AKTUALNO VPRAŠANJE O preskrbi — ali določneje — o pomanjkljivostih preskrbe naših delavskih »redišč je bilo zadnja leta veliko govora. Sedanje široke razprave o družbenem standardu, o stanovanjih in podobno, so marsikje pustile v ozadju stvar preskrbe. Vendar Je prav to področje bistveni del življenjskih pogojev delovnega človeka. Organi OLO so že začeli pripravljati flradivo o preskrbi, ki na bodo posredovali na posebni seji OLO nekako konec marca. To pot ne gre zgolj za preskrbo, marveč za sklop vprašanj o razvoju kmetstva, o razvoju našega podeželja nasploh, o vlogi KZ in državnih posestvih b» še posebno o vlogi trgovine. V razčlembi posameznih področij stopajo v ospredje tri vprašanja. V prvi vrsti gre za pridelke, katerih Je Gorenjska močan proizvajalec (krompir itd.). Tu Je potrebno povečati hektarske donose in izboljšati kvaliteto. Drugo področje zaje- PRESKRBA ma pridelke, ki jih delno ali v celoti uvažamo, a imamo morda tudi sami pogoje za proizvodnjo. Da je temu tako, je dokazala plantaža breskev v Cerkljah in drugi nasadi v Poljčah itd. Tretje področje pa Je izrecno stvar trgovine. Sem sodijo pridelki iz Južnih področij — pomaranče, smokve, grozdje itd., ki pri nas ne uspevajo. Seveda bo treba vse to presojati skozi prizmo dinarja — rentabilnosti. Gre za skupno usmerjanje perspektive našega kmetijstva in trgovine s potrebami naših delavskih središč. Tako enotno, načrtno reševanje problemov preskrbe bo dalo dobre uspehe. Seveda Je odvisno, kako bodo to vprašanje reševali občinski ljudski odbori in koliko bodo k temu pripomogli vsi ostali organi in organizacije, ne glede na to, ali so posredno ali neposredno odgovorni za izboljšanje preskrbe prebivalstva. K. M. AKTUALNO VPSA* V Gasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko ^°XII., ST. 16 — CENA DIN 10.— KRANJ, 27. FEBRUARJA 1959 O predlogu dri žbenega načrfa občine Kranj ŠE BESEDA VOLIVCEV Kje so investicije najbolj potrebne? še skoraj mesec dni manjka do pomladi — po koledarju — dejan-L______ sko pa je že tu o družbenem načriu Tudi v Kranju, kot drugod po Gorenjskem, Je bilo zadnje mesece deva prvi predlog, celo povečala Precej govora o družbenem standardu. Na marsikaterem sestanku in skoraj za polovico (za 46 odstot- P°svetovanJu so ugotavljali, da se postavlja vidno v ospredje človek, kov!) in dosegla kar 2.948 milijo- . avec 8 svojimi potrebami. Izboljšanje življenjskih pogojev ljudi Je nov dinarjev. Predvidena je rekon- "es zelo nujno, ne socialno, marveč prvenstveno gospodarsko vpra- strukcija v »Iskri«, Tiskanini, v anJe. Da Je to res, je pokazal lanski primer, ko se delovna storilnost Inteksu, Savi itd. Z rekonstrukcija- •P'oh n\ premaknila naprej, kot Je bilo predvideno z družbenim načr- mi naj bi začeli tudi v Opekarni toni, i ^Zato je letos predvidena temelji-Prelomnica. Sindikalne organi-*ac'je so se ste Cimveč razpoložljivih sred-ll , J1° v korist hitrega izboljšanja lvlJenjskih razmer. povsod zavzele za to, Toda prvi osnutek predloga letošnjega družbenega načrta kranjske občine ne vsebuje dovoljnih sprememb v tem smislu. Celo obratno! Vrednost investicij v gospodarstvu naj bi se, kot predvi- 11. marca posvet o proizvodnosti ra Kra»J. 25. februarja u Je bila danes popoldne skup- 9 Plenarna seja Občinskega odbo-P*- in Občinskega komiteja Razpravljali so JJ*In»kem družb tj£nJ.e ^il Pri i i. i letošnjem enem načrtu in občine. Namen sestan- seznam ! Je preden bo Pravlja! ljudsk problemi na-o njem raz-odbor in volilci. V petek se bodo začeli tudi zbori volilcev, ki morajo biti končani do prihodnje srede. Hkrati je sekretar ObKZKS Bal-do Bizjak obvestil navzoče, da bo 11. marca razširjeni plenum Občinskega odbora SZDL, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih proizvodnosti v podjetjih. Plenuma se bo udeležilo okoli sto ljudi iz podjetij in političnih organizacij, -k Stražišče, v tovarni IBI in v Špiku. Vsako od teh investicij predlagatelji ekonomsko utemeljujejo s potrebnimi številkami in odstotki, iz katerih je razvidno, da se bo vloženi denar res kaj kmalu vrnil s povečanim gospodarskim uspehom. Vendar pa se tu vsiljuje vprašanje, če je skupna vsota predvidenih investicij v gospodarstvu v pravilnem razmerju z ostalimi izdatki. Ta misel se še posebno vsiljuje ob ugotovitvi, naj bi z letošnjimi investicijami že uresničili 82,8 % predvidenih investicij po perspektivnem petletnem načrtu. Se pravi, da smo odšli daleč prek predvidenega načrta, odskočili namreč v korist tovarn in razširjanja proizvodnje. Prav ta odskok pa hkrati pomeni tudi odskok v škodo proizvajalca, delavca. To pa je važno vprašanje in ob njem bi se prizadeti morali resno zamisliti. Predloženi načrt bo še teden dni v razpravi. O njem bodo lahko razpravljali volivci, proizvajalci, sami ustvarjalci teh sredstev. Njihova beseda bo upoštevana. Predviden je čas, da bodo tehtne predloge ,n pripombe volivcev načrtno vsklj-jevali, pretresali in kolikor se bo pokazalo, da so v skupnem interesu, t,udi upoštevali pri končnem sestavljanju in sprejemanju načrfa. Zato je končna beseda volivcav izredno važna. K. M. Tržič, 26. februarja Včeraj je bil v Tržiču širši politični aktiv. Na dnevnem redu sta bili dve važni vprašanji: politične in gospodarske smernice in neposredne naloge v zvezi z letošnjim družbenim načrtom občine. V uvodnem govoru je sekretar Občinskega komiteja ZK Zdrav io Tomažin pojasnil glavne značilnosti v razvoju tega kraja in omenil nekatere pozitivne in negativne pojave v družbenem življenju. V imenu Glavnega odbora SZDL Slovenije je o važnejših političnih nalogah govoril tudi Franc Kimovec-Ziga. Razprava je bila zelo živahna. Ko so razpravljali o predlogu letošnjega družbenega načrta in o neposrednih nalogah za njegovo uresničenje, so predvsem ugotavljali, da bo treba široke pomoči in enotnega sodelovanja vseh gospodarskih in družbenih organizacij. Naloge so izredno važne in neodložljive. Zlasti, kot so poudarjali, je treba racionalno usmerjati gradbene zmogljivosti, da bi ne ogrožali uresničenja nujnih del za .z-boljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. V petek, 27. februarja bo o predlogu družbenega načrta razpravljal Občinski ljudski odbor. K. M. S seje sekretariata QK LMS Krgnj Nove plače za vajence Jesenice bc do dale samostojno brigado za zvezno delovno akcijo - Stimulacija vajencev t kritičnih poklicih Na zadnji, petkovi seji sekretariata Okrajnega komiteja LMS Kranj so govorili o razrezu plana za zbiranje prijav za zvezno mladinsko delovno akcijo Niš—Para-čin in o nagrajevanju vajencev v kritičnih poklicih. Za prvo, kmečko brigado, ki bo odšla na delo 20. aprila in bo ostala na gradbišču dva meseca, se bodo preko OZZ Kranj zbirale prijave po kmetijskih zadrugah. — Kranjska občina naj bi dala 46 bri sprejemati, bo treba upoštevati nov predlog za osnovne plače vajencev, ki ga je izdelal CK LMS Ljubljana. Po tem predlogu naj bi vsi vajenci, brez razlike, v katerem po- klicu delajo, dobili v prvem letu 3000 dinarjev plače, v drugem 4500 dinarjev in v tretjem letu 5500 dinarjev. A. T. Zadolžitev Svete potrošnikov smo imeli že za delo svetov oziroma da bodo gadirjev, radovljiška 10, jeseniška Pred leti- Toda le malokdo je za uspeh ali neuspeh morali od- p slti ljudski odbor Kranj je na zadnji skupni seji sprejel zazidalni načrt južnega dela Zlatega Kaij3' ^ 9a Je Izdelal projektant ing. arh. Jože Kranjčič. Tu bodo ie letos zgradili 382 stanovanj. 0 °o Izgledalo novo naselje s petnadstropnimi stanovanjskimi bloki, nam kaže fotografija mak 6, blejska 8, bohinjska 7, tržiška 8, škofjeloška 27, železniška 9 in žirovska 4. Druga brigada bo enomesečna in jo bodo sestavljali srednješolci iz Kranja (80 brigadirjev) in iz Škofje Loke (60). Tretjo brigado — tudi srednješolsko -bo dala v celoti jeseniška občina, četrta brigada pa bo kmečko-delav-ska in bo delala dva meseca. Razrez predvideva zanjo za Bled 15, za Bohinj 2, za Radovljico 20, za Kranj 40, za Tržič 30, za 2iri 5, za Železnike 5 in za Skofjo Loko 15 brigadirjev. O problematiki vajencev je Okr. komite LMS že razpravljal. Kaže, da je stanje res kritično, zlasti z vajenci v tako imenovanih kritičnih ali deficitarnih poklicih (kovači, urarji, zlatarji, zidarji, sodarji, krovci, kamnoseki, peki itd.). V 18 urarskih obratih na Gorenjskem je n. pr. samo en vajenec in prav tako v šestih zlatarskih. Za ta dva poklica je značilna izjava, ki morda zadene v bistvo težav glede pomanjkanja vajencev v urarstvu in zlatarstvu, da namreč vajenec v prvem letu naredi na orodju več škode kot pa koristi v vseh treh letih. V novih tarifnih pravilnikih, vedel zanje. Ker niso našli prave govarjati pred samimi potrošniki. Sa večje upanje v uspeh teh novih organov pa so vsestranske Na zadnjih zborih volivcev smo izkušnje samoupravnih organov, oblike dela, zvodeneli in so skoraj povsod ostali na papirju. volili nove člane v Svete potrošnikov. Pri nas na Gorenjskem smo pri tem šli na zelo demokratično obliko — na .ie-posredne volitve. Na ta način vsak volivec ve, koga je izvolil v ta organ in mu bo lahko dajal vspodbude za delo, pripombe in podobno. Druga oblika, ki (za razliko od nekdanjih svetov), precej obeta, je tudi veliko število teh organov. V občini Kranj je 25 ki so se v zadnjih letih razvili malone na vseh področjih. Ko smo ustanavljali prejšnje svete potrošnikov, smo imeli šele prve, borne izkušnje delavskih svetov v podjetjih. Delo svetov je zelo bogato in pomembno. Gre za družbeno kontrolo. Da je tu tak organ potreben, kažejo tudi mnogoštevilni prekrški in druge objektivne in subjektivne slabosti. Tudi mnoge intervencije in administrativni svetov za določene stroke pri posegi bi ne bili potrebni, če bi trgovinskih in obrtnih podjetjih organ družbene kontrole pravo-ter 10 takoimenovanih teritorial- časno, ne le opozoril, ampak tudi nih svetov v okviru krajevnih pomagal odstraniti posamezne te-uradov. Skupno je torej 35 sve- zave in slabosti, tov, v katere so volivci izvolili Najvećje optimistično upanje v 215 članov od tega 118 moških ^ noVih organov pa je ise-in 97 žensk. kakor legitimacija, ki so jo čla- Tudi odnos organov ObLO do nom teh svetov dali sami volivci, teh svetov je zdaj drugačen. Pra- Zavest, da gredo na delo v prid vila namreč določajo, da mora naših skupnih koristi, in da bo-Svet za blagovni promet najmanj do morali volivcem tudi poročati enkrat letno predložiti zborom o svojih prizadevanjih in uspe-volivcev poročilo o delu svetov hih, je vsekakor velika moralna potrošnikov. To obvezuje upravne zadolžitev. makete ki jih bodo podjetja kmalu začela organe, da se bodo bolj zanimali K. M. V Beogradu so začela v ponedeljek pogajanja za novi trgovinski sporazum in ureditev plačilnega prometa ter drugih finančnih vprašanj med Jugoslavijo in Švico. Po poročilih, ki so prispela v ponedeljek v London, je v spopadih s policijo in kolonialnimi četami na jugu Njase padel en Afričan, kakih 50 jih je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo kakih 30 ljudi. Poročajo tudi, da je prišlo do novih demonstracij tudi v severnih krajih Protektorata. V Nikosiiji so v torek objavili, da je razveljavljen odlok o izgonu etnarha Makariosa in ostalih ciprskih politikov s Cipra. Etnarh Makarios se bo vrnil na Ciper po triletnem izgnanstvu. Na Cipru so hkrati ukinili cenzuro tiska ter razveljavili ukrep o omejitvi prostega gibanja, pa o tem, da lahko obdolžence pridržijo v zaporu brez sodne obravnave, ter o izvršitvi smrtne kazni. Afriški delavci, ki gradijo hidroelektrarno v Rode-ziji,,so v torek začeli stavkati. Delavci zahtevajo zvišanje mezd za domačine, ki delajo pod zemljo. Na železniški postaji v Neaplju, kjer železničarji stavkajo, da bi dosegli zvišanje plač, so v torek nastali incidenti, v katerih je bilo ranjenih 13 ljudi. V Tokiu so v torek objavili, da je Japonska kupila od Velike Britanije jedrsko električno centralo z ja-kOstjo 150.000 kW. Centralo bodo postavili v začetku poletja v neki vasi, oddaljeni od Tokia 80 milj. V Bandungu so nastale te dni velike poplave. Raz, dejanih je bilo 300 hiš. Kakor poroča »Al Ahram«, bo šolska in univerzitetna mladina v ZAR pomagala graditi več namakalnih objektov na Sinajskem polotoku. Mladinske delovne brigade bodo gradile tudi Asuanski jez. V dobro poučenih krogih napovedujejo, da bo Daag Hammarskjold prihodnji mesec potoval v Sovjetsko zvezo. Zdaj se s sovjetsko delegacijo v OZN razgovarjajo o podrobnostih tega obiska. Sodijo, da se bo Hammar-skold ustavil v SZ, ko se bo vračal s poti po deželah na Daljnjem vzhodu. Etnarh Makarios je v razgovoru s sodelavcem »Dailv Heralda« izjavil, da je pripravljen prevzeti posle predsednika ciprske republike, če bi mu jih zaupali. Pravi, da nima političnih ambicij in da bi storil to v prepričanju, da so ciprskemu ljudstvu potrebni njegovi nasveti vsaj na začetku nastajanja neodvisne republike. Glede bodočih mednarodnih obveznosti pa je dejal, da bi želel da bi imel Ciper prijateljske stike z vsemi deželami, da pa se ne bi povezal s pakti ne v Evropi ne na Bližnjem vzhodu. Rudarji v premogovnem revirju Borinage v jugozahodni Belgiji so se začeli v sredo vračati na delo. ker je bila 10-dnevna stavka po kompromisu med sindikati, vlado in delodajalci proglašena za končano. Delavske zahteve po odgoditvi odredbe, po kateri naj bi do začetka prihodnjega leta zaprli nerentabilne premogovnike, oblasti niso sprejele, pač pa so dobili sindikati zagotovilo, da bodo do konca leta vsi odpuščeni delavci zaposleni v novih industrijskih podjetjih. Do nove zaposlitve so se država in delodajalci obvezali, da bodo odpuščenim rudarjem plačevali mesečno podporo v znesku 90 odstotkov njihovih sedanjih plač. Generalni delegat francoske vlade v Alžiriji Deluv-rier je bil en dan na inspekciji francoskih čet v Oranu in Uarseniju. Tik pred prihodom v Oran je francoski železniški konvoj, s katerim je potoval, zavozil na mino, ki so jo postavili alžirski borci. Stroj je zletel v zrak. Trije železničarji so bili ranjeni. Francosko poveljstvo v Alžiriji je objavilo, da je prišlo v sredo zahodno od Constantina do manjših spopadov med francoskimi in alžirskimi oddelki. LJUDJE IN DOGODKI PREBIJANJE LEDU IZDAJA CP »GORENJSKI TISKi / UREJUJ! UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV »Izvidnik — ne posredniki« — Tako je sam Macmillan vzdržno ocenil svojo vlogo v moskovskih razgovorih. Nasploh je bil britanski ministrski predsednik pred odhodom v sovjetsko prestolnico zelo skromen v svojih napovedih. — Skromnost je sicer vedno lepa čednost, toda tokrat je menda Macmillan računal dalje: v primeru neuspeha ne bi imel dosti zgubiti, vsak uspeh pa bo naletel na širok odmev. Ni dvoma torej, da si britanski premier kljub skromnim napovedim le precej obeta od tega obiska. Predvsem se zdaj ministrski predsednik Velike Britanije pojavlja v vlogi glavnega zastopnika v neposrednih razgovorih s Sovjetsko zvezo. To je vsekakor vloga, po kateri britanska diplomacija nenehno hrepeni, odkar sta jo moč in vpliv ZDA potisnila na drugo mesto v zahodnem taboru. Naključje, ki je prav v tem času privezalo na bolniško posteljo glavnega planerja zahodne politike — ameriškega zunanjega ministra Dullesa in iz katere se bo spričo neozdravljive bolezni le težko izvlekel, je še močneje poudarilo Macmillanov obisk. Vsak uspeh bo torej znatno okrepil Macmillanov vpliv znotraj Velike Britanije, kar mu bo prišlo precej prav pred bližnjimi volitvami. Okrepila pa se bo tudi vloga Londona v zahodnem taboru, zlasti če bo njegov ministrski predsednik prinesel v ostale zahodne prestolnice novo, sveže in koristno gradivo z moskovskega političnega izleta. Macmillan Je menda tudi v drugih pogledih najbolj prikladna osebnost za takšno »izvidniško« potovanje in to ne samo za Zahod, marveč tudi za Vzhod. Najnovejše pobude za spremembo zahodnih stališč so pokazale, da v posameznih zahodnih prestolnicah zelo različno gledajo na mednarodni položaj In na ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti za sporazumevanje z Vzhodom. Adenauer Je kot po navadi še vedno najbolj trmoglav. — Tokrat se mu pridružuje tudi francoski predsednik de Gaulle, čeprav Iz čisto drugih razlogov. Macmillan in londonska vlada sta na drugi strani tega spektra kot tista stran, ki se najbolj poteguje za realno obravnavanje odnosov z Vzhodom. Amerika je sicer dolgo časa bila na malone prav tako nepremičnih stališčih kot Bonn, vendar se je v zadnjem času precej otajala, tako da Je celo »togi« Dulles prepričeval Adenauerja v potrebo popuščanja. Macmillan je torej tista osebnost na Zahodu, ki lahko razmeroma najlaže najde skupni jezik z voditelji SZ. In Macmillan se je, kot kažejo njegove izjave v Moskvi, temeljito potrudil, da bi našel naj- bližji stik s svojimi gostitelji. Sklicevanje na »nekdanje vojno tovarištvo«, na »skupaj prelito kri«, na »junaški Stalingrad« kakor tudi zelo laskava priznanja razvoju in uspehom SZ (»Tempo in kvaliteta vašega napredka sta res presenetljiva in v zgodovini, kolikor mi je znano, ne najdemo nekaj podobnega«) — vse to naj bi odprlo vrata Macmillanovim diplomatskim namenom. Tudi Hruščev je našel prijazne In laskave besede za svojega gosta, tako da celotni obisk doslej poteka v nenavadno prisrčnem ozračju. Nekdo bi se lahko upravičeno vprašal, kako to, da sta ti dve državi že več ko 10 let zapleteni v srdito hladno vojno. Ni dvoma, da ima Macmillan precej osebnih interesov in ambicij, da bi uspešno zaključil svoj obisk v Moskvi, prvi, ki ga je kdaj-koli napravil šef britanske vlade Sovjetski zvezi v mirnodobskem času. Toda objektivno takšni napori le služijo ublaževanju nasprotij med obema blokoma, uglajeva-nju in reševanju spornih mednarodnih vprašanj in s tem utrjevanju miru v svetu. Čeprav ni treba pričakovati senzacionalnih rezultatov z moskovskih razgovorov, bodo ti nemara le —kot je izrazil upanje sam Macmillan — »prebili led« v zamrznjenih odnosih med Vzhodom in Zahodom. MARTIN TOMAZIČ kratko, vendar zanimivo NA VRŠIČU JE ŽIVAHNO Letošnja zima je marsikomu ugodila, mnogim pa je prizadejala mnogo težav. Bled, Bohinj in Kranjska gora so ostali brez snega in tako rekoč skoraj brez gostov. Zato pa je toliko večji naval na naše više ležeče postojanke. Komna, Pokljuka, zlasti pa Vršič so bili komajda kos vsem gostom. Posebno na Vršiču, ki je pravzaprav prevzel vlogo Kranjske gore, le da je brez žičnice, je že vso zimo naval. Tu so trenutno najugodnejše snežne razmere. Prejšnji petek so samo v Erjavčevi koči postregli ljudem z več kot 150 kosili. Podobno je bilo v soboto. Mnogi pa so imeli jedila s seboj in so si v koči postregli le s čajem in podobnim. Tudi Ti-čarjev dom je bil poln. Zal pa je Poštarska koča, ki bi lahko nudila mnogim zavetišče, zaprta. -k ZLATA POROKA V TUHINJU Anton Korošec in žena Jožefa iz Hribovske vasi pri Smartnem v Tuhinjski dolini sta pred kratkim praznovala zlato poroko. — Oba sta še čila in zdrava, od 13 otrok pa se jih je še 6 udeležilo zlatega jubileja. Zadnja zlata poroka v Tuhinju je bila pred šestimi leti. NAJVEČ MLEKA IZ ZALOGA Za pravilno in redno preskrbo industrijskih središč z živili so letos kmetijski proizvajalci prešli na pogodbeno proizvodnjo. Zlasti je to pomembno za tiste potrebščine, ki jih potrošniki rabijo dnevno sveže (zelenjava, mleko itd.). Na področju Zadružne mlekarne Kranj bo skupni odkup mleka v letu 1959 dosegel 4,545.000 litrov po že zaključenih pogodbah. Največ mleka, in sicer 485.000 litrov so s pogodbami obljubili zadružniki iz Zaloga. Sledijo zadružniki iz Na-kla s 465.000 litrov, Zabnice s 460 tisoč, Vokla s 380.000, Cerkelj s 370.000 litri mleka itd. -1. c. TUDI GASILCI V MOSTAH OBRAČUNALI Gasilsko društvo v Mostah pri Komendi je brez dvoma eno naj-marljivejših na našem podeželju. Občnega zbora so se udeležili vsi člani. Zadali so si nalogo, da bodo nabavili sireno, udejstvujejo se pa tudi na prosvetnem polju. Zdaj pripravljajo Marjana Marinca Komedijo o komediji, ki jo bodo uprizorili v dvorani osnovne šole. Z. OGROŽENE LEPOTE KAMNIŠKE BISTRICE Obrežje Kamniške Bistrice, ki bi moralo biti vsaj v bližini Kamnika prirodni park, je žal na mnogih mestih spremenjeno v smetišče. Vrbe in drugo grmovje neusmilje-no izsekavajo. Vodomci, ki so včasih gnezdili ob obrežju, so se preselili drugam, ker nimajo več va:-nega zatočišča. Tudi tu bi morali pokazati boljši odnos do narave, vrbe pa bi v korist našega čebelarstva sploh morali zaščititi. FOTO-KLUB TUDI V 2IROVNICI Pred kratkim je bil na Osnovni šoli v Žirovnici ustanovni občni zbor Foto-kluba Žirovnica, za kar ima največ zaslug Foto-kino klub Javornik. Na občnem zboru so sklenili, da se bo njihov klub imenoval »Foto klub dr. Franceta Prešerna, Žirovnica«. V svoje vrste bodo pritegnili čim več članov, predvsem mladine, sodelovali n-do z ostalimi organizacijami, kupili najpotrebnejše rekvizite itd. -an NESREČE Obtožu/oče številke , < A| PLAČAMO Gre za preprosto ugotovitev, da je število zdravniških hišnih obiskov samo na področju ZD Jesenice v zadnjem času z vso naglico začelo rasti čez št. 10.000! Ali se ob tem ne sliši smemo, da je bilo v vseh štirih letih okupacije enemu izmed jeseniških zdravnikov treba opraviti v celem le dva (ni pomota! Reci in piši: dva!) pregleda na domu v nočnem času? Zdaj pa v enem samem letu (1958) kar 13.666 pregledov (proti 5604 v letu 1957)! To se pravi z drugo besedo, da je vsak izmed zdravnikov jeseniškega ZD opravil povprečno 559 pregledov na domu v letu 1958 (leto prej 534). Te številke so občutno previsoke. Ilustrirajo pa jih takile primeri: V poznih nočnih urah pride zdravnik na dom in pregleda domnevnega bolnika. Zdravnik ugotovi, da bi popolnoma zadostovala tableta aspirina in da je bil torej njegov pregled nepotreben. Tedaj se pa zavarovanec nenadoma čisto zdrav vzpne na ležišču in pouči zdravnika o svojih pravicah: on plačuje prispevek za socialno zavarovanje in prav noben človek se ne sme vznemirjati zaradi tega, če kliče zdravnika na dom. Vseeno, če obolenje ni nevarno. Kaj to koga briga? Saj je zdravnik vendar zato plačan! Ob devetih zvečer prinese mati otroka v ambulanto, kjer čaka še nekaj pa- cientov na pregled. Ko ji sestra to razloži, zamahne z roko: »Nič zato, ko bo zdravnik tu končal, naj pride na dom. Tu je moj naslov.« Da bo potem pregled vsaj trikrat, če ne večkrat, dražji, je prav nič ne moti, »saj plačamo«. Oh da, plačamo. Toda prav takrat, ko mi za prazen nič kličemo zdravnika na dom, se je lahko nekje zgodila huda nesreča, lahko se je komu razlil slepič, lahko je prav blizu nas bolnik, ki res potrebuje zdravnika, pa ga ne more priklicati in tisti naš večni »saj plačamo!« plača on z življenjem. Evo primera: Štirinajstleten fant je nekaj dni bolehal. Vendar se staršem ni zdelo potrebno klicati zdravnika. Ko pa se mu je stanje nenadoma poslabšalo, so ga poklicali. Čez šest ur je prišel in odpeljal fanta s seboj v bolnico. Ekipa zdravnikov, ki se je trudila okrog njega, mu ni več mogla rešiti življenja. V tekmi s smrtjo so bili za nekaj ur prepozni. Pač zato, ker obiskuje zdravnik bolnike po vrsti, kakor ga kličejo in ker so ga pred dečkovimi starši klicali taki, ki pač »plačujejo«. Navsezadnje se mora človek res vprašati: kolikokrat bi klicali zdravnika, če bi ga morali plačati iz svojega žepa? In zakaj ljudje ne morejo razumeti, da gre vse to pretirano izrabljanje zdravniških uslug na njihov račun, ki za res plača DZSZ, toda v njihovo škodn? Kolikor bolj bomo vztrajali pri pravicah za svoje »plačevanje«, toliko pozneje bomo dobili nov zdravstveni dom, nove zdravstvene postaje, nove ambulante! Pa je tu še druga stran: recepti in zdravila. Prebivalci jeseniške občine so v letu 1957 pojedli in popili za 27,192.965 dinarjev zdravil, samo v prvem polletju leta 1958 pa za 21,284.642 din. Če to Številko podvojimo, dobimo za zadnji dve leti okroglo vsoto 70 milijonov dinarjev! In naj reče kdo kar hoče: dobršen del tega denarja je bil vržen proč. Doma se valjajo komaj načete stekleničke z zdravili, v škatlicah s tabletami manjka komaj po nekaj kosov — vse to čaka, kdaj bomo to drago stvar vrgli na smetišče. Morda pri tem greše tudi zdravniki, zlasti mlajši (eden izmed njih je n. pr. v I. polletju 1958 predpisal na en pregled povprečno 2,06 receptov), kar pa je spet posledica groženj, ki so v navadi med zavarovanci: »Če mi Vi ne napišete zdravil, mi jih bo pa XY«. Stroški za gradnjo novega zdravstvenega doma na Jesenicah bodo znašali okrog 115 milijonov dinarjev. Z nekaj več uvidevnosti pa bi lahko zavarovanci do takrat, ko bo zgrajen, prihranili denar za opremo, za katero zdaj res še nihče ne ve, od kod naj bi jo finansi-rali. SE O TRAGEDIJI NA STORZIČU Kaj je ugotovila gorska reševalna služba? V zadnji številki »Glasu Gorenjske« smo poročali o bratih Vinku in Francu Zupan iz Kranja, ki sta se pretekli teden na Storžiču smrtno ponesrečila. Ker pa so začeli nepoučeni ljudje nesrečo napačno tolmačiti, bomo posredovali nek3j pojasnil Gorske reševalne službe iz Kranja. Vinko Zupan se je z mlajšim bratom Francem odpravil na Stor-žič v torek, 17. februarja. Čeprav so vzponi na gore v zimskem času zelo tvegani, ga podvig ni skrbel. Bil je član alpinističnega odseka pri PD Kranj in preden je odšel k vojakom, se je bil izuril v lažjem plezanju in zimskih vzponih. Brata sta hotela doseči vrh Storžiča po poti preko Škarjevih peči. Ker je bil Dom pod Storžičem zaprt, sta prenočila v stari koči. Naslednji dan sta krenila proti Skarjevim pečem. Sled je bila dobro vidna do konca ostrega grebena, ki leži na-kako 100 metrov pod vrhom Storžiča. Od tu dalje je bil greben pokrit s trdo ledeno plastjo, na kateri so slabo prijele celo dereze reševalcev. Tu je bilo nenadoma tudi konec doslej dobro vidne sledi. Reševalci sklepajo, da je Vinko nameraval premagati ledeno strmino, a mu je pri tem spodrsnilo in je strmoglavil po vzhodni st; n Storžiča. Njegov mlajši brat, ki je čakal na začetku strmine, o čemer je pričal močneje steptan sneg, je izgubil razsodnost. Spustil se je v žlebič, ki pada od tu na vzhodno stran in se konča v približno 70 metrov globokem prepadu, kamor je zdrknil Vinko. Po nekaj kora- V MARCU SEMINAR ZA DELAVSKO MLADINO V petek, 20. februarja se je prvič sestala komisija za ideolo-ško-politično delo pri Občinskem komiteju LMS Kranj. Na posvetovanju so sestavili program dela za letošnje leto. Pripravili bodo več zanimivih predavanj, priredili seminar za delavsko mladino in skušali formirati stalni aktiv predavateljev iz mladinskih vrst. Ker je seminar za delavsko mladino trenutno najbolj potreben, so sklenili, da se bo začel že v marcu. Zanj so tudi že izvolili vodstvo. rr MLADINA V PODNARTU Novi odbor osnovne organizacije LMS Podnart je na nedavni seji razpravljal o nekaterih mladinskih problemih v Podnartu in okolici. Ugotovili so, da je družabno življenje v Podnartu v zadnjem času zelo razgibano, popestrili pa ga bodo še s kulturnimi programi. Za 8. marec — Dan žena, 20. april — 40. letnico SPJ in SKOJ in za 25. maj — Dan mladosti bodo pripravili svečane proslave. Z. P. ZA BOLJŠO PREHRANO Družbena prehrana je v Kamniku pomanjkljiva. V Domu je kapaciteta že davno prekoračena, saj ima na hrani 250 abonentov in ne more sprejeti nobenega več. V mestu dobi prehodni gost hrano samo še v dveh restavracijah, ki imata tudi že dovolj abonentov. Novi abonenti tavajo od menze do menze in moledujejo, da bi jih sprejeli na hrano. Pri gradnjah novih občinskih blokov bi morali misliti tudi na potrebe družbene prehrane in v spodnjem delu mesta odpreti večjo menzo. ZBOROVANJE PEDAGOGOV V JARŠAH Prosvetni delavci kamniškega in domžalskega okoliša so imeli v s.-boto zborovanje v dvorani kulturnega doma v Jaršah. Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje pedagoškega svetnika Vladimira Cvetka, direktorja zavoda za napredek šolstva. Govoril je o reformirani šoli. VEC OMARIC! Na občnem zboru organizacije Rdečega križa, ki je bil preteklo nedeljo v Mošnjah, so precej govorili o potrebi po novih omaricah za prvo pomoč, ki jih je občutno premalo. Najbližja ambulanta pa je 6 km daleč — v Radovljici. zu-an kih se žlebič močno nagne,- tu je tudi mlajšemu bratu spodrsni'o Strmoglavil je za bratom v globino. Reševalci so ugotovili, da st3 brata po 70-metrskem navpičnem padcu drsela in padala preko sko kov in ledenih grap še približno 700 metrov. Reševalna akcija je odšla na Storžič v petek, 20. februarja ob 9.15 uri, ponesrečenca pa so našli v soboto ob pol devetih dopoldie. Ležala sta v upadnici centralne grape približno 800 metrov od kraja, kjer sta spodrsnila. Dr. Sonja Mejak je na kraju nesreče ugoo-vila, da sta se ponesrečenca ubUa že pri prvem 70-metrskem padru. Reševalno akcijo je vodila postaja Gorske reševalne službe Kranj, sodelovali pa so tudi štirje tržiški reševalci. Tragedijo, ki se je odigrala v strminah Storžiča, je povzročila nepopolna gorska oprema obeh bratov. To poročilo naj bo pojasnilo o nesreči, hkrati pa svarilo vsem ljubiteljem planin, da ne bodo hodili na gore pomanjkljivo opremljeni. USODNO TRČENJE V KAMNIKU V nedeljo ob pol osmih zvečer je na Titovem trgu v Kamniku nasproti kavarne osebni avtomobil, ki ga je vozil A. P. iz Domžal, trčil ob kolesarko T. S., delavko tovarne Stol na Duplici. Kolesarka je obležala z zlomljeno nogo in drugimi hudimi poškodbami in so jo takoj pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Nesreča, ki se je pripetila na najožjem delu ceste ob poledici, nas opominja na skrajno pazljivost. V kratkem bo ves promet med Ljubljano in Celjem usmerjen čez Kamnik, nepregledni ovinki skozi Kamnik pa bodo Ob premajhni pazljivosti stalna nevarnost za prometne nezgode. S seie U O Goreniske turistične zveze PRED LETNO KONFERENCO OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ V sredo, 25., februarja je bila v Kranju seja Upravnega odbora Gorenjske turistične zveze. Razpravljali so o investicijah v turizmu in gostinstvu v tekočem letu, o pripravah na letošnjo turistično sezono in o turističnih taksah v letošnjem in prihodnjem letu. Prvenstveno »ste jekte bodo začeli graditi turistične in gostinske ob-tovr 23 ^atere so načrti že izgo-je Jer»i in ki obetajo v najkraj- casu čimveč koristi. l96gVesticijski program za 1959. in or j '6^° Predvideva naslednje y ad-nje in adaptacije: Dom na Kr- ivcu, restavracija Pošta v Tržiču, Razor hotel p "ui v Kranjski gori, hotel tel P Jesenice' camping Lesce, ho-Pod Voglom, hotel Jezero Bo-h\k kopaIišče na Bledu, Park ho-B'ed, hotel Jelovica — depan-r^a Mežaklja, hotel Lovec na in hotel Loka v Skofji Loki. Za in hotel Loka " 216 milijonov dinarjev, od te- bili „°menJene gradnje bodo pora-9a bo i,. — prispevala republika 68 ml-Jonov, OLO Kranj 61 milijonov in Dc«iski ljudski odbori 87 milijo-0v dinarjev. Gradnje v letu 1960 pa bodo veljale 123 milijonov dinarjev. Upravni odbor pa se s celotnim investicijskim programom le ne strinja. Gre namreč za adaptacijo hotela Razor v Kranjski gori. Predračun adaptacijskih del znaša 60 milijonov dinarjev. Vsako razmišljanje o takšnih nesmotrnih turističnih investicijah je povsem odveč. S to adaptacijo si konec koncev kranjskogorsko gostinstvo ne bo posebno opomoglo. Upravni odbor meni, da bi bilo rentabil-neje usposobiti ta gostinski objekt le z najnujnejšimi adaptacijskimi deli, ki bi morda veljala največ 10 milijonov dinarjev, ostalih 50 milijonov pa bi prihranili kot osnovni del sredstev za gradnjo sodobnega in ustreznega gostinskega obrata. Cemu slavospevi kranjsko- gorskemu turizmu in žičnici na Vitranc, ko pa ves okoliš nima gostišča, ki bi ustrezalo turističnim perspektivam Kranjske gore. Tudi o pripravah na letošnjo turistično sezono je upravni odbor GTZ že večkrat razpravljal. Uresničevanje programa GTZ poteka v redu. Medtem je bil natisnjen cenik gostinskih uslug in razposlan raznim domačim in tujim turističnim agencijam. Enako velja tudi za turistični propagandni material. Doslej je bilo razposlano turističnim agencijam preko 200.000 prospektov. Prospekt Gorenjske in barvni prospekt Bleda bosta razposlana v nekaj mesecih. Upravni odbor GTZ se je to pot še posebej pomudil ob problemu preskrbe gostinskih organizacij s prehrambenim blagom. Z uredbo, ki prepoveduje gostinskim obratom odkupovanje prehrambenega blaga neposredno pri privatnih proizvajalcih, temveč preko posrednika — kmetijskih zadrug — bodo zašli mnogi, zlasti večji gostinski obrati v hudo stisko. V zlasti tež- kem položaju so se namreč znašla nekatera gostinska podjetja v Bohinju. Praksa je pokazala, da so se kmečke zadruge zelo slabo odrezale. Dejavnost teh zadrug je usmerjena drugam, predvsem v lesno gospodarstvo, zato očividno nimajo pravega zanimanja za kupčeva-nje z živili. Vsekakor je to manj donosno kot ostale veje njihove dejavnost:. V takih primerih bodo morali pač občinski ljudski odbori pokazati precej prožnosti. V njihovo pristojnost sodi izdajanje odločb, ;>o katerih lahko gostinske organizacije nabavljajo živila brez posrednika neposredno pri privatnih proizvajalcih. Upravni odbor GTZ je razpravljal tudi o ureditvi prometa in novi uredbi o plačevanju turističnih taks, ki začne veljati 28. februarja letos in ki je vnesla v ca-ne nekaterih gostinskih uslug (n ,'« čišča) določene spremembe. Te spremembe bodo morali čimprej uveljaviti občinski ljudski odbori. S. S. Za gradnjo v prihodnjem letu je treba pripraviti načrte letos Razgovor s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta Jesenice tov. Francem Lebnom VPRAŠANJE: Kako poteka akcija za večje investicije v objekte družbenega standarda na Jesenicah? Ali imate kakšne načrte tudi za naprej? ODGOVOR: Potrebe po objektih družbenega standarda so na Jesenicah še posebno očitne zara- ŽIČNICA TUDI V BOHINJU Sestavljen je operativni odbor žičnice v izgradnji na Vogel V četrtek, 19. februarja so se ceste, zgrajena sta pa tudi zbrali v Ljubljani na pobudo oporna stebra za žičnico; dva pri- Turistične zveze Slovenije in Gorenjske turistične zveze Kranj, predstavniki Bohinja, Planinske zveze Slovenije in Smučarske zveze Slovenije, podjetja »Žičnica« iz Ljubljane, da bi proučili možnosti in potrebe gradnje žičnice v Bohinju. Izmed številnih predlogov je konferenca osvojila najcenejšo in najprikladnejšo varianto: gradnjo žičnice od hotela Zlatorog v Bohinju na Vogel. V to gradnjo je bilo po podatkih PD Železničar iz Ljubljane. k.i je z gradnjo pričelo že v letu 1954 vloženo približno 3 milijone dinarjev. Do sedaj je že pravljeni so tudi popolni načrti. Žičnica bo grajena v nihalnem sistemu z dvema gondolama in bo lahko v eni uri prepeljala 100 ljudi. Dolžina žičnice bo znašala 1400 metrov. Žičnica na Vogel bo v primerjavi s stroški drugih žičnic zelo poceni, saj bo stala največ 50 milijonov dinarjev. Z njeno izgradnjo bodo Bohinju odprte nove možnosti za razvoj domačega in inozemskega turizma. Konferenca je predvidela imenovanje 7-članskega operativnega odbora za gradnjo, katerega prva naloga bo pripraviti vse po- Operativni odbor bo imel svoj prvi sestanek 4. marca t. 1. v Bohinju. Gorenjski so torej obeta nova turistična pridobitev, o kateri bomo še poročali. boč. FRANC LEBEN predsednik ObSS Jesenice di velikega števila delavcev v Železarni. Zato je sedanja akcija sindikatov glede »dveh tretjin« te potrebe le še podkrepila in na- kazala nujnost, ki terja, da se jim čimprej zadosti. Železarna, ki je že lansko leto prispevala okrog 300 milijonov za stanovanja, bo tudi letos nosila levji delež v investicijah za objekte družbenega standarda v občini. Tako bo Železarna precej investirala v stanovanja, ki jih je treba dokončati >n v objekte, ki se bodo začeli graditi letos, kot na primer: trgovska hiša in samski dom na Javorniku, naselje pod Mežakljo in za progo itd. Ker pa bodo ti objekti služili tudi ostalim prebivalcem jeseniške občine, je potrebno, da prispevajo sredstva zanje tudi druga podjetja. Ker >e trenutno na Jesenicah najbolj pereča stanovanjska krize, pa mislimo potem, ko bi stane vanjsko krizo vsaj nekoliko or-tilili, začeti z gradnjo tudi nekaterih drunih objektov družbenega standarda, kot na primer de-larskega doma na Jesenicah, kultu-no-prosvetnega doma na Javorniku in javnega letnega ter zimskega kopališča na Jesenicah. Ko smo razpravljali o potrebah po teh objektih, smo sprejeli sklep, da je treba za te objekte pripraviti potrebne načrte in dokumentacijo že letos, tako da bi začeli z gradnjo takoj, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. Računamo, da bi bili ti objekti lahko zgrajeni v letih 1960 in 1961. I l4- MARCA V SKOFJI LOKI Pohitite, še Imate čas! Kdor D° vplačal vsaj polletno naročeno za »Glas Gorenjske« do ,u- marca, se bo lahko udeležil tradlclonalnega nagradnega žrebanja naročnikov najbolj bra-|je9a časopisa na Gorenjskem. *rebanj« »elim zgrajenih več kot 2 km dovozne trebno za pričetek gradbenih del. |e, ki bo združeno z ve-sporedom, bo 14. marca °b 17. uri v Skofji Loki. Brezplačne počitnice na Ble-bi se prilegle, kaj? Tudi vi, *e boste naročnik »Glasu Go-renjske«. boste lahko brezplačno uživali lepote Bleda, saj sta Poklonila za naše nagradno kebanje Grand hotel »Toplice« 8edem dni In hotel »Jelovica« N dni penslona. UPRAVA V. r vrat letno POUDAREK NA TURIZMU IN POTROŠNEM BLAGU IX. Gorenjski sejem bo letos 31. julija do 10. avgusta -Del sejma bo tudi v novi Tekstilni šoli - Ne razstava, ampak sejem v pravem pomenu besede J Ko bo LIP Bled dobilo za obrat v Gorjah naročena dopolnilna stroja za izdelavo stavbnih vr^it, se bo proizvodnja le-teh podvojila. V obratu v Gorjah so namreč la-čeli pred tremi leti serijsko izdelovati stavbna vrata. Današnja zmogljivost obrata je 30.000 vrst letno. Manjkajoča stroja pričakujejo še letos. Z njima bodo še bolj mehanizirali delo ter odpravili d^l ročne obdelave. Pričakujejo, da bodo lahko znižali tudi cene izdelkom. Vrata z okvirjem, toda brez okovja, veljajo zdaj 8000 dinarjev. Za izdelke obrata v Gorjah se zanimajo tudi nekateri tuji kupci, ki so si proizvode že ogleda.i. Predvidevajo, da bodo že letos prodali del proizvodnje v Nemčijo in Švico. Za domači trg pa je značilno, da je po teh vratih najmanj povpraševanja prav v Sloveniji. Največ jih prodajo v Makedonijo, nato v Bosno, Zagreb in Beograd. V Sloveniji jih ostane le 10 do 15 odstotkov. Gorenjski sejem je postal že tradicionalna prireditev, brez katere si Kranja poleti skorajda ne bi mogli več predstavljati. V o,smih letih, od leta 1951, ko je bil ustanovljen, pa do lani, je sejem močno napredoval. Iz leta v leto je dosegal boljše uspehe, tako po številu sodelujočih podjetij, ki so razstavljala svoje proizvode, kot tudi po številu obiskovalcev in po količini prodanega blaga. Lanskoletni Gorenjski sejem je bil prvi korak k novemu, turistič-no-potrošniškemu sejmu. V tem pa še ni popolnoma uspel in je bil delno še vedno kompromis med nn oneunem rcdu V KOMUNAH STANOVANJA Občinski družbeni načrt v Skofji Loki, ki ga v teh dneh pripravljajo, predvideva, da bo ta občina letos razpolagala približno s 165 milijoni dinarjev stanovanjskega sklada. Od tega bodo skoraj polovico (približno 80 milijonov) prispevale gospodarske organizacije iz čistega dohodka. Samo prispevek Gorenjske predilnice, ki je najmočnejše podjetje v občini, bo znašal kakih 40 milijonov dinarjev. To podjetje bo prispevalo še 9 milijonov dinarjev za gradnjo vodovoda na Trati, 7 milijonov pa bo uporabilo za opremo lastne menze, ambulante in otroškega vrtca, za dotacijo počitniškemu domu v Strunja-nu in javni pralnici v Skofji Loki. Približno 116 milijonov od skupnega stanovanjskega sklada bodo uporabili za stanovanjske gradnje. Dogradili bodo 58 stanovanj, ki so v gradnji iz preteklega leta. Hkrati bodo gradili še dva stanovanjska bloka s 24 stanovanji. Ker bo tudi tovarna »Motor« v lastni režiji gradila dva stanovanjska bloka po 24 stanovanj in enega z 9 stanovanji, bodo letos gradili 5 stanovanjskih blokov s 105 stanovanji. Iz stanovanjskega sklada so namenili 20 milijonov tudi za gradnjo osemletke na Trati, 10 milijonov za kanalizacijo v novem naselju v Skofji Loki in na Trati, ostanek pa bodo posodili hišnim svetom in zadružnim graditeljem stanovanj. Seveda bodo načrte lahko uresničili le, če se bodo delovni kolektivi pri razdelitvi čistega dohodka dosledno držali smernic občinskega družbenega plana. Družbeni plan te občine tudi predvideva, da bodo letos uporabili približno 150 milijonov za investicije na področju tr- govine, obrti, turizma, kmetijstva in komunale. Modernizirali bodo dva trgovska lokala v Skofji Loki in v Poljanah, zgradili skladišče za grosistično trgovsko podjetje v Skofzi Loki, dogradili kopališče na Sod ter servis za prodajo živil v Skofji Loki. Približno 20 milijonov bodo uporabili tudi za investicije v obrti in od tega kakih 7 milijonov samo za elektrifikacijo vasi. Iz sredstev investicijskega sklada bodo letos začeli graditi tudi hleve za kmetijsko posestvo v Skofji Loki in v Poljanah. ^ £ hotenji organizatorjev in stvarnimi možnostmi. Kljub jasni usmeritvi, naj bi na sejmu prodajali vse, kar je bilo razstavljeno, temu ni bilo tako. Večina razstavljalcev je še vedno le razstavljala, ne pa tudi prodajala. Take in podobne kritike je bilo slišati že ob zaključku lanskoletnega sejma. Obenem pa tudi govorice, kako naj se sejem razviia v prihodnje. Poudarek naj bi dali potrošnemu blagu in turizmu. Prid-vsem je zanimiva za Gorenjsko turistična orientacija. Kakšen bo Gorenjski sejem leto>? Kako potekajo priprave zanj? Na tiskovni konferenci, ki jo je v torek v Klubu gospodarstvenikov v Kranju sklical upravni odbor Gorenjskega sejma, so poudarili, da so Gorenjski sejem kot zavod s samostojnim finansiranjem letos nekoliko reorganizirali in ga dali v pristojnost OLO Kranj. Sejem, ki bo letos od 31. julija do 10. avgusta bo izrazito potrošniško-turi-stični, za kar ima Kranj kot središče Gorenjske vse pogoje. Tej zamisli pa prostori Osnovne šole, kjer je bil sejem doslej, več ne ustrezajo. Zavoljo tega bodo letos del sejma priredili v novi Tekstilni šoli, ki ima s svojimi prostornimi in moderno urejenimi avlami za to idealne pogoje. S tem se bodo sedanje razstavne površine močno povečale, in sicer pokrite za približno 50 %, odprt prostor, ki bo predvsem namenjen gostinstvu in številnim prireditvam, pa za več kot 200 %. Vse razstavne površine bodo letos obsegale okoli 8.000 m2. Na letošnjem, IX. Gorenjskem sejmu bodo ves zunanji prostor pri Osnovni šoli, tudi tistega, kjer so bile lani razstave strojev, avtomobilov, kmetijskega orodja itd., dali na razpolago gostinstvu. Turističnemu delu, ki se bo letos močno razš;ril in izpopolnil, obetajo nad 1.000 m2 notranjih površin. To ne bo samo razstava slik, kot lani, ampak bodo hoteli, turistične in potovalne agencije in turist'čna društva ter organizacije na sejmu predvsem prodajale turistične uslu- ge za naslednjo — zimsko in poletno — sezono. Pri tem pa se ne bodo omejili samo na Gorenjsko, ampak računajo na sodelovanje vseh pomembnejših hotelov iz vso Jugoslavije, predvsem tistih, ki so sezonskega značaja in Imajo interes, da pridobijo več turistov. Na sejmu bodo sodelovala tudi podjetja, ki izdelujejo razno turistično opremo, n. pr. steklarne, tovarne porcelana in jedilnega pribora itd. in dve podjetji, ki uvažata turistično opremo in ki bosta skušali prikazati zlasti, avtomatizacijo na tem področju. Drugi del — sejem potrošnega blaga — bo letos zajemal celotni desni trakt in vse pritlične prostore Osnovne šole (približno 1.300 m2 površine), razen tega pa še približno 1.200 m2 površin v novi Tekstilni šoli, kjer bodo razstavljala In prodajala samo tekstilna podjetja. Letos bodo tudi odpravili kolektivno obrtno razstavo. Obrtništvo bo sicer na sejmu sodelovalo, toda ne tako kot pretekla leta, ampak tako, da bodo vse, kar bodo razstavljali, lahko tudi prodajali. Sploh se bo letos struktura razstavljalcev bistveno spremenila, ker vsa naša industrijska podjetja nimajo pogojev, da bi sodelovala na taki komercialni prireditvi. A. T. POPRAVEK V članku »Drago plačana naivnost«, ki je bil obiavVen 20. februarja 1959 v 14. številki našega lista, popravljamo navedbo glede upravnika hotela Pošte na Jesenicah toliko, da je obtoženi Taba-kov'č Liubko skušal za vsako ceno tudi njega prepričati, da je inšpektor gostinskih podjetij iz Beograda in da ima naln»o pregledati poslovanje gostinskih podjetij na Gorenjskem, vendar upravnik tem trditvam ni hotel verjeti in Je opozoril PLM Jesenice na Tabakov'<ča kot sumljivo osebo. Upravnik Pošte torei obtožencu ni nasedel; kakor bi se dalo morda povzeti iz članka. Uredništvo 7^394990 4 Glas Gorenjske ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila :a prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI mali oglasi Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena ma.ih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, a- ročnlki Imajo 50 odstotkov popusta Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništva 397. Prodam popolnoma nov, še nerabljen moped znamke TMZ-Zagr;b po ugodni ceni. Poizvedbe pri KU Šenčur ali pri trg. podj. Šenčur 2575 Prodam malo posestvo z vsemi premičninami ob prometni cesti v bližini Sk. Loke. Naslov v oglasnem oddelku 25"8 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje ljubljene žene MARTJE KOS roj. BAJŽELJ se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo v tolikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili številne vence in z mano sočustvovali. Posebej se zahvaljujem obrtniškemu pevskemu zboru Enakost za ganljive žalostinke, duhovščini ter vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so se poslovili od nje v tako velikem številu. Prav tako posebna zahvala dr. Fajdigu za trud, ki ji je tako nesebično lajšal trpljenje. Vsem prav prisrčna hvala. Kranj, dne 23. 2. 1959. Žalujoči mož Anton RAZPIS Po čl. 10 Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Ur. li-st FLRJ št. 13/57) razpisuje podjetje Mestna klavnica Kranj II. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za trgovsko stan. zgradbo v Kranju, Majstrov trg št. 14, na parceli št. 28. on 29 k. o. Kranj. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 29,000.000 din. — Rok za popolno dovršitev je 1. 5. 1960. — Rok I. faze dela t. j. podstrešitev je najkasneje do 1. 11. 1959. Licitacija bo dne 7. 3. 1959 ob 11. uri v poslovnih prostorih Mestne klavnice Kranj- Savska cesta 16. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in 16 cit. Pravilnika s prilogami po čl. 17 Pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 7. 3. 1959 do 11. ure v prostorih Mestne klavnice Kranj, Savska cesta št. 16. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 1. do 7. 3. 1959 od 12. do 14. ure v prostorih podjetja Mestna klavnica Kranj, Savska cesta 16. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 5000 din v gotovini. Investitor: MESTNA KLAVNICA KRANJ UPRAVNI ODBOR TOVARNE USNJA »STANDARD« KRANJ razpisuje delovno mesto za Vodjo komerciale Pogoji: Ekonomska fakulteta in najmanj 5 let prakse v industrijskem podjetju ali srednja ekonomska šola, oziroma odgovarjajoča strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse v komercialnem oddelku — po možnosti usnjarske stroke. Interesenti s fakultetno izobrazbo lahko tudi začetniki. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov najkasneje do 15. marca 1959. Skladiščne delavce za skladišče žita in moke v Ljubljani sprejme »ZlTO«, Ljubljana, Cufarjeva 2. S stanovanji ne razpolagamo 2582 Kmetijska zadruga Češnjica, P. Železniki išče izvežbanega knjigovodjo, nastop službe takoj ali rjj dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Slovenski fant, star 21 let, išče resno In pošteno slovensko dekle v starosti od 18. do 22. let. Zaželena slika in življenjepis. Fink Stane, Oberhausen Sterkrade, Klei-kamp 22/2, Deutschland 2508 Našla sem nalivno pero. Nas' >v v oglasnem oddelku 25^16 Prodam Philipsov radijski sprejemnik, odličen sprejem, 4 elektronski ali zamenjam za drva i i ladijske deske. Prodam večjo ko'i-čino betonskih kopalnih banj a.i otročjih posteljic. Pevec Stane, Zj-pančičeva c. 10, Kranj 2587 Prodam konja, 4 leta starega. Naslov v oglasnem oddelku pod takoj. 2588 Prodam nedograjeno enodružinsko stanovanjsko hišo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku pod »Takoj« 2584 Prodam I nosilke »Sine«. PoženV 17, Cerklje 2590 Kosilnico dobro ohranjeno z že.-veno napravo in zapravljivček (gumi kolesa), ugodno prodam. S'tar, Visoko 70, P. Šenčur 25)1 KZ Podljubell proda 4 bencinske motorie po 5 KM, 3 električne do 6,2 KW. Ogled na sedežu zadruge 2592 Prodam seno, lucerno, otavo. Rant Franc, Sp. Duplje 44 25)3 Ugodno prodam vseljivo enosta-novanjsko hišo s pohištvom v okolici Kranja. Naslov v oglasn ira oddelku pod 700.000 2594 Prodam repo 1.000 kg. Pravst, Prebačevo 26 2595 Prodam 12 tednov brejo svinjo aH zamenjam za debelega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku 2506 Prodam 2.000 kg plev. Poizve ,se v Naklem 44 2597 Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjsko gredenco. Naslov v oglasnem oddelku 2598 Hišo enodružinsko v bližini Kranja takoj vseljivo prodam. Poizve se: Alič Milka, Žlebe 10, Medvode 2599 Prodam kredenco In moško suknjo srednje velikosti. Naslov v oglasnem oddelku 2600 Prodam vola 400 kg težkega. Potočnik Anton, Rovte 8, Podnart 2601 Prodam 10-tonsko vlnto. Nasov v oglasnem oddelku 2602 Obveščam, da sem odprl odvetniško pisarno v Kranju. Koroška c. 5. Odvetnik Pernuš Janez 2603 Odvetnik Miro Možina obvešča cenjene stranke, da se )e preselil na Jahačev prehod v Kranju in se priporoča 2604 Dve delavki srednjih let, samski, mirni, iščeta enosobno stanovan|e v Kranju. Dasta nagrado ali stanovanje kupita 26 '5 Poklicni šofer »B« kategorije, mehanik, išče službo v Kranju. Nr.-slov v oglasnem oddelku 2606 Cestarja in cestnega delavca takoj sprejme v službo krajevni odbor v Naklem 2607 Čevljarski pomočnik želi dobiti zaposlitev v Kranju ali okolici. Ponudbe oddajte v oglasni oddelek pod šifro »Popravila« 2608 Preklicujem izrečene besede zoper Jekovec Jožeta. Delavec Franc 2609 Prodam skoraj novo trodelno omaro. Zavrl Jela, Pot na Jošta 12, Kranj. 2610 Prodam mladega psa ovčarja eno leto starega. Naslov v oglasnem oddelku. 2611 Obrtna zbornica okraja Kranj obvešča vse one obrtne pomočnike, ki nameravajo polagati izpit za obrtnega mojstra, da priredi koncem marca dvodnevni seminar iz teoretičnega dela mojstrskega izpi- 44L marca akademski ples v avli novega poslopja OLO Kranj Dobili smo na zalogo večjo količino valovite salonitne kritine sive 97 x 120 cm Dobava omejena - Izkoristite ugoden nakup TRGOVSKO PODJETJE ŽELEZNIM" - KRANJ KOROŠKA CESTA 11 KRANJ, 27. FEBRUARJA 1959 ta (splošni del). Prijave je poslati pismeno do 5. marca. TEČAJ ZA GOSTINSKO TEHNIČNO OSEBJE »Gostinska zbornica za okraj Kranj obvešča, da bo v času od 3. do 27. marca 1959 v hoteiu Bellevue v Bohinju tečaj za gostinsko tehnično osebje. Izpiti za naziv kvalificiranega in polkvalificiranega gostinskega He-lavca pred izpitno komisijo Gostinske zbornice za okraj Kranj bodo pričeli 28. marca. Prijave za tečaj in prošnje za pripustitev k izpitu sprejema tajništvo Zbornice v Kranju.« gledališče. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 28. februarja ob 16. url — Izven — premiera Margareta Cordes: TRIJE MEHOVI LAZI x Vesela otroška pravljica. Upozori »Svoboda Center« Kranj Nedelja, 1. marca ob 15. in 18. «"1 — izven in za podeželje — Margareta Cordes: TRIJE ME' HOVI LAZI — Vesela otrošk« pravljica — Uprizori »Svobod9 Center Kranj. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« JESENICE Petek, 27. februarja ob 19.30 url ** D. Dobričanin: ČLOVEK Z MA"' SA — Komedija — Za abonfl« Petek, ostale vstopnice v prodal Sobota, 28. februarja ob 19.30 uri" D. Dobričanin: ČLOVEK Z MAR' SA — Komedija — izven — ze z vlaki ugodne. Nedelja, 1. marca ob 19.30 url N. Manzari: NASl LJUBI OTRffll Komedija — Zveze z vlaki ugodne. OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj obvešča starše otrok, rojenih od 1. 1. 19" do 31. 12. 1957, da bo v začetku marca obvezno cepljenje proll davici po naslednjem razporedu OTROŠKI DISPANZER KRANJ 3. III. 1959 od 8. do 11. ure črka A do J 4. III. 1959 od 14. do 17. ure črka K do O 5. III. 1959 od 14. do 17. ure črka P do S 6. III. 1959 od 8. do 11. ure črka S do Z OTROŠKA AMBULANTA STRAZlSCE 3. III. 1959 ob 14. uri 6. III. 1959 ob 14. uri OSNOVNA SOLA PREDOSLJE 2. III. 1959 ob 8. uri ZADRUŽNI DOM VISOKO 2. III. 1959 ob 11. uri OSNOVNA SOLA KOKRA 2. III. 1959 ob 13. uri OSNOVNA SOLA JEZERSKO 2. III. 1959 ob 15.30 uri OSNOVNA SOLA OLSEVEK 3. III. 1959 ob 8. uri OSNOVNA SOLA PREDDVOR 3. III. 1959 ob 9.30 uri OSNOVNA SOLA TRSTENIK 3. III. 1959 ob 13.30 uri OSNOVNA SOLA GORICE 3. III. 1959 ob 15.30 uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 3. III. 1959 ob 17.30 uri OSNOVNA SOLA ZABNICA 4. III. 1959 ob 14. uri OSNOVNA SOLA MAVClCE 4. III. 1959 ob 16.30 uri OSNOVNA SOLA PSEVO 6. III. 1959 ob 14. uri OSNOVNA SOLA PODBLICA 6. III. 1959 ob 16. uri OSNOVNA SOLA BESNICA 6. III. 1959 ob 18. uri ZADRUŽNI DOM KOKRICA 10. III. 1959 ob 8. uri OSNOVNA SOLA DUPLJE 10. III. 1959 ob 10. uri črka A do K črka L do Z OSNOVNA SOLA PODBREZJE 10. III. 1959 ob 12. uri ZADRUŽNI DOM NAKLO 10. III. 1959 ob 15. uri OSNOVNA SOLA ŠENČUR 11. III. 1959 ob 13. uri OSNOVNA SOLA VOKLO 11. III. 1959 ob 16. uri OSNOVNA SOLA TRBOJE 11. III. 1959 ob 18. uri Šolski otroci bodo cepljeni * svojih šolah. K cepljenju je obvezno prinesti s seboj vsa potrdila o cepljenjih-Otroci, ki so po svojih starših socialno zavarovani, naj prinesejo s seboj zdravstveno izkaznico, v k*" tero bo cepitelj vpisal cepljenje. ROKOV ZA ZAMUDNIKE NE BO. Cepljenja bodo opravičeni sam° otroci, ki se bodo izkazali s potr* dilom zdravnika javne zdravstvene službe, da so v času cepljenja bolni. Starši, ki svojih otrok ne bodo pripeljali k cepljenju, bodo izročeni sodniku za prekrške. POSEBNIH VABIL NE BO. Prosimo, da se držite točno do* ločenih terminov, da ne bo moten potek cepljenja. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki smo jo utrpeli s prezgodnjo smrtjo našerja dragega PAVLA KNIFICA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga v težkih urah obiskali in tolažili ter mu lajšali trpljenje, vsem, ki so se od njega poslovili in ga spremili na njegovi poslednji poti, vsem darovalcem cvetja, predvsem pa članom kolektiva »Vodovod« Kranj in tov. Andromaku za njegove poslovilne besede. Žalujoča žena Ivica z otrokoma, mama, bratje in sestri z družinami in ostalo sorodstvo VIHAR POD TRIGLAVOM Rile MIlan Batista Smrt na Okroglem 93 Ko se je polegel odmev eksplozije, so Nemcem ob tem, kar so čuli, drevenele kosti: partizani v votlini so peli Inter-nacionalo kot da se ni nič zgodilo. Ko je pesem potihnila, je zapel partizanski mitraljez: mitraljezec Stanko je izstrelil vse naboje, kar jih je še imel. Potem so razbili vse orožje, razrezati obleko in čevlje, denar, vse, kar so imeli. 94 Takrat so Nemci uporabili še zadnje, kar so mogli: strupene pline. Dolga cev se je spustila po skalovju in iz nje se je neslišno začel valiti plin v votlino. To je bil konec. Iz votline so se oglasili revol-verski streli: šest drug za drugim. Stane Žagar, Jaka Zupane, Lojze Pavlin in Stroj so si vzeli življenja, da ne bi živi prišli Nemcem v roke. 95 Preden je Stanko Mlakar mogel dvigniti revolver k sencem in sprožiti, ga je omamil strupeni plin. Še štirim se je tako zgodilo. V votlini so ležala trupla in razbito orožje — raje so ga razbili, kot da bi ga prepustili sovražniku. Pa še potem si Nemci niso upali v votlino, ampak so poslali naprej zapornike, ki so jih za to pripeljali iz Begunj. 96 Šestnajstletni Tonček Zupan iz Šenčurja je izdihnil, čim so ga prinesli iz votline, druge štiri pa so Nemci spravili k zavesti. Tri so ustrelili kot talce — Lada Smuka, Stanka Šmida, Daneta Rejca *i mitraljezca Stanka Mlakarja pa so hoteli pridobiti za svojo obveščevalno službo. Stanko je navidezno pristal, da bo iz~ dajal partizane, pa so ga kmalu izpustili* S prve seje SPK ObLO Kranj Za smotrnejšo kulturno politiko uzej brez ustreznih prostorov - Gledališka dejavnost v zagati Novoizvoljeni Svet za prosveto in kulturo ObLO Kranj je na svoji seji razpravljal o programu dela za tekoče leto «n o nekaterih problemih gledališča v Kranju. ^vet za prosveto in kulturo se sedanjo prostore v gradu Kiessel-moral se instrumentalnih ansamblov, predvsem Prešernovega pevskega zbora in kranjske godbe na pihala. Primanjkuje pa pevovodskega kadra, prav tako šepa programska politika. Svet za prosveto in v prihodnje zavzeti, da stein za potrebe muzeja reši nekaj izredno -perečih Studijska knjižnica doslej še ru kulturo bo zato v kratkem pri kulturno—prosvetnih problemov, izoblikovala samostojnega kon- redil kranjski muzej se že vse od cepta za svoje delo in verjetno ustanovitve stiska v Dremaihnih prav zato še nima tiste vloge, ki Poseben »rustorih ki mu onemogočajo bi jo taka ustanova morala ime- je gledališka dejavnost. Posebno rešilrv je, dovolj,-^ ., ^voj njegove dejavnosti Depo, ti. Prav tako bo treba Ljudsko v Kranju je po reorganizaciji jasenišk^ Cufar^, Ji* muzej hrani svoje ekspoia- knjižnico v Kranju, ki P«* Je je skrajno neprimeren in se posluje, še tesneje pov tečaj za mlade pevovodje. problem v občini pa (ki .so zelo draga), ostala dejavnost pa peša. Spričo takega stanja je Svet za prosveto in kulturo mnenja, da bi bilo treba organizirati čimprej širšo razpravo ^problemu gledališke dejavno^ti,,.^ Kranju in s smotrno rc^g^nj^agjjo-iClo-sedanjega dela ^^jpn^^mf^ se le-ta poživi. ZgiecJ^jja j^tmotno j^vsem je tu 'gledališče, ; v njem kvarijo. Muzej tudi ja !!!?re J^vnioisti nuditi celotne-svojih zbirk in jih LijuuBnu v umuju j* t*, iwib olovnu*™ ■ Pregleda ^rotlUjej0 le v"odlomkih v ga J-t V Spodniiih ntv«tm-iih mine Ja- Kljub uspei spodnjih prostorih muze- temu je doslej muzej . močno razširiti svoje delo- SJe i***bno stalnih r;1zstav volji in naporom cije »Svoboda — center«, ni bilo mogoče zapolniti. Se več! Opažal se, da spričo pomanjkljive d& javnosti plahni tudi zani^rf&nfćl _ ljudi za gledališče. Tomu f# kriv samo film in dmga mod*irrA_'tW- pj^r od Poltjo n°VejŠ ho: Via Mala na Bohinjski Beli Pred kratkim so igralci KPD dobo nepotvorjenega življenja, na Bohinjski beli uprizorili dru- vsakdanjih težav preprostega go premiero v letošnji sezoni človeka, presunljivih dogodkov, dramo Johna Knittela Via Mala. razočaranj, ki so dosegla vrh v Pred tem so igrali komedijo Ba- družinski tragediji. Igro sta pri- bilonski stolp, uprizoriti pa name- pravila režiserja Ludvik Knafelj ravajo še Petrovičev Vozel. in Stanko Pišek. Kot igralci pa O tokratni uprizoritvi kaže pri- so se predstavili Ludvik Knafelj, rx>rnniti, da je po režijski in igral- Francka Pretnar, Vida Poljane, ski strani dokaj uspela. Igralci so Anton Kelbl, Metka Palčič, Anica se potrudili in prikazali bolj ali Kelbl, Alojz Pretnar, Franc Mu- manj prepričljivo in enovito po- lej in Ivanka Gisinger. - jb ć(iš da naše učiteljstvo — seveda mu delu v Svobodah in prosvet-izjem ne manjka — hudo rado nih društvih, ni iz trte zvita »resnica«. Ta ugotovitev je še posebno boleča, ker pogosto razen prosvetnih delavcev, zlasti na podeželju, ni ljudi, ki bi bili sposobni so tvorili zgolj učitelji, izjema je bil le režiser Franc Perčič, ki je uslužbenec. Brez zadrege lahko trdimo, da so režiser in igralci svojo nalogo pravilno usmerjati kulturno-pro- uspešno opravili. Pred gledalci je cvetno politiko. Ce bi to trditev posploševali, bi prav gotovo storili krivico učiteljstvu iz bivše cerkljanske občine. Mnogi namreč z zgledno zavzetostjo pomagajo pri kulturnem delu. Še več: pred časom so se zbrali in v okviru prosvetnega društva Davorin Jenko v Cerkljah naštudirali dramo Mire Pucove Svet brez sovraštva. Premiera je bila v nede- zaživela drama iz časa okupacije v vsej svoji neposrednosti in trpkosti. Uprizoritev je občinstvu ugajala, kar obeta, da bo tudi tretja ponovitev, ki bo 8. marca, privabila v dvora no prosvetnega doma v Cerkljah množico gledalcev. S. Marsa in upajmo, da bo deležen prav tolikšne pozornosti kot »Naši ljubi otroci«. Človeka z Marsa je režijsko pripravil Jože Tomažič. Delo je sicer spretno in duhovito napisano, kar velja za prvi dve dejanji, medtem ko tretje dejanje znatno pade. Prav temu pa Je režiser posvetil premalo skrbi, saj bi z bogatejšo domiselnostjo lahko vsaj deloma prekril avtorjevo vrzel. V celoti razgibani in domiselni režiji bi kazalo očitati morda le nekoliko preveč kriča-vosti igralcev, ki zabriše razumljivost vrste duhovitih dovtipov in strelic. S posrečeno figuro in dosledno igro izstopa v vlogi spekulanta Teče Lado Nikolav čič. Res je, da je vloga hvaležno napisana, toda Nikolavčič ji je dal toliko prepričljivosti in originalnosti, da je resnično zaživela. Prav gotovo je Teča nov uspeh mladega igralca, ki počasi, toda vztrajno raste. Zal, tega ne moremo trditi za Jerneja Pogačnika v vlogi Andjelka. Hvaležno in duhovito vlogo je reševal zgolj z igralsko rutino in čeprav mu je mestoma uspelo oblikovati simpatično figuro zmedenega in prebrisanega uradnika, pa glavnemu smotru vloge, ki je nekakšna dramaturška vzmet celotnega dogajanja, ni bil dorasel. V neproblematični vlogi Marsovca se j»> solidno predstavil Franci Pogačnik, obilo .smeha in priznanja pa je s posrečenim in živahnim likom Milentija požel France Cegnar. Simpatična je bila tudi hišna Vere Ažmanove, nehvaležno vlogo eksistencialista Saše je e pravo mero in lepo podal Nace Smolej. Za mladega igralca je vloga deda več kot zahtevna naloga, ki jo je Vlado Rotar dobro opravil. S posrečeno masko in dosledno zunanjo igro je ustvaril prepričljiv lik hudomušnega starca. Manjšo pozornost je avtor posvetil materi Jedi, ki je ni vselej prepričljivo zaigrala Stanka Geršakova, Veri, ki jo Je malce površno oblikovala Marica Kobentarjeva in Milu, ki ga je sicer živahno, toda glasovno monotono upodobil Stanko Zni-dar. Posrečeno in razgibano sceno je zasnoval Jože Bedič. Prav gotovo bo duhovita in zabavna zgodba o prihodu bitja z Marsa na Zemljo gledališkemu občinstvu ugajala. -sn- 6 Gla» ~€®renj*ke KRANJ, 27. FEBRUARJA 1959 O delu in načrtih gospodinjskega centra na Jesenicah Kuhinja postaja pretesna Z dejavnostjo Gospodinjskega centra na Jesenicah smo deloma seznanili bralke že lansko jesen, MODA NA PRAGU POMLADI Dva modela uspele modne revije, ki Je bila pretekli teden v Radovljici. Tovarna nogavic In pletenin »Almira« Radovljica Je s to prlre- ko je bila sezona vkuhavanja na višku. Kuhinja centra je bila od poletja do novembra vsak dan zasedena. Gospodinje so v njej pod vodstvom tov. Torkarjeve in tov. Bregantove konservirale nad 2.500 kilogramov najrazličnejšega sadja. Da bi ustregel željam številnih Jeseničank, je Center 11. novembra lani začel s prvim kuharskim tečajem, ki Je bil zaključen konec leta. Na praznik žena, 8. marca bosta končala z delom en popoldanski in en večerni kuharski tečaj, medtem ko 90 interesentk še vedno nestrpno čaka,'da bodo prišle na vrsto. Center je imel v načrtu tudi zdravstveno prosvetni tečaj, vendar je to namero uresničil le na pol. Tečajnice so se seznanile samo t gospodinjskim delom tečaja, kar nobena medicinska sestra ni prevzela pred|vanj iz drugega dela. Zanimiva je ugotovitev, da so med tovarišicami, ki obiskujejo kuharske tečaje, večinoma gospodinje. Dekleta za to ne kažejo zanimanja in se jih vpiše zelo malo. Tov. Bregantova je o tečajnicih izjavila, da vse po vrsti sledijo pouku z veliko resnostjo in prizadevnostjo, kar je zanje najboljše spričevalo. Kuhinja Centra je prijetno in moderno opremljena, le nekoliko SODOBNO GOSPODINJSTVO ŠT. 1/1959 Pred kratkim je izšla letošnja prva številka »Sodobnega gospodinjstva«, s katero začenja revija šesto leto svojega izhajanja. Letošnja prva številka prinaša zanimiv uvodnik o ženskih gospodinjskih poklicih, ki so se zunaj že uveljavili, pri nas pa jih šele uvajamo. Uvodniku sledi članek o delu prvega obrata za družbeno prehrano v Ljubljani, ki so ga ustanovili v bežigrajski občini. Revija priobčuje tudi zbirko fotografij praktičnih gospodinjskih pripomočkov, ki jih lahko dobimo v naših trgovinah. Kmečke gospodinjo bodo rade prebrale članek o uporabi električnega toka v kmečkih gospodinjstvih, ki lahko v veliki meri razbremeni gospodinjo. Revija prinaša tudi zanimive rešitve delitve stanovanjskih prostorov s predelnimi stenami. Na modnih straneh najdemo nekaj čednih modelov za otroška oblačila, ki so bili prikazani na otroški reviji v Ljubljani. Tudi navodila o pletenju boste našle v njei in pa odgovore na vprašanja bralk. tesna je, tako da .sprejme naenkrat komaj 12 tečajnic. Jeseni, k6 bo na Jesenicah dograjena npva Šola, bo dobil Center svo}^ prostore v starem poslopju. Sele tian bo lakfco razmahnil svojo dejavnSfet.; Raaejš' "kuhinje in jedilnice bodo uredili še pralnico, !:• kalnico, čistilnico, krpalidco ter servis za izpoiojVj/čnje d©$p'odinj-skih aparatov, v : isti stavbS bodo odprli tudi dnevno'' i&Ketišče jttf, otroke. J Brž ko bodo pogoji ug^djkj., '#e, gospodinjski Center na Jeseaica'J ne bo več omejeval samo na ku», harske tečaje. Prirejal bo tečaje za noseče žene, tečaje za nego dojenčkov in splošno gospodinjske tečaje. Jeseničanke so trenutno še v zadregi, ker ni gospodinjskih učiteljic, vendar upajo, da bodo s pomočjo ljudskega odbora reši!e tudi to. NASVHTJ ČIŠČENJE MADEŽEV Kar mimogrede je madež na obleki. Da ne bo preveč slabe volje, si pomagajte z naslednjimi nasveti: CaJ. Za pralne tkanine pride v poštev topla voda z morebitnim dodatkom glicerina, občutljive tkanine pa čistimo z mlačno milnico ali čistim bencinom. Kolomaz. Pri pralnih tkaninah pokapamo madež z glicerinom ali ga namažemo s surovim maslom, nato ga do konca očistimo z bencinom. Krema za čevlje. Uporabljamo icrpentin, če je potrebno, še speremo s toplo milnico. Kri. Madeže omehčamo v vodi s sodo ali soljo, nato jih speremo v mlačni milnici. Vroča voda povzroči, da zakrknejo beljakovine, ki so v krvi, in je zato ne uporabljamo v začetku čiščenja. Tkanine,, ki jih ne moremo prati, narahlo ovlažimo s slano vodo in nato izperemo v mlačni milnici. Bluza uhaja iz krila, če je bolj kratka ali pa iz zelo gladkega blaga. Temu odpomoremo s spenjeno plastično maso. Kupimo jo v tanki plasti, kot je n. pr. za umivalne .oziroma milne vrečice. Razrežemo jo na nekaj centimetrov dolge in kot krilni pas široke trakove. Pri-šijemo jih v presledkih na notranjo stran pasu. Prav tako dobro nam rabijo tudi ploščice spenjene gume. A Ce me ne bi prejšnji teden hula-hoop tako preklemansko zdelal, bi se bil prav gotovo udeležil občnega zbora Turističnega društva v Skofji Loki. K ostalim predlogom, ki bi utegnili zboljšati turistično veljavo Loke, sem hotel pristaviti še svojega. Ne gre sicer za posebno pomembno odkritje, je pa čisto pameten predlog, ki ga bom kar v bodicah obdelal. Prejšnji teden, še preden sem začel poganjati hula-hoop, sem krevsal po Loki. Ker mi je bilo preklicano dolgčas, sem hrustal napolitanke. No, pa je vsake muzike enkrat konec, in tako je tudi moja vrečica na lepem sramežljivo pokazala dno. Napolitank je bilo konec. In kam z vrečico? Pogledal sem okrog sebe. Napenjal oči, pa je le malo zaleglo. Na vsem gornjem trgu nisem opazil koša ra odpadke. S papirjem v roki sea bezljai-po ulicah in iskal . . . iskal. Tudi na spodnjem trgu nisem bolje opravij. In tisti preklicani »škrni-celj« r»e#e tiščal kot le kaj. Da bi ga kar rrt cesto zalučal, mi pa tudi ni šlo v i^čjjn. Končno se mi je nasmehnila sre*a. Na zgornjem trgu sem treščil patur ob vodnjak. Menda sem kar ugani: če mokrote ne da od sebe, na>-s'iuii-vsaj kot smetišče. Okolica vdjnjtka je bila na debelo nastlana s papirjem. -Čemu vam to pripovedujem? Zato, da bi se loško turistično društvo na pragu nove turistične sezone spomnilo, da je treba med drugim poskrbeti tudi za čim mikavnejšo podobo mesta. Z nastlanim papirjem po ulicah tega ne bodo dosegli. Cas bo, da si omislijo koše za odpadke. A Če že govorim o lepem izgledu naših krajev, tedaj se bom še enkrat spotaknil ob razvaline stare avtobusne postaje v Kranju. Okolici Okrajnega ljudskega odbora in Park hotela s parkirnim prostorom tista grmada kamenja ne dela ravno časti. Zavoljo tistih razvalin sem tudi ob liter vina. Se še spominjate, kako sem ond vem kakšnih ozirov še. In ona telovadi z jezikom in obročem, ja» se pa prerivam s pohištvom. Je to sploh življenje?« »Potrpi, saj jo bo morda kmaio minilo,« sem tjavdan pristavil. V resnici sem mu pa kar privoščil, da ga žena z obročem tako onegavi- Zakaj vam to pripovedujem. Takoj vam povem do konca. — Ko sem tistikrat prispel domov, bi mff skorajda zadela kap. Ko sem stopi' v kuhinjo . . . Jedetana, groza I Sredi kuhinje se je moja Marjana zvijala v hula-hoop mrzlici, okrog* trebuha ji je pa nerodno plesa' obroč. In to je bil moj obroč, ki sem ga tako prebrisano skril j* podstrešju. In prvikrat v desetih letih me je ljubeznivo sprejela, re-koč: »Daj no, potisni tole kredenco * kot in mizo skozi vrata, da bon* imela več prostora.« ■ Kdaj bo jenjala razgrajati hula-hoop mrzlica? Vas pozdravlja Vaš ,. o Bodičar menjen v žepe čez celo spodnjo širino. Tak predpasnik nam pride posebno prav pri čiščenju stanovanja, saj lahko vtaknemo v en del krpo za brisanje prahu, v drugega omelček, v tretjega krtačo in še kaj in prihranjeno nam bo pripogibanje in marsikateri nepotreben korak. Metka V petek, 20. februarja je bilo na Tajništvo za notranje zadeve sporočeno, da so ob cesti I. reda Kranj—Ljubljana pri Jeprci našli hudo poškodovan osebni avtomobil znamke Opel-Caravan. In še to je bilo sporočeno, da o lastniku avtomobila ni sledu. Vse je kazalo, da gre za prometno nesrečo. To je ugotovila tudi komisija TNZ, ki si je ogledala avtomobil na kraju nesreče. Podoba je bila, da je avto, zlasti z bočnima stranema, prestregel nekaj zelo močnih udarcev. Kasneje so ugotovili, da je lastnik avtomobila gostilničarka C. D. h Ljubljane. Čeprav je avtomooil utrpel škode za približno 300.000 dinarjev, je voznica prestala te-srečo brez poškodb. Na vprašanje komisije, kako je prišlo do nesreče, je C. D. nekako takole pripovedovala: »Okrog 11. ure sem odpeljala s Slovenskega Javornika, kjer tSfll bila na obisku. Do Kranja in naprej proti Medvodam je šlo vse po sreči. Ker je bila cesta suha in malone brez prometa, sem vozila precej naglo. Ko pa sem prispela do gozda pred Jeprco, mi je pripeljal nasproti neki avtomobil '. močnima slepečima žarometoma. Kljub temu, da sem luči utrnila, nasproti prihajajoči voz tega ni storil. Jarka svetloba me je v trenutku povsem oslepila. Zaradi varnosti sem se umaknila na skrzj-no desno stran cestišča. Ker pa sem izgubila občute.. za orienta- cijo, sem zapeljala preveč vstran. Če sem zavirala, se ne spominjam, Vem le to, da se je nenadoma jrtf-zilo nagnilo v desno in z bokmt udarilo ob tla. Udarec je voziti odbil od tal in ga vrgel na levi r&ifcc-f iji^VlJcne 0Sl desnega kolesa utptrTo. Takrat nisem imela drugt &4ure. kot da se odpeljem v Ljub' Ijcthais tovornjakom in prijavim «e**Pro na prvi postaji ljudske bok. Krčevito sem se oprijela krmila. Zadnji udarec je avtomobil postavil spet na kolesa. O avtomobilu, ki me je z neutrnjenima žarometoma oslepil, ne bi vedela ničesar povedati. Ko je švignil mimo mene, se mi je zdelo, da je osebni avtomobil. Nekaj kasneje se je pri meni ustavil tovornjak. Šofer me je hotel »šlepati« do Ljubljane, kar mu pa zaradi Če ..j& zagovor C. D. resničen^ tedaj \-&$M$i.^foznik neznaneg* avtomobil«; kiSfc povzročil prometno fttreidsinajstrožjo kazen-Škoda le'vda je « pravem času iZ' ginil ne&Mfrfv&IP1- Tokratna nt' sreča pa^Vfilfgovorno opozarja v'ozrifetL-J&ttUbrnih vozil, da le treba /Aii%Wlfn mčavanju z motornimi ip*tH} ~sl*peče luči zasti' Vm\\\\\\\\ 2 )« S- E. KRANJ VPRAŠANJE: Žel im zidati enostanovanjsko hišo, imam zemljišče, ne vem pa, kaj si moram priskrbeti, da bi z gradnjo lahko pričel? ODGOVOR: V smislu prečiščenega besedila Uredbe o Vadn)ah (Uradni list FLRJ št. 32]58) si morate priskrbeti Prt Pristo)nem ljudskem odboru gradbeno dovoljenje. Vred Predložitvijo prošnje za gradbeno dovoljenje pa morate imeti se: i- potrjeni glavni projekt — prvi del, 2. odločbo o odobritvi ožje lokacije, b I °dločbo o regulacijski liniji in niveleti za objekte, ki °.° Sr