EOŠININA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—, mati »glasi, ki služijo v social,n namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Diti. 0.50
Štev. 119	•	Maribor, torek, dne 17. oktobra 1939 • Leto XIV
Sporazum tudi v domači gospodarski politiki
Posledice nam kažejo, da na sedanjo krizo pri nas nismo bili prav nič pripravljeni, Vojna psihoza ima del krivde, nepripravljenost pa tudi del. Že pred izbruhom sedanje vojne je pričela popuščati konjunktura, med vojno pa grozi izredno industrijsko mrtvilo, ki nastaja iz dveh temeljnih vzrokov. Prvi vzrok je, da kljub mnogim surovinam v državi še vedno le izvažamo kot surovine ali kvečjemu kot polfabrikate, namesto, da bi jih predelali sami ter produkte rabili doma ali izvažali. Dvajset let že poudarjamo ta važni gospodarski moment, ki se pa v vseh dvajsetih letih ni dovolj upošteval in smo danes skoraj tam kakor smo bili pred dvajsetimi leti.
Drugi važni moment je, da zaradi vojnih razmer ne dobivamo redno surovin za tekstilno industrijo, kateri že močno grozi, da bo reducirana na minimum,
V čem se izraža še gospodarska stagnacija? Izraža se v zmanjševanju državnih davčnih prejemkov in zlasti, da kljub mnogim vpoklicem na orožne vaje nezaposleni delavci in nameščenci ne morejo dobiti dela, ker so — nepotrebni. Gospodarstvo jih ne potrebuje, ker ni dela in ker produkcija nazaduje zaradi pomočkov in naročil ter ker se gospodarstvo, ne da bi imelo dovolj tehničnega in gospodarskega temelja, ne čuti varno pred novo gospodarsko krizo, ki utegne biti hujša, kakor je bila minula. Ta negotovost močno vpliva na slabotno gospodarstvo, ker zbuja strah pred vojno, o kateri ne vemo, kako dolga bo in kdaj je bo konec.
Kriza, ki nastaja zaradi teh razmer, ima glavno v tem svoj vzrok, ker se je premalo delalo gospodarsko. Če bi se bilo odpočetka ustvarjalo razvito gospodarstvo v vsej državi, bi ne bila tako velika nevarnost danes. Razvito gospodarstvo bi imelo domače produkcije mnogo več, nabavljalo bi si lažje surovine. Gospodarska politika, ki bi bila Po vseh pokrajinah gojila potrebno gospodarstvo, bi bila obenem mnogo prispevala k sporazumu s tem, ker bi bila ščitila socialni položaj prebivalstva povsod enako. Tako tudi v Sloveniji, odkoder se industrija, kjer je socialno nujno potrebna, neprestano seli v druge pokrajine. Slovenija je pasivna in potrebuje za svoje preživljanje razvito industrijsko produkcijo.
Na žalost smo videli do nedavna politične akrobacije, ki so šle za tem, da se zlasti delavskemu razredu in delovnim slojem vzamejo politične svoboščine. Te akcije, ki so deloma ovirale tudi razvoj hrvaškega vprašanja, so zaposlile Politične in gospodarske kroge tako, da kljub našim svarilom in opominom te
Konferenca treh kraljev, enega predsednika republike in predstavnikov vlad severnih držav v Stockholmu
Demokratične severne države
se posvetujejo
Vprašanje neodvisnosti in nevtralnosti teh držav ter pomorske blokade je dalo
pobudo za to konferenco
nemške podmornice v Baltiku, ali pa j Danski propast in razen tega bi v ne-
Dogodki v baltskih državah in v zvezi s Finsko, so vzbudili v vseh severnih državah zaskrbljenost. Pojavilo se je vprašanje ohranitve neodvisnosti nordijskih držav in njihovega nadaljnjega obstoja. Nordijske države nočejo biti življenjski prostor za nikogar, ampak hočejo ostati samostojne, neodvisne in nevtralne. Njihova neodvisnost pa je po mnenju državnikov teh demokratičnih dežel ogrožena vsled dogodkov na južni strani obale Baltiškega morja in v zvezi
so ladje trčile ob mine in se razletele. Severne države pa ne morejo obstojati brez zunanje trgovine in odrezane od sveta.
Po njihovih suroviniah, zlasti po švedski železni rudi imajo veliko potrebo Nemci, ki so v zadnjih letih z uvozom iz Švedske krili 66 odstotkov vse svoje potrebe na železu. Iz tega se vidi, da bi utegnila imeti Nemčija naravnost živ-ljenski interes, da si pridobi pravico do
sigurnih razmerah kaj lahko postala žrtev tujega pohlepa.
Slišali smo že o predlogu nemškega bankirja dr. Schachta, da se naj severne države gospodarsko povežejo z Nemčijo.
Gospodarska povezanost bi prinesla tudi politično odvisnost. Da je temu res tako, priča predlog, ki se je pojavil spo-redno s prej omenjenim predlogom, da
l
f
Norveški kralj Christian X..
s Finsko, na katero je stavila Sovjetska približno enake zahteve, kot ostalim baltiškim državam. V severnih ur-žavah računajo s tem, da bi slične zahteve lahko kdo stavil tudi njim in zato je treba vedeti, kaj naj store v obrambo svoje neodvisnosti, dasi same niso in nočejo nikogar ogrožati.
Druga stvar, ki povzroča skrb vladam severnih demokratičnih držav, je blokada. Lepo število trgovskih ladij Norveške, Švedske in Finske so že potopile
naj bi »fronti
danski kralj liaakon VIL,	švedski	kralj Gustav V.
izkoriščanja te rude, zlasti v sedanji vojni.
Danska je neposredna soseda Nemčije z ogromno razvitim poljedelstvom in živinorejo. Zlasti gre za proizvode mleka, masla in masti, česar v Nemčiji primanjkuje. Danska pa je navezana na trgovanje z Anglijo. Tja izvaža svoje pridelke za dober denar, od tam pa mora tudi dobivati umetna hraniva za živino, brez katerih je njeno gospodarstvo nemogoče. Ako se ne more razvijati njena trgovina z Anglijo, grozi
predsednik Finske republike Kallio.
nordijske države pristopile k miru«, katero hoče organizirati Nemčija, v nameri, da obkroži zapadni državi, Anglijo in Francijo.
Ta zapletena vprašanja, ki so razburila demokratični evropski sever, so orisilila državnike Danske, Švedske, Norveške in Finske, da se medsebojno posvetujejo.
Obenem s predstavniki vlad nordijskih držav se sestanejo tudi danski, norveški in švedski kralj in predsednik Finske republike.
Vojna na zapadu
Angleška vojska v pozicijah.
Poročila z zapadne fronte še vedno | Osredotočenje nemške vojske se niso obširnejša. V glavnem se vodijo j opaža vzdolž luksemburške in belgijske boji med rekama Saaro in Mpselo, v meje.
kolikor gre za ozemlje ob luksemburški meji, južnovzhodno od Saarbriickna na tudi na vzhodnem bregu reke Saare. Vsepovsod stoje Francozi na nemškem ozemlju.
Zlasti se omenja te dni bojišče južnovzhodno od Saarbriicikna, kar opravi-
, -	.	j čuje domnevo, da so sedaj postali Nem-
strani narodnega gospodarstva nikdar; cj aktivni na tem predelu fronte. n,s° prerešetavaU prav resno Vse. kar j Francosko vojno vodstvQ se je oči_
>	^	C	a- l	| vidno odločilo za taktiko čakanja na
ni« m 5f lzaclJe: Pn ce 'j - P nemški napad. V poročilih povdarja fran-n so vpostevale socialne potrebe pte- j coski generalni štab, da so vsa ugodnej-bivalstva. V gospodarstvu pa sta po-|§a opazovališča in prednie utrjene p0_
V gospodarstvu pa sta potrebna vsaj dva elementa, to je: gospodarska podlaga in socialna potreba. — 6 tega stališča mora današnja država gojiti gospodarstvo, če hoče imeti gospodarstvo, kakršno je potrebno v sedanjem razvoju.
Sporazum med Hrvati in Srbi je sklenjen. Naj velja ta sporazum tudi za državno gospodarsko politiko, da se spravi razvoj na normalni tir.
Okoli 6 milijard frankov na leto stane Belgija mobilizacija po izjavi finančnega ministra, 'roški za vzdrževanje mobilizirane švicarske
stojanke v francoskih rokah.
Nadalje so Francozi spustili v zrak tri mostove na Renu pri Wintersdorfu, Breisachu in Neuenbergu.
Po poročilih iz angleškega vira je sedaj angleška vojska v postojankah. Vsa armada je motorizirana in niti en vojak ne potuje peš. Na fronti je montiranih več tisoč angleških topov.
Vojn« proti podmornicam
Iž Mehike prihajajo poročila, da se mude v tamkajšnjih pristaniščih neke nemške transportne ladje, ki očividno preskrbujejo nemške podmornice s petrolejem in živili, katere nalagajo v mehiških pristanišč. Gre za nemški parnik »Columbus« in petrolejsko ladjo »Emil Friedrich«.
Na Atlantskem oceanu je bil potopljen angleški parnik »Laheven« ter dva francoska, skupno 26.000 ton.
vojske pa znašajo dnevno 5 milijonov frankov.se jih je rešilo 681, dočim so ostali uto-
Potoollena velika an<Me$ka križarka
Nemška podmornica je potopila »Royal Oak« in z njim 800 mož posadke.
V razmeroma kratkem razdobju se jejnili. nemškim podmornicam posrečilo, da so Dne 14. t. m. je objavila angleška ad-
miraliteta drugo izgubo, ki so jo angleškemu brodovju prizadele nemške podmornice. To je velika križarka »Royal Oak«. Zgrajena je bila v 1. 1914. do 1. 1916. Imela je 29.150 ton, plula je s
prizadele angleški mornarici dve precej občutni zgubi. Najprvo so potopile matično ladjo za letala »Courageos«, na kateri je bilo 1200 mornarjev, od katerih
Zedinjene driave se zav-zemajo za Finsko
Neposredno potem, ko je sovjetska vlada stavila finski vladi neke zahteve in jo pozvala, da pošlje svojega delegata v Moskvo radi razgovorov, se je finska vlada obrnila za pomoč oz. posredovanje v svrho ohranitve neodvisnosti Finske republike tudi na Roosevelta. Roosevelt pa je naslovil posebno poslanico na predsednika Sovjetske Rusije, Kalinina, kateremu je priporočil, da naj Sovjetska Rusija ne okrne samostojnosti in neodvisnosti Finske republike.
V zvezi s tem javljajo iz Washingtona, da bo tudi najnovejši dogodek v zunanji politiki znatno ppdprl Rooseveltovo stališče v kongresu in senatu, ki sedaj razpravljata o spremembi nevtralnost-nega zakona.
hitrostjo 23 milj na uro. Dolga je bila 189.1 m, široka pa 31.2 m, pogrezala se je 8,7 m pod morsko gladino. Oborožena je bila z 8 topovi po 381 mm, 12 topovi po 152 mm, 4 protiletalskimi topovi po 102 mm, 4 po 47 mm in dvemi torpednimi cevmi po 533 mm. Razvijala je 40.000 konjskih sil in je stala pol milijarde dinarjev. Na ladji je bilo 1000 mož posadke, od katerih jih je utonilo 800.
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO:
OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
O novi politični zakonodaji
Napovedi, da bodo volitve v parlament v decembru.
Zagrebški listi poročajo, da so se merodajni činitelji sporazumeli o osnovnih načelih nove politične zakonodaje. Zakone izdeluje odbor ministrov. Novi volilni zakon za narodno skupščino je domala gotov, za ostale zakone pa so bile določene smernice.
Novi volilni zakon bo določal tajno glasovanje in povprečno razdelitev mandatov. V poročilih ni navedeno, ali bodo banovinske, okrožne ali okrajne kandidature.
K načrtu je bilo poudarjeno socialistično stališče, da mora novi volilni red vpoštevati tudi glasove, ki jih ima tako politično gibanje po vsej državi, ker se sicer ti glasovi, ki so lahko znatni, izgube brez političnega vpliva, če so volilna okrožja podeljena »politično«.
Volitve bodo odslej nadzirala sodišča.
Zagrebški listi pričakujejo volitve v narodno skupščino že letos decembra meseca.
Doma u+ pa svetu
Poziv dr. Matka proti ljudem, ki hočejo ustvariti anarhijo na Hrvaikem
Že drugi policijski stražnik ustreljen.
Komaj je minulo dober teden dni od tega, ko je bil s streli iz revolverja ubit policijski stražnik nekje na periferiji Zagreba, je zadela dne 12, oktobra ista usoda policijskega stražnika Novaka Roksandiča, ki se je vračal domov, v spremstvu svoje žene in otroka. Nanj je bilo oddanih iz zasede pet strelov, ki so ga pogodili.
Ta krvavi dogodek je napotil dr. Mačka, da objavi poziv mestnemu prebivalstvu, v katerem pravi, da je bilo v poslednjih dveh tednih ubitih več oseb v Zagrebli in med njimi tudi dva policijska stražnika. Razumljivo je ogorčenje prebivalstva proti eksponentom bivših režimov, ki so v službi zlostav-ljali ljudi. Toda danes, ko prevzema hrvatski narod upravo in varnost v svo- j je roke, nima noben posameznik pra-
vice, da si sam kroji svojo pravico. — Taka dejanja ustvarjajo splošno nesi-gumost in vodijo v anarhijo, ki je največji neprijatelj svobode vsakega naroda, Kdor to dela, in zahrbtno ubija, služi oniiri, ki trdijo, da hrvatski narod ni sposoben, da sam sebi vlada.
»Hrvatski dnevnik« pa obračunava z ubijalci, katerim očita, da so vsa leta lepo pustili protivnike hrvatskega naroda, ki so zagrešili zločine, v miru in jim niso skrivili niti lasu, četudi so se ob vsakem času svobodno sprehajali po periferiji Zagreba, sedaj pa, ko je prišel čas, da bodo krivci odstranjeni iz Zagreba, so pričela ubojstva. Tega ni mogoče trpčti, kajti pravna in življenjska varnost morajo biti na Hrvatskem vsakomur zajamčene.
Mirovna debata se nadaljuje
Sestanek predstavnikov Nemčije, Sovjetske Rusije in Italije?
Iz Berlina so se razširile vesti, da bo Nemčija sedaj zahtevala v Moskvi skupno posvetovanje obeh držav, h kateremu naj bi bila pritegnjena tudi Italija, ker sta Anglija in Francija odbili nemško mirovno ponudbo.
Nemčija se sklicuje na prijateljsko pogodbo z Rusijo, v kateri je določba, da se bosta v slučaju odklonitve nemških mirovnih predlogov obe državi posvetovali, kaj naj ukreneta za naprej.
Rusko-turfka pogodba sklenjena
Objavljena še ni.
V petek, dne 13. t. m. je bila v M/oskvi po par tedenskih pogajanjih podpisana rusko-turška pogodba. Sporazum zahteva od Turčije nevtralnost in zaporo galipolske morske ožine za vse tuje sile.
Rusija hoče preprečiti, da bi se angleške vojne ladje lahko pojavile v Črnem morju. Rusko-turška pogodba pa naj ne vpliva na francosko-angleško poigodbo Turčije in baje se je Rusija obvezala, da ne bo nudila Nemčiji vojaške pomoči.
Iz berlinskih komentarjev je posneti, da bi bila Rusija celo pripravljena z vojaško silo nastopiti na strani Nemčije.
Na Italijo pa apelirajo v Nemčiji z ozirom na obstoječo vojaško pogodbo med obema državama, po kateri bi bila Italija v slučaju vojne primorana nastopiti na strani Nemčije, ne glede na to, ali je Nemčija napadena ali pa ako sama napada.
Lloyd Georges za mirovna pogajanja
Nekdanji angleški ministrski predsednik in vodja liberalcev Lloyd Georges je za sklicanje mirovne konference, predno začne strahovita vojna na za-padu.
Mednarodna delavska strokovna zveza
se je sestala v Parizu.
Odobrila je stališče angleškega in francoskega delavstva glede zadržanja delavskih strokovnih organizavij v sedanji vojni. Tudi mednarodna zveza je mnenja, da je mir mogoč samo na osnovi popolnega uveljavljenja mednarodnega prava in enakopravnosti narodov.
Komisija za prenos državnih poslov na banovino Slovenijo. V komisiji za prenos državnih poslov na Slovenijo so minister pravde dr. Lazar Markovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister Konstantinovič in kot strokovnjak pomočnik bana dr. Stanko Majcen.
Zagrizene spletke zoper slovensko banovino je razkril »Slovenec«. Mi smo te spletke odkrili že mnogo prej, ker bi se sicer banovina Slovenija lahko ustvarila istočasno z banovino Hrvatsko. Ako se ni, potem je »Slovenec« gotovo najbolj informiran, da pove zakaj se to ni zgodilo.
Klerikalna politična logika. Sobotni ljubljanski klerikalni list pripoveduje, da so tisti, ki so kandidirali v narodno skupščino na dr. Mačkovi listi »komunisti«. V Sloveniji štejejo sem vsa opozicijonalna^ gibanja. Po volitvah se je pa stvar presukala. Sedaj sodelujejo z dr. Mačkom tudi slovenski klerikalci, kolikor jih je v JRZ. Ali so sedaj ti mačkovci ali komunisti? Trditev je res bedast »šrauf«, ki ima namen varati naivneže.
Zastopniki slovenskih učiteljev, ki so organizirani v UUJ, s.o te dni posetili ministra prosvete in mu obrazložili razna vprašanja, ki se tičejo učiteljskega stanu. G. minister je delegaciji obljubil, da bo vpošteval želje sloven skih učiteljev.
Vprašanje uredbe o nalaganju imetja humanitarnih organizacij je stopilo v nov stadij. —
Kakor znano je ministrstvo za trgovino obljubilo, da bo prvotno uredbo nekoliko spremenilo v smislu predlogov, ki so jih stavile prizadete organizacije. Med tem pa je nastala nova sprememba v državni upravi, ki izključuje ureditev tega vprašanja .potom centralne uredbe. Po uredbi o pristojnosti banovine Hr-vatske spadajo humanitarne ustanove, kakor tudi ostala društva pod pristojnost banovine. Državi je pridržana samo okvirna zakonodaja. Okvirna zakonodaja lahko predvideva smernice za ustanovitev društev oz. organizacij, katerim morajo biti prilagodena pravila. Razpolaganje s sredstvi in upravljanje pa je interna zadeva organizacij in .pristoji nadzorstvo banovinam. Tako je vsaj na Hrvatskem. Vsekakor je zanimivo, kaj bo z uredbo o nalaganju imetja humanitarnih organizacij.
Konfidenta zagrebške policije, Janko Zvvei-ger in Ljubomir Beloševič, ki sta bila, kakor smo že poročali, aretirana, sta bila te dni izročena sodišču. Oba konfidenta se bosta morala zagovarjati, ker sta pod prejšnjimi režimi mučila na nečloveški način razne politične ujetnike. Dolži se ju tudi, da sta bila soudeležena pri umora prof. dr. Milana Šuflaja.
Večanje denarja v prometu je ustavljeno. Denarja v prometu je imela naša država dne 31. septembra za 9108 milijonov dinarjev. Vrednost zlata je izražena v vrednosti s 3.179 milijonov dinarjev. Naraščanje množine denarja so povzročile razne finančne operacije, ki odslej na obtok denarja v tem pravcu ne bodo vplivale.
Nad 2 milijardi in 200 milijonov tujega kapitala je udeleženega v industriji in raznih delniških družbah v naši državi. Največ tega tujega kapitala je vloženega v rudnikih, najmanj pa v kmetijstvu.
Koliko človeških življenj je zahtevala vojna na Poljskem? Francoski listi prinašajo iz zaupnih virov obvestila o nemških izgubah na Poljskem. Po teh vesteh je padlo na Poljskem 91.200 vojakov in častnikov, 63.400 je bilo težje, 84.900 pa lažje ranjenih, 43.000 jih je obolelo. Tankov je bilo uničenih 74, težko poškodovanih 361 in 161 lahko. Sestreljenih je bilo 89 lovskih letal, 216 lahkih in 107 težkih bombnikov, 300 letal pa je bilo poškodovanih.
Madžarska vlada je zopet predložila svojo agrarno reformo parlamentu. Agrarna reforma ščiti osebno lastnino do 500 juter zemlje. Eks-propirajo naj se židovske posesti, posesti ju-ridičnih oseb, vendar ob garanciji, da se zemlja obdeluje. Vsa agrarna reforma bo bolj podobna prisilnemu zakupu, kakor razdelitvi zemlje.
Nov italijanski poslanik Bastianini je te dni
dospel v London.
Iz italijansko-egiptovske meje so umaknili čete. Po londonskih vesteh je Italija umaknila svoje čete z egiptovske meje, kar je nato storila tudi egiptovska vlada. Ta ukrep italijanske vlade tolmačijo, da bo Italija ostala v tej vojni na vsak način nevtralna.
Roosevelt ne bo posredoval za mir. Iz Was-hingtona poročajo, da Roosevelt ne bo posredoval za mir. Najznačilnejše je to, da Hitlerjevega govora siploh ni poslušal. Roosevelt, tako se trdi, ne bo pozabil žalitev, ki jih je že večkrat napisal na njegov naslov »Volki-scher Becbachter«, ki je uradni organ nacistične stranke, niti ne na dejstvo, da je vodja rajha molče prešel svoječasne Rooseveltove predloge o sklicanju mednarodne konference, ki bi bila lahko preprečila vojno.
Devetdesetletnico generala Mackensena, ki se je izkazal v svetovni vojni, so nameravali proslaviti zelo slovesno v Nemčiji. Nenadoma pa je bila proslava odpovedana. ; _ o*
Beograjski velesejem je bil v prisotnosti zastopnikov vlade otvorjen v soboto, dne 14. t. m.
Kakšno telovadno organizacijo bodo imeli Hrvati? Kakor znano, se je dr. Maček izrazil proti obnovitvi hrvatskega »Sokola«, ker je ta organizacija tujega izvora. Potem se je raznesla vest, da bo nova telovadna organizacija »Hrvatski junak«, ki sta jo osnovala dr. Protu-lipac in dr. Cicak z Milutinom Majerjem. »Glas naroda« pa .pravi, da so pokrenitelji »Hrvatskega junaka« klerikalci in da so člani bivšega »Hrvatskega Sokola« že izdelali pravila za novo telovadno organizacijo, čije naziv bo »Hrvatsko bratstvo«.
»ProHm časnike, da me napadajo.« To sporočilo je da! časnikarjem novi župan Zagreba in sodnik kasacije Mato Starčevič ob priliki •prevzema poslov. Za dr. Budisavljevičem je to drugi javni funkcijonar, ki si želi svobodo kritike.
478 milijonov dinarjev bi bilo potrebno za zgradbo vodovodov v državi, v tistih pokrajinah, kjer vode soloh ni, ampak io ie treba na-peliati iz najoddaljenejših krajev.
Kakšno razburjenje lahko povzroči lastno letalo nad zatemnjenim mestom. Nad Berlinom^ je dne 14. oktobra ponoči krožilo neko nemško letalo, za katerega so- smatrali, da je angleško. Pil je dan alarm in pričelo' se je blazno streljanje s protiletaskimi topovi, ki je traialo četrt tire in se ie čez eno uro ponovilo. Celo berlinska radijska postaja je prekinila oddajanje. Letalo je bilo sestreljeno, pilot se je rešil.
21
Zane Grey:
Mož	iz^ozda
Peto poglavje.
Nobenega prijaznega zavirača ni bilo, ki bi bil sestrama pomagal iztovoriti njuno prtljago. Helen je prosila Bo, da si naprti svoj del in tako natovorjeni sta se nerodno obračali in trudili, da bi izstopili iz vlaka.
Na ploščadi voza je krepka roka zgrabila za Helenino težko torbo in nekdo je rekel glasno:
»Dekleti, mi smo tu — zunaj na divjem in na volni bogatem zapadu!«
Človek, ki je izrekel te besede in ise polastil dela njune prtljage, je bil Riggs. Njegove kretnje in besede so imele bolj namen, da vzbudi z njimi radovednost množice, kot pa, da bi bile izraz resničnega prijateljstva. Razburjenje, ki se je polastilo Helen ob prihodu na postajo, je bilo krivo, da je nanj čisto pozabila. Način, kako se ji je nenadoma zopet približal — ne-odkritosrčnost, ki se je očitovala v tem — je vzbudila njeno jezo. Natovorjena kot je bila, je skoraj padla iz voza, ko je v naglici hotela po stopnicah. Videla je kako je visokorastel, sivooblečeni lovec stopil tik nje, ko je zgrabila z roko za torbo, ki jo je držal Riggs.
»Gospod Riggs, jaz nosim svojo torbo sama«, je rekla.
Pustite, da Vam ponesem prtljago. Pomagajte Bo in odvzemite ji par stvari«, je rekel s familijarnim naglasom.
»Toda jaz hočem, kakor sem rekla«, je odvrnila mirno, toda odločno, S silo je Riggsu iztrgala torbo.
»Čujte, Helen, Vi menda vendar nočete še naprej uganjati šale?«, je rekel karajoče z visokim glasom.
»Jaz se ne šalim«, je odvrnila Helen. »Rekla sem Vam že, da ne želim, da mi izkazujete Vašo pozornost.«
»Že res, toda to je bila samo trma. Vaš prijatelj sem iz rodnega mesta. Ta prepirček me ne bo odvrnil od tega, da se pobrigam za Vas, dokler ne boste zdrava na varnem pri Vašem stricu.«
Helen mu je obrnila hrbet. Visoko rastel lovec je pravkar pomagal Bo izstopiti iz voza. V tem hipu je dvignila Helen svojo glavo in pogledala v gladek obraz bronaste barve, iz katerega so zrli predirajoči pogledi dvoje sivih oči.
»Ste li Vi Helen Rayner?«, je vprašal.
»Da.«
»Jaz sem Dale; prišel sem po Vas.«
»Ah! Moj stric Vas pošilja?«, je dodala Helen nekam olajšano.
»Ne; ne morem baš reči, da me je poslal Al. Toda smatram —«
V tem hipu ga je prekinil Riggs, ki je zgrabil Helen za roko in jo potegnil korak nazaj.
»Povejte mi, dragi gospod, ali Vas je poslal Au-chincloss po ti dve moji mladi prijateljici?«, je vprašal ošabno.
Dale, ki je doslej gledal Helen, se je ozrl v Riggsa. Helen si ni mogla razložiti pomena tega mirnega rjavega pogleda, toda po žilah jo je prijetno spreletelo.
»Ne. Prihajam sam od sebe.«
»Potem Vas prosim, da vzamete na znanje — da sta dekleti v mojem varstvu«, je dodal Riggs.
Sedaj so se srečale odločne, svetlorjave oči s Helenimi, in ako se ni v njenih očeh ali v njihovem ozadju skrival smehljaj, potem se je sedaj motila še bolj, kot poprej.	,
»Helen, Vi ste vendar rekli, da odklanjate pozornost, ki Vam jo izkazuje ta mladič.«
»Seveda sem rekla«, je odvrnila Helen naglo. V tem trenutku se je Bo privila k njej in jo čisto narahlo vščipnila v roko. Najbrž je bila Bo istih misli kot ona, —- tu pred njima je stal pravi mož zapada. To je bil njen prvi vtis, in neposredno nato je čutila, kako so se ji naenkrat pomirili živci.
Riggs je pozibavajoč se stopil tik pred Daleja.
»Čujte, Vi, usnjata prikazen, jaz prihajam iz Texasa —«
»Vi nam kradete čas in mi se moramo podvizati«, ga je prekinil Dale; njegove besede so zvenele prijazno. »Ako ste že dalj časa živeli v Texasu, potem bi pač pričakoval, da ne boste nadlegovali dame in tudi ne govorili tako, kot ste sedaj.«
»Kaj!« je zavpil Riggs razjarjen; in se s svojo desnico pomembno oprl ob bok.
»Pustite pihavnik, kjer je, ker bi se sicer lahko sprožil«, je rekel Dale.
Najsi je že bila Riggsova namera taka ali taka -- najbrž jo je Dale uganil — v tem trenutku ga oblila rdečica in že je potegnil revolver.
Dale je mnogo prehitro zamahnil roko, da bi j' bila Helen mogla slediti s svojim pogledom; pač pa je slišala zamolkel udarec, ko je roka zadela svoj cilj. Revolver se je v loku zatočil pp perpnu, da )e skupina Indijancev in Mehikancev presenečena skočila narazen.
(Dalje.prihodnji«)
naših Ucctiev
ČRNA PRI PREVALJAH
Boj alkoholu! V zvezi s 4. mednarodno konferenco »Internacionale socialističnih nasprotnikov alkohola« ne bi bilo napačno, da tudi ®i povemo, kako vodimo boj proti alkoholu Pri nas: Ker na odločen protest tukajšnjih gostilničarjev takozvani »Dalmatinec« ni dobii
LJUBLJANA
Zborovanje o položaju in zahtevah delavstva
V nedeljo, dne 15. t. m. dopoldan se je vršilo v Ljubljani zborovanje strokovno organiziranega delavstva, ki ga je sklicala Strokovna
koncesije za točenje dalmatinskih vin v ČrniP7komis>ja v dvorano hotela^Miklič. Na zborova-Pa zalaga sedaj z njimi neko tukajšnjo gostilno, katera ga toči pod svojim imenom. Ker so dalmatinska vina znatno cenejša v primerul z drugimi vini, so se tukajšnji gostilničarji zares upravičeno bali premočne konkurence, kar se le sedaj tudi pokazalo. Sodeči po poročilih dobro informiranih oseb, se ga je v par dneh stočilo toliko, (kakor se ga baje ne stoči niti Pa številnih velikih veselicah. D,o sedaj se pri Pas ni veliko pilo, kljub temu pa še vseh 9, oziroma 12 gostiln z okoliškimi vred, dobro izhaja. Povrhu tega se prodajajo vina skoro v vseh prodajalnah, izmed katerih stočijo nekatere razmeroma več vina kot najboljša gostilna. To pa še kljub temu ne pomeni, da bi se Pri nas pijančevalo. Za (drago kapljico pač ni denarja. Pri navalu na »dalmatinca« se je pa Pokazalo, koliko se ga lahko »uniči«, če je vino bolj poceni. Bojimo se, da bo to rodilo pijančevanje, ki se potem ne da zatreti, teoretično že, praktično pa ne, pa če je še tako slaba vinska letina. Nad pojavom, ki smo ga zgoraj omenili, se je treba zamisliti.
Iz Nemčije se vračajo. Tu pa tam se kateri vrne iz Nemčije za eno skušnjo bogatejši, nekateri celo razočaran, ker so se imeli priliko Prepričati, da je vse le bajka kar se govori, da drugje pečeni golobje sami v usta lete. —
Med' zadnjimi se je vrnil tudi O. F., ki pa je bil takoj aretiran; vzrokov za aretacijo je baje bilo več.
Ko bi čitali »Delavsko Politiko«, bi si novi gospodarji v Delavski zbornici lahko prihranili nepotrebne stroške in blamažo, ker kljub pojasnilom še vedno terjajo skioptični aparat od s. F., dasi bi morali vedeti, da on aparata ni nikoli prejel.
GUŠTANJ
Naše delavstvo je zborovalo v nedeljo, dne 15. oktobra v »Sokolskem domu«. Shod je sklicala Strokovna komisija, da seznani delavstvo z zahtevami svobodnih strokovnih organizacij v tem času. Shodu je predsedoval s. V e r č k o, poročal pa je s. .la kom im iz Ljubljane.
MUTA
Most čez Dravo pri Vuzenici sedaj temeljito Popravljajo. Govorilo se je sicer, da bo leseni most nadomestil most iz železobetona, toda te ■govorice so bile samo prazne želje. Merodajni So prepričani, da bo leseni most, ko bo enkrat Popravljen, lahko služil še celim generacijam. Prebivalstvo se tolaži s tem, da bi tudi Mariborčani prav gotovo imeli še lesen most, ako ne bi bil, na vso srečoi tik pred vojno zgrajen železen.
60 odstotkov domačih delavcev je odšlo za kruhom preko meje. Odkar je tukajšnja železarna menjala svoje lastnike in je zagospodaril S. inž. Breme v družbi z g. Machom iz Prusije, so se razmere za delavstvo v tovarni tako korenito spremenile, da je to težko opisati. Razen tega je bilo več delavcev domačinov j obsojenih na doživljensko brezposelnost. Skromno blagostanje, ki je nekoč vladalo tem idiličnem kraju, se je v teku par let spremenilo v nepopisno bedo. Ni pa bila te bede kriva samo svetovna gospodarska kriza, am-bak tudi mizerne plače, in te gotovo v prvi vrsti, poleg neprestanega praznovanja. Ni čuda* ako so ljudje, siti trpljenja in omamljeni od kdo ve kakšnih obljub, pričeli zginjati pre-ko meje, tako, da lahko rečemo*, da je ol ob odstotkov domačega delavstva vzela noč Preko bregov. Mi smo večkrat opozarjali na Muto in njene razmere kot na poseben problem vendar zaman. S pravočasnimi ukrepi bi Se ]?,.*abko preprečilo marsikaj in tistim, ki so odšli s trebuhom za kruhom tudi nadalnja nova razočaranja. V obmejnih krajih bi ne sme la odločati izključno volja enega kapitalista, ako se gre za podjetje, ki je takorekoč baza za gospodarske in socialne prilike v dotičnem kraju.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU
. Opozorilo na naslov g. tekst. tisk. moistra m njegove žene. Kar se g. mojstra tiče, naj ve, ua ne bomo dopuščali, da bi se katerega izmed nelavcev po nedolžnem šikaniralo, loot se je to pred kratkim zgodilo delavcu A. F. Gospod mojster naj si dobro premisli, poprej ko katerega nahruli. Njegovi ženi ipa priporočamo, da nai nekoliko boli pazi na svojega kužka! Mi smo obzirni tudi napham inozemcem, toda vse *ma gotove meje! Delavci.
Praznovanje v tekstilni tovarni. Tukajšnje odjetje obratuje samo štiri dni v tednu in je elavstvo v skrbeh, kaj bo. Posebno prizadeti _o oni, ki žive samo od zaslužka v tovarni, -ima je že tu, potrebna je kurjava, topla oble-30p’j-°buteV' DrVa stanei° štiri metre 280 do , din na dom postavljene. Nekatere življenj-«e potrebščine se draže, povrhu tega pa tu-aisn,e delavstvo nima kolektivne pogodbe. — a °rej, delavci(ke), vsi v strokovno organiza-,lo, da si ob priliki izbojujemo novo boljšo mektivno pogodbo s plačanimi dopusti, ne pa czplačnimi, kot jih imamo sedaj.
Naročniki, ki so z naročnino v zaostanku,
I takoj poravnajo svoj dolg pri poverjeniku, d *' stem Je v nadalje ostanemo prijatelji, ugace se jim bo list brezpogojno ustavil.
nju sta poročala ss. ign. Tratar o socialnopolitičnih ustanovah in zahtevah delavstva vobče ter Fr. Svetek o socialnem položaju delavstva in gospodarski politiki.
Prvi je govoril o pravi demokraciji, to je, svobodi tisica, zborovanja, združevanja, o ukinitvi zakona o minimalnih mezdah, kar vse ovira delavstvo v boju za boljši socialni položaj, o potrebi eksistenčnega minimuma in o sankcijah proti navijanju cen. Za socialno-po-litične ustanove je zahteval svobodne volitve, da bo delavstvo sodelovalo v svojih ustanovah, ker delavstvo ne .potrebuje več varuhov in jerobov.
Drugi govornik je kazal posebej na socialni položaj delavstva. V zvezi z delavskim položajem je gospodarska politika oziroma gospodarstvo, ki mora nuditi danes, ko so meje v svet zaprte, delavstvu in vsakoletnemu prirastku delavstva delo in kruh. Agrarno smo pasivna dežela; zato je potrebno, da se pospešuje z modernimi pridobitvami produktivnost slabe naše zemlje in industrijalizacija. Imamo vseučilišče in znanstvene ustanove, ki rešujejo probleme za1 štirimi stenami, nimamo pa kolektivne akcije za izboljšanje propodajočega gospodarstva. Industrija se seli od nas. S tem se povečava neprilika. da nam bo bolj in bolj primanjkovalo blaga, ki bi ga zamenjavali za
živila. Temu je vzrok neproblematično delo, ki Di moralo dobiti znake kolektivne akcije in pomoči. Več je vzrokov, ki pospešujejo to neugodno stanje. Med njimi so zlasti neaktivnost, neprimerno razdeljena davčna obremenitev in naziranje, da je mejna industrija preveč ogrožana, kar pri nas prav gotovo ne velja. Tudi pri organizaciji samouprav je potrebno gledati, da vpliv delavstva ne bo izločen. Strokovni-čarji nismo političarji kot taki, zvezan pa je z organizacijo samouprav socialni položaj vsega delovnega ljudstva in ne bi bilo prav, če bi se organiziralo le več čaršij namesto ene.
Iz obeh referatov je odsevala ipotreba delavskega udejstvovanja, da si izvojuje socialne pravice. Zgledi iz življenja so pokazali, kako slab je delavski položaj, ki ovira tudi kulturni dvig delavstva, kako se kršijo in prezirajo pravice delavskega razreda. Zborovanje je bilo v teh pravcih prava manifestacija delavstva in sta žela oba referata dobro obiskanega zborovanja obilo odobravanja.
Predsednik zborovanja s. Mlinar se je zahvalil za lepo disciplino med zborovalci ter opozoril na opomine.obeh govornikov, da ostane delavstvo strnjeno in enotno v svojih strokovnih organizacijah. Strokovna komisija bo izražene zahteve pismeno predložila na pristojna mesta, članstvo pa redno obveščala o dogodkih, na kar je bilo zaključeno le,po uspelo zborovanje zavednega delavstva Ljubljane in okolice.
MARIBOR
AH sl is poravnal narot-nlno? Ako ie ne, stori takof svo|o dolžnost I
Vse se draži. Zadnje čase cene življenjskim potrebščinam neprestano skačejo. Krivi niso trgovci, ampak veletrgovci oz. tovarnarji, v kolikor ne gre za povišanje cen, ki je posledica dviganja cen na svetovnih tržiščih in znižanja tečaja našega dinarja na inozemskih borzah. Milo je poskočilo v ceni za din 2 pri kg, ker so se podražile surovine, ki jih je treba uvažati iz inozemstva. Ogromno so se podražile od lanskega leta sem parafinske sveče in sicer od din 7.50 na din 12.80 pri odjemu od najmanj 500 kg. Sveč ,pa niti ni' dobiti id si ljudje razbijajo glavo, kaj bodo prižgali na grobovih l novembra. Pomanjkanje sveč je posledica prekinitve uvoza parafina, ki smo1 ga dobivali doslej iz Poljske. Parafin je produkt nafte. Mogoče se ga posreči nabaviti v Rumuniji.
Predavanje o vzrokih francoske revolucije,
obenem otvoritveno predavanje v jes. predaval-ni sezoni, ki jo organizira vsako leto maribor. »Vzajemnost«, je imel v sredo, dne 11. oktobra prof. s. Tepi y. Predavatelj je podal obširno snov v lepi, zgoščeni obliki in na zelo poljuden način. Francoska revolucija je bila posledica neizbežnih trenj, ki so nastala med porajajočim se meščanskim razredom in razsipnimi, privilegiranimi posvetnimi in duhov-skimi plemiči ter državo uničujočo dvorsko kamarilo, katera je predstavljala jedro fevdalnega družabnega reda. Bogato meščanstvo ni hotelo več plačevati vedno novih davščin in še manj trpeti privilegijev, ki jih je uživalo plemstvo, zlasti oni tisoči plemstva, ki so živeli na dvoru. Francoska revolucija je bila pa tudi plod velike duhovne preobrazbe, ki so jo pripravljali veliki misleci in filozofi že davno poprej. Izvajanja predavatelja so številni poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem ob zaključku.’ S. P e t e j a ni je kot predsednik »Vzajemnosti« imel pred predavanjem* kratek nagovor, v katerem je označil prirejanje predavanj kot eno glavnih nalog delavskega kulturnega društva na polju delavske izobrazbe. Ob zaključku je povabil vse navzoče, da pridejo tudi na prihodnje predavanje, o poteku francoske revolucije, ki je izbruhnila pred 150 leti in tako mogočno odjeknila ,po vsej Evropi, s proglasitvijo večnih človeških pravic.
I milijon 800 tisoč dinarjev so vplačali mariborski delavci in nameščenci v bednostni fond, ki se zbira pri banski upravi, nazaj pa je dobila mestna občina komaj 50.000 din. O tem vprašanju so razpravljali na zadnji seji občinskega sveta in je ob tej priliki, po poročilu »Slovenskega naroda«, g. župan dr. Juvan pojasnil, da je referent pri banski upravi mnenja, da mesto Maribor ne potrebuje več podpore iz bednostnega fonda, ker plačani doprinos dokazuje, da v Mariboru ni toliko brezposelnih. Mestni svetnik s. Grčar pa je dejal, da je treba dati dotičnega referenta med brezposelne ...
O gradnji nove tržnice je razpravljal mestni svet na zadnji seji. Po idejnih načrtih, ki jih Je izdelal mestni gradbeni urad bo nova tržnica zgrajena na 4200 kvadratnih metrov zazidane površine in sicer na delu Vodnikovega trga od Koroške ceste do stare minoritske cerkve. Načrt predvideva v zgornjem delu trg za zelenjavo, v spodnjem traktu pa prodajal-nice in hladilnice. Stroški za zigraditev nove tržnice so predvideni na 8 milijonov dinarjev. Izvoljena je bila posebna komisija, ki se bo bavila s preskrbo tozadevnega kredita. Z gradnjo tržnice se bo baje pričelo že prihodnjo spomlad.
Narodno gledališče. Ponedeljek, 16. oktobra: zaprto. Torek, 17. oktobra ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red C.
Prva glasbena predstava v mariborskem gledališču. Z Beneševo novejšo, tudi na velikih odrih izvrstno sprejeto opereto »Navihan-K a« se v kratkem otvori tudi sezona letošnjih glasbenih predstav. Priprave za premiero so že v polnem teku. Vsa tri dejanja* spremlja tudi posebno naštudiran baletni ples.
»Vzajemnost« vabi na predavanje. V sredo, dne 18. t. m. se v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II nadaljuje predavanje o francoski revoluciji; predaval bo g. prof. Bogo Stupan o revoluciji in njenih posledicah. Začetek ob 20. uri.
Mater osmero otrok so te dni deložirali iz hiše gospe Wagrandlove v Vetrinjski ulici. Deložacija revne Kolaričeve družine je vzbudila mnogo upravičene kritike kr bo baje mestna občina o zadevi poročala banski upravi. Mest* no poglavarstvo bo tudi izdalo apel na hišne lastnike, da se naj deložacije omejijo itd. De ložirana družina je bila izjemoma sprejeta, če prav ni pristojna v Maribor, v zasilno stano vanje mestne občine. Po našem mnenju apeli ne bodo mnogo zalegli, pač pa bi zamogli st.t novanjskim najemnikom nuditi zaščito, če vlada izdala zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ki je bil svoječasno ukinjen. Prav tako bi bilo treba pospeševati gradnjo enodru žinskih stanovanj, ki zelo primanjkujejo, med tem ko je velikih stanovanj, kjer so seveda tudi visoke najemnine, v našem mestu mnogo na razpolago. Precej bo olajšano vprašanje pomanjkanja stanovanj, ko bo dograjena nova stanovanjska zgradba, ki jo namerava zgraditi tvrdka Hutter in drug za svoje nameščence, Novo stavbo namerava tvrdka Hutter zgraditi na prostoru nekdanje »Unionske pivovarne«,, v Prešernovi ulici. Stavba bo imela 100 stanovanj.
Majstrova ulica je med Ciril Metodovo ulico in Zrinjskim trgom tlakovana. Sedaj tlakujejo prvo polovico Kopitarjeve ulice, medtem ko drugo polovico še razkopavajo, kakor tudi oni odsek Maistrove ulice, ki vodi mimo parka. — Ko bodo dela, ki sicer zelo počasi napredujejo, v vsej dolžini, od kolodvora naprej končana bo Majstrova ulica res lepa, velikomestna ave nija. S tem v zvezi bo pa spomladi treba kar nadaljevati s tlakovanjem Kolodvorske in Cafove ulice, kakor tudi cestnih odsekov na Zrini skega trgu in pa Razlagove ulice, da bo enkrat ta mestni predel dokončno urejen.
Avtomobilska nesreča. Pri lesni industrij »Dravi« na Meljski cesti sta trčila avtomobil primarija g. dr. Benčana in nek motociklist. Motociklist je privozil iz dvorišča »Drave« naravnost pod voz. Kakor ze zatrjuje, ima zlomljene noge. Motorno kolo je razbito.
Prostovoljno v smrt. Te dni je izvršil samomor progovni delavec Franc Povodnik. Kaj je nesrečneža pognalo v prezgodnjo smrt, še ni ugotovljeno. Pokojni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Shodi Strokovne komisije
v zvezi z delavskimi zahtevami v državi in banovini.
Strokovna komisija v Sloveniji je sklicala te dni niz shodov v industrijskih središčih in večjih krajih, na katerih so referenti poročali o položaju delavstva in zahtevah, ki jih postavljajo strokovne organizacije za izboljšanje socialnih in gospodarskih prilik, zlasti tudi v zvezi s preureditvijo države. — Od strani referentov se je tudi povdar-jalo kot nujno, uvedba političnih svoboščin, t. j. svoboda organiziranja, govora in tiska.
Shodi so bili ponekod dovoljeni, ponekod pa prepovedani.
Strokovno organizirano delavstvo je povzdignilo svoj glas, njegova naloga pa bo, da mu da tudi povdarka, s tem, da se bo organiziralo do poslednjega.
VUHRED
Otvoritev novega železniškega postajališča.
Na koroški progi, med postajama Brezno in Vuhred, je bilo v-nedeljo, dne 15. oktobra dopoldne slovesno otvorjeno novo postajališče Št. Janž. Otvoritev se je izvršila ob prihodu dopoldanskega osebnega vlaka, s katerim je prispel ravnatelj železniške direkcije v Ljub liani. Na kolodvoru se je zbrala množica okoličanov z godbo. Med pozdravnimi nagovori in otvoritvenim aktom so pokali možnarji. Osebni vlak je imel radi svečanosti polurno zamudo. Po slovesnosti se je vršila veselica na prostoru ob postaji. Ljudje so imeli ob tej priliki priliko1 videti in slišati tudi bivšega gospoda poslanca in duhaprisotni so takoj izjavili, da je to najtoolji znak, da bodo skoro. volitve.
JESENICE
Kranjska industi;ijska družba na Jesenicah
bo pokupila vse surovo železo*, ki ga bo izdelala topilnica v Capragu. Ko bo topilnica popolnoma urejena, bo producirala 70 ton železa na dan ali letno 25.000 ton. Topilnica v Capragu dobavlja železno rudo iz Ljubije pri Predvoru. otvorila se pa bosta še rudnika v okolici Vojniča in Samobora pri Zagrebu.
CELJE
Na zborovanju, ki so ga sklicale svobodne strokovne organizacije, v nedeljo 15. oktobra v »Unionu« sta poročala ss. Horvat iz Maribora in Vodopivec iz Celja o perečih in za vse delavstvo važnih socialnih vprašanjih. Delavske socialne in varstvene ustanove bi morale danes v teh izrednih, težkih in za vse človeštvo usodnih dneh vršiti naloge, za kar so bile poklicane v življenje. Na žalost sta govornika ugotovila, da te socialne ustanove nosijo samo firmo socialnosti, ker se je usidrala po teh ustanovah klika, ki ni niti socialna, niti delavska. Dolgotrajna borba svobodnih strokovnih organizacij prepletena z neštetimi žrtvami, preganjanjem in pomanjkanjem, je ustvarila vse te delavske ustanove. Kakor so jih postavile, tako bodo ponovno svobodne strokovne organizacije priborile de-lastvu vse te ustanove, da bodo zopet postale res delavske in socialne. Na zborovanju zbrani nameščenci soglasno ugotavljajo*, da je tako stanje nevzdržno in da je potrebna temeljita in radikalna remedura. Brezpogojno se morajo popraviti delovnim množicam vse krivice, storjene pod različnimi diktatorskimi režimi. Zborovalci soglasno, priporočajo, da Strokovna komisija pokrene vse potrebno za zaščito delavskih pravic in naroča, da z vsemi sredstvi pribori delavska prava v smislu poslane spomenice.
Zahtevamo preiskavo! Pred par dnevi je umrl tekom 24 ur, potem ko mu je postalo slabo pri delu, zidar, zaposlen pri Kemični tovarni. Zdravnik, pri katerem se je zglasil, je takoj ugotovil težko zastrupljenje z arzenikom in ga nujno napotil v bolnico, kjer je, kakor rečeno, umrl. Žena, ki se je zglasila pri podjetju, je prosila, da se naj prijavi nezgoda, je dobila odklonilen odgovor. Podjetje trdi, da se to njih ne tiče in da je mož umri na posledici kapi. Sedaj se vprašujemo, kdo je merodajen, ali zdravnik, ali podjetje, da ugotovi vzrok smrti. Podjetje sili ostale delavce, da delajo pri istem delu naprej, ne da bi se prej preiskalo in odstranilo vzroke, ki so krivi delavčeve smrti. Dva delavca že tožita, da čutita znake zastrupljenja. Inšpekcijo <fela in državno pravdništvo prosimo, da nujno intervenirata. Okrožnemu uradu pa priporočamo, da malo* bolj energično nastopi proti podjetju ali pa vsaj tako kakor proti delavcem. Brezpogojno je treba napraviti red. Če se dokaže malomarnost, naj sledi res stroga kazen. Predlagamo, da komisija preišče zadevo.
KOČEVJE
Še na naslov »Gottscheer Zeitung«. Glasilo naše nemške gospode nam hoče v svoji številki z dne 10. t. m. zopet dokazovati, *da ie belo črno. Ker mi tega ne verjamemo1, se razburja. Po vzgledu »primite tatu« je hotel list drugim to natvezti, kar sam dela. Na vprašanje o njegovem poročanju o smrti romunskega predsednika nam ni odgovoril. V svoji zadnji številki nam na svoji prvi strani pod velikim naslovom »Adolf Hitler spricht« podaja s tendenčnimi gesli svobodno izbran izvleček iz nedavnega govora nemškega kanclerja. Kje pa so govori ostalih državnikov, če že govorimo o »nevtralnosti« in če GZ očita našemu tisku, *da na vidnih mestih objavlja samo vesti »Reuterja« in »Havasa«? Gospodje okrog GZ, ne bodimo no trapasti! — Kar se tiče vprašanja, ali zastopa GZ interese nemških kmetov in delavcev, prosimo za odgovore na sledeče: Kdaj je GZ prinesla kaka poročila ali protest proti razmeram v nekaterih nemških podjetjih? Kdaj je že pisala o stanju na rudniku in v tovarnah, kjer so zaposleni tudi nemški delavci? Kdaj se je bavila s težkim položajem nemškega kmečkega proletarijata? Ali ie pokazala kak izhod iz tega položaja, razen upanja v neko deveto deželo bodočnosti? Ali je kdaj protestirala proti temu, da nemški siromak ni mogel v tujimo krošnjarit, trdni kmetje so pa hodili? Za koga se je GZ zavzemala pri naših volitvah? Vedno za največje reakcionarje in ljudi, ki so nekaj mesecev po volitvah zleteli od korit. Itd., itd. Seveda pričakujemo tudi odgovor na vprašanje o »nevtralnosti«. Mislim, da bodo odgovori za glasilo nemške gospode malo prekisli, zato se bojimo molka. Ali ne? — Še nekaj! Cepitev med nemškimi kmeti in gospodo je opazil in lahko opaža vsak, kdor pozna razmere. Samo našim političnim prilikam se imajo gg. voditelji zahvaliti, da se to pri raznih volitvah ni pokazalo. Kajne »mejne Herren«?
Finska — dežela zadružništva, demokracije in kulture
Finska dežela je revna na naravnem bogastvu. Toda z neumorno delavnostjo, železno vztrajnostjo in naporom vseh razpoložljivih moči so Finci dosegli visoko življenjsko stoipnjo in zavidljivo kulturo. Pri tem SO' se morali Finci boriti z najhujšimi gospodarskimi in političnimi ovirami, kakor jih ne nožna skoro nobeno drugo ljudstvo.
Po površini je samo za petino manjša od zemlje predvojne Nemčije, prebivalcev pa šteje komaj tri in pol milijona, torej jih ne pride niti deset na kvadratni kilometer. Rodovitne zemlje je komaj 6.3% poprečno, v severnih pokrajinah pa samo 1%. 11.5% zemlje je pod vodo. Nobeno pesniško pretiravanje ni, če se imenuje Finska »dežela tisočerih jezer», kajti na zemljepisni karti tinske je označenih nič manj kakor 35.500 jezer!
In vendar živi večina prebivalstva od poljedelstva in gozdarstva. Glavna industrija je lesna. Finske žage so najpopolnejše v Evropi, pomembne so tudi njene tovarne celuloze in papirja, usnjarska in čevljarska industrija.
Finska je dežela malega krnela in delavca. Od 250.000 kmetskih posestev jih odpade 96.500 na kmetije izpod 3 ha, 98.000 pa na kmetije izpod 10 ha. Več kakor po 100 ha ima samo 936 posestnikov. V kmetijstvu absolutno prevladuje zadružništvo. Potom zadrug, ki prepletajo vso deželo, so si finski kmetje ustvarili vzorno mlekarstvo in sirarstvo. Letna produkcija mleka se ceni na 2.200 milijonov kg, to je 1.300 do 1.400 kg od krave.
Po gozdovih je Finska relativno najbogatejša dežela v Evropi. Gozdovi obsegajo 25 milijonov ha površine, to je dvakrat več kakor na primer gozdovi v Nemčiji. V lesni industriji je zaposle-nih nad 80.000 ljudi.
S svetovno in njej sledečo državljansko vojno je dežela gospodarsko-finanč-no močno trpela. Leta 1925. so stabilizirali finsko marko na podlagi 39.70 finskih mark za en dolar. Da pomaga o-živeti svoje gospodarstvo, je Finska najela zunanjih posojil za 6 milijard finskih mark in Američani so jih nedavno pohvalili, da so jim ves dolg vrnili!
To jim je uspelo radi lastnosti, po katerih se odlikuje finsko ljudstvo. Glavne vrline njegovega značaja so: pridnost, vztrajnost (ne samo v športu), potrpežljivost, varčnost, močno čustvo za neodvisnost, smisel za samodisciplino in sploh demokratično čustvovanje. Anaflabetov ne poznajo. Svetovni literaturi in kulturi so dali mnogo svojih imen in del. Naravnost vzorno je pa njihovo zadružništvo. Thersten Odhe (Šved), dober poznavalec Finske, pravi:
»Zadružna misel je na Finskem v pravem pomenu besede narodna ideja,
ki krepi čustvo skupnosti vsega ljudstva in dviga finsko ljudstvo na vedno višjo gospodarsko, moralno in kulturno stopnjo.«
Kajti zadružništvo je na Finskem združeno z utrditvijo narodne samozavesti ljudstva. V prejšnjem stoletju je Finska močno trpela pod jarmom ruskega carizma, ki je še povečal svoj pritisk, ko je bil leta 1898. Bobrikov imenovan za generalnega guvernerja Finske. Imel je nalogo, da poruši ali rusi-ficira vso deželo. Finci so videli, da odpora ne bodo zdržali samo s prosvetnimi in političnimi srestvi, pa so pod vodstvom dr. Soininena leta 1899. u-stanovili osrednjo finsko zadružno zvezo, ki se imenuje »Pellervc' Seura«, Ta je prav po premišljenem načrtu začela snovati zadruge po vsej deželi.
Kako se je razvijalo zadružništvo, naj pokaže nekaj številk:	Konzumnih
društev je bilo 1903. leta 72 s 13.144 člani, 1929. leta pa 554 s 457.400 člani. Konzumne zadruge so večinom delavske, Kreditnih zadrug je bilo 1903-leta 22 s 521 člani, 1929, leta 1427 s 140.100 člani, mlekarskih zadrug 1903. leta 55 s 4025 člani, 1929. leta pa 682 s 772.600 člani. Drugih zadrug je bilo 1903. leta 25, 1929. pa 2704.
Kako je ta razvoj učinkoval na življenje ljudstva, nam pove Ohde:
»Ako primerjamo razmere, ki so vladale na deželi pred obstojem zadrug, se spominjamo, da je bil tedaj kmet v največji meri odvisen od prekupčevalcev in oderuhov, ki so letno spravili v svoje žepe milijone njegovega zaslužka. Danes prekupčevalec ne igra nobene vloge več. Prodajo poljedelskih pridelkov so prevzele kmetske zadruge; konzumenti dobivajo svoje dnevne potrebščine v zadrugah in kmet svoje delovno orodje spet v zadrugah, ki razen tega uspešno delujejo proti kvarnem gospodarstvu na dolgove.« V vseh zadrugah je dosledno uveljavljeno načelo samouprave po članih.
Sodelovanje ljudskih množic v zadrugah jih je vzgojilo tudi k udejstvovanju v javnih, političnih zadevah tako v občini kakor v državi ,in utrdilo v zavesti samostojnosti. Zato je Finska demokratična dežela, v kateri je poleg kmečke najmočnejša socialdemokratična stranka, ki je pred leti z lahkoto preprečila poskuse fašistov, da bi se uveljavili v tej deželi. Kajti za stranko je stalo politično zrelo in svobodoljubno ljudstvo, ki pozna svoje krušne in kulturne potrebe in tudi samo o njih odloča.
Zunanje-politično Finska tesno sodeluje s skandinavskimi deželami: Šved sko, Norveško in Dansko, ki so vse resnično demokratične dežele, ki jih že dolga leta upravljajo socialdemokra-tične stranke s podporo malih kmetov.
V Finski je socialna demokracija močna stranka tudi v parlamentu.
Imenovanje nove uorave Delavske zbornice v Zagrebu
V novi upravi svobodne strokovne organizacije niso zastopane.
iš I /	Jj	V>	*
KouceU so&cuma
Člani uprave in plenuma Delavske zbornice v Zagrebu so pred tednom dni podali ostavke na svoja mesta, da s tem omogočijo normaliziranje prilik v tej delavski ustanovi, t. j. izvedbo volitev.
O ostavki uprave in plenuma Delavske zbornice sta bila takoj obveščana ban v Hrvatski banovini, dr. Šubašič in pa minister za socialno politiko.
Nato je ban dr. Šubašič, v čigar pristojnost spada Delavska zbornica v Zagrebu, dne 13. oktobra imenoval novo upravo in plenum, v katerem so izključno samo predstavniki takozvanega hrvaškega delavskega gibanja (HRS).
Kdaj in kako se nameravajo izvesti volitve v to ustanovo, bo stvar bana in nove uprave Delavske zbornice, ki se bodo, ker so pripadniki iste politične smeri, lahko sporazumeli. Izgleda pa, da bo stanje, ki se je ustvarilo sedaj, nekoliko dolgotrajnejše, ker bi sicer ne bila imenovana uprava in plenum, ampak komisar.
Svobodno delavske strokovne organizacije so za takojšnjo izvedbo volitev. Za volitve je bil tudi HRS, do nedavnega časa, ako pa je sedaj spremenil svoje zrelišče, je to seveda njegova za-
Kaj bo, kai bo . . .?	|
Koliko je ljudi, ki se vedno in neprestano česa boje. Ta se boji vse življenje razbojnikov in roparjev, oni požara, tretji prometne nezgode, četrti bolezni in tako gre vrsta dalje. V naših dneh pa se je vsem tem strahom pridružil strah pred vojno, ki jemlje nekaterim ljudem že kar vso razsodnost, Če se takemu človeku, ki vidi vedno vse črno, končno vendar enkrat uresniči strah in nastopi napovedana nezgoda, ni čuda, če potem pozneje še vedno bolj pogreva svojo pesem in še druge zastruplja s svojim: »Kaj bo, kaj bo? Boš že videl, da bo!« Tak človek čita o roparskem napadu bogve kje, pa že misli, da ga bo naslednjo noč doletelo isto, tak človek vidi oblaček na nebu, ipa že gleda v duhu, kako nastaja iz oblačka oblak, nevihta, grom in strela, hiša gori, povsod strah in trepet. Vse nič ne pomaga, če takemu človeku dopovedujemo, da je povsem odvet: ta velika skrb, ki spremlja marsikoga vse življenje. S tako črnogledostjo naravnost kliče nesrečo nase, ker pri vsem tem svojem strahu nikoli ničesar ne stori za svojo srečo. Sreča in nesreča ne prideta sami od sebe, marsikaj lahko tudi sami storimo za svojo usodo. In taki ljudje, ki se vedno sprašujejo, kaj bo, v resnici ravno nič ne mislijo, kaj bo potem. Mislijo namreč natanko vedno samo do tiste hude nesreče in niti za ped naprej. Če bi le malo pomislili naprej, pa bi izgubil strah za nje mnogo svoje moči in bi jih nič več notranje ne ubijal. Ravno človek, ki se česa boji, je potem nezmožen, da bi o čem sklepal, da bi se za karkoli odločil, saj se že v naprej boji vsakega koraka in tako najhitreje zabrede v nesrečo. Če se pa le česa loti, je pa vsak njegov korak le posledica strahu, člen več v verigi samih napak, ki morajo končno privesti v nesrečo.
Res je, da je včasih življenjska pot človekova kar sumljivo podobna ozki poti ob prepadu, v katerega lahko vsak hip zdrknemo. A če je že naša pot taka, si jo samo poslabšamo, če gledamo venomer navzdol, saj se nam lahko dogodi še to, da se nam zvrti v glavi in zares omahnemo v globino: (Zato ne smemo spadati k tistim, ki so vedno v črnih mislih in ki jim je kar bolj ljubo, če se zgodi po njih temnih napovedih kakor pa da so srečni. Nikoli se ne smemo trepetaje ustaviti ob misli: »Kaj bo .. .?«, ampak moramo pogumno iti še dalje, osvetliti in rešiti vprašanje in ga nato končnoveljavno odložiti. Nikoli ne smemo v temi iskati strahov, nikoli ne smemo takrat, ko smo prisiljeni hoditi po temnem gozdu, misliti ves čas samo na to, koliko ljudi je že bilo tukaj napadenih. Brezplodno je večno ustavljanje in postajanje pri premišljanju, kaj vse se lahko še pripeti. Zmaga vedno samo tisti,
ki je hraber in veder, ki ima luč v očeh. Če se pojavi kdaj na obzorju našega življenja oblaček, ki bi utegnil prinesti nevihto, potem' je sicer treba pregledati, če je strelovod v redu, a v ostalem je treba kar mirno počakati. —• Sleherni oblaček le ne prinese nevihte in če jo že prinese, saj ni vsaka strela namenjena ravno naši hiši.
Barve v stanovanju
Barve imajo velik vpliv na naše razpoloženje in zato je treba barve sten in opreme v stanovanju prav skrbno izbirati. Tu si mora vsak izbrati po svojem lastnem okusu, kajti barve ne učinkujejo na vsakogar enako. Kadar izbiramo barve za svoj dom, moramo tudi zelo paziti, kolibo izpreminja barve dnevna in umetna razsvetljava prostorov. Nekateri dele barve na dve veliki skupini, v vesele in resne, drugi pa v tople in hladne. K toplim barvam spadata rumena in rdeča v vseh svojih odtenkih, k hladnim pa modra in zelena. Kadar opremljamo dom, glejmo na to, da bodo barve sten in opreme med seboj skladne. Pri izberi barv pa moramo paziti še na marsikaj. Tako na pr. ne bomo vzeli za kak temačen prostor hladne, resne barve, ampak bomo vzeli rumeno barvo, ki použije najmanj svetlobe in zato prostore najbolj razsvetli. Zelena in modra barva pomirjata, zato sta prikladni za delovne in dnevne sobe, kjer odlično pospešujeta duševno-zbranost. Za spalnico pa bomo izbrali vedno zelo tople, svetle in nežne barve, da nam bo vedro in toplo, ko se zjutraj prebudimo.
Tega še v kuhinji ne veš!
Duh po čebuli odstraniš iz noža in rok takoj z mrzlo vodo. Če umiješ z vročo vodo, se duha ne znebiš.
Karfijola ostane lepo bela, če priliješ v vodo, v kateri jo boš kuhala, malo mleka.
Če hočeš imeti popolnoma bel jabolčni kompot, moraš jabolčne krhlje polagati v vodo, kateri si dolila malo limoninega soka.
Okus in barvo goveje juhe zboljšaš, če opečeš na štedilniku polovico čebule in daš v juho.
Peteršilj silno izboljša okus postnim juham in cmakam, a nikoli ne sme zavreti, ker zgubi potem ves okus. Drobno nasekljanega dodaj peteršilj vsaki jedi šele tedaj, ko si že odstavila.
Če hočeš zgostiti kompote, kreme in druge finejše jedi, moraš to storiti s krompirjevo moko, ki je niti ni treba prevreti,
Če nimaš za obračanje palačink posebne lopatke, lahko to napraviš s pokrovko navadnega lonca.
Krompir in vsaka zelenjava rabi za kuhanje mnogo več časa, če pristaviš v mrzli vodi. Če pa pristaviš krompir, fižol, kolerabo v vreli,, slani vodi, je vse mnogo hitreje kuhano.
deva, ki pa ne more vplivati na svoje-časne sklepe svobodnih strokovnih organizacij.
Vest o spremembi v zagrebški Delavski zbornici, ki so jo objavili hrvatski listi, je v toliko netočna, ker pravi, da je ban dr. Šubašič razrešil dosedanje upravo. V resnici je vseh 58 mandatarjev položilo mandate prostovoljno, tako da sta ostala za razrešiti samo še dva mandatarja.
Za smeh in kratek čas naj omenimo še pisanje glasila zelenih delavcev v Sloveniji, ki pravi, da so predstavniki svobodnih strokovnih organizacij v Zagrebu zagrešili izdajstvo, ker so položili mandate. Gospodom okrog zelenega glasila ni nikoli prav, pa naj napravijo svobodne delavske strokovne organizacije karkoli:	izdajstvo	je,	ako	so	v
Delavskih zbornicah, in izdajstvo je, ako se umaknejo iz njih.
Zaplenjen nemški parnik, ki je preskrboval podmornice
Angleške vojne ladje so izsledile in zajele nemški parnik »Cap Norte«, ki je plul iz Pernambuco v Braziliji pod švedsko zastavo in preslikanim imenom. Na ladji so bile znatne zaloge živil in 2500 ton nafte. Na podlagi tega skle-! pajo, da so zajeli ladjo, ki je preskrbovala nemške podmornice na odprtem morju z nafto in živili. Kakor izgleda, funkcionira angleška ogleduška služba v južnih srednjih ameriških državah izborno.
Nove 2rtve pomorske vojne
Nemška podmornica je torpedirala angleško ladjo »Heronspool« s 63 člani posadke, ki so se rešili. Francoska petrolejska ladja »Emil Piquet« pa se je na morju pričela goreti. Angleške vojne ladje pa so našle na minskem polju v severnem morju razbitine dveh trgovskih parnikov, o čijih posadkah manjka vsaka sled.
Delavski pravni svetovalec
Vajenec ob času mojstrove odsotnosti (Sevnica ob Savi)
Vprašanje: Moj sin se uči že 2 leti obrti prf mojstru, ki je sedaj vpoklican na orožne vež-be, ter hoče vsled tega sina odsloviti. Obrt pa vrši njegova žena naprej. Mojster ima tudi še enega vajenca, ki bo kmalu prost. Kaj naj storim?
Odgovor: Ce mojster vrši orožne vaje in ni obrti odjavil, nima nikakega razloga, da bi Vašega sina-vajenca odpustil. Ako bo to storil, bo moral sina odškodovati za vso škodo, ki mu bo nastala z izgubo učnega časa.
PREKLIC
Podpisana izjavljam, da so vesti, ki setn jih dne 9. junija t. 1. izrekla v pisarni »Podpornega društva žel. delavcev in uslužbencev« v Mariboru o gospodu Simonu Lorgerju neresnične.
Knezar Ana.
Židi beže iz Italije. V Italiji je do 31. avgusta t. 1. 8640 Židov, ki so italijanski državljani, vložilo prošnjo za izselitveno dovoljenje.
n_ •* - —  bb  vedno sveže in
Bučno 0lJGy dobro, nudi
tovarna bučnega olja,' Maribor, Taborska ulica *t. 7, pri mostu
|ll
L
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajn«
mani domača zavarovalna nsta> nova v Dravski banovini, M plodonosno delnja že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti.
Zavaruj« »a pogrebnino zdrava
oaebe obeh »polov od 17. do 70. leta do ■ajveč din 10.000-— in
l« doto mladoletne od 1. do Id. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovr-lenem 31. leto.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Hranilno in posojilno druStvo delavcev v Mariboru
reg zadruga z omejeno zavezo Fraitkopanova ul. 37 (v lastiti hlll) - Telef. 26-35
Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% °^n-5 °/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200’—
Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.