Partizanska uniforma je čast za vsakega resnično svobodnega človeka! ★ KS PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja Ves svet naj zve, da bodo v Trstu sodili junaškim partizanom samo zato, ker nosijo slavne uniforme, v katerih so se borili in krvaveli za svobodo vsega človeštva! Leto IV - Cepa 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 7. januarja 1948 Poštama plačana y gotovim So-dizione m abbon. postale Stev. 790 Tiskovna konferenca predsednika SIAU tov. Pogassija zaradi aretacije partizanov Kas protestni Klic bedo razširile po usem suelu sloline miinonou resničnih demoHraio« Aretirani partizani so izročeni vojaškemu sodišču, ki jim bo jutri sodilo -O dogodku so tržaške demokratične organizacije obvestile svetovne zveze sindikatov, demokratične mladine in žena ter vse partizanske organizacije Včeraj popoldne ob 17. vrl 3« imel predsednik izvršilnega odbora SIAU za Tržaško ozemlje tov. dr. Fogassi tiskovno konferenco o nedeljskih dogodkih na Opčinah. Konference se Je udeležilo veliko število domačih in tujih novinarjev. Tov. dr. Pogassi je izjavil: Cim se je zvedelo a dogodkih, ki *? se pripetili 4. januarja t. I. na Opčinah, so se sestali zastopniki največjifi demokratičnih organiza-cii Trsta in sklenili, da bodo S. januarja t. 1. zahtevali sprejem pri Sen. Gaitherju in polkovniku Gartnerju. Po premostitvi raznih tež-*°č je ob le. uri popoldne sprejel sen. Gaither ob navzočnosti polk. Oardnerja in Robertsona, odv. Pogassija za izvršilni odbor SIAU, Proj. Ferlana za mestni odbor SIAU, tov. Vojmirja za ES in tov. Ukmarja za Zvezo primorskih par-tizanov. Ti tovariši so razložili v*rok svojega obiska in objasnili, zakaj vlagajo svoj protest. Navedli *° sovražno postopanje civilne porcije nasproti ljudem, ki so šli na Predkongresno zborovanje ZPP, dovoljeno od okupacijske vojaške u-Prave, in vdor CP v dvorano, kjer 1e bila mirna zabava s plesom, ki je bila tudi dovoljena Pri tem je Policija aretirala nekaj partizanov jn nekaj iensk, kar je ljudstvo ze-razburilo. Gen. Gaither je poudaril, da so “e aretacije izvršile zaradi tega, ker so partizani nosili Uniforme. Je uniforme pa smejo nositi le, če trna)o dovoljenje vojaške oblasti, v soglasju z odredbo št. 42 od 22. nov. /ti' Delegati so pripomnili, da t o-J°ške oblasti doslej še nikoli niso ' antevale takega dovoljenja 'n je ri‘° že prišlo v navado, da smejo t*°siti slavno uniformo partizanov, v kateri so se borili ramo ob rami * angleškimi in ameriškimi zavez-lki in tetami maršala Tita. j f_p.en' Gaither je izjavil, da ni ' namena preprečiti partizanom °snje vojaške uniforme in da je h znana navada tudi v Združenih ržavah, da smejo vojaki, ki se prejo s fronte, nositi uniformo do birfi. zato bo skušal čimprej do-dlfi potrebne informacije in bo na-® podvzel tozadevne ukrepe. Dele-. \ so ob zaključku poudarili, da l sa VS€sa skdt ia*no, da je bil to mo nesporazum, ki ga bo gen. I s/, in zahtevali, da rJimprej napravijo potrebni ko-t da se takoj izpustijo vsi pri-niki in to brez vsake razprave. “o izjavah pa, ki jih je dal dam *tv es zastopnik javnega tožil- 'a zavezniškega vojaškega so- dišča zagovorniku nekaterih pripornikov, sledi, da so bili partizani, ki so bili aretirani v uniformi, predani sodišču in da bo razprava proti njim v četrtek, ne da jih izpustili na začasno svobodo. Sovražnost naproti partizanom, ki je prišla do izraza v nedeljo na Opčinah, ni edini primer, ki ga moramo poudariti. To je samo člen dolge verige sličnih primerov, ki Označujejo vedno ostrejše razmere, v katerih živijo demokratične in resnične antifašistične sile. Se ni popolnoma zamrl odjek zločinskih dogodkov pri zadnjem zboru partizanov 21. decembra pri Sv. Alojziju, ko so bili udeleženci zbora napadeni z več bombami od strani notOfasističnih elementov. Nato je še policija napadla partizane, med tem ko je reakcionarni tisk tiral svojo hhjskaštvo tako daleč, da je zvračal krivdo na napadene in nadaljeval svojo sistematično in nesramno gonjo proti junaškim partizanom. Taki zločinski napadi so bili potrebni, da se je zavezniška vojaška uprava odločila , zapreti gnezdo kršilcev javnega reda, toda takoj nato je neofašistični tisk nesramno zahteval, da se to gnezdo ponovno odpre. S tem se nadaljuje ščuva-nje, ki je pripravljalo napad z bombami proti partizanom in ljudskim množicam 1. maja lanskega leta, ko so elementi, pri katerih so našli bombe, bili Obsojeni le na neznatne kazni, medtem ko so kmalu za tem stavkajoči delavci ladjedelnice Sv. Marka zaradi protestov proti zločinskim dejaniem neofašistov Otrl kaznovana teziumi kaznimi Ne samo to, ampak so-tražnikovo zločinsko delovanje je kmalu privedlo do umora male Vrabčeve in delavca Castagne. Kazni, s katerimi so bili kaznovani krivci tega groznega zločina, so vzbudile med. delovnim in demokratičnim ljudstvom odločne proteste zaradi njihove namerno nizke odmere. Tem napadom so sledili novi napadi in sicer s tem, da so iz hiš mestnega središča bile vržene bombe, zaradi katerih so bili ranjeni številni delavci. Policija je pri vsem tem obdržala svoje sovražno stališče nasproti ljudskim množicam, ki so šle na mestne ulice, da bi protestirale proti tolikim zločinom. Ni ostalo pri tem. Načrtno sovraštvo ZVU nasproti demokratičnim ljudskim organizacijam se le izražalo v vedno večji ostrini in Se posebno po 15. septembru lanskega I del ameriškega tiska odlikuje leta, ko je bilo tudi formalno ust a- širjenjem fantastičnih vesti o obo- — .. . . . t.- ' . _ 2 : l.____-i, J1L ^ J Tšstll novljeno Tržaško ozemlje in ko bi bilo upravičeno pričakovati, da bi ZVU spremenila svoj odnos v pričakovanju demokratične ureditve v smislM Statuta, spremenila svoje postopanje. Kot primer navajamo prepoved delovanja Rdečega križa ozemlja in Socialnega skrbstva, 'ki je toliko doprineslo k olajšanju življenja tukajšnjega ljudstva in Se posebej invalidom in sirotam junaških borcev osvobodilne borbe. Ne smemo pozabiti niti tega, da je bila vedno odklonjena izpraznitev kulturnega krožka Rinaldi, ki je edino kulturno središče in shajališče demokratičnega ljudstva Sv. Jakoba, niti stalnega odklanjanja dvoran in gledališč, ki je na razpolago le neznatni manjšini privilegirancev, med tem ko se pa s tem ljudskim množicam zabranjuje kulturno, zabavno in politično udejstvovanje, ki ga dopušča kateri koli demokratični družabni red. Prišli smo končno tako daleč, da se je celo prepovedala antifašističnim ženam proslava praznika miru, ki je praznik vseh demokratičnih žena na svetu in katerega proslava je dovoljena v vsaki državi. Mladini so odklonili dvorano za ustanovni kongres in inozemskim zastopnikom je bilo prepovedana udeležba na kongresu. Temu moramo dodati še odkrito nasprotno delovanje tržaškega radia, ki je javnega značaja in ki ne bi smel na nikak način zavzemati pristranskega stališča z odkrito hujskaško gonjo proti našemu gibanju. Gen Gaither je rekel, da bi mi morali pomagati pri vzdrževanju Javnega reda. Mi smo to delali že dolgo časa, s tem da smo zahtevali razpustitev strank in skupin, ki ščuvajo k neredom in ki nosijo neposredno odgovornost za vse stalne nerede v točno določene nar mene. Te razmere, ki postajajo Iz dneva v dan vedno neznosneji», posebno še, če pomislimo na določene načrte onih, ki nočejo priznati Tržaškega ozemlja in ki hočejo sprostiti tak val iredentizma, ki ne bo dovolil več miru v svetu, postajajo i Z' dneva v dan težje zaradi namer anglo-amerišk‘ ga imperializma, ki noče urediti normalnega življenja na Tržaškem ozemlju, /ci noče i menovanja guvernerja, in pri tem namerava nadaljevati s svojo vojaško okupacijo, ki jo na ves glas zahtevata tukajšnja reakcija in njen tisk. Istočasno se Pogubna politika De Gasperijeve vlade BREZPOSELNC še vedno )ST V ITALIJI narašča Thorezov govor v Milanu Franeoski notranji minister Moch je po svoji policiji ubil ali ranil 224 delavcev, toda n Pri tem opozoril, da •Ua J4, komunl6t:a m Te stavke ,eiikep„ B H® 8lmPfltlJe kmetov Iti 8rtdnJlh sl°Jl’v. P4 bori„ , ^'»IJevnl z besedami, ^all bori/.rFinc08k* del,ivcl nadalje-P Pridobi t24 ohrnmb0 lobode ln 111 s;] neodvisnost; proti L ana ln nevarnostim reakcio- narne diktature. Thorez je opozoril kongres, da je socialistični notranji minister Moch s pomočjo svoje po-l.c.Je ubil ali ranil 224 delavcev ln da plini ameriškega izvora niso megli zadušiti organiziran egi odpora francoskih delavcev. Ta pritisk je nasprotno povzročil združitev delavskega razreda z najš rSimi plastmi francoskega ljudstva pod vodstvom komunistične stranke, ker je ravno ta v Franclji tako na vaseh kakor tudi v mestih najmočnejša. Po omembi junašk.h torb francoskih komunistov proti Nemcem je Thorez dejal: «To, kar smo doprinesli proti Nemce«, bomo sto-rili tudi proti onim, ki so se uklonili pred oltarjem dolarskega kralja*. Za tem je Thorez polemiziral s predstavniki tretje sile ln poudaril, da se pravi socialisti bor-jo .sto tako proti cep tvi sindika‘ov. Ostro je napadel ZDA, ki delajo v korist velikih nemških industrij-cev m nočejo dati francoskemu narodu dovoljnega Jamstva proti Nemčiji, čeprav je v 50 letih trikrat navalila na Franc jo. Ob ključku svojega govora le Thorez opozoril na velike irtve, k: J.h Je doprinesla Sovjetska zvezu v borbi proti Hitlerju, ln opozorii na usodo, ki bi čnkala Francijo. Itohjo in vso Evropo, če ne bi bilo Sovjetske zveze. Rdeče armade in Stalina. S tem v zvezi le izjavi, da fronta na zapadu ni biki napravljena. da di olajšala nalogo Rdeče armade, temveč samo z namenom, da čete ameriških imperialistov zasedejo položaje, ki so Jih hoteli imeti v Evropi. Toda v Grčiji, Ita liji, Franciji in na Kitajskem se vodi borba proti reakc.onarnemu kapitalizmu. Kongres je sprejel Thorezova izvajanja o dolgotrajn-m navdušenim ploskanjem, pri čemer so vsi kun-giessti zapeli marseljezo. Pozdrav ameriške KP milanskemu kongresu Predsednik aireriške komunistične stranke Je poslal Togliattiju brzojavko, v kateri sporoča, da je ministrstvo odklonilo potni list delegatom ameriške KP. Dalje pravi brzojavka, da amerišal napredni delavci sledijo z občudovanjem junaški borbi italijanskih delavcev. Dalje poudarja, da ameriška KP mobilizira ameriške množice proti Marshallovemu načrtu ln proti politični ln vojaški intervenciji ameriškega imperializma v Grčiji, na Kitajskem in drugod. Kljub ofenzivi fašističnih sil v ZDA vedno bolj narašča množica, ki se bori za ustanovitev enotne protifašistične, protiimperiallfltične ln protimono-pol.stične fronte. Trygve Lie poiuje v Evropo LAKE SUCCESS, 6. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie bo v petek odpotoval v letalom v Evropo, kjer bo ostal mesec dni. Obiskal bo razna evropska mesta. OTTAWA. — Javili so, da bodo odprl! prvo kanadsko poslantštvo v Beogradu. roženih spopadih med Italijani tn Slovenci, ki jih v stvari nikoli ni bilo, z obrekovanjem našega ljudstva, s širjenjem alarmantnih vesli, ki vzbujajo v svetovnem javnem mnenju vznemirjenost, in z vsem tem nameravajo opravičiti zavlačevanje imenovanja guvernerja. Pred nami je torej zelo ostra in istočasno smotrna igra, ki moti mednarodne odnose in hoče preprečiti utrditev miru. Zaradi odkrite nevarnosti, ki jo predstavlja za naše demokratične množice in za demokracijo vsega sveta to spletkarjenje, pozivamo vse ljudske množice Tržaškega ozemlja v obrambo demokratičnih pravio in istočasno smatramo za svojo dolžnost, opozoriti vse sve- tovne organizacije, zastopnike ljudskih front, sindikatov, mladine in žena ter partizanov vseh držav na nujnost bratske solidarnosti, s pomočjo katere bomo nujno izšli iz teh razmer ne samo v interesu pre-bivalstva Tržaškega ozemlja, ampak tudi v interesu demokratičnih množic celega sveta. Prepričani smo, da bo naš klio sprejelo na stotine milijonov mož in žena vseh svetovnih organizacij in da bodo odmev naših protestov in naših opominov znati širiti povsod, tudi v tistih, državah, kjer vlada grozeči imperializem, in opominov, ki imajo namen zagotoviti — ob spoštovanju naših demokrat t'čilih pravio — mir vsemu človeštvu. (Nadaljevanje na 2. strani) DE fiASPERIJEVA VLADA PREPREČILA SPORAZUM BLEDE 6UVERHERJA Izjave jugoslovanskega poslanika Mladena Ivekoviča — Jugoslavija je predlagala pet kandidatov, ki jih je Italija odklonila — Italija je med drugimi predlagala tudi dva kandidata, ki jih je bila Jugoslavija že prej odklonila RIM, 6. — Iz Rima poročajo, da sta švicarska kandidata za tržaškega guvernerja, ki ju je italijanska vlada predlagala jugoslovanski vladi, ista, ki j.u je bila Jugoslavija odklonila že ko sta bila predlagana v Varnostnem svetu. Ta vest je prišla tako nepričakovano, da so celo predstavniki vladnega in reakcionarnega tiska ostali povsem presenečeni in niso sploh znali, kaj bi dejali. Ce pomislimo, da je De Gasperl-jeva vlada tako dolgo zavlačevala neposredna pogajanja z Jugoslavijo in da se je odločila za razgovore šele na ponovne zahteve poslanika Ivekoviča, ter je pri tem predlagala, kakor rečeno omenjena kandidata, ki ju je bila Jugoslavija že zdavnaj odklonila, je treba ugotovit;, da je bil očividen namen italijanske vlade, preprečiti vsak dogovor, da tako ugodi angloameriškim imperialističnim težnjam. De Gasperijeva vlada je seveda skušala vse to zadnji hip zakrikrlti in je predlagala druga dva kandl-d ita. 1,870.000 brezposelnih v septembru - Italija je država, ki ima največ nezaposlenih -Protestne stavke se nadaljujejo - Razburjenje zaradi pošiljanja ameriških ojačanj v Sredozemlje - Protestne manifestacije vojakov letnika 1925 - Nadaljuje se kongres KPI RIM, 6. — Danes je na kongres komunistične stranke prispela tudi sovjetska delegacija, ki so je vsi navzoči navdušeno pozdravili. Včeraj je prispela delegacija romunske komunistične stranke. Včeraj je govoril poslanec Sereni, ki je poudaril potrebo utrditve ljudskega demokratičnega gibanja, da bo tako mogoče uresničiti napredno demokracijo. Za njim je poslanec Grieco govoril o zasedb; zemljišč v Siciliji, Kalabriji Jn drugih pokrajinah ter o veliki borbi poljedelskih delavcev v Padski nižini ter o borbi za zemljiško reformo. Danes je govoril Dl Vlttorio o delovanju stranke v Splošni kon-federac.ji dela ter podal pregled o sedanjem sindikalnem položaju v Italiji. Poudaril je, da je danes Splošna konfederacija dela nepremagljiva trdnjava za obrambo delavskih pravic. Ob zaključku je poudaril važnost nove ljudske demokratične fronte. Na popoldanskem zasedanju je govoril Scoccimarro o pogojih, pod katerimi se lahko uveljavi napredna demokracija v Italiji, in obsodil krščansko demokracijo, ki podpira nova fašistična gibanja. Poudaril je potrebo, da v vse množične organizacije preide demokratični duh ;n da Se povežejo z g-ban jem za ljudsko demokratično fronto. Stavka bančnih nameščencev se nadaljuje, ker so delodajalci odklonili predloge nameščencev. Včeraj so proglasili splošno stavko v Fano kot protest proti draginji in proti zvišanju cen električnemu toku. Tudi poljedelski delavci so proglasili stavko. V beneški pokrajini se je stavki pridružilo drugih 6000 poljedelskih delavcev, ki so včeraj priredili protestno ma-nifestecijo na trgu Sv. Marka v Benetkah. Popoldne, ko so se vračali, jih je napadla policija in prišlo Je do spopada. Dines popoldne je okoli tri tisoč kmečkih delavcev v Casaleone v pokrajini Verona zasedlo tri največja poljedelska podjetja v tej občini O obupnem položaju delavstvo v Italiji kaže tudi statistika mednarodnega urada za delo, iz katere izhaja, da se je brezposelnost zmanjšala v 16 državah, v drugih sedmih pa se je nekoliko zvišala, in sicer poleti in jeseni lanskega leta v primeri z isto dobo leta 1945. V Italiji je znašalo v septembru število brezposelnih 1,870.000, kar kaže, da se je v primeri s prejšnjim letom povečala. Italija je še vedno država, ki ;«a največ brezposelnih. Sklep ameriškega mornariškega ministrstva za pošiljanje n >vih mornarišk h strelcev na amer ške ladje, ki so vsidrane v italijanskih pristaniščih, je izzvala med italijanskim ljudstvom veliko razburjenje. Ne pa tako v vladnih krogih, ki so povsem podvrženi \Vall Streetu. Predstavnik zunanjega m;- ! zab «vajo od nistrstva je namreč izjavil, da gre za normalno premeščanje osebja na ameriških ladjah v Sredozemlju. Zadeva, je pripomnil omenjeni predstavnik, pa se nas ne tiče, ker gre za ukrepe, ki se izvršujejo izven našega ozemlja. Torej za italijansko zunanje ministrstvo n*so Neapelj, Genova in Livorno italijansko ozemlje. Tudi glasilo zunanjega minstr-stva «Voce Republcanav piše med drugim, da se proti temu ne mere nič napraviti razen »protestirati*. Pri tem seveda zvrača krivdo zc, sedanji položaj n Italiji na komuniste in Nenn jeve socialiste. AFP poroča iz Morehead City, da se Je danes v tem pristanišču vkrcalo kakih tisoč mornariških st el-cev na prevozniški ladji «Bni:ar» in «Montague», ki bosta odpluli v Sredozemlje. Iz Vidma, Bologne in drugih mest poročajo o protestnih man fe-stacijah vojakov letnika 1925. ki zahtevajo odpust iz službe. Tudi v Milan so vojaki protestirali proti podaljšanju nj hovega službenega roka. V zvezi z amer iške-italijanskim dogovorom za »nujna pomoč* je moskovski radijski komentator Li-njecki izjavil, da je dogovor log č-na posledica vse filoameriške politike italijanske vlade. V načrt h ameriških ekspanzionistov zavzema Italija posebno mesto. Tej državi pridržuje Wash:ngtan nalogo, da postane strateg čna točka v Sredozemlju in orodje za pritisk na demokratične države balkanskega polotoka. Komentator ugotavlja nato, da je b la v zadnjem času italijanska kovinarska in mehaniška industrija prisiljena znatno znižati svoje delovanje. Davi je Imel poslanik Ivekovlč ponoven razgovor s tajnikom Fran-zonijem. Zvečer je imel Ivekovič tiskovno konferenco v vprašanju zlata, ki ga ameriška vlada zadržuje, io je izjavil, da je jugoslovanska vlada predložila zadevo gospodarskem svetu OZN. Na koncu konference je Ivekovič na vprašanje nekater.h nov.narjev v vprašanju tržaškega guvernerja Izjavii, da je na podlagi poziva Varnostnega sveta, naj bi se Jugoslavija in Ital-ja sporazumel; glede kanddatov za guvernerja, predla gal po nalogu jugoslovanske vlade 26. decembra 1947 tri kandidate. Po petih dneh zavlačevanja je 31. decembra glavni tajn.k zunanjega ministrstva Franzoni aporočd, da italijanska vlada odklanja jugos'o-vanske predloge, in je predlagal dva druga kandidata. Dne 2. januarja 1948. je jugoslovanski predstavni sporočil, da jugoslovanska vlada ne more sprejeti teh kandidatov, in je predlagal dva nova kandidata. Dne 5. januarja popoldne, ki je bil zadnji rok, določen po Varnostnem svetu, je Franzcni sporočil, da italijanska vlada ne sprejme zadnjih dveh jugoslovanskih kandidatov in zopet predlagal dva nova kandidata. Jugoslovanska vlada je tako predlagala skupno pet kandidatov, Italija pa štiri in ne tri, kakor zatrjujejo v italijanskem zunanjem minstrstvu. Ivekovič je ugotovil, da Je Jugoslavija pokazala m vedno kaže dobro voljo, da pride do sporazuma, in je poudaril, da je materialno nemogoče odgovoriti na zadnji italijanski predlog, ki je bil postavljen le nekaj ur pred potekom roka, ki ga je določil Varnostni svet. Ni torej krivda Jugoslavije, če do sedaj nj b lo mogoče doseči sporazuma med Jugoslavijo in Italijo 0 vprašanju tržaškega guvernerja- Protest FLRJ zaradi zlata pred gospoilorskira svetem ZN BEOGRAD, 6. — Iz Begrada poročajo, da je jugoslovanski predstavnik pri OZN dr. Vilfan prejel navod.la od svoje vlade, naj od glavnega tajn ka OZN zahteva, da se vprašanje jugoslovanskega zlata in deviz, ki so blokirane v ZDA, vpiše na dnevni red četrtega zasedanja gospodarskega in socialnega sveta, ki bo 2. februarja. 1 Predstavnik ameriške vlade je ljivostj s tem, da je pripravljena stopiti z ZDA v nove gospodarske odnose ne glede na rešitev tega vprašanja. Pripomnil je, da je istega dne, ko je jugoslovanski poslanik v ZDA izročil v Washipgtonu protestno noto, maršal Tito sprejel v Beogradu ameriškega poslanika in se z njim razgovarjal o možnosti novih ameriško-jugoslovanskih trgovinskih odnosov. Izjavil je tudi, da bi povračilo zlata Jugoslaviji, ki ji pritiče, pripomoglo k gospodarski obnovi in bi j: omogočilo sodelovati pri evropski obnovi. Pojasnil je, da bi Jugoslavija lahko sodelovala pri tej obnovi na podlagi dvostranskih dogovorov. Protesti v Franciji oroti novemu finančnemu zakonu JDUbaux postal De Gaulleov indirektni sodelavec PARIZ, 6. — Z ozirom na cepitev sindikatov glavnega udruženja dela je zastopnik manjšine Leon Jou-haux odstopi kot tajnik m se postavil na čelo g banja »Force Ou-vričre*. Na njegovo mesto je bil imenovan kot tajnik Alam Le Leap. Na ta način bo postal Jouhaux indirektni sodelavec De Gaulia, ki je v svojemu govoru v Salnt Et en-nu iznesel svoje stališče o vprašanju preureditve sindikatov. To spominja na bivši italijanski korporativizem ln na »delovno karto* maršala Pčtaina. Kakor smo že poročali Je dosegla vlada pri izglasovanju zako- na » izrednem davku za pobijanje inflacije nepomembno več no, ki je glasovala tudi za zaupnico v la d.. Toda razpoloženje ljudstva [ t o-t, novim zakonom se kaže v tem, da so trgovci v znak protesta zaprli danes svoje obrate od 13. do 17. ure. V Parizu in v glavn h po deželskh mestih so napovedana velika zborovanja. Protestom trgovcev so se pridružili tudi zdravniki, arhitekti, odvetniki. Udruženje malih in srednjih podjetnikov je na zborovanju zahtevalo od pr.sotn h. naj odtegnejo glas onim poslancem, ki so glasovali za Izredne finančne zakone. Proglas francoske CGT PARIZ, 6. — Skupščina Glavnega udruženja dela je izdala na delavce proglas, v katerem navaja, da je prva in največja zahteva u-, . . . cruženja periodična revizija mezd. ! zjav: ' da ameriška vlada preučuje V ta namen poziva delavce, naj i Jugoslovansko zahtevo m da bo čez ................ nekaj dni podaja uradno izjavo. Jugoslovanski poslanik v Parizu Marko Ristič je predstavnikom tiska prečital vsebino note, ki jo je v Washlcgton.u izročil ameriški vladi Jugoslovanski poslanik Sava Kcsanovič. Ristič je poudaril, da je jugoslovanska vlada podala dokaz sprav- Prvo letošnja seja Varnostnega sveta LAKE SUCCESS, 6. — Danes je bila prva seja Varnostnega sveta v letu 1948. Na dnevnem redu je bil samo indijski protest proU Pakistanu v kašmirskem vprašanju. Zadevo so odložili na prihodnji teden. GOOOCOOGOGOGOGOGOOCOOO „Oberdan“ bo kljub vsemu ponovno odprt! TRST, 6. januarja (AIS) — Danes je objavila policija Julijske kra-j'ne im« nadaljnjega člana krožka »Oberdan*, ki so ga aretirali agenti kriminalnega preiskovaln ga oddelka. Istočasno je ta oddelek objavil imena treh članov krožka »Oberdan*, ki jih bodo izpustili danes al. jutri. Včeraj iz varnostnih razlogov aretiran: je Franco Macaluso iz ul. Giusti 6 in ul. Boccaccio 2, Trst. Macaluso je rojen v Brindiai v Italiji 4. julija 1922. Izmed devetih aretiranih članov krožka «Oberdan» j? policija danes izpustila 21-letne ga Armanda Bruno in 20-letnega Renza Sangalli, do-člm bodo bivšega predsednika krožka 34-letnega Maria De Bon! izpustili Jutri. D? Boni je bil aretiran pivi, in sicer 23. decembra 1947. Kriminalni preiskovalni oddelek je tudi objavil, da sta Glauco Gaber in Vincenzo Verdi pooblaščena za reorganizacijo in zopitno otvoritev prostorov krožka «Oberdan» kot kulturne organizacije, ko bosta uredila prošnjo pri policiji Ju-1’jske krajine. G. Gabsr je. predsednik krožka «F:lluga» v okraju Cavana v Trstu. svojih delodajalcev poviške, da s: zagotovijo eksistenčni minimum. Končno poudarja manifest, a je udruženje proti Marshallovemu načrtu in proti cepitvi dtlavsk h sil. Isto tako protestira proti povišanju cen, proti odpustitvi 150.000 uradnikov in se izraža za znižanje izdatkov za vojsko. Novi uspeh grške demokratične vojske Kredit 15 nrlljonov dolarjev od ZDA „za uničenje partizanov" Štirje milijoni puškinih nabojev grški in turški vladi ATENE, 6. — Rad o »Svobodna Grčija* poroča, da je položaj ylad-nh čet na področju Konice precej kritičen 'n da te niso uspe -e razbiti obroča part zanskih čet okoli menta. Topovi demokratične vojake Stalno obstreljujejo mesto. Partizanske edinice so osvobodile tudi več nas: na področju Ph liaton. Tud: na otoku Samos se je povečalo delovanje demokratične vojske. Vlada je poslala na to področje več bojnih ladij, teda demokratična vojska je uspešno odbita vse napade. Grški poslanik Dendramis je v VVashlngtonu zahteval, naj bi ameriška vlada poslala v Grč jo dve diviziji. Atenski listi poročajo, da pričakujejo v tem tednu prihod v Solun skupine ameriških častnikov, ki jh bodo razvrstili po pocd.nh vojaških edinicah. Ameriška glada pa nadaljuj? s pošiljanjem pomoč, grški vladi. Tako poročajo, da so odstopili Grčid in Turčiji 4 milijone nabojev za puške. Pozneje bodo ZDA odstopile tema državama 11, oz.roma 7 čist:lcey min. Ameriška misija za pomoč Grčiji pa preučuje vprašanje dobav vojnega materiala, posebno topov m strojnic. Ta mate r al bo dodeljen narodni gardi, k! jo Je monarh-stična vlada po predhodnem sporazum z ameriško vlado sklenila povečati za 12 tisoč mož. Ameriško notranje ministrstvo poroča da so dovolili Grčiji kredit 15 milijonov dolarjev za utrditev njene vojske. Predstavnik notranjega ministrstva je izjavil, da je bil ta kredit prvolno namenjen za »gospodarsko obnovo Grčije*, da pa so ga sedaj določili v omenjeni namen. Tako se bo narodna garda lahko povečala na sto bataljonov, kar je potrebno za dokončno uničenje partizanov, je zaključil omenjeni predstavnik. Tud; Velika Britanija je dobila od ZDA dovoljenje, da od svojih presežkov odstep. monarhist čni vladi 1,400.000 nabo.ev za puške. Novi a*en!afi v Palestini JERUZALEM, 6. — Položaj v Palestini je še vedno napet. Spopadi med Arabci in Zidi se dnevno ponavljajo. Predvčerajšnjim ponoči »o židovski teroristi napravili atentat na arabski hotel »Semiramis* v Jeruzalemu. V Jafi pa je organizacija Štern napravila atentat proti poslopju, kjer J§ arabski narodni odbor. Pri tem je bilo 27 mrtvih in 98 ranjenih. Pr! atentatu v Jeruzalemu pa je bilo 5 mrtvih in 17 ra.:jenih; 15 oseb pa je ostalo pod ruševinami. Preteklo noč so na progo Jafa-Tei Aviv postavili več bomb, ki so eksplodirale in progo poškodovale. Stavka v Hamburgu HAMBURG, 6. — Stavka pristaniških delavcev v Hamburgu se nadaljuje. Število stavkajočih znaša 3.500. Zato so morali danes razkladati ladje s tovorom za okupacijsko vojsko britanski vojaki. Na drugi strani našega lista objavljamo ukaz vojaške uprave št. 110, ki predvideva zelo stroge kazni (tudi dosmrtno ječo J za vse tiste, ki organizirajo ali skušajo organizirati oborožene sile ali pri tem pomagajo. Prepričani smo bili, da je ta odlok vojaška uprava končno vendar le izdala zarod i strogega kaznovanje tržaških teroristov, ki se zbirajo v krožku *Oberdan» in drugih dobro znanih sedežih novofašistič-nih organizacij. Toda iz gornjega poročila policije je jasno razvidno, da temu ni tako, kajti policija javlja že prej, ko je teroriste izročila sodišču, ki bi moralo ugotoviti njihovo krivdo in jih kaznovat i, kakor določa ukaz št. 110, da bo krožek tOberdanu ponovno odprt. Komu tore) služijo ti strogi ukazi, če se teroristični krožki ponovno odpirajo in njegovi čtani izpuščajo, ko je vendar jasno, da gre zd orga-niz'ranje oborožene sile. Vse to pa se godi kakor nalašč ob istem času, ko se postavljajo pied vojaško sodišče partizani samo zaradi tega, ker so na oblastveno dovoljenem zborovanju bili oblečeni v svojo slavno uniformo, ki so strah in trepet prav tem fašističnim zlikovcem in * razbojnikom iz krožka eOberdan». Torej: teroristom zadoščenje, partizane oa, ki so v teh dveh in pol letih dokazali največjo discipliniranost •n pozirali vs,, prebivalstvo in tise oblasti na m(r«o sožitje in storili vse, da pride do normalizacije vsega tukajšnjega življenja, je partizane pa postavlja vojaška uprava pred sodišče! Kaj hočejo s tem predstavniki anglo-ameriškcga imperializma doseči t ooooocooooooooocoooooo Popravek V govoru tov. Babiča na VI. kongresu KPI, objavljenem v včerajšnji številki našega lista so se zaradi naglega prevajanja vrinile sledeče jezikovne in tiskovne napake: V 37. vrsti govora nemesto »varni m* beri ssigurnim*; v 53. vrsti namesto *zamišljeno» beri «* zaskrbljeno vnemo*; v 81. vreti namesto eobnovo državnega reda» beri evzpoStavitev stare državne ureditve»; v 133. vrsti namesto »vojni* beri tborb 1»; v 184. vrsti namesto »da tujim *mperi«lističm interesom» beri »da dela v korist tujih imperialističnih sil»; v 224. vrsti namesto emorajo š» prehoditi» beri smora prehoditi». Zadnji stavek govora pa se mora glasiti takole: »S popolnim zaupanjem v neizčrpno moč ljudskih množio in v neprememljivost demokracije, v prepričanju, da predstavljamo napredni svet, v katerem nacionalna neodvisnost ni fraza in kjer demokracija ni formalna, ampak dejanska, bomo lahko sprejeli vse bodoče borbe z gotovostjo, da bodo z nami široke ljudske množice.» za vojaško upravo v Trstu je nošenj Tisliovna Merenca tov. Pogassija (Nadaljevanje) Za tov. Pogassijem Je »pregovoril tov. Vojmlr, ki Ja a konkretnimi primeri osvetlil pristransko poato-panjg vojaške uprave proti Enot-z.ina sindikatom In vsemu demokratičnemu ljudstvu. Poudaril J«, da Je dogodek na Opčinah samo eden Izmed mnogih, katerega, morajo obsoditi ES. Pristranost okupacijske vojaške uprave se kaže zlasti v postopanju oblasti, ko so v času stavke, ki so jo organizirali delavci v ladjedelnici Sv. Marka zaradi umora Vrabčeve, aretirale člane In predsednika tovarniškega odbora ter obsodile tov. Turkoviča na eno leto ječe, med tem ko so bili morilci Vrabčeve obsojeni le na sedem let Ječe, drugi pa celo izpuščeni. Tov. Vojmir j« dejal, da Je Izvršilni odbor ES o tem obvestil mednarodno federacijo sindikatov in preko njih vse demokratične delavce. Za njim se Je javil k b**edl zastopnik agencije ATI, ki je vprašal, ali misli odv. Pogassl, da bodo vojaške oblasti sodile partizane po odredbi št, 110, na kar Je tov. Pogassl odgovoril, da misli, da ne. V imenu Zveze primorskih partizanov za Trst in ozemlje Je govoril tov. Ukmar ter pokazal na nekatere primere pristranskega delovanja vojaških Oblasti. 16. novembra so vojaške oblasti pri Sv. Krliu na spominski svečanosti za padlimi partizani aretirale 4 partizane, k»r so nosili partizansko uniformo. 7. decembra Je OP v Nabrežini na Zborovanju partizanov obkolila * oklepnimi oddelki mirne ln disciplinirane partizane. 21 decembra na obletnico ustanovitve garibaldinske brigade «Foryta-rot» so fašistični elementi vrgli brimfoo na sprevod partizanov, ki so se vračali na svoje domove, ter pri tem ranili nekaj oseb. Istočasno je PC * vso silo navalila na partizane in pri tem ranila še druge. Tudi V tem primeru so se partizani \»dll nad vse disciplinirano. Na zadnjem zborovanju partizanov na Opčinah Je ponovno CP z vsemi sredstvi nasilno ovirala manifestacijo, kljub temu da so jo zavezniške oblasti dovolile. Ze več mesecev se vrstijo v Trstu proti partizanom procesi, ki so portali tako rekoč Javna zborovanja, na katerih se sramotijo bor-c! za svobodo in vsa osvobodilna lx.rba. Zveza partizanov vse doslej ni hotela dati teh dejstev v javnost, da nn bi ovirala na ta način pom ir-3 en Ja duhov, ki je tako »lino potrebno na tem ozemlju In da ne bi van*mlrjala Javnega mnenja. Ker pa se te provokacije stalno ponavljajo, so partizani obvestili o tem rortapanju oblasti, ki ga lahko primerjajmo edino le še s stanjem v Grčiji, vse organizacije partizanov v Evropi, a katerimi so v tesnih st.kih. Prav tako Je zastopnik antifašistične tržaške mladine Iznesel vse ovire od strani vojaške uprave ln njene policij«. Za časa kongresa oblasti niso odobril* dvorane; predstavniki mladine ln drugih držav r.iso »meli govoriti na mladinskem kongresu v Imenu organizacij, ki jih predstavljajo. Prepovedali so tiskati zaključno resolucijo kongresa, kakor tudi izjave tov. Fred-dvrarija. Pred nekaj dnevi Je polici vdrla na mladinski .sestanek i a Kolonkovcu. Na Opčinah Je bilo aretiranih pet mladincev, ki so bili člani delegacije, katera Je zahtevala pojasnila, zakaj »o oblasti aretirale partizane. Mladinci so ogorčeni nad takimi provokacijami!, ir bodo z vso odločnostjo vodili borbo skupal z ostalim ljudstvom proti vsem kršitvam in nasilju vo-ieške uprave, njene policije ter fašističnih tolp. Prav tako so tudi mladinci obvestili mednarodno zvezo demokratične mladine, o postopanju vojaške uprave In njene po. 1 rije proti demokratičnim silam na Tržaškem ozemlju. Obvestili »o tudi o teh dogodkih demokratično mladino Italije in Jugoslavije. V Imenu žena Trsta Je govorila predstavnica ASIZZ ln obsodila vojaške oblasti, ki »o preprečile, da bi Žene Trsta proslavile 30. no-Vfimlber, praznik miru, in izjavila, na1 ves demokratični tisk o tem, kokSno Je postopanje voJa?k'h oblasti. Poudarila je, da so tudi Jene obvestile o zadnjih dogodkih svojo mednarodno demokratično rvezo ž*n* ln preko nje vse žen® v svetu. Ob 18.30 Je tov. Pogasal zaključil konferenco. Da bo komedija popolnejša Da bi b la komedija o tako zva-Dih deportirancih in o fojbah, kjer naj bi za svoje zloč.njko delovanje plaftal! z življenjem r.i&istični kr.’-minalci. so na zatožnd klop popeljali tudi klavrnega starega komedijanta Ceochelina. Čeprav Je vsem dobro znana preteklost tega biez-načajoega človeka, ki so se ga pred čascuj posluževali celo italijanski Sovin"stični učitelji in so ga poslal! v Italijo, da hi kot nekak italijanski tržaški komik predvajal manifestacije za Italijo, so mu sedaj dali posebno nalogo. Postal naj W nekak komedijant na zatožni klopi, » katerim naj bi klevetali Jugoslavijo. Žalostno pač, posebno če pomislimo, da edino ta človek kot komik pod fašizmom nemoto-ma uganjal nekake Sale na račun rciima, da ne govorimo o njegovem sodelovanju * nemAklm okupator-jem. Se zanimivejše Je, da so njemu v hok postavili druAčlno takih ljudi, ki so v onih revolucionarni dneh maja meseca jzvrllll razne nerodnost!, za katere so Jih takoj Jugoslovanske oblasti kaznovale. Toda zaman Je tudi ta Igra, (fcspodje! Ljudje pridejo na razpravo samo i« radovednosti, kaj bo Čvekal ta pro-slull komedijant. Štorije o fojbah, kako so bile mučene nesrečne žrtve fa»i«tl ln kolaboracionisti pa ne vžigajo ved, — razen neofašističnih pi&unov — kajti že druge razprave o fojbo h In borcih za svobodo m pok.izale, da Je vse skupaj le navadna burka, ln to tako klavrna, d« ste tokrat morali potegniti na dan celo te klavrne figure. TRŽAŠKI DNEVNIK MUSAR Razpravljanje mladih delavcev o novi delovni pogodbi, ki so jo predložili Enotni sindikati V ladjedelnici Sv. Marka je bil 5. t. m. sestanek mladih delavcev, članov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Razpravljali eo o novi delovni pogodbi, ki »o Jo predložili Enotni sindikati ln ki Vbebuje v polni meri zahteve mladih delavcev. Govornik, ki Je član mladinske komisije Enotni sindikatov. Je omenil najvažnejše točke, zaradi katerih so Enotni sindikati predložili novo dlelovno pogodbo. Podčrtal Jg nerazumevanje a strani delodajalcev, katere zahteve podpira Delavska zbornica, kar pomeni, da podpira zahteve industrijoev. Nato je obrazložil glavne točke nove delovne pogodbi, ki »o: 40 delovnih ur na teden, zvišanje odškodnine v primerih odpustitve, dopusti, poenotenje blagovnih skupin ln zvišanje mezd. V diskusiji so razpravljali tudi o manevrih Industrijoerv, ki delajo na tem, da bi n$ prišlo do normaliziranja ekonomije našega ozemlja. Sestanek so mladi delavci zaključili s pozivom na mladfnsko enotnost v borbi za dosego svojih pravičnih zahtev. Le z odločno borbo sl bodo tudi pomorščaki % izboljšali svoj položaj Včeraj smo na kratko omenili, da Je Sla delegacija pomorščakov k lastnikom paroplovnlh družb ln zahtevala izplačilo nagrade za brezposelne, danes pa objavljamo o tem podrobnejše poročilo. Delegacija Je Sla najprej k polk Hafringu: načelniku urada za delo pri vojaški upravi. Polkovnik Jlli je sprejel skupno z odvetnikom Le-vltuscm. Kasneje je delegate sprejel na zvezi paroplovnih družb dr. Budin! in dejal, da so brodarji izplačali nagrado za brezposelne ▼ znesku 4000 lir prostovoljno, da pa so mislili, da je v vsej Italiji samo 4000 brezposelnih pomorščakov namesto 11.000. Zaradi tega je seveda pri-manjkal denar. Jasno je, da Je to samo pretveza, saj so brodarji gotovo vedeli, koliko Je breeposelnih, V Italiji so to nagrado Izplačali vsaj »a avgust in september, tu pa so jo dobili samo nekateri pomorščaki le za avgust. Zdi se, da bodo 9. januarja v Rimu na seji brodarjev znižali že Itak majhno nngrado za brezposelne, kar bo seveda Se bolj prizadelo brezposelne pomorščake. V Italiji so pomorščaki že pokazali, da se ne dajo kar tako zlepa ugnati ter so z odločnim nastopom že marsikaj doaegU. Njihov vzgled Je služil v vzpodbudo tudi tržaSkiim pomorščakom, ki so doslej stali nekako ob strani ln niso s tako odločnostjo kakor drugi delavci branili svojih pravic. Na zadnji skupščini pa so pokazali, da so tudi oni že siti dolgega čakanja ter odločeni, doseči uresničenje svojih zahtev. Ce bodo pomorščaki odločno nastopili, Jih bodo podprli vsi delavci in tudi vsa ostala tržaška javnost, saj je vprašanje pomorstva za Trst eno najvažnejših a.vljenjskih vpreSanJ, ki se tičejo vseh. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Prva uprizoritev Cankarjeve drame tKr^IJ na Bt tajno vit v Trstu bo v četrtek 8. t, m. ob tO. uri v dvorani Kina ob morju. Predprodaja vatopnlo bo v Četrtek od 10. do IS. In popoldne od 19. do 19. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kina ob morju. Pozdrav partizanov Tržaškega ozemlja demokratični grikl vladi Italijanski in slovenski partizani Tržaškega ozemlja pozdravljajo ob ustanovitvi demokratične vlade Svobodne Grčije Hane nova ustanovljen« vlade in hrabre borce, ki so omogočili uresničenje teženj vsega demokratičnega grikega ljudstva. Naj nai pozdrav izraža voKilo in željo tukajiniih partizanov za naglo in popolno tmago nad notranjimi in zunanjimi sovražniki grškega ljudstva, zmago, ki bo tudi naša zmaga. V tem trenutku odločilne važnosti za Grčijo poudarjajo italijanski in slovenski partbtani Triaikega o-zemlja svojo solidarnost l slavnimi grškimi borci, ki se borijo proti istemu sovražniku, ki ogroža demo• kracljo, mir in svobodo narodov. Z orožjem v roki ste začeli borbo proti sovražniku in visoko dvignili partizansko čast. Tudi nas hrabri zavest, da ne smerna kloniti pred nasiljem imperialističnih hujskačev nove vojne. Tovorit Markos, naj naš pozdrav pride do Tebe kot voščilo, da bo nivo Uto prineslo grškemu ljudstvu zasluženo zmago. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Ljudstvo zahteva izpustitev lov. D'bleja in Kluna Avtobus je smrtno povozil leiarja Včeraj zjutraj okrog T. ure Je razvažal Lobascio Nicoia iz uL Tea-tro it. 2 a točnim vozičkom led po mestu. Ob tisti uri je še; z vozičkom po ul. Carduoci v smeri proti trgu Oberdan. Naenkrat je kremi z vozičkom čez cesto proti levi strani. V tem Je privozil mimo avtobus prevozne družbe SAT, ki ga je šofiral 35-letni Turko Jožef iz ul. Ghirlandalo 13. Čeprav Je šofer takoj z vso s:lo zavrl avtobus, vendar se ta ni mogel zaradi blatne ceste takoj ustaviti, ampak Je za-drsal dalje ;n v bližini pokritega trga povozil nesrečnega Lobasc.a * njegovim yszičkom vred. Takoj so povoženega pPbrali in ga odpeljali v bolnico, kjer pa Je že čez malo časa umrl zaradi težkih ran posebno ker se mu je vo-z čkovo c;fi zapičilo v trebuh. Očividci so ugotovili, da krivda ni bila šoferjeva, ker on ni mogel predvidevati, da bo Lobasc o krenil z jiozičkom preko ceste, niti ni mogel pravečasno ustaviti svojega vozila. Angleško blago Italijanskega Izdelka Pretekli mesec Je prišel eden od mnogih Improviziranih trgovcev, k! ponujajo «pocenl» sukno po tržaških ulicah, tudi v bar »Juventus* in ponujal gostom dva koca moškega blaga, o katerem je trd’,1, da Je angleškega Izvora. V dokaz > kazal n* robu napis: »Zajamčeno volneno — Izdelano v Angliji — soliden Izdelek*. Posrečilo se rau Je, da Je prepričal nekega Otona Jelllneka, 47-lfit-nega Dunajčana, ki biva v ul. Milano 25, da mu je dal za oba kosa 17 tisoč lir. Ko pa Ja ta 4«1 čez nekaj dni k krojaču, mu je ta povedal, da blago ni volneno ln da je vredno kvečjemu 5000 lir. Jelli-nek je takoj javil sleparijo policiji, ki >9 prav te dni iztaknila podjetnega «trgovca» v osebi Del Gaudia Paskvala ;z ul. Madonnlna 8. Aretirali »o ga in spravili v zapore, ker bodo verjetno odkrili Se več podobnih njegovih kupčij. Kadar smrt le ncCe priti Kljub vsem težavam, ki jih Je imel na tem svetu, je Slmonis Jožef iz ul. Pascoll 8 dosegal visoko atarost 85 let. Sedaj pa se Je tudi on naveličal čakati, da bi ga smrt prišla sama ponj, in je sklenil, da ji bo šel naproti. V ta namen je včeraj ponoči okrog ene ure skočil iz svojega stanovanja v drugem nadstropju skoal okno na oesto, kjer je takoj obležal mrtev. Sosedje so poklicali rešilni voz, ki je prepeljal truplo nesrečnega starčka v mrtvašnico v ul co Pleti. Se vedno nam prihajajo v uredništvo prepisi protestnih pisem, v katerih partizani, demokratično ljudstvo iz mesta ln podeželja, delavci po tovarnah to antifašistične organizacije obsojajo namerno u-prizorjeno razpravo proti tov. DT5-steju to Klunu. Na Opčinah zbrani garibaldlncl ln partizani obsojajo tako postopanje proti borcem za svobodo, katere sedaj postavljajo na zatožno klop prav oni, ki so do konca osvobodilne borbe sodelovali s fasianom. Zaradi tega zahtevajo triaSkl partizani, naj oblasti tovariša takoj osvobode, kajti oba tovariša, ki naj bi kot člana partizanskih oddelkov oziroma Jugoslovanske vojske aretirala nekatere fašistične zločince sta Je Izpolnjevala nalog vojaških oblasti. Poleg tega so bile aretacije zakonite, saj je moskovska konvencija določevala, da je treba aretirati vse vojne zločince. V vseh pismih pa antifašisti soglasno zahtevajo, naj se napravi koneo tej gonji in naj se Izpustita na svobodo oba tovariša, na zv Dijaki protestirajo pri VU zaradi izzivanja CP na Opčinah Delegacija demokratičnih, dijakov je nesla polk. Gardnerjv protestno resolucijo s podpisi vseh demokratičnih dijakov, v kateri ostro obsojajo izzivalni namen civilne policije, ki je v nedeljo na Opčinah na ]>arti»anskem zborovanju na najnesramnejii način izzivala in skušala izzvati nerede. Ker pa Gardner delegacije ni hotel sprejeti, je pustila resolucijo v prostorih okupacijske VU, nakar je odila na občinski urad, kjer je poročniku Moniciju v kratkih besedah obrazložila vsebino protestne resolucije. Poročni Monici je delegacijo sicer vljudno sprejel, ni pa dal, kar je navada zastopnikov okupacijske VU, na/benega točnega in zadovoljivega odgovora. Čitatelji «PRIMORSKE-GA DNEVNIKA*! Dopisuj-te v svoj edini dnevni list! točno klop pa naj se postavijo raje one priče, ki so hote krivo pričale In z natolcevanjem skuSale spremi niti sodno dvorano v politično zborovanje, kjer naj bi bila na zatoa-ni klopi ijudslca oblast. Poleg 1.115 partizanov, ki so s sestanka na Opčinah poslali protestno piamo, Je na desetine vaščanov iz Gropade, Bazovice, Kontove-la in PadriS poslalo podobna pi-ma. Vsem tem so se pridružili delavci iz mehanlin.h in kemičnih delavnic iz Rojana ter antifašisti z Grete in Ban. Tako bi zahtevala doslednost Zločin naj bi bile aretacije )a-IIstičnih zločincev, za katere naj bi izdal nalog tov. D’Este in katere je izvršil Klun; tako trdijo in skušajo dokazati nekateri sodniki tukajšnjega sodišča, katere seveda naganja k temu «pravična In nepristranska» vojaška uprava. In to kljub temu, da sta tedaj, ko so se dogodki izvršili, bila oba tovariša člana jugoslovanske vojske. Spomnimo pa se, da je med razpravo 27. decembra p. I. zagovornik dr. Tončič izrazil svoje začudenje nad tem, da se proti D’Esteju postopa na tak nečin, medtem ko se sedaj še nihče ni spomnil in postavil na zatožno klop tudi gospoda inšpektorja civilne policije Olivlera, ki je pred leti kot član kvesture izpolnjeval svojo nalogo in aretiral dr. Tončiča. Ker so med tem gospodje sodftiki, ki trdijo, da je pravica za vse enaka, poslali hitro sodne spise o D’Esteju in Klunu naprej na porotno sodišče, nas preseneča, da Se do sedaj ni nihče dal aretirati gospoda inšpektorja. Tako bi namreč zahtevala doslednost.! Da bo krik o fojbah še večii Da bo krik in vik o fojbah Se vsčji, da bodo pisuni reakcionarnih časopisov Se bolj glodali to njihovo priljubljeno kost, bo danes pred tukajšnjim porotnim sodiščem začela nova razprava o fojbah. Tokrat so na zatožni klopi Besednjak Žarko, Vidall Boris, Purič Miroslav, Škabar Ludvik Vidall Peter, Sosič Herman, Mrzek Karel In Tavčar Josip kl eo obtoženi trojnega namernega umora. Sreda 7. januarja Valentin, Zdravko Sonce vzhaja ob 7.45, zahaja ob 16.35. Dolžina dneva 8.50. Jutri S. januarja Severin, Biserka Spominski dnevi 1943 velik nemški napad na Pohorski bataljon, ki je padel do 0adnjega borca 0o svobodo domoirine. 19H ja bila na Pohorju sestavljena brigada Miloša Zidanška, 1652 se je rodil v Senju Pavel Rit-ter Vitezovič, Valvasorjev so-delaveo, bakrorez in. zgodovinar. Ce v prosinou ni sntgd, ga mali travin da. URADNE OBJAVE ifinistrstuo za socialno skrbstvo LRS Je prevzelo od ministrstva za delo LRS v svoj sestav blagajno za Izplačevanje invalidnin ln po roženo silo na področju te cona &i kdor koli pripctr.ore ali daje pomfl pri organiziranju kakrSne koli taS sile, se kaznuje, če ga zave zn: 5® vojHško sodišče spozna za krive? z dosmrtno ječo ali z nižjo zap«! no kaznijo, kakor bo to pač doMj cild sodišče. Kdor koli postane kakršne koli oborožene sile y področju te cone ali se udeleži M iovanja kakršne koli take s le, i kaznuje, RJ pod številko 6-90601-19. Ker je veljavnost položnic z dosedanjo štev. 60-40 45-34 z dnem 31. 12. 1947 potekla, naj se naročniki začasno poslužijo obrazca 127 »Splošna položnica«, ki jo kupijo na vsaki pošti in na katero morajo napisati novo številko našega tekočega računa 6-90601-19. Večina Goričanov brez drv Tudi plina primanjkuje Tako je stanje ze sedmo zimo Milo gorižko podnebje in letošnja blaga zima v marsičem 'ajša trpljenje gorskemu prebivalstvu. Saj si zaradi težkega materialu* ea stanja malo kdo lahko privošči aa-kurjeno stančvanje. Ljudje skrpajo le toliko kuriva, da si pripravijo kuhano Jed, ne pa da bi mislili ra tople sobe. Redke so t:ste družine, ki kurijo a drvmi. Te najdete lo med gmotno dobro stoječimi sloji. Na splošno peči počivajo, ljudje Sv-* poslužujejo plina, nekateri električnega toka. Plin pa Je zelo orne-jen. PremanJkuje ga ravno v času, ko ea goipodinje najbolj rabijo — opoldne ln zvečer. Zjutraj je na razpolago samo od 7. do 8. ure. To hudo prizadene tiste delavce, ki morajo na delo že pred 7. uro. Tudi električni tok Je omejen ln pod strogo kontrolo občinskega podjetja. VpraSanJe goriva za Gorico je res težavno. Na dnevnem trgu so drva na razpolago, vendar ni !*-i bire. Potrošnik mora vzeti to, kar Je. Cene so pa pretirano visoke ln Je zato razumljivo, da si mezel Ulčarji kalkor tudi delavci In spit* revni sloji na morejo misliti na stalno ogrevanje a drvmi. V vseh naprednih In demokratič nih državah Je i stari navad', da oblasti ln podporne ustanove skrbijo sa revne sloje in Jim preskrbijo drva po minimalnih cenah *a zimski čas. Poglejmo kako je v n&-iam mestu rešeno to vprašanje. Do sedaj so revežem nakazal; plč’ih 150 kg drv na c6ebo, kar naj b: zadostovalo za celo zimo. Da je to prema.0, ni potrebno dokazovati. Tudi kar se tiče cen so pretirano visoke, če ie gre za reveže. Prodajajo Jim Jih po 1045 Ur sa »oot metrskih, po 1120 Ur sežaganih ln po 1195 lir za stot sežaganih ln scepljenih. Ko poizveduje! o življenju nižjh slojev in ko stopiš i njJi stromna stanovanja se ti stisne srce, ker vidiš vso bedo pred sabo. Marsikdo se upravičeno sprašuje, zakaj neki ne uredijo tako. da bi uvažali drva lz bližnje Jugoslavije, ne pa « daljne Avstrije. Ljudstvo ni pozabilo, da je leta in leta Gorica bila založena z drvmi iz bližnjih gozdov, ki so sedaj ostali onstran državne meje. Ugotavlja se tudi, da mwa biti po sredi borba prot:*vsemu, kar je Iss Jugoslavije, čeprav mora zaradi tega ljudstvo trpeti in stradati. Te govorice so v marsičem utemeljene. Mnegi pa mislijo, da bo zdaj, ko je stopil v veljavo podpisani trgovski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, nastal preobrat m se bo stanje bistveno zboljšalo. Trgovska zbornica v Gorici Je sicer že Izdala navodila glede uporabe gospodarskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo Ip v kratkem se bo pričela izmenjava dobrin. Ljudje si močno želijo Jugoslovanskih drv in potrpežljivo čakajo izhoda 1* sedanjega težavnega stanja. Gre predvsem za drva in rezani les, ki ga na Goriškem zelo primanjkuje. Res je, da so anglo-ame-rikanski načrti težili za tem, da izrinejo Jugoslovanski les lz tega področja, zato so ga na vel'ko izvažali iz okupirane Avstrije in drugih krajev ter ga vsilili tukajšnjemu trgu. Na roko jim Je šlo nenor-malizirano stanje, ki je nastalo z državno razmejitvi ja Poleg tega pa tudi še ni b-la podpisana trgovska psgodba o izmenjavi blaga med Italijo in Jugoslavijo. Zdaj, ko se ta začenja izvajati, ni nobenih zaprek ln vzrokov, da fcl soriško prebiva’-stvo še dalje stradalo In zmrzovalo. Gospod Bensi Franc, ki lana sedaj 47 let in stanuje v ul. Bra-mante it 11, že dalj časa nj bil popolnoma normalen In Je zaradi j umskih motenj moral že iskati po-, I moči v umobolni-cl pri Sv. Ivanu. ' i Nekaj časa ;e bilo vse v ~edu in g. Bensi je mirno živel s krogu »voje družini. Prejšnjo noč pa a e mu je zopet začelo mešatj m kar sredi noči se je spomnil, da bi najbolje počival, ako s postelje v kuhinji pod štedilnikom. Ne prošnje *«ne ri« drulM- ne ni zaleglo. Bensi je znesel posteljnino pod štedilnik in se tiim vlegei k «počltku». Nj trajalo dolgo, ko se Je zopet premislil. Vsta’ je ln znesel na sredo kuhinje posttlj-n no, kose obleke in perila in kose pohištva, ki ga Je proti razbijal, kakor mu Je pač prišlo pod roko. Ko je b la grmada sredi kuhinje že dovolj velika, jo Je polil s petrolejem in zažgal. Prestrašena družina Je morala mirno gledati početje blazneža., ki je grozil, da bo vsakega, ki sa premakne. ubil. Obenem pa Je znaial na grmado ie vse drugo, kar mu je prišlo pod roko m med drugim obleko, harmoniko, živež itd Končno se Je ženi posrečilo, da se Je izmuznila in poklicala pollc‘jo in Rdeči križ. Bensi je šel med tem na dvorišče, kjer s: je z nožem pre-lezal žile na roki ln ker mu to ni bilo dovolj, st Je zasadil še nož v prsa. Le s težavo so ga spravili v ambulanco. Se yečJo težavo Je imel zdravnik v bolnici,, ki ga Je moral operirati. Med operacijo ae je ves krvav vrgel * mbe po tleh m tr?J« bolničarji so ga komaj obdržali. Končno se ja malo pom-rll in po končani operaciji «o ga odpeljali v umobolnica ILTA KHKENBUKG Zaščitniki kulture ra. S kakšno pravioo im« Harriman kulturno dediščino »tar« Grčijt za svoj monopol t Lahko prilastimo grško ozemlji. Harriman ve to bolje kakor jaz, ne moremo pa si prilastiti oja evropske kulture. A V devetnajstem stolatju, ko Je prišla ideja skupnosti kulture do ^širokih družbenik slojev, #i n( 6llo mogoče misliti Evrope, ločene od Rusov, ali Rusije, ločene od Evrope. Rusi, ki so Jih nekateri tuji nacionalisti wdno prikazovali v vlogi učencev, »o bili v resnici učfvot in učitelji. Mimogrede naj omeni m, da šolska klop v naši deželi nikoli ni veljala za nekaj sramotnega. Mi vemo, kako je zlita poezija ruskih romantikov z romanticizmom v drugih evropskih dežvlah in kako so vznemirjali napredno rusko družbo revoluoija oseminštiridesetega leta, prvi zapadni socialisti »n začetek nove, dobe, osv.tljene s tragično zarjo pariške komune. Ne glede na despotični carski r*ilm »e je tudi takrat slišal v Evropi rtunični gias Rusije. Heriten je bil prijatelj In učitelj revolucionarjev raznih plemen, Cemišcvskega »o občudovali napredni duhovi Zapaeta, zahfvni Flaubert Je lmenot več trn dolarje in na fcri. To je povsem naravno za ministra trgovine ti državi, fcl gradi svojo bilanco na potokih človeške krvi, — tiste krv‘, ki je bila prelita, in one, fc| bi Jo bilo dobro preliti. Toda ali so se profesorji, strokovnjaki v literaturi, zgodovinarji in e-fietl zamislili nad tem, kaj prav za prav počno, ko oznanjajo idejo tza-paHnr' kulture* f (Sc rvi/teljuje) Na Krasu je oilvela kamnoseška industrija Kraška tla hranijo v svolem osrčju mnogo prirodnega bogastva, ki so ga zavedni Kraševci dolga leta čuvali pred lakomnimi faš stlč-nlml oblastniki. Kraiki marmor je svetovno znan, izvažali to ga v vse kraje sveta, toda v odkritih ležiščih so ga čez mero izkoriščali. Danes Je Krasu zopet oživela kamnoseška Industrija. Kladiva in dleta zopet pojo pesem dela, ki bo dal« Kraševcem dovolj dela m zaslužka. Pred dvemi reesccl se je v Sežani ustanovilo okrajno industrijsko podjetje »Krašlki marrr-r - Sežana*, ki Je odkrilo še več prikritih ležišč marmorja. V petih ležiščih so našli čmorožnat, sivi repni, beloti-grast, čmoobiačen marmor tn belo-repnat tip granita. Kamnolome v Vrhovljah ln Kazljah so že d e1 no spravili v ©brat. Prvi Obrok proizvodnje so odposlali na Hrvaško Zagrt bački kleparski zadrug!, kateri bodo ndposla^ h še dva kontingenta, ^ellko po-vprašanje po k raškem marmorju Je tudi s strani Italijanskih tvrdk. Podjetje Je sklenilo dogovor :n *e pogodilo za cene z družbo »Monte-cat|ni». V kamnolomnlh Je trenutno zaposlen h olcotl 58 delavcev, ki ra enkrat delajo na primitiven na>' z ročnimi vrtalnimi napravami; orodjem. Uprava pa skrbi, da f de do strojev kompresorjev, j kamnoseških dlet ln eagozd. I čemer JI gre na roko ljudska { last. Kamnoseštvo ima sse P0®*! razvoja, čim Jje premostijo za težave nn se nabavi vsaj dva ^ preSorJa za 900 kub. m. Slovensko narodno gledali v Trsta Igralska šola Sprejemni izpiti za igralsko 1 SNG v Trstu bodo v nedeljo ■ januarja 1948 v prostorih gledal uprave v ulici San Vito 17 <$\ uri. Prosimo vse, ki se zanM' za igralski poklic, naj se jnvifr eno recitacijo lz slovenskih p*1' kov (Prešeren, Gregorčič, Bor, juh Itd.) in z enim odlomkoft. slovenskih gledaliških iger ali J venskih pisateljev (Cankar, Vj stik, Jurčič, Finžgar, Bor itd.) J Začetek predavanj bo pravotfi javljen vsem lanskoletnim valcem in novo *prejetim. ^ ki:^o KINO GB MORJU. 15.30: A ka», eovjetski glasbeni so ga prikazovali tudi na * valu v Benetkah. J FrL/ODTtAMMATiCO. 10.00: & nji rdečekožec», G. Foater 19 Drengy, IT Al, LA. 15.00: »Veliki valček Rainer, Fernand Gradet \ ALABARX>A_ 15.30: »Ranjen* 1 še», D. Mae Gujrre, M. GU?*J FENTCE. 16.00: «St/>k.lenl K1"' Alan Ladd, V. Lake. . GARIBALDL 16.30: »Lepe P* lovka*. j NOVO CINE. 16.00: ««po Ljubljani. bo v četrtek 8. t. m. z G? Pogreb mače hiše v drag^a pokojnika l r Gorici, Levu da 33. Ohranite m« blag spomin. ŽALUJOČA DRUŽINA 1ADIRIJf IHI BREZ GOSPODARSKEGA IN KULTURNO - PROSVETNEGA OGNIIŠCA NA VASI NI PRAVEGA ZADRUŽNEGA NITI KLILI URNO - PROSVE1 NEGA ŽIVLJENJA ČITAJTE, Š I R 1 TL E, »Primorski dnevnik" Ob mednarodni konferenci socialističnih strank v flntwerpnu NAJBOLJE INFORMIRANI SLOVENSKI LIST, KI POLEG ZUNANJEPOLITIČNIH IN DOMAČIH VESTI TER KOMENTARJEV PRINAŠA OBILO ZANIMIVEGA ČTIVA ZA UK IN RAZVEDRILO. ste, napeljava elektrike, vodovoda, mestu itd.). In kar je glav-' no, naš kmet ss bo prepričal, da j* prava pot k boljšemu in ereč-nejšemo življenju pot skupnosti, zadružna pot z zadružnim delom • — kmečke obdelovalne zadruge. Da so naši kmetje sposobni postaviti te materialne temelje bo-aočega zadružnega razvoja — zadružne domove — so pokazali že naši predniki, ki so razpredli celo mrežo zadružnih domov po naših vas:h in od katerih še mnogi, čeprav danes niso več v skladu z omenjenim! cilji, vršijo koristno kulturno prosvetno delo na vasi. Brez gospodarskega in kultur-r,o-prosvetnega ognjišča na vasi ni pravega zadružnega in ne kulturno-prosvstnega življenja. S. C. Ustanovimo slovenski narodopisni muzej v Trstu DCMCWI Kako važni so zadružni domovi, posebno na vasi, o tem sirno se pri naa lahko prepričali že v praksi. Vsi naši narodni domovi, gospodarska in konsumna društva »o imeli na splošno svoje prostore v zadružnih domovih. Ti zadružni domovi so bili središča kulture, vzgoje in zabave na vasi; v njih se je osredoto-Čevalo vse posvetno, gospodarsko in zabavno življenje, predvsem v tržaški okolici. V njih so Imela svoje sedeže prosvetna in gospodarska društva, knjižnice, telovadnice in gledališke dvorane. To ®c bila ognjišča našega napredka, naše odpornosti in borbe. Tega so se zavedali predvsem oni, ki so hoteli preprečiti vsak naš kulturni razvoj in njih prvi napad na našo narodno imovino je bil ravno napad na nage zadružne domove: na Narodni dom v Trstu, v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, Gospodarsko društvo r Rojan«, Delavsko konxiunno društvo pri Sv. Jakobu itd. Izkustvo Je torej pokazalo, da Je zadružništvo najrazumnejša, najbolj dovzetna oblika gospodar* skega združevanja malega gospodarskega proizvajalca in malih gospodarstev v cilju dviganja poljedelstva na višjo stopnjo ter jo mogočno orožje v borbi za izboljšanje življenjskih pogojev. Zadružništvo je v naših razmerah najboljši sredstvo, s katerim si lahko pripravimo potrebne materialne pogoje, da postane mežnost izobrazbe in vzgoje sploh dostopnejša vsemu predivalstvu. Ravno zaradi tega je potrebno pokazati otipljive materialne rezultate, ki se. kažejo v razvojiu našega zadružništva. Taki primeri z materialno podlago so ravno zadružni domovi na vasi. Marsikdo ae bo vprašal, kako morajp biti ravno zadružni domovi material* Bi temelj vsestranskega napredka na vasi? Nabavno — prodaJ-n* zadrug«, kot najnlžja, toda najbolj razširjena vrsta zadrug, niso zaradi pomanjkanja lastnih in potrebnih prostorov, mogle razviti širše dejavnosti na vasi. To bo lahko omogočil zadružni dom, kjer mtora biti dovolj prostora za uspešno in vsestransko udejstvovanje naših zadrug. Zadruge bodo v svojih domov'h, kjer bo v izložbah poslovalnic neke vrste stalna razstava najnovejših industrijskih izdelkov, odkrivale našim ljudem mehanična sredstva za lažjo obdelavo zemlje in izdelavo raznih izdelkov. Tako se bo povečala potrošnja do sedaj omejsnih dobrin, namenjenih za našega kmeta. Povečanje potreb bo gonilna sila za zvišanje življenjske ravni našega kmeta. Da bo pa naš kmet lahko zadovoljil vse svoje nove in stare potrebe, bo moral s čim manjšm naporom čim več pridelati. To mu bo gonilna sila pri njegovem- vsakdanjem delu. Ta potreba po boljšem doprinosu zemlje bo prisilila našega kmeta k razmišljanjih in ga bo dovedla do apoznanija, da je mala posest za zboljšanje življenjske ravni neprimerna in obsojena na propast zaradi konkurence mehanizirane obdelav« večjih posestev. Prikazala mu bo vso primitivnost njegovega dela kot dediščino starega in gnilega kapitalističnega sistema, ki je držal našega malega kmetovalca v temi in mu je uničil vso njegovo zadružno organizacijo, predvsem pa zadružne domove. Pol g upeljave takih razstav v zadružnih poslovalnicah, nameščenih v zadružnih domovih, bi morale biti postavljene tam tudi razne delavnice, ki na.1 bi služile našemu km''tu za intenzivnejšo obdelavo zemlja ln eventualno predelavo pridelkov. Intenzivno obdelovanje zemlje na veliko tekom vseh štirih letnih časov v glavnih ln dopolnilnih vejah našega kmetijstva bo doprineslo k gospodarskemu dvigu kmsta in vse družbe. Sporedno s tem bo naJ kmet uvidel v zadrugi svojega prvega pomočnika, kupca njegovih pridelkov in prodajalca resnično potrebnih in koristnih predmetov. Tako bo naš kmet s pomočjo zadruge utrdil svoje zaupanja v zadružno organizacijo, v družbo in v svojo domovino. Zadružni dom bo objel na vasi vre kulturno prosvetno in ideološko vzgojno delovanje. V njegovih prostorih bo valovalo kulturno življenje, vršile se bodo prireditve, kino predstave, v čitalnici se bodo čitali časopisi in levije, v knjižnici izposojale knjige, poslušal se bo radio, vršile se bodo razprave kulturno znanstvene vssbine, z eno besedo zadružni dom bo materialna osnova za širok razvoj kulturno prosvetnega življenja našega delovnega kmetovalca. Na ta način se bodo našemu kmetu odprla nova obzorja za njegovo boljšo bodočnost in lepše življenje. Sama aktivnost za zgradnjo za-družnega doma do dala sijajnih možnosti kulturno prosvetne- ga dela na vasi. Uvedba udarniškega dela celokupnega vaškega prebivalstva, posebno mladine, za zgradnjo doma, bo vlila v dušo vaščanov zavest, da so vsi s skupnim delom, s skupno žrtvijo pripomogli zgraditi skupni dom, najlepše poslopje v vasi. Skupno delo bo vzgojilo zavest skupnosti, pokazalo bo pot k boljši bodočnosti. Zadružni dom. bo pokazal nadaljnjo pot za izboljšanje naše vasi in primer novih možnosti izgradnje in razvoja na vasiC ce- Ohranimo dragoceno narodno zapuščino! Konec novembra se je pričela v Anttverpnu mednarodna konferenca zastopnikov socialističnih strank. Od decembra 1944. je to Ze sedma po Številu, od konca vojne pa peta konferenca strank, ki so bile pred vojno v Drugi internacionali V drugi polovici l. 1946. so bile sklicane tri take konference: 7 Clactonu, Parizu in Bournemouthu. Konec lanskega leta je bila konferenca zastopnikov socialističnih strank v Zil-richu, pred njo pa letos v maju. konferenca zastopnikov socialističnih strank podonavskih dežel v Budimpešti Ce si hočemo ustvariti sodbo o nalogah, ki si jih postavlja ant-werpefiska konferenca socialista nih strank, si moramo ogledati stranke, ki so njeni organisiiorji in inicia:o’:'i Prvo violino v sklicanju konference igrajo angleški laburisti. Le-ti skuSajo maskirati svojo vlogo in uveljavljajo svoje vodstvo preko slamnatih agentov — belgijskih socialistov. Druga stranka, ki sku&a opredeliti lice te konference, so desničarski francoski socialisti. AngleSki laburisti in francoski desničarski socialisti sta stranki angleSke in francoske burZoazije. Ker pa sta angleška in francoska burzoazija zdaj v celoti podrejeni ameriškim, imperialistom, sta tudi ti dve stranki zvesta hlapca, vdana lakaja ameriikega imperializma. To dokazujeta vsak dan kot stranki, ki sta v Angliji in Franciji na krmilu. Antiverpenska konferenca socialistični strank bo napela vse sile, da bi nalepila etikete socialistične frazeologije na ek-spafizionistične načrte ameriškega imperializma, da bi vsestranske podprla ameriške načrte o ekonomskem in političnem zasusnje- nju Evrope in utrla pot pripravljanju nove vojne za svetovno gospostvo ameriškega imperializma. V razvneti borbi dveh naspro-tujoiih sl taborov — imperialističnega in protidemokratičnega na drugi strani stoje organizatori antmerpenske konference v celoti na pozicijah imperialističnega in protidemokratUnega tabora. O tem govori vsa njihova dejavnost v njihovih dcielah, o tem govori vse odkrito in tajno pripravljeno delo, ki so ga opravljali pred konferenco njeni organizatorji. Treba je poudariti tri momente, ki mečejo luč na resnične cilje iniciatorjev sklicanja konference zastopnikov socialističnih strank. Prvič, po drugi svetovni vojni se je neizmerno dvignila avtoriteta Sovjetske zveze kot glavne sile, ki je reSila svet fašističnega barbarstva. Zmaga Sovjetske zveze v vojni je zmaga njenega družbenega reda, zmaga socializma, ki je zadala najhujSi udarec tistim socialistom, kiso skozi desetletja napovedovali po naročilu svojih gospodarjev neogibni polom «boljSeviškega ekspetimentan. Drugič, komunistične partije easuznjenih evropskih deiel so stopile med vojno na čelo svojih narodov in se požrtvovalno borile za njihovo nacionalno osvoboditev. Komunistične partije so dokazale, da so čvrsto povezane z ljudskimi množicami, da izražajo njihove življenjske interese, da Ali se bomo vanje s komunisti Laburistični prvaki so smatrali za potrebno počakati v računih na to, da bodo lahko pridobili na basu, v katerem bi mogli odstraniti nesoglasja med posameznimi socialističnimi strankami Vendar pa jim. je bil potreben organ za vplivanje na dejavnost socialističnih strank. V ta namen so ustanovili na burnmutski konferenci v novembru 1946. tako imenovani posvetovalni odbor s sedeiem v Londonu. Tajnik tega odbora je Denis Hily, tajnik mednarodnega oddelka isvriilnega odbora laburistične stranke. Resnični cilji organizatorjev sklicanja konference socialističnih strank so se pokazali z vso jasnostjo. Tako imenovani posvetovalni odbor v resnici ni nič drugega, nego podružnica mednarodnega oddelka izvršilnega odbora laburistične stranke, ki uveljavlja politiko angleškega imperializma, ki se je spremenil v mlajšega partnerja ameriških imperialistov. Tako so prvaki angleikih laburistov tik pred redno konferenco zastopnikov socialdemokratskih strank v Zilriclm sklicali konferenco socialističnih strank podonavskih deiel v Budimpešti. Namen te konference je bil okrepitev desničarskih elementov v socialističnih strankah teh deiel in postopni prelom teh strank s komunisti. Laburistične metode uresniče- res srečali? zadnjo palico. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in Mo ve, kje so zdaj vsi tisti dragoceni predmeti O važnosti narodnega muzeja za slovanstvo v Svobodnem* tržaškem ozemlju ne bom zgubil niti ene besede, ker je to za vsakega količkaj Šolanega človeka nepotrebno. Pač pa bom podal nekaj praktičnih nasvetov in migljaje. ReSimo, kar se da Se rešiti. Na TrZaSkem ozemlju in okolici je ie na stotine in stotine predmetov, ki jih čez 20 let ne bo več. Cesar ne bo uničila brezbrilnost, bo naredila stanovanjska beda, ki ljudi sili, da se iznebijo vseh predmetov, ki niso nujno potrebni. ReSiti in ohraniti bi morali Se kuhinjo iz 18. stoletja in vse predmete v njej, ki so: močnica (mentrge, vintija), nizka miza, trinožni stolčki, z’dna omarica, sklednik, Žličnik, škafnica, odprto ognjišče s pihalko in z ver lijem, kotlom, polenta* jem,, moz-narjem, lesena tnrila, krožniki, pribor, leseni škaf, p:eteni lonci in kozice, stara peč, lešč^rba in vse dmgo gospodinjsko orodje Od sob treba reSitl posteljnjak Iz 18. stoletja z lubenico, sentiz, rožasto skrinjo, slike na stek.o, zrcalo, molek, svetilko na olje, stare lipove nipce. Skupno s skrinjo tudi vso vsebino, kakor jo je opisala Mara Samsa. It hramov treba rešiti stare sodčke, bučke, majolike, iz skednjev pa vse kmetijsko orodje, od orala do cepca in od kose do osle. Od moSke obleke Solne, bele nogavice, hlače na «uavteron, fa-nelo, platneno srajco, onuke tn frkindiš. V letih 1894-1896 je hodil zadnji moz v nosi v cerkev sv. Antona Siarega vsako jutro. Po sobah bomo naili Se marsikatero staro uro, Škatlice, tobačnice, molitvenike v starem tisku. Stari molje in zene znajo se ostanke starih molitvic, pripovedk, pravljic, pesmic, treba jih je poiskati in izprašati ter zapisati. Ne pozabimo, da se je Primož Trubar iolal v Trstu v semeniSču, ki Se danes stoji; kot duhovnik je pridigal po slovensko pri Sv. Justu. Zadnji slovenski pridigar pri Sv. Justu je bil kanonik Ivan Slavec proti koncu preteklega stoletja. Ne jKrzablmo, da je bil naš s’avni Jurij Japelj za kaplana v Trstu v letih 1771-1773, da je Slovan Resel v Trstu izumil ladijski vijak. O teh in drugih moleh treba zbrati spomine. Na Vrdelci se je rodil zgodovinar Ivan Godina. Leta 1920 sem v Kopru na lastne oči videl glagolski misal, ki so z njim maSevali duhovniki Se v začetku 19. stoletja. NaSa borba za glagolico je trajala tisoč let. v borbi s svetnimi tn cerkvenimi oblastvi smo bili premagani Sele pred 100 leti. Se leta 1850 so v Pomjanu glagoljaSi-peli maSo v staroslovenskem jeziku. Ko je priSel takrat po smrti zadnjega glagoljaSa latinski duhovnik, ga je ljudstvo samo Izgnalo, in ko se je vrnil, Je pri-Se} z Zandarjl, ki so ga stratlli ves čas do konca maSe. Deklica v srbski narodni nosi—na otroškem slavju V BEOGRADU Med branjem vsebinsko in oblikovno izvrstne reportaže «Stri-nin zaklad», ki jo je priobčila Mara Samsa, se mi je venomer vsiljevala misel, ki se mi je rodila leta 1920, torej pred četrt stoletjem, in ki sem jo tedaj v obliki predloga formuliral v mesečniku «Zbornikn: «Ustanovimo slovenski narodopisni muzej v Trstu! Takrat so predlog soglasno sprejeli, uresničiti pa ga nismo v.ogli zaradi fašističnega pritiska in Se bolj zato, ker ni bilo med nami pravega navdušenja. Ko smo letos, poleti ustanovili «$tu-dijsko in narodno knjižnico v Trstm, sem svojo misel ponovil, zdi pa se mi, da ni padl&na rodovitna tla. Zato naj jo ob tej priliki danes ponovim. Leta 1912 ali 1913 smo v Gorici ustanovili Muzejsko društvo in v nekaj tednih smo zbrali več tisoč predmetov, med temi zibko pesnika Simona Gregorčiča, njegovo Lani 9o vzporedno s graditvijo taduiatrijertdh objektov ter i otvoritvijo novih rudnikov začeli v ®rh(ji graditi tudi delavska na-•el ja. V Beogradu so obnovili veliko *t»vilo hli, v katerih »o nastanili °®d 8 tisoč delavcev, zgradili pa 80 132 novih stanovanjskih hiš *a delavce. Delavska vasi gradijo tudi v Zemunu, Kraljevu, Kragujevcu, Leskovcu, Kruševcu, Nišu in dnugih Industrijskih »re-»HšČlh. V Srbiji »o zgradili 119 stanovanjskih hli fcudl za poljedelske delavce. V novih delavskih vaseh zgradili tudi šole, zavode, kulturne domove, zavetišča Itd. NOVE VASI v industrijskih središčih FLRJ Raziskovalec Nevelski Izšla je nov* izdaja knjige *naimenitega ruskega raziskovalca Nevelskega pod naslovom: ^pHJvigi častnika ruske morna-floe v oddaljenih severnih in ^hodnih pokra JU mah Rusije*, knjiga je bila napisana po zna-^nitlh potovanjih, ki Jih j* Ne-^'»ki izvršil v 19. stoletju po *>l0rJu v Sibiriji in na Daljnjem v*hodu in po njegovih številnih britjih. ° potovanjih Nevelskoga je bi-** objavljena do sedaj knjiga v "^njSem ob»*gu še pred revolu-oiK In sioer leta 1828. bobsr pridelek tobaka v Jugoslaviji Lani Je bil pridelek tobaka v “'>goslaviji dvakrat tolik kakor eni-ko leto. Po osvoboditvi »o ljudske obla-1 »ajamčlle pridelovalcim višje j^tN\ kakor so bile prwd vojno. Ut F*r delovanj« tobaka v i l®48 predvideva povečanj" “®<5n!h nasadov za 7.3%. Oskrba rudarjev v FLRJ ^ vseh jugoslovanskih rudnikih 0 ,01'8anizirali poaobno službo »a Vlu rudarJev, ki dobivaj« ži-'n dmiige predmete. Vt*ch rudnikih so odprli rc-da|'''ac‘iK v katerih dobivajo ruji tri obroke hrane dnevno in plačajo za to od. 800 do 700 dinarjev mesečno, črti obrok pa dobivajo brezplačno na stroške rudniške uprave. V bližini rudnikov so ustanovili tudi poljedelske zadruge, da izboljšajo prehrano rudarjev. Tako so rudniki «TIto> v Banovičlh v Bosni že preskrbeli za pridelovanje zelenjave ln druge povrtnine t*r vzgajajo perutnino za rudarje. Rudarji so dobili tudi podplate iz kaučuka ter nepremočljive plašče in obleke, da se obvarujejo pred vlago. Delavska naselja P v Makedoniji Po vMJ Makedoniji gradijo večje število stanovanjskih hiš. V glavnem mestu Makedonije gradijo 177 hiš, ki imajo skupno 1800 stanovanj. Večje število teh jo že dograjeno, V Skoplju in ostalih delih makedonske republike so številna industrijska podjetja zgradila naselja za svoje delavce in uradnike. V vasi Zle-t°vo, kjer Je rudnik svinca, se bo naselilo 54 delovsklh družin. Številne delavske naselbine imajo svoje kulturne in sind kalne domov« ter čitalnic«. Velika hidrocentrala za elektnfikaci/o /stre V Fužinah na, področju Gorskega Kotarja na Hrvaškem gradijo veliko hidroelektrično centralo, ki bo dajala tok industriji v Istri In Hrvaškem Primorju ter bo omogočila elektrifikacijo železnic in napeljavo elektrike v številne va|il. Voda iz treh umetnih j zer bo dajala gon'lno silo za to centralo. Štirje predori, dolgi skupno 4.750 m, bodo dovajali v jraera vodo, ki se bo ste- kala s površine 67 kvadratnih kilometrov. Centralo so začeli graditi v lanskem aprilu. V zimakjim času n« bo delo prekinjeno. Nova železnica Sv. Luclja-Idrija-gkofja Loka bo najkrajša pot med Novo Gorico in Ljubljano Ze leta 1949 mora biti, kot določa plart, zgrajena 65 km dolga nova »elezniSka proga Sv. Lucija - Idrija - Škofja Loka. To bo žele prvi del bodoče velike glavne zvezne proge, 10 bo vezali Novo Gorico preko Sv. Lucije, Škofje Lok« in Domaal s Savinjsko dolino. V smeri Škofja Loka - Sv. Lucija prog.v, ki bo tekla po Poljanski dolini in preko razvocln ce pri Cerknem do doline So'e, ne bo imela nikjer večjega vzpona, kakor 6 pro-mii in bo težke vlake lahko viek.a samo ena lokomotiva. Le v obratni smeri bo med Idr jo ln 2:rmi od'ek z vzponom 18 promil, k jer bo potrebna dvojna zaprega lokomotiv. Te-teSive pa bodo samo začetne. Pozneje bo namreč proga elektrfici-rana, kakor je tudi 2e predvidena elektrifikacija proge Postojna-Lju-bljina io Ljubljana-Jescn ce. Na novi progi bo treba zgraditi od Idrija do 2irov 4 km dolg predor, kar bo pomenilo največje delo, največjl objekt na progi. Ako upoštevamo transportne potrebe države in mednarodne transportne mcinosti, tedaj se vidi, da pomeni naSrt zgraditve cecotne piroge od Sv. Lucije do Savinjske doline velik napredek. Nova transverzalna železnica bo povezala najza-ijadnejši del države naravnost s Celjem, od koder gredo železnice na sever ln v®hod ln Se dalje preko meje v Avstrijo ter na Madžar sko. V obratni amer: pa bo ta železnica važna za Izvoz proti Italiji. ReSiti je torej treba vse glagolske ostanke. Do danes so ohranjene Župnijske knjige v glagolici v Dolini, Boljuncu, v Socerbu. Do leta 1922 je bil v Ricmanjih staroslovenski misal iz leta 1492. prvi tiskani misal, unictim v Evropi. V Trstu so Slovenci v sto letih ustanovili veliko število časopisov. Treba ostanke zbrati. Stare fotografije treba zbrati, zlasti pomembnih Slovencev, narodne noše, stavbe, Stara cerkvica pri Sv. Ivanu, je menda razpadla. Pred njo je rastla Upa Se 1914. Tam so Se do srede 19. fto- Madžarska umetniška proizvodnja, zlasti leposlovna ss je zadnje čase tako razgibala, da bodo kmalu zamašene vrzeli, ki jih je pustila vojna na tem področju,. Številna madžarska založništva nam obetajo taa praznike oelo vrsto znanstvenih in slovstvenih del, s katerimi bodo pokazali, kako mislijo obravnavati njihovi pisatelji s svojo tenkočutnostjo vse tiste rane, ki so v zadnjih letih mučile njihovo domovino, Njihovo visoko vzgojno delo je našlo izraza v Demokratski fronti, ki gradi novo Madžarsko. Med deli, ki bodo izšla v najkrajšem času, je morda najvažnejše in »ato ga navajamo na prv-m mestu, veliki roman Kalmana Sandorja: *Ltto suhih kram. Glavna oseba v tem romanu je mlad in slep berač, ki pa s svojo tenkočutnostjo i« vkljub pomanjkanju vida občuti vso korupcijo, ki je zastrupljala madžarsko življenje v času svetovne krize leta 1931. Knjigo bo izdalo založništvo Szikra, ki bo izdalo tudi več drugih, novih del. Neizprosna satira o ljudeh iz tiste dobe, ki je rodila celo vrsto brezdomcev in zarotnikov, je roman, ki ga je spisal Lajos Halli-de Korrin. Isto založništvo bo te-dalo obsežno veledelo tFilmska kultura», v kat vrt m bo razpravljal Bila Balazs o najbolj perečih vprašanjih praktične in teoretične estetike sodobne kinematografije. Szikra bo izdala poleg tega še: Kalman Vander-jevo knjigo: *Megla ob «orj», hi prikazuje počasno demokratično preobrazbo majhnega ljudskega rajona takoj po osvoboditvi; in neko zanimivo študijo Y. Revai-a. Iz pesniškega področja bodo izdali zbirko vseh pesmi Jožefa Attile in € M orje v školjki» od iDulcis in fundo» ter «Ararat> od Lajos-a Zilahy-ja, ki je pred. sodnik zveze madžarskih pisateljev. Povratek slavnega pisatelja v javno življenje bo gotove navdal z navdušenjem vse tiste, M se spominjajo njegovih prdšnjih krasnih del. Tokrat nam bo pripovedoval o razslulu fevdalne družbe v svoji domovini, prikazujoč nam nenavadne dogodivščine neke fevdalne družine letja zbirali naši dedje. Tam so imeli svoj tradicionalni ples na praznik sv. Ivana. Ko sem bil Se prav majhen in smo stanovali v Trstu, me je oče nekoč spremljal k Sv. Ivanu, kjer sem videl ples na prostem. Plesalci so bili oblečeni v narodnih noših. Zveza prosvetnih društev ali pa nekaj navdušenih, poirtovalnih, temeljitih delavcev bi moglo silno dosti storiti. Po načrtu1 Prijatelji v Trstu in okolici, rešite, rešite, kar se da še rešiti. Danes je že čas, jutri ga ne bo več! VIRGIL SCEK v času, ko je razsajala po svetu druga svetovna vojna. To jv samo en del knjig, ki bodo objavljene v bližnji prihodnosti, vendar >iam že to daje upanje, da bo dobro tudi vse ostalo, kar se pripravlja v strogi tajnosti. Tudi v kinematografiji bomo imeli v najkrajšem času priliko gledati novo madžarsko proizvodnjo. tKjer koli v Evropi» je naslov prvega filma, ki nam ga obljubljajo. Ljudje in stroji so napt.li vse .tile, da bi nam dali najboljše kar xmorejo. Sedaj delajo še zadnje popravke pri filmu, ki bo prvi iz cele serije filmov, kateri bodo s pomočjo vseh štirih demokratičnih koalicijskih madžarskih strank dali nov podvig kinematografski umetnosti dežele. Madžarske filmska družbe so že odpravile tehnične ovire za iz-gotovitev tistih del, ki so jih zasnovali v dolgih treh letih popolnega filmskega zastoja. Režiserji, umetniki, stroji, so sedaj popolnoma obnovljeni Po božiču bodo predvajali pet novih filmov in drugi bodo privabljali občinstvo v kinodvorane že v januarju. Madžarska bo * svo/lm vzgledom pokapala, kaj lahko pokaže narod, ki je pometel a tistimi siZami, ki bi rade ti-ščale njegovo kulturo k tlom, da 6t tem laže izvajale svoje špekulativne mahinacije. V NEDELJO S SMUČMI NA TOREJ - so edine resnično ljudske in resnično nacionalne stranke. Tretjič, ljudske množice posameznih deZel, predvsem delavci, vedno odločneje zahtevajo skupne akcije komunistov in socialistov, ustanovitev delavske enotnosti kot jedra protiimperialistične ljudske fronte. V vrsti dežel se je ze razmahnila skupna dejavnost komunističnih partij in socialističnih strank s perspektivo združitve obeh strank. Desničarski socialdemokrati so si postavili Za cilj razviti vedno širšo demokratično fronto in predvsem preprečiti zbliianje komunističnih partij in socialističnih strank. To razkolniško dejavnost vodijo desničarski prvaki angleških laburistov, ki so prvi spregovorili o potrebi ustanovitve Druge internacionale. Desničarski socialisti so Ze med vojno upali, da se jim bo posrečilo doseči v obnovljeni Internacionali vodilno vlogo in usmerjati njeno politiko v interesih imperializma. Tako na primer je sedanji ministrski predsednik Velike Britanije in eden izmed prvakov laburistične stranke Attlee na konferenci laburistične stranke Anglije in dominionov v septembru 1944. govoril o tem, da bo «(delavce okupiranih dežel navdihovala dejavnost laburističnih strank britanskega imperija in da se bodo obračali nanje, da bodo dobivali velike direktive». Ni treba govoriti o tem, da so se te nade laburistov v celoti uje-'ma7e z računi angleških laburistov, ki so domnevali, da bodo Anglosasi po vojni neomejeno gospodarili svetu in diktirali narodom svojo voljo. Toda rasvo) dogodkov je prekrižal račune angleškega imperializma in njegovih laburističnih hlapcev. Med socialističnimi strankami so nastala resna nesoglasja glede vprašanja sodelovanja s komunisti v zvezi s tem, da se je izrekla vrsta levičarskih socialističnih prvakov za sodelo- SNEZNIH POLJANAH? • SMUK! vanja «socialističnih idej» telo dobro ustrezajo načrtom ameriških imperialistov v povojni Evropi. Ni čuda, da je .postal labu-rižem zastava vseh podrepnikov imperializma ad Bluma do finskih fašistov Tannerjevega tipa. Znano je, da je generalni tajnik finske socialdemokratske stranke ln zagrizeni tannerjevec Leski-nen, ki se je pridružil Schumacherju, govoril, da Je utreba socialistično internacionalo obnoviti, toda ne v prejšnji, marveč v sodobni obliki, kakor jo je začrtala laburistična stranka Anglije». V skladu z ameriškimi načrti o snmunjenju Evrope servirajo desničarski socialisti kakor je Blum,, narodom reakcionarne vkozmopolitične idejen, zahtevajo od njih, naj se odpovedo nacionalni suverenosti. Ko obujajo določene ultraimpe-rialistične teorije o prednostih «enotnega svetovnega trgan, «e-notnega svetovnega gospodarstva» z ohranitvijo osnov kapitalizma, bi radi prikazali «Marshallov na-črt» kot vseskozi «socialističen» načrt, ustrezajoč interesom «na-predkan. Ni tako podlega koraka Imperialistov, ki bi ga vsakršni Blumi ne prikazovali kot izraz majčlstejSega iMmaMzma*. Povsem jasno je, da mora spadati med naloge nameravane internacional uveljavljanje politike ameriškega imperializma pod krinko nekakšne vmesne, «sfed-njen poti med dvama «skrajnosti-mart, ki je v resnici naperjena proti dosledni miroljubni politiki Sovjetske sveže in ki prikriva resnične cilje ameriškega imperializma. Zdaj imamo dva tabora: prvi je imperialistični in protidemokratični, ki pripravlja novo imperialistično vojno, ki se neizprosno bori proti silam socializma in demokracije ter vsestransko podpira reakcionarne profaSistične rezime in gibinja; drugi je protUmperiglistični m protifašistični tabor, katerega cili je borba proti nevarnosti nov'h vojn in imperialistične ekspanzije ter okrepitev sil demokracije in izkoreninjenje ostankov fašizma. Tretje poti ni. Zgodovinske izkušnje nas uče, da je to-claldemokratično stališče ti-etje »i len, ki naj bi bi 'a med kap~tn-lizmom in komunizmom, vedno privedla do okrepitve ln celo do zSčasne zmage reakcije v posameznih deželah, kar je v resnici najbolj podlo izdajstvo interesov de'avskega rasreda, klečeplazenje pred burzoazijo. Delavski razred in vse delovne mnoiice kapitalističnih deiel bodo odgovorile na novo izdajstvo socialdemokratov s Se tesnejšo strnitvijo protiimperialistične demokratične fronte, s Se odločnejšo borbo froii netilcem vojne in njihovim zaničevanja vrednim hlapcem. NOVOZGRAJENE «OTRO£KE JASLI* V KAMNIKU Leposlovni in filmski f>re{)oroi na 7^4adz ar shem LUNA PARK V sobi, kjer smo spali, je bilo polno kovčcpov in ropotij. Družine so se pripravljale na odhod v domovino. Odšli so, da si še enkrat ogledajo Pariz. Ko sem tisti popoldan prišel s novo obleko pod pazduho, je bila v sobi samo žena s sinčkom. Sedela je na kovčegu iti česala malega. *Zdaj boste drugi človek!> je rekla. In jaz sem šel v kopalnico v pritličju in slekel lagerske cunje. Voda je kapljala s prhe in v temnem prostoru je bilo hladno. Naslonjen ob vrata s! m se prestopal na mokrih tleh, ko sem si nadeval hlače. Počasi, s težavo sem postajal «drypj človek*. Potem mi je v sobi spet rekla žena: eKakor novo življenje, kakor novo leto je za vas, ne 1* nrt sem Imel, kar sem hotel. Prišel sem v vas. Vsedel sem se na ognjišče in ukazal: *Alo, gospodinja, ali je zame klobasa s kis hm zeljem!* Ali so hitele gospodinje pripravljati mi. Drugod se mi je zahotelo cvrtja iz jajc in pršuta. Nisem še dobro Izrekel, že se je kadil krožnik žlahtne jedi pred menoj. Ljudje so me ljubili, vsega sem imel, kar sem hotel, v Ameriki bi mi ne bilo bol,še.* tVerjamem, verjamem, saj poznam kraje in ljudi, saj sem. bil gori marešalo karablnerjev,* je lagal Bartolomeo Ciondolo, ♦nikoli se ji m ni godilo tem lju dem boljše kot pod Italijo. Vsega so imeli. Poceni. Dandanes pa umiralo od lakote.* «Jaz bas zato ne grem gor. Jaz sem iz Istre. Kaj hočem tam: D umrem lakote, sem raje tu.* tTako, tako, gospod, tudi v: ste od tam. Tudi jaz sem prišel iz cone B, pa ste, oprostite, gospod, tu v službi?* «TakO, veste, gospod, nisem prav za prav D nobeni službi, preživljam se s prodajanjem. Tako pošteno kupčujem v malem.* tZelo pametno. Se najbolj pametno je pečati se s trgovino. Pošten trgovski zaslužek je še še najboljši, veste, gospod.* «Seveda gospod, glavno je, se veda, gospod, poštenje in pa ljubo zdravje.* *Popo’noma ste mojih misli, dragi gosjpod. Kaka prijeten, to pel dan je danes, kajne gospod? — Pa ne da bi imeli trgovino?* «Iman namen odpreti trgovino jestvin. Sem baš v pogajanjih. Prav nerodno mi je, dg še niso vse malenkosti urejene. Baš sem dobil večjo pošiljko finega sladkorja, prav po izredno nizki ce ni, po zvezah s svojimi dobr mi prijatelji. Prav težko » ' je. da vrečo na vrata, kot prvo privlačnost nsve trgovine v *Ako kako neprijetno, posebno sedaj ko je sladkorja tako malo. «Da, tako malo in tako drag• moj pa po tako nizkih cenah-Saj mi ne da miru, veste, gospod-Tu sem pripravil par vrečic, p° dva kilograma in ga nesem Ij“’ dem, ki so m-l naročili in ki m* prosijo zanj. Malo sem tu past' del in čas bo skoraj, da grem dalje, da ne bodo čakali prija' telji.* «Tako potem so pa skoraj sl tč' na najina pota, gospod.* Gospod Bartolomeo Ciondolo 11 potegnil iz žepa vitko -rebrno d? zo polno lepo dišečih jugaslovoP' skih cigaret. Elegantno jo je pri in z gosposka kretnjo nagli* jrred gospoda Gian Battisto. I *Saj dovolifc, cenjeni gospod da vam ponudim cigareto. Moja stvar so pa cigarete in to bal; kot so vaša živila. Jaz lnUHt tu v koi>čegu nekaj cigaret, jih nesem v nekaj znanih baroD in hotelov, da bo do na razpolag odličnim gostom.* (Nadaljevanje)