strasten liberaIftc in Berlisgov priganjae, je že pred več meseci dal v Berlisgovi gostilni pokojnemu trgovcu in krčmarju Peter Fiju tako zaužmeo, da je na enem ušesu oglušil. ZrimSek je dobil za ta čin 14 dni zapora. Zagovarjal ga je dr. Kukovec iz Celja, pa brez vsega uspeha. Zdaj sta naredila proSnjo na presvitlega cesarja na Dunaj, da bi se mu kazen opustila in da bi ne izgubil službe. Pravijo, da mora tisti, ki priCakuje kake railosti, lepo priden biti, p Želale. Kam plovemo? Na poučni shod Kat. bralnega in izobraževalnega društva v Žetalali dne 13. novembra se je pritepel med shodom tudi 13ietni sin g. nadučitelja Martina SotoSeka, po imenu Slavko. Ce bi ga bil kdo od odbora videl, bi ga bil spodil, ker otroci po pravilih ne spadajo na take shode. Stal je pri okmi. Pri svojem dolgem času pa zapiše na rosnato šipo: .,Klerikalni hudi6." Odkod se neki mladi fant lmuei takili psovk? V nedeljo opoldne pa je isti Slavko Sotosek dve raimo šole idoči članici Kat. bralnega in izobraževalnega društva, n.amreč Nežo Bedenik in Ano Vogrinc, psoval z besedo ,,klerikalke". To obnašanje nadučiteljevega sina je pomisleka vredno. p Rogatec. Danes si po trgu kažejo ,,Grazer Tagblatt", v katerem ,,Štajer6ev" urednik Linhart hvali župnika Šegula in navaja iz njegovih spisov ona raesta, v katerih se blatijo naše mladinske organizacije. Nemei in posiiineraci si veselo mežikajo, ker se razumejo. Tudi naši ljudje že razumejo tako pofietje. p Krčevlaa orl Ptn)n. I*obn,že7alno društvo 7 Krčeviui pri Ptnju priredi prihtdaio ned^ljo, 27. Bovembrs 7 ptojski nNarodni čitainici" zanimi^ punčeo gbod ob 3. uri popoldne. Med drngmi bo predaval tndi g Žehct, uredoik ^Straie" ia M ribors p St. Lovreac na Dravakem peljn. Nn ?ostiji Marijo Finžgar in Janezs Frs.s je nsttral« gogpodi^oa Malika Fiažgsr 24 E za nSlovensko Stražo". Pr srfina Z"h7»la 7gem hlagim daro»alcem! p S». Lovrenc na Dravskem pol]n. V nedeljo, dne 27. t. m. orirodi Brilno druit^o poačai shod po 7ečernicab Predaval bo 6 g. dr, Eo*a<5ič o Pahstni. Vsi udja drnštvs in prijatelji izobrazbe pridite 7 ^eJikfm S'e»'la! Odbor. p Žetata. Katolifiko 'ralno in izobnževalao drnHvo priredi 7 pedeljo, dne 27. novembra po Tederiikah BPoto7anje po Jerazalemn in po »7eti deželi 7 siikah" Imaino oez 90 izredno l<=pih barvanii, «kioptičaih glik. Vgtopaias: Stojišž* za člane 10 71'n., za nedlane 20 71'a ; sedeži za člane 20 tia, za nečlane 40 7in Z-talanci in bosedje, pridite 7 obilnem številn! Eaj tako lepega 7 kratkem ne bodete 7>?č imeli prilike videti in glišati Odbor. Ljufomerski okraj. 1 Ljntomer. Naroclna zav«^t naSIh ,,hasgav5anov'" zelo pojcma, kajti mnogo naših prej prav zavednih tržanov tega dela jKišilja svojo deco v neniški ..Kindergarten" iii v nemško šolo. Ali vam je ona sladka .gospa res tako sladko govorila, da izročite svoj najdražji zaklad aemško-nacionalnemu zavodu? Upamo, da boste kinalu uvideli svoj narodni greh. V kratkem bočemo objaviti imena teh zaslcpljenih starišev. 1 Cezaiijevci. Neznan uzmovič je v no6i od 10. na 11. t. m. ukradel iz hleva.posestnici Mariji Murkovič najlepšo telico v vrednosti 400 K. Tatu še niso uašli. 1 Ljntomer. Iztaz daro^alce^ nPodporaeca društ^a Frano Jožef >ve fiole 7 Lj nnmeru" v t»k(jč;tn letii 1910 O»;r. pogojiloics 7 Ljatoi-.ero, 100 S, M rt n JurVo7ii 4 K, po 2 K- Marija dr Cb!fupeko»a, ¦1. Čagrf.n, Fnc Dijvfc J Golobič, Ar Grossaisn, Mat;lda dr. Grogsra8no»*. F-rdioand H»r:iog, N d e* Her« g Alto Huber, Nioa I^acči*, -Vanko Ksiba, M Kocu7,in, Mihh Kos. Aiojt Ko»»dič, Iran Ko7»či4, Fedor Kuko^e^, V.ktcr Kuku7ec, Ai Letc, Aidr Lovrec, Guita? Ozip.es. Marija PostraSn.k Al Rajh gt, Ja>.e . Rooič, Jalija Robiž, Mat. 7jtml)i&, Irma Zsroljič. Vrun Serer V fi.hn<i(ier. Peter čkaHala. Jo; rf Smodiš. Fc HrftDJko gt, J vsipinn Wessnt?r, Mimi We9«r.er, [Liuliljans], Uršalu W«g.«ner (L'ubijan»], Jetici ftfcrlec. Jožef To:)l»it, Al. V»up(iti6, Prro Vegc/ič. -•iloji j Yi«:č, 8<eiko VrSič; po 1 K: I*tn Bnokait, Marila Giti. Joiuf J-lnvSfic AogeH KHrbs., Sflsrin Karba, ¦¦lnt. Koaiper, 17. Kryl, MitJ l* Mihaliž, «ario Mibsl d, Aatoo Migi*, Jo>ef Murat, Fr. Ozmt<c, Franc Rodi^, Fr Rižnar, Aoa Robek, Fr. SrResi, Mnrija Sišu, Meži^a Se»er, Šcefan Vrnbl, Fr Z.ch rl; po 50 v)Da'jev: Juiii D.jifer, J»k b R.jh; 1.0 i(i via»rj«v; Barika Krsntc, Antoo htMii, Marij;-. >ftmeB, Mart n Golub, Alcjis Štsmjtr, Mtt. Vu<Sv, Jožef Velnar Vgstj: iilar^m d»'7ak'em B')g p^ati! Ott enem se odoor za>Ttl|nj« tndi v*vm fisr.v&icea zk zadnjo aoistro tOT-bolo 1 Ljttt mer Z% dij»6ko k.hmjo 7 Manti.ru n 7 Ptuj'. ge je nsbpalo ,,ri l«g»io ohl>ženi ^jiz' ou priliki blatcvisl^vlienja kr ža Aut. ^rnnjlia 7 Vog!^v;i: ¦¦•> 5 K 50 via , tnrej gki.p-j 11 E. Vgem dohrovnifcom g<6>a B g pist.il 1 S7. Krlž iri Iijut mern. S'an'» okrajoa pog jilnica 7 Ljntomera kl j« a'.e tolik-i d'.i:reg* n'or,lft z* "%'i i.kraj ui po«-bil>i tidi i;Hših «vnih 5-jl^kih otrok m yh je lauveaelila z lepim aanlom 20 E. Za ta 7el.ko n^Bo dar Ke * imenu re ue š.lgia m sd r e to ž; 13 n»jt^pkiše z&b7»ljaifta: Jo^> Rožm»n ns^lnik, Ant H rz-g, nivliiž Tf !j Siovenj^raški okraj. s Šmihel pri SoŠtanju. V nedeljo, dne 20. t. m. se je vršil tukaj zelo dobro obiskan okrožni zadružni shod. Zborovalce je pozdravil gosp. nadrevizor Vlad. Pušenjak, ki je obenem pojasnil pomen takih shodov. V predsedstvo okrožja so bili izvoljeni: M. Pirtovšek iz graartna na Paki, predsednik; I. Hribernik iz St. llja pod Turjakom, podpredsednik; F. Krošelj iz Smihela pri Soštanju, tajnik; Anton 3an iz Skal, odbornik. Gosp. nadrevizor PuŠetijak jo podal inito razna uavodila glede zadi-uine discipline, sestavljanja zadolžnic, delovanja nadzorstva itd. Razprava o teh navodilib je bila zelo živahna in se jepojasnila Še marsikatera nejasna točka. H koncu je gospod Pušenjak Še predaval o predmetu ,,Kmet in, draginja", ter je z vzgledi pobijal neresnične trditve nasprotnikov, da je kmet oderuh in kriv sedanje draginje. ________ Konjiškj okraj. k Eonjlce. Shod mater-vzgojiteljic dne 20.-1. m. Radi nenavadnosti in redkosti takih zborovanj udeležba bolj)pi61a, vendar povoljna. Roza Brglez govori o časti in dolžnosti matere-vzgojiteljice. Ni višjega, pa tudi ne težavnejšega opravila, ko vzgoja otrok. Zato je treba ijubezni do otroka, in ravno to lepo čednost ima pred vsem raati. Mati je otroku vse. Le ljubezen zna in raore vzgajati, zato pa mora biti mati prva v vzgoji, ker je prva v ljubezni. Blagor otroku, ki ima ljubečo, pa pobožno mater. Blaga mati dobro porabi najvažnejše trenotke otroškega življenja, ko začne govoriti in spoznavati okolico. Prvi nauki materinega ljubečega srca se bodo tako globoko vsadili v otroško srce, ga blažili, da jih nobena moč ne bo vee izbrisala. Nato opozarja g. katehet na nekatere zelo važne tocke v otroški vzgoji. Slednjič se je prebral odstavek iz knjižice ,,StarŠem", kar se bo nadaljevalo. Dobro seme, padi na rodovitna tla, rasti, cveti ter prinesi obilo sadu v blagor nedolžnib. otrok in v olajšanje težke odgovornosti rodnih vzgojiteljev. Prihodnji sestanek povodom prihodnjega naulta v novem letu. k Konjice. Slovenci, drugo leto bodo volitve v okrajni zastop. Pripravljajte se, kdor pozna razmere; tukaj moramo složno nastopati ter voliti najboljŠe naše može brez razlike političnega prepričanja, pa radikalni Slovenci morajo biti, ne pa mevže in k^mavci. k Konjiee. Nemška šola je povecana. Zidarsko delo stane 14.000 K. Deset tisoč je dal ,,Schulverein.B, drugo bo dala okrajna hranilnica ali ,,Sparkasa", v. kateri je večinoraa slovenski denar in slovenski dobiček. Moj Bog, kda^ se bodo Slovencem o6i odprle! k Kon]ice. Kako dolgo še! Narodni Dom dcla za ljudstvo tako, da odkrito obžalujeino, da ga imamo. Primorani smo izjaviti, da so druge tržke gostilne vzornejše. Največji kravali so zdaj večinoma okoli Narodnega Doma. Ali je to v Čast in korist naŠega ljudstva, če 15—161etne deklico in mlečnozobi fantalini plesarijo v trdo noe ter zapivajo popoldansko službo božjo? Co pride kak popravek, bomo razkrili vse, kar vemo. Kdor ima v biŠi kaj oblasti in besede, naj pomisli pa izpregovoii. k Perovce pri Konjicah. Podpisanega je 16. avgusta t. 1. zadela liuda nesreča. Strela mi je namreč uničila moje gospodarsko poslopje ter mi je razven živine vse zgorelo, da imam Škode gotovo 10 do 12 tisoft kron. Moral sem si takoj postaviti novo poslopje. V prav veliko zadovoljnos,t mi je postavil isto gospod Florijan Vre^ko iz Vojnika za primerno ceno, tako, da se mui javno zahvaljujem za njegovo delo ter ga vsestransko priporočam. Pa tudi vsem drugim blagim dobrotnikom, kateri so mi v tej nesreči pomagali, zlasti slavr^i Kme&ki hranilnici.in posojilnici v Konjioah za hitro in izdatnc pomoč se kaj iskreno zahvaljujem. Bog povrni vsem stotero! — Ivan Bezget, p. d. Klinc v Perovcah pri Konjicah. k V Č dramu bo imfio kat. p -lit. oarodoo druStvo BSlfga." 27. t. m popoldua po litanijab 7 0rušt7eni gobi zhoro7«4DJe, pri kato rem se bodo razprafljsli niiDuvejSi Bret^7Di dogodki z<id-»ajoči našo domovnn in ao vgi druU^en ki ia drngi poglu^alci poiabljeni. Odbor Celjski okraj. c Cel$e. O poinenu nedeljskega proiiestnega shoda poročamo na uvodnem mestu. Dvorana pri ,,Belem volu" je bila nabito polna. Shod je otvoril drž. in dež. poslanec dr. VerstovŠek, ki je poudarjal pomen današnjega protestnega shoda in navajal vzroke, iz katerih je priredila ravno Kmefika zveza ta shod. Ona si jo narareč v svesti svoje dolžnosti, da kot taka brani slovenske mladeniče, sinove užiteljskega kmečkega ljudstva pred nečuvenimi napadi nemŠkega ,,Lehrerbunda'\ s katerim je v najožjem stiku slovenska ,,Učiteljska zveza". Nato pozove govornike, da se vzdržijo osebnih napadov in poklifie v predsedstvo mladenifta Zupanca iz Žalca za podpredsednika in mladeniča Zajca iz Skal za zapisnikarja ter mladaniča Stokiasa iz Smarja, Gobeoa iz Sladke gore, Kača iz St. Pavla, Korbarja iz Polzole za reditelje. Državni poslaneo dr. Benkovič govori o pofietku obstrukcije, o pogajanjih za delamožnost državnega zbora in zlasti o Šolskem vprašanju, v katerern je dr. Kukovec po zastopnikih učiteljstva padel poslanceni.K. Z. za brbet. Vsi stanovi, tudi ubogi kmečki stan. so se izrekli, da radi prenagajo morefoitne žrtve vsled obslrukcije, le slovensko liberaln.o učiteljstvo deluje iz sebiCnih namenov po nemškem ^Lehrerbundu" proti stremljenju slovenskega naroda. Mladenič Zupanc iz Zalca izraža ogorčenje nad blatenjem miadeničev od strani nemško-liberalnih učiteljev in slavi tozadevno resolucijo. , Mladenič Z a j c se zavaruje odloeno proti sramotenju slovenskiii lantov; slovenski mladeniči, ki so v krŠčansko-socijalnih društvih, imajo dovolj ponosa, da sarai zavračajo povsod napade, in so toliko olikani, da se niti v. obrambi nočejo posluževati tako podlih sredstev, kakor liberalni neolikanci. Potom izobrazbe hočejo braniii sebe in svojo čast. Ti liberalni učitelji, ki nas sramotijo, potrebujejo več omike, nego mi slov. fantje. G. župnik P 1 e č n i k izjavlja, da ga skuSnja ufii, da je treba liber. učiteljstvu več yzgoje; oni še ne znajo živeti z ljudstvom, zato tudi ne morejo primerno vzgajati naše mladine. Kmet R a n 6 i g a j opozarja na nedoslednost Narodne stranke in izraža poslancem S. K. Z. popolno zaupa nje. Kmetje hočejo imeti krščanske učitelje; srefina je župnija, kjer deluje učitelj z duhovnikom. Zakaj se dobri ucitelji ne združijo v Slomšekovo zvezo; sajjibi imamo dovolj; ti se naj ne bojijo neznosnega terorizma od strani liberalcov; ljudstvo bode za njimi. IVIladenič Steblovnik Martin trdi, da razne psovke , katere slišijo otroci v Šoli, nadalje ta napad na slovensko mladino, pričajo le, da je treba liberalnim učiteljein več izobrazbe in omike. Slov. mladeniči se morajo izobraževati sami, ker od takih učiteljev se ne morejo učiti omike. Častiti gos p o d Ž g a n k jzjavlja, da so v Šentjurski Šoli vrli kme&ki fantje; iz lastne izkuŠnje označuje plodno in uspešno delovanje dobrega učitelja, katerih je hvala Bogu še. (Celi zbor navdušeno kliče: Slava učiteljem, ki so dobri !) Mlad. Irmaniz Pake poudarja, da slov. ljndstvo ue bode srečnot dokler bode imelo iiberalno učiteljstvo. 'fuii nadučitelj in propali kandidat B r i n a r je bolel govoriti, toda zborovalci so z glasovanjem odlocili, da se mu ne da beseda, ker shod ni prirejen, da oddajajo liberalci na njem svoje izjave. Kmet Rančigaj je Brinarjui opravičeno očital, da liberalci niti knielom niso dali na svojih shodih besede. Neki Šotl, ki je prišel branit na shod dr. Kukovca, jo je moral pobrisati skozi gpalir mladeničev na hiaden zrak. da idre mirnc premiSljuje o svoji žalostni misiji. V sklepnem govoru slavi dr. Ve r s t o vŠ e k disciplino organizirane katoligko-narodne mladine ter jo navdušuje, da ostane zvesta svojim idealom. Nato je bilo sklenjeno veličastno zborovanje. — Na shod so došle sledeče brzojavke: S v. T o m a ž pri Ormožu: V duhu smo z vami. Ogor&eni zavračamo podlo sramotenje naših vrlih mladeniških čet. — Mladeniška zveza. — — Maribor: Za poŠtenje svoje borecim se slovenskim mladeničem: Nazdar! — Mariborski Orel, — — Maribor: Pridružujeva se vašemu protestu. — Ivan Kompan, Rakovič.  S v. J u r i j v Slov. gor. Tovariši, mladeniči, pridružujemo se z vso dušo opravičenemu odporu zoper sramotilce naše mladeuiSke časti, krepki po duhu, neomadeževani po življenju, bodimo tudi v bodoče ponos in dika slovenskega ljudstva. — Za mladeniče Sentlenartskega okraja Mladeniška zveza pri Sv. Jurju v Slov. gor. Prijetl cerkveni tatovi. V Zagrebu sta pred nekaj dnevi skušala dva fanta , pri zlatninarju Schonbachnerju ' prodati ve6 cerkvenih vrednostnih. reči, med katerimi se je nahajal tudi srebern kelib, okraSen z 18 rubini. Zlatninar je takoj obvestil policijo, a -prodajalca" sta zbežala. Končno se je posrečilo detektivom ujeti 171etnega Janeza Krelica, k'i je priznal, da je v družbi z nekim Jesenakom in Kramerjem vkradel dotični kelih v župni cerkvi na Ponikvi na Stajerskem. Odkod so druge vkradene vrednote, se še ni dognalo. Policiji se je posrečilo, spraviti na varno tudi Jesenaka in Kramerja, Celje. Drustvo za varstvo in oskrbovanje ofrok za celjski okraj se je pred dvema Jetoma ustanovilo, katerega namen je, š6ititi bedno, zapuščeno in osirolelo deco in ono mladino, katera je v vzgoji zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari. Mnogo tožb se čuje o izprijenosti mladine, glasneje in glasneje se kliče na pomoč. Veliko otrok1 živi brez nadzorstva in tako se dogaja, da začenjajo taki otroci izostajati iz Sole, S8 potepajo, se izprldijo in vzrastejo v sramoto, nadlego in Škodo sebi, svojcem in celi človeški dru2bi. Na§e društvo je doseglo svoj namen s tem, da jje spravljalo tako deco in mladino v pripravne zavode, v družine, v učna mesta ali v službe. Umevno je. da je naSe delo združeno z velikimi stroški. Zal, da se je dosedaj naSa javnost le malo brigala za naše prekoristno drugtvo. Zlasti se obračamo s proSnjo na naSe zaupnike, da pospeSijo jdruštveni namen s tem, da pridobijo v svojem kraju člane in dobrotnike in posredujejo pri občinah, posojilnicah in posameznikih glede podpore. Da bi se naše započeto delo res ne ustavilo, temveč da bi se to človekoljubno delo nadaljevalo, ponavljamo našo prošnjo s kraljevim pevoem: Oče in mati sta mo za.pustila, ti pa, o Gospod, si me sprejel. — Vsak najmanjSi dar sprejmemo radostno in hvaležno, ' in vaše delo usmiljenja vefini Plačnik jie bo prezrl. c Zalec. Kmetijska podružnica za Žalec in okolico se je ustanovila že pred par leti. Da ne vspeva, kakor bi morala, ,je krivo njeno vodstvo, v katerem sedijo tudi strastni liboralni strankarji, Iz odbora in vodstva so že pred letom odrinili vse boljšo moči Kmečke zveze in sedaj kraljuje samo Narodna stranka s petrovškim Slancem na Celu. Zato pa tudi kmet' je zavedni Savinjčani trumoma izstopajo. Žalčani so ustanovili Kmetijsko podružnico iz politi5nih namenov ob času volitev, kakor so bile ustanovljene mlekarske zadruge v Gotovljah in PireŠei. Zato so ostale mlekame ozimke brez inleka,. Zalska ])odružnica pa ostane kmeiijska podi-užnica brez 61anov. Mi pa si ostanovimo lastno kmetijskopodružnico z gospodarskim delom. c Dobrna. Na praznik vseb svetnikov je domači gospod župnikj blagoslovil novo mrtvašnico na tukajšnjem pokopališcu. Stavil jo ]e gospod Florijan Vrečko, zidarski podietnik v Skofji vasi, za 2000 K. Letos je naša občina sploh veliko storila v korist in olepšavo Dobrne. Občmska hisa v Gorici, k} je bila prava podrtija, je popolnoma prenovljena in se mora gosp. podjetnikii Florijanu Vrečko pripoznati, da je delo res lepo in tudi solidno. Dal Bog, cla bi se še .cesta, ki vodi do občinske hiše, dala prav temeljito popraviti, da ne bodo novi občinski odborniki in sploh bčani morali po blatu in vodi gaziti, če hočejo ,,na -bčino" priti. Solsko poslopje je tudi lično popravljeno in čaka, kdaj bo pod svojo streho sprejelo novega nadučitelja. — Kakor se iz vsega tega vidi, je Dobrnska obcina v dobrih rokab in je občinski odbor v pravem pomenui napreden. Pri vsem tem pa je občina res vzgledno gospodarila. Med tem, ko so morali davkoplačevalci plačati za deželo 50% in za okraj 23%, so znašale občinske doklade le 25%. > Za deželo in okraj gre torcj 73% od državnega davka. Za leto 1911. bo morala občina seveda zvišati doklade, a kaj pomeni to, 8e se pomisli, kaj je občina storila vse v zadnjem času in kako je zdaj vse drago. ProraSun za Solo izkazuje n. pr. precej več izdatkov, in to posebno radi velike draginje kurjave. Pred kakimi 10 leti smo dobili drva, buk.ova, najboljŠe vrste za 16 K, danes moraš plačati, 6e jih sploh dobiš, 28 do 30 K za seženj. Občani bodo dobro storili, da pokažejo hujskačem vrata, če se bodo posebno zdaj, ko se nam bližajo občinske volitve, drznili grajati delovanje slovenskega obeinskega odbora. Ce tem nezadovoljnežem in nazadnjakom ni vtseč, da ima občina toliko izdatkov, naj pa sami, če delajo kaj za občino, delajo brezplačno. Ceste nam ti pokvarijo, ki si delajo denar z našim lesom, a da bi kaj za popravo cest storili, za to so preveč stisnjeni. Nemška (?) stranka, pri kateri pa ni no enega Nemca, ki le životari z nekaterimi odpadniki, naj si ogleda gospodarstvo nemškib občin, n. pr. Celja, Maribora, Ptuja. Velik napredek je za Dobrno vodovod, za katerega smo pa mi Dobrnčani z deželnirai dokladami itak prispevali. lNa vasi imamo zdaj vedno dobro vodo, in za slučaj ognja tudi dva hidranta. To je stalo občino okoli 700 K. Gotovo precej velik izdatek, ki se 6uti v občinski ,,kasi". Ce nam je dežela vodo odstopila, je lepo ravnala, da bi pa njena stranka ta čin prehvalila, nima za to nobenega vzroka. Ce jemlje dežela od nas doklade, nam je tudi dolžna kaj privoŠčiti. c Dobrna. Dne 27. t. m. v nedeljo po prvem sv. opravilu bodo gg. poslanci dr. Benkovič, PiŠek in Terglav na Dobrni, in sicer v posojilnigkem hotelu ,,Union" (Orosel) poroftali o svojem delovanju. Od kar pošiljamo Slovenci s\oje zastopnike v državni in deželni zbor, niso tudi tako usodno uplivali na celo državo in deželo, kakor sedaj. Pred par leti so nas komaj poznali še celo v Avstriji. A danes se nas bojijo, in ime Slovenec in slovenski narod je za naše nasprotnike nekaj, kar jiin naredi veliko skrbi in pomisleka. Odločno zahtevanje naših pravic na Dunaju in v Gradcu je primoralo naiše poslance k obstrukciji, čeŠ, dovolj iraamo prosjačenja, dovolj od vaših praznih in hinavskih obljub: ali nam daste, kar nam gre, ali pa sami tudi nič ne dobite; brez nas in zoper nas ne boste vec gospodovali. NaŠi poslanci pa zamorejo tako odločno nastopati; celo državo in celo štajersko deželo strahovati, ker imajo za seboj ogromno večino slovenskega naroda v Vseslovenski ljudski stranki, oziroma. Kmečki zvezi. Mi dobrnski volilci se veselimo svojib poslancev, ker so nam v veliko 6ast in veselje, saj smo vendar tako navdušeno in mnogoštevilno za nje glasovali. PriŠli bomo v nedeljo, da spoznamo te vrle može, ki v zvezi z drugimi poslanci našega jezika, naše vere in prepričanja delujejo za na§ prid. — Dobro došli v naši sredini, vrlega naroda vredni sini! o Mozlrje. V teku Stirib. let, odkar se ]e Irg Mozirje ločil od okolice Mozirje, je že poplačala okoliška občina, v kateri gospodarijo sami zavedni kat. narodni kmetje, že nad 8900 K dolga, vrhu tega pa znižala obfiinske doklade od 90% na 80%. Tb je res vzorno občinsko gospodarstvo, kateremu ' gre vsa čast. ^Oglejmo ' si pa sedaj gospodarstvo -naprednih Mozirjanov. V obCinskem zasfopu Se dosedaj niso izkazali niti vinarja plačanega dolga, pa6 pa se žal mora priznati, da se imenitno nazaduje, sliši se, da se bodo obfiinske doklade zviSale od 90% na 120%. VpraSamo vas, vi zares napredni, dobro misleči gospodje, kje pa so obljubljene 50% občinske doklade? Kje so sladke obljube, katere so se zibale v naro5ju naprednih gospodov? Da, želeli ste se ločiti od kmeta in samostojno gospodariti s trškim imetjem, sedaj pa mi želimo, posnemajte in učite se gospodariti od kmeta. Kot izgovor navajate ogromne stroške občinskih oest. Da, tudi okoliška občina ima najmanj štirikrat foliko občinskih cest, a vendar ni potreba blata gaziti, kakor v takozvani Lipoldovi ulici sredi trga. Naravnost škandalozno je, da se v tako naprednem trgu nahaja ulica, po kateri je pobod zaradi ogromnega blata in nesnage skoro nemogoč. Dela se samo ena .gnojna jama zaradi zdravstvenih ozirov, a za to morajo davkoplačevalei plačati nič manj nego — strraite in berite — nad 1500 K! To so zares nekako ijenkostni stroški zaradi zdravsivenih ozirov, kaj fl*>, dragi bralci? c Mozlrie. Poročil se je v Ljubiji dne 14. nov. gosp. Ivan Bitenc iz Sanskega niosta z gospico Miciko Stvarnik. Mlademu paru želimo obilo sreče. c Polzela. Ali yeljajo v Avstriji postave za vse narode. v enaki meri? Ali oholi Nemec in nemftur že res vse doseže, kar hoče? Tako se tukajšni domačini povpraSujemo, ko gledamo, s kako naglico je okr. glavarstvo celjsko in dež. šolski svet v Gradeu dovolil otvoritev nepotrebne in neposta^viie nemške šulferajnske Sole, Občina je storila, kar je v njenih močeh, pa kdo se bo na njo oziral. Kje pa si ti., okr. golski svet, ki imaš slovensko lice? Brez tvojega vedenja se je nam usilil ta nestvor: izMiučno nemška šola z blizo 50 ofroki, izmed katerih je od pristnih nemških starigev znabiti 9. Cast za Polzelo, da ni v šoli ne enega "kmečkega otroka, sramota, da so posednje obfiine Braslovče, Gomilsko, St. Pavel in St. Peter pomagale polniti vrste janičarjev. KakŠen bo vspeh na tej protinaravni mučilnici, to se bo Se-le pokazalo, o tem bomo ge govorili. Za danes vpraSamo samo vas zaslepljene stariSe to-le: Kedaj se ]e pa to Šolsko poslopje. bivši hlev, blagoslovilo, kakor s_e za pošteno golo spodobi? Kedaj so pa otroci bili pri Solarski magi in klicali sv. Duha? Kje so pa bili ti ,,nem§ki" otroci pri sv. maSi za rajno cesarico? Kaj pa otroci v Šoli molijo? Ali vam je znano, da vaSi otroci v nemški goli ,,Cegčene Marije" ne molijof Ali to ni vnebovpijoČa krivica? Ali veste, ida učitelj otrokom brani, da bi govorili v jezilni svojih mater in očetov? In vse to že v začetku! Kaj bomo Se-le vse doživeli s pasom? Otrokom se že o6i odpirajo, stari§em še ne. Dobrih otrok, ki so žrtve zarukanib starigev, je sram — le paglavci se dobro počutijb. Zaslepljenl stariSi, ubogi, cez vse ubogi in usmiljenja vredni otroci! c Kalobje. V nedeljo, dne 20. novembra se ie vrgilo kmetijsko zborovanje na Kalobju, katero je priredila šentjurska kmetijska podružnica. Zborovanje se je vršilo po 10. opravilu v ljudski Šoli in je bilo sijajno obiskano. Govoril je gospod potovalni u5itel| Goričan o gnojenju travnikov in sadjarstvu. Naroči' lo se je veliko sadnega drevja. Kalobčani so ta dan jasno pokazali, da so ponosni na svoj kmetijski stan, da še niso izgubili veselja in zanimanja za prava kmečka vpraganja, Da se Je zborovanje tako dobro obneslo, ]e gotovo v veliki meri tudi zasluga domar5ega gospoda župnika, za Kar mu bodi izrečena najsrčnejša zahvala. c St. Jiir ob juž. žel. V nedeljo, dne 20. nov. t. 1. je priredila Kmetijska podružnica zborovanje v, šentjurski ljudski šoli. Obiskalnas je gosp. Holc Fr.v slovenski tajnik Kmetijske družbe v Gradcu. Njegovo predavanje o ,,naši organizaciji" je bilo jako aktuelno, saj je to vendar najvažnejge vprašanje za pravi, smotreni napredek kmetijstva. Naj bi obrodile njegove besede veliko dobrega sadu! c St. Jurii ob juž. žel. Hudo je obolel minoli teden Selinšek Janko, gojenec deželne kmetijske gole v St. Juriju ob Juž. žel, doma na Ptujski gori pri Ptuju. Dne 19. t. m. je bil odpeljan v bolnišnico v Celje. V prejšnjem feasu je bil vodja c, kr. trsnih nasadov v Kapeli pri Radgoni in vodja deželne trsnice v Celju. Bog mu daj v kratkem Ijubo zdravje! c Sv. Jurij ob juž. žei. Odkar se je ustanovila pri nas Dekliška zveza, se jako živabno giblje. Dne 6. in 20. t. m. nam je namreč priredila naša DekliŠka zveza veselieo, pri katori so je predstavljala lepa pou&na žaloigra ,,Vestalka". Igralke so prav dobro igrale. Igra je že sama na sebi lepa in tudi precej težavna, toda igralke so So povzdignile lepoto te igre s svojim lepim naslopom. Pri prosti zabavi nam je pnnesel srečolov muogo zabave in tudi mnogo sreče. ba bo pa to porocilo popolno in da bodo Čitatelji _S1. Gospodarja" zvedeli, kako brihtni in ljubeznivi so naši liberalci, navedem še samo na kratko, kako piše ,,Narodni List" o tej igri. Pige tako-le: ,,Priredili so jgro in Žgank je agitiral na vso moS, 6eg, takgne predstave ge ni bilo v St. 7urju. In smo gli! Hahaha! Komaj se je začela igra — pa ljudje v smeh. Kako tudi ne, ko so se na odru drenjali ko stare krave, čo več ne vidijo" itd. In to piše tisti ,,Narodni List", ki vedno zatrjuje, kako ljubi resnico in napredek. Sieer pa pustimo liberalcem to veselje, saj boljšega ne znajo. c Sv. Vid pri Grobelnem, Ker se vi naprednjaki tako radi sklicujete na sv. pismo, bodete gotovo vedeli, da je Kristus (akrat, ko je dal zapoved ljubezni do bližnjega, zagrozil farizejem: ,,Gorje vam, pismarji, farizoji, hina\ci . . ." Prifiakujemo torej, da nam napišete za prihodnjo štovilko ,,Nar. Lista" nekaj o hinavcih, ki lako lepe nauke dajejo drugim, sami ji'i pa ne izpolnjujejo. Ali hofiete vedeti, kako ljubijo naši liberalci bližnjega in kako so olikani? Iz same ljubezni do bhžnjega so začeli napadati bralno društvo in podlo lagati o n.jem; iz sarae ljubezni do bližnjega zmerjajo ude bralnega drugtva, jim dajejo priimke v ,,Narodnem Listu", in tudi v gostilnah ali kje na cesti, pa seveda samo takrat, kadar ni blizu kakšne priče, ker vejo, da bi drugače imeli lahko opraviti s sodnijo. Kaj no, kako olikano je sliSati besedo ,,kikec", ali pa, če nckdo zarobanti ,,konjska skleda"? Iz same Ijubezni do bližnjega vlačijo na dan rodbinske razmere. Ker pa ne vejo nič resničnega poročati, zato zopet iažejo. Ko bi bili rai tako hudobni, kakor so naprodnjaki, bi vedeli marsikaj povedati o liberalnih mamicah, pa bi nam no bilo treba lagati, ampak pisali bi gofo resnico, n. pr. kako zna ena taka mamica trgati rokave klerikalcem, kako hodi fc njej nekdo vsak dan na obiske itd. ZatoreJ le pome- tajte rajši pred svojim pragom in pazite na svojo glavo, imate dosti masla na njej. Ce bi prišli z njo na solnce, bi se vam kar pocedilo po licu. Ali se Še spottiiujate, kako se «lasi po slovensko ,,si tacuisses"? Si taco iščeš. c St. Vid pri Grobelnem. V iiedeljo po veeernicah se je ustanovila pri nas Dekliška zveza. V odbor so se izvolile: Sajniker Ana, predsednica; Arzenšek Ana, namestnica; Novak Ana, blagajničarka; Žogan Marija, knjižničarka; Arzengek Cecilija, tajnioa. c Sv. Vld pii Grobelnem. Poprejsnjega župana hvalijo v ,,Nar, Lisiv", kako je skrbel, da so bile lepe cesle, pod sedaiijira so pa nekl grozno grde. Kaj pa da, kadar je suho leto, tedaj pa6 lahko vsak skrbi za 'lepe ceste. Da je bilo pa letošnje leto deževno. tega ni kriv sedanji župan, Sicer pa tudi poprej niao bile ceste nič boljše, kadar je deževalo, kakor so letos. — Kar je g. Sumer obljubil dajati mesečno ;"> kron za sobi, od tiklega časa bo kmalu štiri leta. Dosedaj dolguje torej 2e 230 K. Pozivljamo ga, da jih izplača, in za to svoio bomo začeli popravljati ceste. Tudi se liberalci pntožujejo,, da je pri občinskih sejah sam kreg in prspir, Zadnjift pa, ko pri nas ni bilo navzočega nobenega liberalnega odbornika, ni bilo tudi nobenega prepira, ampak so se vse točke dnevnega reda rešile glaako brez oporekanja, Iz tega se torej vidi, kdo je kriv krega pri občinskih sejah. Zelimo jim, da gredo še večkrat na liberalne shode, namesto da bi prišli k sejam, Sv. Ema. Shod posl. S.K.Z., ki je bil nameravan za dne 13. nov. pri podružnici Sv. Urbana, je bil dne 20. t. m. pri iari Sv. Eme v bralnem društvu in se je prav sijajno in vrlo obnesel. Prostori bralnega drugtva so bili natlačeno polni samih vrlih mož iz domače župnije, in nekaj tudi iz sosednih, kateri so z vso vstrajnostjo poslušali izvajanja poslancev S. K. Z., gospoda deželnega poslanca Jakoba V r e č k a iz Ponikve in gospoda državnega jin deželnega poslanca Franca P i Š e k a. Shod otvori predsednik katoliiškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv, Emi, vrl kmet Jan. lAnderlič, kateri v imenu vseb! poslugalcev prijazno in dostojno pozdravi naša vrla in za svoje tovariše kmete tako vneta poslanca, (ter opomni tovariše kmete, naj bodo pazni, da se bodo natanko prepričali o delovanju in trudapolnem poslovanju naših požrtvovalnih gospodov poslancev, kateri se toliko trudijo za dobrobit slovenskega kmeta, vkljub temu, da jih liberalni in nemčurski nasprotniki na tako podel način sramotijo in obrekujejo. Naši poslanci so že veliko dobrega storili, a Še veliko več pa slabega zabranili. kakor se je tudi labko razvidelo iz razlaganja in podatkov poslancev Vrečka in PiSeka. Zborovalci enoglasno odobrujejo delovanje naSih poslancev in protestujejo proti staremu Šolskemu zakonu. Protestujejo tudi proti kaznim, ' oziroma davku, pri živinotržtvu, katerega so primorani plačevati mali živinotržci, in odločno zahfevajo nastavljenje slovenskih živinozdravnikov, kateri bodo vestno in praktično svoj posel vodili, ne pa v kvar slovenskemu kmetu. Konečno se sprejme sledefta resolucija: Zborovalci zbrani na poučnem shodu pri Sv. Emi dne 20. nov. 1910 odločno protestujejo proti vladnemu načrtu radi plačevanja posebnega davka, ozir. kazni, pri malem živinotržtvu. Silno čudno in krivicno je, da bi moral kmet, ki večkrat na sejrau nekaj parov živine spremeni, zatc potem kot živinotržeo plačati kazen, oziroma davek. Zborovalci tudi zahtevajo, da se nasfavi ve6 slovenskih vestnih živiuozdravnikov. Dokler je pomanjbanje teh, Se lahko pooblasti za preglednike živine domače, izkušene gg. živinozdra\Tiike, J kakor je na primer gospod živinozdravnik M. Volaušek v občini Podčetrtek. Nadalje odobrujejo zborovalci z velikim, navdušenjem delovanje poslancev v dež. zboru, in enoglasno zahtevajo obstrukcije, tako dolgo, rdokler ne dosežejo rešenja predlogov, kateri so bili stavljeni v korist Spodnjemu slovenskemu Stajerju; Zahtevajo tudi zbrani zborovalci enoglasno poldnevni pouk' v ljudskih golah, ker vsled hribovitih krajev in oslabelosti otrok je celodnevni pouk bolj uničujoč, kakor koristen. Zahtevajo tudi, rda se upelje nadaljevalni pouk1,' oziroma nedeljski pouk, Zborovalci izrekajo enoglasno popolno zaupanje poslancem S. K. Z. in jib pozivajo, da ˇstrajajo vnaprej pri svojem vrlem delovanju, c S». JnriJ ub |u_. žel. Pngrčno zah7»lo izrek»mo 7gem, ki ate i»m k»j pnpomogli, da ge je naSa 7e»elica tako dobro obneala. Pogebno h7*lo pa izifkamo 7gem prijateljem in prijatfljicam naSe «7e»e, ki gte nam pcdarili tako lepe dobitke za gr«žolo7. Bog phčsi «totM0' Dekliška zveza. Bireziški okraj. b Sromlje pri Brežicah. Dne 15. t. m. so naSli tnkaj mrtvo truplo Bahčiča. Sumljiva sta umora oba sinova Karol in Frane Bahčič, ki sta že pod ključem. Da bi sum ne padel na nju, sta spravila ubitega o6eta 150 metrov prou od hiše pred neko klet, češ, da so ubili očeta na prostem sromeljski lantje. Obleka ubitega je bila zjutraj, ko so ga nagli, Cisto suha, Čeravno je vso noč deževalo, znamenje, da je bil o5o po umoru prenegen na prosto. Cedna sinova sta ubila očeta s krepelci; pr; tem sta pomagala noki 3ožef Ban in Matija Petran. Tudi slednja dva sta izroft9i;a :»dniji. b Kozje. Tukajsnji odvetnik, luteraneo in zagrizeni pripadnik nemške stranke, dr. R. Zirngast, se je zopet enkrat odlikoval. Ker ni dobil enkrat samonemških poštnib tiskovin, ki so pogle, je precej ovadil poštni urad. Seveda so pri tem igrale osebne mržnje zopet glavno vlogo. Obregnil pa se je g. doktor zajedno ob novi samoslovenski napis, katerega je pustil napraviti nad pogto na novo prenovljeni in za eno nadstropje povzdignjeni lepi higi sedanji lastnik narodni trgovec g. A. Pleterski. Da je poleg tega napisa pri vhodu v pošlo še vedno nabita dvojezična uradna tabla, tega resnicoljubni mož seveda ni poročal. Taki so Nemci! Zaradi najmanjšega povoda vskipijo in nas udarijo brez premisleka! Mi pa mehki, koncilijantni, ljubeznivi in popustljivi! To ravnanje je nečuveno izzivanje cloveka, ki ima že toliko masla na glavi in ki živi v popolnoma slovenskem trgu in okraju! Njega živijo izključno slovenski grogi! Sedaj vidite vi v svoji pravdarski strasti zaslepljeni slovenski kmetje, ki ga podpirate, kako ljubi ta mož vašo narodnost, vaš jezik! Se vas mar kaj boji, čeprav ga imate fiisto v rokah? Poteni bi ne ravnal tako drzno in izzivajoče. Nam je boj vše6! Skrajni čas je, da se družba v trgu oCisti teh vsiljivih nemškutarjev! Pro6 z zaspano neodkritosrčnostjo! Nemčurji želiio boj in se pripravljajo na boj! Mi smo ga veseli, ker smo pripravljeni.,,— Trg je dobil lepo slovensk.o lice. G. Leskošek ]e napravil mesto prej^njega nemgkega napisa samoslovenskega, g. DruškoviČ je prenovil celo hišo in jo okrasil z lepim samoslovenskim napisom. Drugi še sledijo! Živeli ti zavedni kmetje! Skrbeti pa tudi moramo, da bodemo slovensko lice trga trajno varovali! b Rajbenburg. Ni dvoma, da postane Rajhenburg vsled prelepe stavbe nove Iurgke cerkve širneinu svetu ge bolj znan, kakor je bil dosedaj. Saj se že sedaj napoti marsikdo od daleč k nam samo zato, da si ogleda ta bodoči najlepši Marijin dom na Slovenskem. Prepojen prijetnih Custev pri pogledu na to mojstersko stavbo se poslavlja potem s pripombo, da se vrne, kadar bode vse dogotovljeno. Pa tudi trg sam se je začel dvigati v marsikaterem oziru. Dan za dnevom dobiva lepge lice. Zlasti se je popravilo in olepšalo mnogo hiš v zadnjem času, nekaj je pa tudi »ovih zrastlo. Med temi je tudi novo trgovsko poslopje gospoda Mihaela Žmavca v gornjein delu trga. Gospod Zmavc Je s svojo trgovsko spretnostjo povzdignil svojo trgovino tako, da se labko meri danes z vsakim frgovcem po naSiK trgih in mestih. Že v hiši gospoda Benjamina Kuneja, katero ]e Imel popred v najemu, je zaslovela njega trgovina vsled dobrega blaga, vsled primerno nizkdh cen In vsled vsestransko prijazne postrežljivosti. Sedaj pa, ko Jo jo zdatno razširil in pdprl v svoji lepi novi hiši pri Resniku, jo ljudje ge veliko rajši obiskujejo. V zahvalo, da ima toliko blagoslova y svojem novem domu, je daroval gospod Žmavo pred kralkim ,,Slovenski Straži" za obmejne Slovence 10 K. Ker ima g. Žmavc v zalogi tudi vse reči, katere priporoča ,,Slovenska Straža" ' in po kateriK' dobiva fa obrambna družba sredstev, s katerimi skrbi za ohranitev slovenskega naroda ob mejah. nage domovine, zato to trgovino v gornjem delu tem potom vsakomur kar najtopleje priporočamo! b Rajbenburg. V nedeljo, dne 27. novembra 1910 se vrši v restavraciji gospe Unschuld okrožni zadružni shod. Začetek tofino ob 3. uri popoldan. Dnevni red: 1. Voiitev okrožnega predsedstva. 2. Navodila za poslovanje. 3. ,,Zadružna prodaja živine, kmet in draginja", predava nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora. 4. Razgovor o zadružnih zadevab. Zadruge v Brežicah (Stavb. zadruga), ArtiCab, Pišecah, Dobovi, Vidmu, Sevnici, Rajhenburgu in Loki pri Zidanem moslu naj pošljejo k shodu filane naeelstva in nadzorstva, tajnike, kakor tudi druge zadriigarje. b Rajhenburg. ObČni zbor kat. pol. drugtva ,,Sava" in shod S. K. Z. se je vršil v Rajhenburgu pri UnŠuldu v nedeljo, dne 20. t. m. ob navzočnosti poslancev dr. Jankoviča in dr. Benkoviča, ki staporočala o deželnem in državnem zboru. Sklenilo se je več resolucij, katere priobčimo; tudi se je sklepalo o organizatoričnem deiu stranke. b Podsreda. Niso nas varali, ko so nas vabili na veselico v Podsredi dne 20. novembra. Bilo je lepo, veselo, kakor ge nobenokrat. Igralci in igralke so prav dobro pogodili svoje vloge. Prav mično je bilo petje, posebno Še gdč. Micke Stermecki in Anke Škerbec. Poslednja je dala na razpolago gramofon, in smo ji za to prav hvaležni. Ne bomo lahko pozabili teh dveh prijelnih uric, in z veseljem pridemo zopet, kadar nas bodo vabili. b Sevnica. Pogreb Marijine družbenice Terezije Drobne se je dne 17. t. m. nad vse slovesno vrgil. Spremljalo je ranjko k zadnjemu počitku na stotine ljudi in Marijinih hčerk njenih sosestric v spremstvu domačega č. g. župnika in 8. g. kaplana. Marijina družba jo jo spremljala z zastavo, pevke pa so Ji ganljivo zapele v siovo najprvo zunaj pred farno cerkvijo in potem tudi pri odprtem grobu. Rajna je bila rojena leta 1866 na Žigarskem vrhu. Pozneje je gla v Trst ter tam službovala 10 let vedno pri eni gospe. Bila je tiha in imrnega značaja, res prava hfierka Marijina. Zato so jo pa tudi vsi spoštovali. Ko je bila na smrtni posielji, je prosila gospoda župnika, da naj molijo za njo. Ko so ji takoj željo izpolnili, je bila vsa srečna in vesela. Vedno je pa imela v bolezni v eni roki križ in v drugi podobo Matere božje. Urarla je cvotka ter se preselila za vedno v boljgi kraj med nebeške krilatce. Naj v miru počiva! b Pilštanj. Dne 18. t. m. je umrl v Zagorju na jetiki po dveletnem bolehanju, previden s svetimi zakramenti, nadepolni mladenič dijak Janez Zakošek, ki je dovršil z odliko 5 razredov gimnazije v Celju. Pred dvema letoma je moral zaradi bolezni zapustiti gimnazijo. N. v m. p.! b ZibnkOTJB. Takajšnjemu Em. izobraievalnemn draitra fe daroT&la dmžba Sr. Mohorja 76 knjig B >g platil Vesfnlk "~ mladinske orjanizacije. St. Pavel v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 4. decembra bo v Št. Favlu pri Preboldu imel po ve5ernicah prol. dr. H o h n j e c predavanje za mladino. Konjice. Živio nagi mladeniči! Pri sestanku predzadnjo nedeljo so se odločili vrli nagi fantje za tesnejšo organizacijo. Ne dvomimo, da sledi besedi kmalu dejanje. Dobrotno nebo, pomagaj nam! Vzgled tovarišev širom slovenske domovine kakor tudi v pogtenih srcih tleča navdušenost za vse pravo, resno in dobro, mora tudi pri nas vzbuditi spefte raoči, danes v. dobi občne narodne probuje v okvirn slovenske kršč. socialne organizacije. Pridi zarja tistega dneva, ko bodo združeni lantje vznrni in npostoii versko-nravnega življenja, uSiteiji ia pc!iro\ itoiji pravega domoljubja, pionirji dugevne in ^; aktične naobrazbe, cast, inoč in steber za svoje pravice in svetinje borečega se naroda! Nazaj nikdar, mladeniči, dlan na dlan^ korak na plan, pogum v srce. Bistra glava, krepke roke, jasno lice, dobro srce: to so zvezde, ki naj sijejo fantu v cvetu svoje mladosti. Cim skromnejgi in neznatnejši bo začetek, tem bolj se bomo poprijeli dela, tem bolj bomo veseli uspoha, rekoč, da iz malega raste veliko. ,,Ne bojte se, rnala četa, zakaj dopadlo je Očetu, dati vam kraljestvo." Prvi korak je storjen, zdaj ne odnehamo prej, da bo zrlo ljudstvo s ponosom na svoje fante. In ti sveta tekma med stanovl za vero, delo in dom, neti, vnemaj, vžigaj in giri ogenj vzajemnega stanovskega in strokovnega preporoda v narodnem življenju! Stari, pomladite se pri mladini, in moč brezizjemne navdušenosti prodri do srca zadnjega farana, pometi iz naŠih hramov zadnjo sled odrevenelosti in zaspanosti! Mladenifii, vašemu poletu na polje delavnosti za narodov blagor pa želi ,,nekdo" cvet in sad ter med vsemi organizacijami — lavoriko popolnosti. Gomilsko. Naš telovadni odsek je zgubil zdaj na zimo več dob: .li telovadcev. Nekaj jib Je vzela vojaSka suknja, nekaj pa jih je glo v mestne gole. Tudi zakonski stan nam je vzel vrlega in znaBajnega odbornika Fr. Culka, tako, da nas je ostalo le §e bore malo rednih telovadeev. Vsled tega se je telovadba za nekaj Časa ustavila ter se bodo priklopili ostali telovadci sosednjemu br. telov. odseku v St. Jurju ob Taboru; zato se bodo pa vršile tembelj vale z narašfiajem ter druge duSevne in izobraževalne vaje v doraačem Društvenem doinu, po katerem naŠa mladež posebno hrepeni. Ko pa pride zopet zelena pomlad, povrnejo se nam zopet naši dragi bratci, izvzemgi onih, ki so obljubili zvestobo cesarju, pod senčnata krila našega Orla ter nam bo zopet omogofiena redna telovadba v bajni naravi. Na zdar! Savnlca. V nedeljo, 27 t. m ima Dekliika zveza zopet zboroTanje. članice DekL zreze, ndeležite ge igtega polnoštevilnol — Dekliska zveza. Književnost in umetnost. § Adventne :n božične pesmi za meSan zbor, zložil in izdal P. Augelik Hribar, Cena partituri 2K 40 vin., giasovi po 00 vin. Dobi se v Katoliški bukvarni v Ljubljani. § Zbirka cerkvenih pesmi za megan zbor z enim samospevom. Uglasbil Janko Leban, ljudski u6itelj. Cena 1 K. Dobi se v Katoliški bukvarni v Ljub]jani. § Obbaillne pesmi za megani zbor. Drugi natis. Zložil in izdal P. Angelik Hribar. Cena partituri in gtirim glasovom 3 K 60 vin., posamezni glasovi po 40 vin. Dobi se v Katobgki bukvarni v Ljubljani. § Č«SoplB ia zgodovino in narodopigje. Iziiaja Zg do^ingko drnšt7o 7 Maribom 7. letaik Vnebina S. 4 gnopiča. I. Razprafe: Prijatelj Iv. dr.: VraioTo poti^snje po Slovenskem. Eidrid Fr dr.: Paberki o Vrazu. Beranič Dav.: Vraaou zapigi D&rodnih melodij. Morko H. dr.: Vrazo»e za t sk pri|ra<ljeae glo^eagke pegmi II Mal» isvegtja: Prijatelj 1». dr.: Nekaj Vrazovib glovensk'h dopign ko? Štrokelj Earol dr.: Drobuogti o Vrazo^em deloranJD. Mirko M. d- : Vras 7 Solč vi Eidrič Fr. di*.: Herzog kot grrdaik med Vrazom in GiCkDom. III. Eidrie Fr. dr.: Bibliografija Vr»zovih gpigo? in korespondenc. IV. DraStvena poroiila, V. Imen'k drnšt-enikov leta 1910. — Redai udj« nZgodo»insk(gi liružtTa" dobirajo ,Časopig" brezpLčno, eena u nende je 6 E na leto Iz celeja svefa. V Ricmanjtlh, kjer so liberalni odvetniki in cerkvi nezvesti duhovniki skozi več let hujskali ljudstvo k verskemu razkolu, je bila zadnjo nedeljo, dne 20. t. m. po tolikih leiib zopet sv. birma. Birmovat je prigel iz posebne prijaznosti prevzvišeni knez in nadškof goriški, dr. FrančiSek Sedej. To je bil za vse Ricmanjce in soseščino prav vesel in slovesen dan. Sploh se v Ricmanjih, Ikjer so dolgo let živeli brez duhovnika, livala Bogu, prav hitro obrača na bolje. Veliko dela ima sedanji gospod župni upravitelj Zega, pa kakor se vidi, ne brez uspeha. Otroke je že pripravil k prvemii sv. obhajilu, kar je bila za vso župnijo prav ganljiva silovesnost. Matere so kar jokale, ko so videle fc.voje, že tako odrasle otroke prvič pri božji mizi. S krsti gre res malo bolj počasi, ker čakajo marsikateri stariši kako popebne prilike, da bi priredili ,,domač praznik" tem bolj slovesno. Tudi ta stvar bo kmalu v redu. Sicer pa dajo tudi krstiti svoje otroke, ki so oboleli in so morda v smrtni nevarnosli. Oklicanih je bilo v zarlnjem času 13 parov, marsikateri se mislijo poročitipobožičmh praznikih. Glavna stvar jo, da se pridoDi mladina za Boga, ker iz bogoljubne mladine zraste bogoljuben rod. Slov. Sola v New-Yorku. V New-York'u, glavnem mestu Združenih severoamerikanskih držav, se je ustanovila prva slovenska gola. Sedaj gteje 15 učencev. Davek na samce. Finančni odsek v ruskem državnem zboru je sklenil, da bodo plačevali samci dvakrat večji dohodninski davek, kakor pa poroeeni možje. Kakšna bo leloSnja zima? Vremenski preroki ftočejo vedeti, da bodemo imeli mokro, pa ne rar/lo zimo. Ako ne bodo lagali, bodo imeli prav. Napuh pred padcem. Na krovu velik« ladje se pelje učen, pa silno ponosen prolesov. Urno hiti ladja po širokem morju^ Poveljnik — kapitan — Šeta gor in dol in nekam začudeno gleda zdaj na morje, zdaj proti nebu. Je li kaj siutil ? Prolesor stopi k njemu in mu pravi: :,Gospod poveljnik, ali znate Vi latinsko?" wNe", odgovori poveljnik. ,,Skoda, ker eno četrtinko življenja ste Vi izgubili, ker ne znate latinskega jezika", mu odvrne profesor. ,,Znate pa grški?" ,,Tudi ne", odgovori ponižno poveljnik, ,,Skoda, Škoda!" zavrne mu profesor, ^Vi ste izgubili polovico VaŠega življenja!" ,,Naj bo!'\ reče poveljnik, ,,kaj hočem, tako je!" Nebo se zalemni. Vihar nastane. Ladja se ziblje gor in dol; vse je živo, vse vpije! ,,Gospod profesor!" zakliče pcveljnik z močnim glasorn, ,,ali znate plavati?" .,Ne!' odgovori profesor. ,,Škoda, trikrat škoda! Ker Vaše življenje je celo izgubljeno!" Učenost veckrat napihuje! Za napuliom pa sledi padec. Vrag pod obtožbo. V bosanskem saboru je v seji dne 14. t. m. gra.jal poslanec Kočič, da uradništvo vellkokrat ni sposobno domačega, to je hrvaškega jezika. Za zgled je navedel ta-le slučaj: Pred nekim okrožnim sodiščem 5e stal mož obtožen uboja. Predsednik vpraša: ,,Zakaj si ubil fega moža?" Obtoženeo nekaj Časa molči, poiem pa pravi: ,,,Tega nisem sam kriv, gospod sodnik, ampak sam ,,,šejtan" (hudič, vrag) me je v to zapeljal." Ko to sliši držaVni pravdnik, vstane in slovesno zabteva, da se obtožba razširi (udi na ^ejtana." Seved?. se je vsa 3rt)ornica smejala tej povesti, ki pa pravzaprav ni prav nič Saljiva, ampak žalostna. Kolera. Stajerska okrajna glavarstva so izdala po narpčilu namestnije več -važnih odredb. Občiue morajo nadzorovati snaženje sludencev in vodovodov, v to svrho je izdan poseben studeneni red. V vsaki občitit se mora preskrbeti za izolirno barako. Namestiti se^ morajo posebni strežaji za okužene bolnike. Občij& morajo imeti tudi posebno zdravstveno komisijo. Na koleri obolelega majorja Stresslerja vGrad&a so v četrtek iz boinišnice zdravega odpustili. ZagrebSki bakterijološki zavod je dognal, da je okužena Drava po bacilih, ki povzročajo kolero. V Djakovskem okraju na HrvaŠkem so na noyp obolele na koleri tri osebe, dve od njili sta umrli. V Bršadinu je en nov smrten slueaj. V Osjeku sta aa novo obolela dva delavca sladkorne tovarne. V Golybineih je umrla ena ženska. , Na Ogrsk'em so v stolici Bacz Bodroy zopet obolele štiri osebe na koleri. V Italiji in Turfiiji kolera še vedno razsaja. Na Laškem je zopet obolelo na koleri 11 oseb, 1 je umrla; v Turčiji pa kolera grozno razsaja v odrinskeui okraju. V Carigradu samem je obolelo n.a koleri 37, umrli pa 2 osebi. — Poročilo o živinskem sejmu na Donajn dne 21 nifvembra 1910. :k Na gejmu je bilo 2733 komadof rejene ži7;n?, 38 koniadov pašne ži^ine in 5i2 komadcv glabe živine; po *rsti 2316 v,;lov, 410 biko7, fi49 krs^ :n 14 hi^clov, Rkaf>*j 2S89 komad'i7. Prodajali go ge dobro rejcni toli od 104 do l!0 K, oa pol debeli od P8 d» 103 E, BlabrjSi cd 88 do t>fl E, iz-anredno do 118 E; dobro reieDi biki cd 100 do lf'8 K, grednjo debeli in glabejU od 90—9H E, iz-anredno do 110 K; <iobro rejene kr»7e od 90 d> P8 E, credoje in glabše od 78 do 8t E, ia^anrodno d,> 104 K; dobro rejeni bivoli od "<2 do 80 K; Tej«n* ogrgks pšoa živrn,-, od 70 do 96 K; glaba žitiBa i d 58 do 76 E za 100 kg iive ttže. Tendeoca: Na danaSnji seim se je prignalo 179 kom&d .7 ii»ice 7eč kaki r na zadnjpga B*ko7 je bilo malo Ona rcjeni ži7ini je bila z* ] E, grednji :n islab?jši za 2 d> 3 E večjakakor na zadajem sejmu. V szven se je prcdalo S5 komidjv. Porcčilo o živinskem sejmn v Gradcu dne 17. nov. 1910. Na sejmu je bilo 40i 7 la, 239 biko*. 427 kra7 in 112 telet, skupaj 1180 kooiadov živiue Pfodaj»li so se dobro rcjecii 7oii od 91 do 1< 6 E, si-ednje debeii tou cd 82 d> 92 E. dobro rcj»no fcra?e od 70 do 81 E. gredDJe deiele ^rave <u 56 do 68 E. sube krare od 46 do 54 E, b ki <d "8 do 94 E, mlade dojna kravc d > 4. teleta od 76 do 90 E, starej&e dojne kia»e /A 64 do 74 K, breje krave od 66 do 80 E. V iz?en si je proria>o 889 k' madi7 ži^ne. Tendeoca: Na d»na&DJem g jmu jc bilo 170 komador živioe m&DJ nego zadnjič. Cene 80 blle boljftc. KIsTca živina a<> jo prodajala za 2 do 4 E dražje nego zadoiij Poročilo o sejmu zaklane živine na Dnua n dne 17. novembra 1910. 'Ni gej«n je dnilo 3f68 telet in 2170 g7iDJ Prrdaj*Ja po ge d<bro rcjena tekta od US d.i 164 7m. Bre^oje in glabš» td 108 do 146 vin.. izvsniecino od 92 do 17tS 7ir. , iiot>ro roj?ne i.7in]e ol 186 do 16Q ^in, srtdaje in »labše od 120 do 13S 7 n.. izranr. dao od H»8 do 166 7in.. za 1 kg žive t*že Tendenc^: N^a tem sejmu jo blo 138 telet msnj, in 415 g»inj 7eč nego /adnj č Cene go bile ne-premenjcne. flajnovejše novice. Duhovnlške spremembe. Župnijo CreSnjevec dobi gošpod Alojzij Zamuda, kaplan pri Sv, Petru pri Ratigoni. Prestavljeni so naslednji gospodje kaplani: Janez Hauptman z Mute na Pernice kot provizor, Jožef,'"Pinter iz Makol na Muto, Janez GeratiS s PUgtanja v Makole, Jernej Podpečan iz Podsrede v Konjiee,; Franc Doberšek iz Slov. Bistrice v Vojnik za II. kaplana, 3anez Žagar od Sv. Martina na Pohorjui'(lkot drugi kaplan Oseboa vest. \'čeraj, dne 23. nov. se je mudil v Mariboru kot gost nagega prevzv. nadpastirja prem. djakovarski škof dr. Ivan Krapac. DoSel je ob %12. uri predpoldne in odpotoval v Budimpešto z brzovlakom ob pol treh popoldne. Iz politlčne službe. Vodja okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu pl. Poiger je iraenovan za okrajnega glavarja. Okrajni glavar grof Stiirgkh v Radgoni je imenovan za namestniškega svetnika. Veliko zborovaiije S. K. Z. v Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 27. t. ra. dopoldne ob 9. uri v DruStvenem Domu. Dnevni red: občinske volitve v Trbovljah. Na shodu govori tudi poslanec dr. Benkovič. SomiSljeniki, na delo za obilno udeležbo! Urarl je dne 21. novembra pri Sv. Križu na Hrvaškem Anton Hereelj, tamognii župnik in prišednik duhovnega stola. Rajni je bil Slovenec, rojen leta 1845. pri Sv. Pelns pod Sv. gorami. Na svoji župniji pri Sv. Križu je deloval nad 35 let ter storil veliko za preporod svojih župljauov v duhovnem pogledu in za kras hiše božje. Radi svoje živahne narave j~ bil povsod priljubijen. Danes je bil pokopan. Naj • miru pociva v bratski zeinlji hrvatski! Ceršak. V St. Vidu na Voglu je umrl dne 21. novembra distriktni zdravnik Henrik Lang, ki je imel v zdravniški oskrbi tudi delavce v cirberSki tovarai. v Slov. Bistrico.