42 Prekmuriana Julijana Vöroš Jože Horvat: Panoramski let Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2020 Jože Horvat je po izobrazbi germanist, v svojem pokli- cu pa je bil in je še publicist, pisatelj, raziskovalec slo- venske zamejske književnosti v Italiji in Avstriji, pisec dnevnikov in še marsičesa. Bil je urednik Književnih listov Dela, zaposlen pa je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Njegove prispevke najdemo v mnogih literar- nih revijah in na spletu. Po rodu je iz Gomilice v Pre- kmurju. Je tesno navezan na prekmursko zemljo, kar bralcu pade v oči tudi v pričujočem romanu. Okvirna pripoved je pisana tekoče, epsko široko, brez izrazi- tih dialogov. S tem vzbuja vtis počasi tekoče in široko razlivajoče se reke Mure, na kar opozarja tudi spre- mni zapis na zadnji platnici. V ospredju je nenavadna usoda zdaj že ostarelega kmeta Janžeka, ki se mora po hitri smrti staršev vdinjati premožnemu kmetu v Prlekiji. Njegov "učitelj" tam je prav tako hlapec. Uvaja ga v delo, a ga hkrati uči pokorščine in iznajdljivosti. Čez nekaj časa se v podobni vlogi znajde na kmetiji v Prekmurju, kjer pa mu srce ogrejeta sosedovi dvojčici. Ena izmed njiju simpatijo vzbuja tudi sinu njegovega sedanjega gospodarja Ladu. Zadeva se razplete v prid obeh. Vsak izmed fantov se nazadnje poroči z eno iz- med dvojčič, čeprav njun oče Janžeka ne šteje ravno za primernega zeta. A usoda je neusmiljena. Janžeko- va žena po letih skupnega zakona in treh otrocih zboli in umre, medtem ko Lada, tudi očeta treh otrok, po- koplje vdanost pijači. Janžek se čez nekaj časa poroči z Ladovo ženo, svojo nekdanjo svakinjo, in vse kaže, da bosta v preostanku let živela mirno, čeprav z gren- ko zavestjo, da kmetiji ne bosta imeli naslednikov. Po- ročnega darila otrok si sicer ne upata zavrniti, kljub temu, da se jima zdi za življenje, kakršnega sta bila vajena, vse preveč "moderno". Ob branju pretresljive- ga konca sem se sama spomnila izraza "hamartija" iz starogrških tragedij. Odlomek: In nadaljevala sva o vasi, kjer letos še ni bilo novoro- jenčka, zato pa se je - kot že leta tudi v drugih manjših naseljih - hitro rojevalo število upokojencev... Smejala sva se, a pravzaprav sva vedela, da si kaj zanimivega ne znava ali ne moreva sporočati; postajala sva med drevesi, se pomikala od debla do debla, dokler nisva kar umolknila. Nakar je Nac nenadoma vprašal, kako je njegova mati, in si takoj sam odgovoril, da upa, da se bo spočila in se "ne več tako obsesivno obreme- njevala z vprašanji, zakaj je njena domačija prazna", kar da jo zelo boli, ker "dediščina njene družine ne daje preživetja nobenemu njenih potomcev", česar "ne more preboleti". (Str. 75). 43 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino