NO. 135 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JULY 18, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Namestnik državnega tajnika Dillon potuje Pomožni državni tajnik bo Novi grobovi Joseph Krall Po daljšem bolehanju je pre- ZDA obsojajo napad Hruščeva radi Konga ŠTEV. LIX - VOL. LIX na svoji poti po Evropi ob- minul Joseph Kra11’ star 80 let’ 7 ....—i i stanujoč na 1155 Johnnv Cake Združene drzaVe X». Sili. ORGANIZACIJA AMERIŠKIH DRŽAV PODPRLA Z. D. A. SO označi- stala na , plačilo odškodnine za SadMiMeS ^ Ment0-r- o’™** je »grejd«,p^Jfa, ski poskus povečati med narodno napetost. Iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D. C. Razgovori o tem so se vlekli od lanske spomladi. Poljska bo plačala 40 milijonov dolarjev večje “posojilo” za utrdi- vdovec' soproga Mary, rojena tev gospodarstva. Tisovec, je umrla lani avgusta. WASHINGTON, D.’ C. — Po- ZaPustil je hčer Mary Adamitch. litičen svet posveča zmeraj več R°jen je bil v St. Vidu ter je Pozornosti pomožnemu držav- bil tukai 57 Iet- Zaposlen je bil nemu tajniku Dillonu. Dasirav- Pri New York Central železnici kita Hruščev, predsednik sov- odškodnine tekom 20 let. no se peča samo z gospodarski- veo kot 48 let. Zadnjih osem let jetske vlade, je v posebni izja- ' mi vprašanji, mislijo, da bo mož ie bil v pokoju. Bil je član Dru- vi zahteval, naj zahodne sile igral veliko vlogo v naši zunanji ®tva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, prenehajo s kršenjem neodvis-politiki, ako zmaga Nixon. Mor- Društva Mir št. 52 SNPJ, Dru- nosti Konga ter obljubil istoča-da postane celo pravi državni štva Kras št. 8 SDZ in Društva sno Kongu vso potrebno pomoč. države Peru za sestanek zunanjih ministrov na iepo „^1^' Sv ' K,u mi* v obdolžile Kubo ‘gospodarske in včeraj. Prvo nagrado je dobil politične agresije”. Ijohn Jagerich z' 979 E. 74 St. WASHINGTON, D. C - Združene države so ostro 1 ,b°do v izl°"be‘ i v ^-uruzenc urzavc so ostro nem oknu urada AD danes no- zavrnile sovjetsko vmešavanje v ameriške zadeve in pou- poldne Odbor se zahvdime danle nonovno načela takn7\/»ano zahvaljuje tajnik, ko se bo Herter umaknil. Dillon je najprej zastopal na- Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Po- Izjava naj bi bila odgovor na greb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz sporočilo kongoške vlade o “bel--O deželo na seji gospodarskega Jos. Žele in Sinovi pogreb, za- gl{jskem napadu ’ na neodvis-odbora ZN v Ženevi, kjer je Ev-! v°da na 458 E. 152. St.^v cerkev no'st Konga. Hruščev je dejal, ropi svetoval, naj vendar nekaj Mar*ie vnebovzete ob devetih, da je “samo bajonet ibedgijiaki, Vremenski saielili bodo jeseni že v rabi več žrtvuje za Afriko in Azijo in naj ne gleda, kako Amerika sama nosi vse žrtve na tem področju. Obenem je skušal pomiriti obe evropski gospodarski skupnosti: pariško in londonsko, kar se mu pa ni posrečilo. V Avstriji Iz Ženeve je šel na Dunaj, ka-^or je bil povabljen. Avstrija bi ga namreč rada prosila za pomoč v svoji zunanji trgovini. Avstrija nima sicer slabe zuna-n.]e trgovine, toda skrbi jo, kaj bi bilo, ako se oiba evropska gospodarska bloka ne sporazumeta. Avstrija bi prav za prav spadala v pariški blok, in ne v londonski, kjer se sedaj dejansko nahaja, toda vanj noče iti, ker pravi, da to ni v skladu z njeno nevtralnostjo. Boji se pariškega bloka še iz nekega drugega razloga: v pariškem bloku se nahaja tudi Nemčija; ako bi stopila vanj še Avstrija, bi avstrijsko gospodarstvo najbrže padlo popolnoma pod nemški vpliv. V FLRJ Dillon je namenjen tudi v Jugoslavijo, kamor ga je' povabil Tito. Tudi Tito ima velike gospodarske skrbi. Na domačem trgu se šopiri inflacija, v zunanji trgovini pa raste primanjk-tjnj. Titu manjkajo devize, rad bi pridobil Dillona, da bi ta zagovarjal v Washingtonu Titove Prošnje za nova posojila. Poleg tnga bo Tito trpel tudi zaradi nvropskega gospodarskega raz-v°ja. Noče se priključiti nobenemu od obeh gospodarskih blokov, da vairuje svojo “nevtral-nost.” Obema blokoma pa tudi ni dosti za Jugoslavijo, kajti vsak od obeh bo lahko shajal brez nje. Tito bo skušal pregovoriti Dillona, naj se zavzame Zanj pri obeh blokih, da ga ne bosta gospodarsko pritisnila ob steno. nato na Kalvarijo. da pa so sicer za tem napadom ameriški, belgijski, angleški in zabodnonemški monopoli. Združene države bodo že letošnjo jesen začele uporabljati vremenskie umetne lune za napovedovanje vremena. atomski minister pride na obisk v Kanado BONN, Zah. Nem. — Minis-tnr za atomsko silo v zahodno-hetrnšlki vladi S. Blake je odšel danes na pot v Kanado, kjer bo Osital tri tedne. Proučeval bo kanadsko raziskavanje in uipo-ralbljanje atomske sile. Vremensk prerok pravi: Delno oblačno, soparno, mož- Frank Oglar Preteklo sredo, 13. julija, je t xT - umrl na obisku v Sloveniji' "7“/Z:|aVe'e “ Jasdov so prišle v Kongo v Tukaj zapušča soprogo Frances, R >0 °. *n P^'vzemati svo-. roj. Peček, doma z Velikih Blok, Je. na °ge' Povelj^vo nad nji-otroke Frances Pluth, Williama, 1?!a zaca,sno švedski gen. Stanleya, Lillian Dombrowski, .-.../L 01n> P°vejnik čet Zdru- 9 vnukov in več drugih sorodni- . 1 naioi ov, ki vaiujejo mir kov. Rojen je bil v Polhovem ^ m6J1 EgiPta- Gradcu, vas Podreber. Zapo- 7 i f i* t r 0 . slen je bil pri Cleveland Trench- e a i U-Z. imamo res er 22 let. Upokojen je bil 11 smolo let. Bil je član družbe Eagles WASHINGTON, D. C. — Z št. 135 ter delničar Amer. Ju- znanimi letali U-2 imamo zad-goslav v Center. Pogreb bo v če. nie mesece res smolo. Najpre-trtek zjutraj ob devetih iz Jos. Je 9mo si nakopali blamažo z Žele in Sinovi pogreb, zavoda letalom, ki so ga Rusi sestrelili na 458 E. 152 St. v cerkev Sv. nad Sverdlovskim. Potem smo morali pod pritiskom japonske- WASHINGTON, D.C, — Vremenski satelit (umetna luna) se je obnesel tako od- danle ponovno načela takozvane Monroeve doktrine Sta- nai ™ "" spor med Kubo in Združenimi državami, je odgovorilo pri-' Z’ od „6' do 7' ases* trdilno 17 od 21 držav. Verjetno tudi ostale ne bodo opore- mP" v =n ’ " kale, ko bo nemara danes prišlo o predlogu do glasovanja. Samo Mehika in Venezuela se --------------- ----- — nista še formalno izjavili za da bi dal ali obljubil odškodnino predlog Peruja, pričakujejo pa, v dejanski vrednosti, da so bosta danes. Celo Kuba —_____o_____ Križa ob desetih, nato na Ali Soul’s pokopališče. Na mrtvaški Sa javnega mnenja umakniti oder bo položen jutri popoldne vsa U-2 letala z jaipanskih leta- lično, da so Združene države sama, ki predstavlja vprašanje sklenile že letošnjo jesen poslati na pot okoli Zemlje več novih vremenskih satelitov, katerih posnetke oblakov bodo potem u-porabili pri napovedovanju vremena. Prvotno so računali, da bo treba za koristno uporabo vremenskih satelitov čakati še dve do tri leta. Podatki, ki jih bodo Združene države zbrale potom vremenskih satelitov, bodo na razpolago tudi drugim držšvam. Potrebne bodo žrtve! ment v šoli sv. Vida. Molitev— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Zeletov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Josepha Krall. Zlata poroka— Danes praznujeta v krogu svo. Laški komunisti uspeli; vlada v prikriti krizi RIM, It. — Nemiri, ki so jih razgovorov, ni načelno nastopi-' la proti predlogu, njen zastop-1 nik je le. poudarjal pravico ku- Sen. John Kennedy, demo- 1 družine 50-leInico svojega za-banske vlade predložiti vpraša- kratski predsedniški kandi-! k°nskega živlien.ia Mr- in Mrs-nje spora z ZDA Združenim narodom. Peru je v svojem predlogu! dejal, da je treba “razpravljati j o nujni potrebi kontinentalne' solidarnosti, obrambe regional-' dat, je napovedal, da bodo Joseph Zgonc 2 1123 E 71 st potrebne nove žrtve, če naj i Cestitamo in i'ima žalimo še Amerika izpolni svojo na- mnog° let v zadovoljstvu in logo. zdravju! i i LOS ANGELES, Calif.^John Za1!ral\T 11Rn -----------, tj. . . Mrs. b ranees Mihelčič z 1150 nega sistema in demokratičnih ^ ^ ^ V sz0Jem ‘-PreJem- 5; 51 se zahvaljuje za cvet- načel, predno pridejo v resno ^em v Pe e Pou au > abomo- jice in pOZdrave tekom dolge nevarnost.” Poslanik Perua Ju- , ' a po azdt^ pionh- |:)0jezni Obiski za zdaj še niso an Bautista de Lavalle je do- ^ n0vi če bo, dovoljeni. polnil predlog češ. da bo mogoče ^ f V ekmi 8 Sov- K<>istni dan- «4^^____... , . jetsko zvezo in celotnim knmn-* oan Mrs. Anna Ban, R. D. 1, Gene- nejše na samem sestanku. 1 bod^nlifrehn^0^,,,V-va, Ohio. dolgoletna naročnica Obljuba predsednika sovjet-, b^° P<,*rebne zrtve ln 1 lisk praznuje dana, 77. rojstni vprizorili komunisti in njihovi ske vIade Nikite Hruščeva, da ?nn.fl \ Je. V svoie^n g°voru ^an čestitamo im ji želimo še zavezniki po Italiji, so bili na • bo ®ovletija nudila Kubi vso P. a”’ a °.^ 1 vpiaša- ve,A jet zdravja in zadovoljstva! zunaj naperjeni proti kongresu Potrebno pomoč in njegova gro- ’ kl bodo pr^la predeni> od- žnja Združenim državam z ra- oca kot sv°boden Amerikanec ob štirih. Joseph Miklacic Zadet od srčne kapi je premi- lišč. Pretekli četrtek se je visoko nad vojaškim letališčem v nul v Mt. Sinai bolnici Joseph i Eaugh l”u’ Tex;’ zrušilo U-2 le-Miklacic (Miklavčič), star 53 1 Jal°’ Padl° na tla in zgorelo. Filet, stanujoč na 1003 E. 64 St.'iot je se Pra^očasno odskočil. Tukaj zapušča soprogo Christi- aZen rnateri.iaine škode ni bilo druge nesreče. Zakaj je letalo odpovedalo tekom poleta, uprava letališča ni povedala. no, roj. Hočevar, sina Richarda, očeta Antona st., brate Antona ml., Franka, Michaela, Jamesa, Johna, sestre Louise Pleme!, Mary Krall, Ann, Josephine Sie-1 dru§ib sorodnikov. Tukaj je bi-wiorek, Emily Hamn in več dru- ^ va^a ^et tn je članica Društva gib sorodnikov. Mati Louise, Bibnica št. 12 SDZ; Društva Li- rojena Zivodnik, je umrla leta Pa ^ ^9 SNPJ in Pod. št. 25 _____________ 1947. Rojen je bil v Clevelan- ,SŽZ- p°greb bo v sredo zjutraj ' v .. du in je bil zaposlen pri Cleve- ®b *z J09- Zele in Sinovi po- I N0IHSKI SOCOllSil IZbrdll land Screw Prod. Co. Bil je'greb- zavoda na 6502 St. Clair |(af|||j||a|a Z3 kailClOrja nove fašistične stranke, v resnici pa proti sedanji Tambronije-vi vladi. Tambroni je takoj izjavil, da bo nemire z vso silo zatrl, kar se mu je tudi posrečilo, toda ne glede na to je prišel s svojo vlado v tiho krizo. Njegova vlada se je morala 0-pirati na fašistične poslance, da je imela večino. To seveda ni bilo všeč sredini in levemu krilu krščansko-demokratske stranke. Pristaši obeh struj imajo večino v vodstvu stranke in so zato lahko tam izglasovali resolucijo, naj se vlada rajše opre 1 . .v , . neoyinip cp no tolm-nol*. i* ! 1^ SLZff OV 01*1 O KlOVlh to 1 c-\— “i P~. S tem je hotel jav-l -h v industriji gume vzročila hudo nejevoljo tostran nwst zrun'a prepričati, da bo v j AKRON, O. — Združeni de-Atlantika posebno še, ko je Hru- vseb SV0J*b odločitvah, če bo iz- iavci industrije gume in pred-ščev zatrjeval, da je Monroeva V(dien za predsednika, ravnal stavniki Firestone Tire & Rub-doktrina mrtva in jo je treba v dubu usIave- Javnost je žago- ber Co. se bodo začeli danes v le še pokopati. | ^ovd tudi glede skrbi o njegovi hotelu Tudor Arms v Cleve- Kuba je svoj spor z ZDA nrdadosU ’n neizkušenosti.. Sam landu pogajati o novd kolektiv-spravila v Združene narode. g°vor -1® najboljše pokazal nje- ni pogodbi. Firestone ima okoli Varnostni svet bo predvidoma danes razpravljal o njem. Po 18,000 delavcev. Ostale tri velike družbe indu- govo zrelost in mirno sodbo. Kennedy je poleg navedbe na- določilih Organizacije ameri- črtov za bodočnost tudi ostro strije gume se'bodo začele raz-ških držav bi morala Kuba spor Priiel sedani° republikansko govarjati s predstavniki delav-najprej predložiti tej. Ker sa- administracijo zaradi neodloo- uniJ 26- Jubja. ma tega ni storila, je to vpraša- nosti ni vrste inaipak- ,ki P'b Zadnje vesti Kubi, ker bi to brez dvoma po- ^ Koncem tedna se je Kennedy CATANIA, It._Ognjenik Etna vzročilo hudo nevoljo v vsej na sredinske stranke. Sredinske j nie 9Prozil Peru- ZDA »e mara- ^apra^da ,tako ^ pol^u zunanie stranke so namreč za kulisami 1° same nastopiti proti Castrovi ^ , ,° 1 ^ izjavile, da so pripravljene podpirati krščansko demokratski režim brez vsake udeležbe v vla- sestal z vodniki stranke in se z član Dvor Baraga št. 1317 Kat.1 ^-ve’ v cerkev sv. Vida ob dese-borštnarjev. Pogreb bo v sre- jtih’ nato na Kalvarija. do zjutraj ob 10:15 iz Jos. Zele j John Krnc Latinski Ameriki, ki je do vsa- njimi pogovoril o volivni kam-di. Politični opazovalci so zato, kega ostrega in odločnega na- P30-'1- Za novega načelnika mislili, da bo Tambroni že pre- stopa Washingtona skrajno ne- stranke je bil izvoljen sen. Hen- ______________ _ tekli teden odstopil. Moralo se zaupljiva. , ry Jackson iz države Washing- NEWPORT> R, ^ , v , . ,v.. ton, stari Kennedyev prijatelj. Združene države obdolžile Za p0dnačelnika stranke TirA^ra agresije’ so demokrati izbrali Margaret WASHINGTON, D. C. — Prjce iz Michigana( ki je zna_ Združene države so v posebni na kot sposobna in od]očna poli. noti protestirale pri kubanski tična delavka vladi zaradi novega zakona o je pa nekje nekaj zatakniti, da se to ni zgodilo kor in ga plača s pšenico CHICAGO, 111. — Take misli BONN, Nem. — V Zah. Nem- nacionalizaciji tuje imovine na • ^ 1 j čiji bodo prihodnje leto parla- Kubi. Zakon je bil izdan 6. ju- Amerika naj uvaža gladin Sinovi pogreb, zavoda na 6502! y Euclid Glenville bolnici ie ri(’entarne y°lltva' glaV?i bia in se ome3u.ie na imovino St Clair Ave v cerkev iv Vida 7 , T 7rle"ville boimci je ^ stranici, krščansko - demokratic- državljanov ZDA. Washington , . .. prem nul John Krnc, star 74 let, na in socialistična se že davno ga je označil za “gospodarsko in enajs 1 , na o na a vanjo, stanujoč na^ 22544 Ivan Ave. pripravljata nanje. _ politično agresijo” proti Zdru- je velika organizacija ameriških Margaret Filipič u a-L zaPusca soprogo Rose, I Socialisti dolgo časa niso ve- ženim državam. Protestiral je farmarjev, ki pridelujejo pše- Po dolgi bolezni je preminula ro3- ungarcic, poprej^ Beden- dejj koga naj izberejo za vodi- tudi proti kubanskemu postopa-, nico. Organizacija pravi, naj bi na svojem domu na 1070 E. 74 o, orna iz vasi Buča, fara telja volivnega boja in bodoče- nju z ameriškimi časnikarji. ! sladkor, ki ga ne bomo dobili s St., Margaret Filipič, rojena ocian I"'a olenjskem, sina ga ministrskega predsednika, se- Protestno noto je izročil ku- Kube, kupili v državah Latinske Kirbish, stara 70 let. Bila je Wil iama e enko in več dru- vedat ako bodo zmagali. Sedaj banskemu zunanjemu ministru Amerike, na primer v Braziliji Mpw YORK N Y vdova. Soprog Joseph je umrl gi soro m ov. Rojen je bil v so Se odločili za berlinskega žu- poslanik Bonsai. V njej pravijo in republiki Peru, ki morata obe' lani. Tukaj zapušča otroke An- vasi Hobajnca, fara Studenec. pana Brandta, ki ima dobro ime ZDA, da je zakon o nacionaliza- uživati pšenico, gelo Grudowski, Agnes Peter-, Zaposlen je bil do upokojitve tako v Nemčiji kot po vsem ciji v nasprotju z načeli medna- son, Franka, Johna, Josephine | pri Austin ! o. Bil je član Eu-' sve^u pri tem upajo, da bo po- j rodnega prava, ki so že dolgo v Nenstiel, Raya, 7 vnukov, brat- did Pioneers No. 158 SNPJ in gum beriinskega župana, ki se'navadi v svobodnih državah Za-ranca Louisa Eckhart in več Clairwoods No. 40 SDZ. Pogreb'. zmeni za grožnje tovari- hoda drugih sorodnikov. Rojena je bo v sredo popoldne ob dveh iz ša HrUŠČeva kot na primer naša' bost neviht. Naj višja tempera,^ yV tura 85. 1 sestro Heleno Pušnik in več Jos. Zele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knoll-wood pokopališče. Za 720,000 ton sladkorja, ki ne bo prišel s Kulbe, bi lahko izvozili okoli milijon ton pšenice in tako precej zmanjšali že itak Imovino državljanov ZDA na prevelike zaloge, federalna administracija, poteg- Kubi cenijo na okoli bilijon do- ni! za seboj veliko neopredelje- larjev. Od tega je Castro doslej nih volivcev. j zaplenil okoli 700 milijonov, ne — Ladja vozi povprečno skozi Sueški prekop okoli 15 ur. na Siciliji je včeraj ponovno oživel. Ob izbruhu se je dim dvignil v obliki gobastega oblaka preko pet milj visoko. Predsednik Eisenhower je izjavil, da je pripravljen nuditi kandidatoma obeh strank zaupne podatke o narodni varnosti tekom volivne borbe.. Podatke ho dajala obema kandidatoma in njunima pomočnikoma neposredno Osrednja obveščevalna služba (CIA). BOSTON, Mass. — Ko se je sinoči sen. Kennedy vrnil domov, da je na Lofan mednarodnem letališču v East Bostonu pričakala množica kakih 15,000 oseb in ga navdušeno sprejela. Guv. Nelson Rockefeller je včeraj ponovno poudaril, da ne bo sprejel mesta podpredsedniškega kandidata na republikanski volivntei. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Na zahtevo Sovjetske zveze bo Varnostni svet jutri ponovno razpravljal o položaju v Kongu. fRMERISKA DOMOVINA, JULY 18, 1960 Ameriška Domovina /m- (V ■ [%1— MO /VI t 6147 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Oble National and International Circulation Publlahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Vidor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta;.$4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 135 Mon., July 18, 1960 Nova politična generacija prevzema posle Kdor je gledal potek demokratske konvencije, mu je moralo pasti v oči, da so med delegati prevladovali mladi ljudje. Po obrazih sodeč si mogel priti do zaključka, da so to ljudje med 35 in 50 leti, torej taki, ki so pred 20 leti še hodili v šolo ali pa se šele začeli vežbati v političnih poslih. Stara generacija je bila seveda tudi zastopana, toda večinoma samo med občinstvom. Značilno je bilo, da so na govorniškem odru imeli glavno besedo zastopniki mlajšega rodu. Verjetno ne bo v tem oziru drugačna tudi republikanska konvencija. Sprememba v sestavu političnih vodstev je torej očitna. Kdaj se je začela, zakaj je prišlo do nje? ( Začela se je že pred precej leti, tako v demokratskih kot v republikanskih vrstah. Demokratska stara garda je pogorela pri predsedniških volitvah 1. 1952. Že takrat so mnogi mlajši demokratski politiki videli, da nosijo odgovornost za takratne politične poraze ljudje stare demokratske generacije. Vodili so politiko precej po stari navadi, recimo “po domače”. Dasiravno niso imeli slabih idej, jih vendar niso znali uveljaviti v ameriški javnosti. Največ odgovornosti je nosila konservativna skupina južnih demokratov, ki so vedrili in oblačili v Kongresu, kadarkoli so na Kapitelu vladali demokratje. Ta skupina je imela v rokah vse važne položaje v Senatu in Predstavniškem domu in jih vporabljala v svoje lokalne politične namene in ne v narodne. Da bi si pridobila ugled po vsej deželi, za to se ni brigala. Bila je kar zadovoljna, da lahko nekontrolirano vlada na jugu dežele in v Kongresu. Radi tega ni pokazala nobenega smisla za politično in socijalno zakonodajo in s tem odbila od sebe volivce v treh četrtinah držav naše dežele. Kar je bilo starejših demokratskih voditeljev v teh državah, se niso postavili po robu svojim partijskim tovarišem z juga, kar je njihovemu osebnemu ugledu samo škodovalo. Pri takem položaju ni mladim demokratskim silam preostalo drugega, kot da so skušali prevzeti državno in lokalno strankino politiko v svoje roke. Tako smo že takrat videli, kako počasi raste število mladih demokratskih guvernerjev, kako se demokratska mladina uveljavlja v državnih, okrajnih in mestnih političnih organih. Ta razvoj ni bil zmeraj brez lokalnih političnih potresov. Med tem ko je mlajši demokratski rod prevzemal pozicije na deželi, so se v Washingtonu po stari navadi prepirali demokratski starini, zbrani na eni strani okoli kongresnega vodstva, na drugi strani pa okoli glavnega demokratskega posvetovalnega odbora. Vse to je dobro presodila Kennedyeva okolica in ga nagovorila, naj se pripravlja na kandidaturo za predsednika. Kennedy je zagrabil to nalogo z nove strani: racijoniziral in mehaniziral je boj za svojo kandidaturo v demokratskih vrstah. Že pred leti je začel gojiti zveze z mladimi demokratskimi močmi, obenem pa gledal, da ga osebno poznajo vsi demokratski voditelji v vsaki državi. Taktika se mu je obnesla. Pri primarnih volitvah je imel na svoji strani ne samo mlajše demokratske generacije, ampak tudi lokalno javnost. Zato je proti splošnemu pričakovanju zmagoval tudi v tistih državah, kjer mu nihče ni prerokoval zmage. Takoj po primarnih volitvah je njegova politična organizacija začela sistematsko obdelavati delegate za demokratsko konvencijo. Ni se ustrašila nobenega političnega sredstva, da ne bi delegatov pridobila za svojega kandidata. Tako se je Kenndyju posrečila njegova tehnika tako v boju pri primarnih volitvah kot v pridobivanju delegatov na konvenciji. Po podobni poti je šel podpredsednik Nixon. Ko je z vso Ameriko uvidel, da z Eisenhowerjevim “modernim republikanstvom” ne bo nič, je začel negovati zveze z vsemi republikanskimi organizacijami zunaj prestolice. Ker na tem polju ni imel konkurence, f.e mu je poskus posrečil. Danes ima v rokah vse važne republikanske mestne odbore. Pri tem je gledal, da se ne spre s staro republikansko gardo, pustil ji je njene politične položaje, zato se pa garda ni vmešavala v njegove politične posle. Tako je političen razvoj v naši deželi priplavil na vrb dva mlada politična voditelja, Kennedya in Nixona, kot tipična predstavnika nove ameriške politične generacije, ki dela in govori, do-čim je stara najrajše ostala pri govorjenju. Kako je moglo priti do tega? Amerikanec gleda na človeka, ne na program. S tem sicer prizna, da programa ne pozna in se tudi ne želi poglobiti vanj. toda to ga ne moti v njegovi lagodnosti. Ker programa ne pozna, sodi politika po njegovi zunanjosti, po njegovem nastopanju in po nje-/govih uspehih Da se stara politična generacija obeh strank ne more ravno pohvaliti z velikimi uspehi, ve ameriški volivec zelo dobro. Obetala mu je po zmagi v zadnji svetovni vojni večen mir. Kaklen. mir imamo in koliko nas stane v denarju in živčnem razburjanju, skušamo vsak dan. Obetala mu je večno konjunkturo. Imeli smo po vojni že tri kratke krize, četrte nam pa napovedujejo takoj po novembrskih volitvah. Obetala mu je boljše življenje. Boljše življenje je prišlo, toda samo za ljudi z dobrimi zaslužki ali druge vsrste dohodki. Med navadnimi ljudmi je pa vedno več takih, ki komaj shajajo. Torej tudi večjega splošnega blagostanja ni od nikoder. Stara generacija se sklicuje na svoje skušnje češ, mladi rod jih nima. Kaj pa ima volivec od politične skušnje stare genera- ^ cije? Same sitnosti in težave! Postal je nezadovoljen, velikokrat brez pravega razloga. Nezadovoljnost ga goni, da išče nove ljudi; misli, da jih je našel v mladini, ki vsaj ni obtežena z napakami preteklosti, ki nas tarejo vse skupaj. Otročje bi bilo pričakovanje, da bo mladina mogla kar čez noč najti prave odgovore na neštevilna vprašanja, ki jih stavlja današnji čas, poskušala pa jih bo vsekakor najti. Zato ima simpatije javnosti na svoji strani. Pri tem ne smemo prezreti, da je ameriški volivec tudi muhast. Šele po volitvah bomo lahko rekli, kako globoko se je zasidrala mlajša generacija v naši politiki. Lasallski glasovi in odmevi (PII« Mattvi It “Sunny Spot City-*”) M. Mason, ki živi na Oglesby, j Mož je že dolgo zvezni kongresnik in nekateri mislijo, da je že preveč v letih, toda ne tako on. Mr. Mason zopet kandidira v našem kongresnem okraju in iz-gleda, da ima dosti pristašev in da ga bo težko poraziti. Pred nedolgim je objavil svoje mnenje o zveznem dohodninskem davku in je povdaril, da dohod-[ ninski davek je mnogo previsok. VESTI Blago so jim vrnili | zgrajenega tudi v drugih pred-V Železnikih so v letih po j mestnih predelih, med tem ko drugi svetovni vojni postopno j je središče mesta ostalo v bistvu gradili tovarno kovinskih in elektrom ehaničnih izdelkov Treba ga je znižati, da bo ostalo ‘‘Nik0’’ IZ mehanične ljudem, ki težko delajo za de- delavnice- v kateri je bilo takoj nar, več od njihovih plač, ne pa!po v°jni zaPoslenih 10 oseb, se jim te odščipavati z dohodnin- Pod^etje razvll° v tovarno, ki La Salle, 111. — V maju in de- terih tu pišem, se po Ameriki loma še v juniju se radi pojav-^ vsako leto pojavljajo. Zdaj tu, Ijajo po naših Združenih drža- ^ zdaj tam in stanejo visoke mili-vah po jugozapadu, osrednjem jone. V mnogih slučajih mora zapadu razni viharji, ki narede' priskočiti na pomoč zvezna vla-vsako leto obširne in velike ško-|da s podporo, ker ljudje sami bi de. Vremenoslovci in drugi stro- si ne mogli odpomoči. kovnjaki, ki se bavijo s pozna-1 Narava je v marsičem kruta, vanjem zračnih tokov in njiho-(Tu in tam jo v nekih ozirih ob-vih sil, pojasnujejo, da v po-.vladajo, a te, ki se tiče vremen-mladnih mesecih nastane nekak skih nezgod, kot so razni vihar- “nesporazum”, ali če hočete tokovi raznih vetrov in sap se “lasajo in tepo” med seboj in v ji, nevihte itd., te so prevelike in prekrute in jih doslej vse človeške iznajdbe in študije še niso skim davkom v taki meri. Prav tako je preveč obdavčena industrija, predaleč udarjamo s pro-i gramom “soak the rich”. S temlvati ma-ihne asinhronske in ko-I “koljemo gosko, ki nese nam zlata jajca,” je mnenja Mason, i V času volitev se take izjave kar , lepo slišijo. Le to je križ, da mnogi politikarji to povdarjajo pred volitvami, po volitvah na j take izjave lepo pozabijo ... | Naj zaenkrat zadostuje, pa drugič kaj drugega. Vsem čita-teljem pa lep pozdrav! Matevž. nespremenjeno. Glavna postaja je še vedno kot je bila, Plečnikov načrt o Južnem trgu kot bodočem središču mesta je šel v pozabo. Rojak, ki je bil na uglednem položaju javne uprave vsa ta leta, pa se nedavno za stalno preselil k nam v Ameriko, se mi je smejal, ko sem mu kazal lektorske motorje. Sklenilo je | “Delo” z opisom napredka Ljub- zaposluje preko Vodniki tovarne brat razširiti in 400 delavcev, so skušali o-začeti izdelo- teh zaletavanjih drug v druge- mogle vreči na nje svoje brzde ga, ali ribarije med njimi, u- ukročevanja in k o n troliranja. stvarjajo in začenjajo vrtinča- Njih zle muhavosti in krutosti ste viharje, ki se odbijajo v raz- moram0) £e hočemo ali nočemo, ne smeri nad našo Zemljo. Ze- sprejemati in prenašati naprej, mlja pravijo, da se v svojem j * LOVCEM, KI STRELJAJO kroženju pomladi premakne ali (LISICE, so objavili pred krat-zasuče malo proti jugu, s seboj ^ kini nove določbe. Do predkrat-potegne ledeno mrzla ozračja, kim je bila v tem oziru določba, ki pa pri tem zasukavanju žare-1 da vsakdo, ki je ustrelil lisico, žejo ali prodro v gorkejša tro- je odrl ali posnel kožo z lisičje pična ozračja in tu nastane tisti glave “scalp”, jo nesel v urad elementarni prepir med ozračji, | okrajnega klerka v Ottawa in so v katerem nastanejo raznovrst-1 mu tam izplačali nagrado $3.00, ni viharji, kakor v loncu vode v | Za vsako lisico, za kolikor lisic malem, predno začne vreti in je mogel pokazati lisičje glavne I brizgati vse na okrog. Mrzle to- ^ kože. Letos so pa člani odbora kove navadno privedejo sape, ki okrajnih supervizorjev to določ-pihajo preko našega kontinenta bo spremenili. V vsakem “town-'gori iz Alaske, preko Kanade,1 ship” (občini), bo te glavne ; doli preko našega severozapada kože sprejemal lokalni super-■ čez države Washington, Monta-1 vizor, lovcu, ki mu jih bo pri-j ne, Dakote in pritiskajo doli v nesel v dokaz, pa bo dal potrdilo nižave, skozi katere se vije reka ^ jn pa formular, ki ga bo lovec Mississippi in od severozapada ^ izpolnil in poslal na okrajni u-pa reka Missouri in malo nižje rad in od tam mu bodo kar po reki Platty in Arkansas. V te ni- pošti poslali nagrado $3.00 za žave pa zračni tokovi iz juga vsako lisico, ki jo bo tak lovec potiskajo in zanašajo plasti tro- “vpihnil” s puško, ali če jo bo pičnega zraka, ki je nabit z via- vjel na način, da ji bo dal “soli go. Ko valovi severnih mrzlih na rep”. ozračij in z juga pa vlažnih to- J Naši mladi lovci so v tem ozi-l plih ozračij skupaj trčijo, na-1 ru podjetni in dokaj spretni. Ne 'stane zmešnjava in nevihte.se vem kje Se lisičji rod jemlje, a izluščavajo iz te godlje najbolj p0Strele jih vsako zimo in leto, po južnem delu našega konti- da je kar ^ud0. To kljub temu, nenta v Texasu, Oklahomi, Mis- da iisiCe so zvite in znajo odne-souri, Arkansasu, Louisiani in s|j giave jn repe pred marsika-še drugod. Sunejo pa navadno ’ terim i0Vcem. Pokojni Ličarjev gori preko Kansasa in Missouri, janez mi je pravil, da ko so se 1 včasih malo bolj severno v Rh- njegovi sinovi vrnili iz vojaške nois in celo v Wisconsin, drugi službe v zadnji vojni, da so ho-v Indiano in Michigan, nekateri diii na ta iov kar z letalom in so malo nižje, kakor že je odbitje jjb z letala “pucali” doli in pre-med o*zračji. Včasih so te kolo- jeij mnogo nagrad izplačanih za ( bocije v ozračjih tako silovite, ijsice. To je bilo pred leti. Zdaj ( da rušijo po smeri, po kateri z ietaia ni dovoljeno streljati na j j i divja£ino Prošnja iz čile Cleveland, O. — Preč. g. Janez Mohar je poslal iz Čile sledeče pismo: Gotovo ste že dobro poučeni “Niko” prevladuje še “obrtniška miselnost”. že pogodbe za prodajo enih v Italijo, drugih pa v Združene države. Težava je nastopila, ko teh motorčkov niso mogli izdelati v obljubljenem roku, nato pa ne doseči kakovosti, kot je bila določena. Kupec v ZDA je vrnil zaradi slabe kakovosti kar 7,000 motorčkov, ki jih je morala tovarna predelati. V zadnjih mesecih se je podjetju posrečilo nekako izkopati iz težav in spraviti proizvodnjo v tek. Pri tem jim je precej pomagala tovarna “Iskra” iz Kranja, ki je menda prav moderno urejena, med tem ko v tovarni o strašni katastrofi, ki je zadela južni del Čileja 21. in 22. majni-jka: najprej dva potresa na celimi in nato še potres na morju, i Ta zadnji je napravil več škode, ker so morski valovi takorekoč Na avtomobilski cesti 53,000 graditeljev Na avtomobilski cesti “Bratstvo in enotnost”, ki jo grade I sedaj skozi Srbijo proti grški v morje. Koliko je bilo človeških žrtev je težko vedeti, a gotovo jih je nekaj tisoč... Več kot pol milijona ljudi je brez strehe. Z vseh krajev prihaja pomoč v Čile. Ta pomoč seveda ni namenjena cerkvam in katoliškim šolam, čeprav so te ogromno rejenih v 441 mladinskih delovnih brigad. Večji del te mladine Ije z dežele, med njo pa bo vendar tudi okoli 6,000 študentov. Napredek Ljubljane po vojni Za 15-letnico osvoboditve so prinesli ljubljanski časopisi ob-j širna poročila o napredku slo- trpele. P r d t eštantovske sekte [venske prestolnice v zadnjih 15 | prejemajo ogromno pomoč od letih. Ljubljana je pred vojno 'zunaj. Verjetno imate zbirke J slovela bolj kot uradniško me-1 tudi pri Vas za Čile. Morda bi sto, čeprav je imela tudi nekaj 'industrije. Sedaj, ko je njeno prebivalstvo naraslo od 96,000 mogli poslati zbirko direktno župniji Curacautin, kjer delujemo trije slovenski duhovniki: Andrej Pogačar, France Okoren, kaplana, in Janez Mohar, župnik. Cerkev tu je precej ob koncu vojne na 185,000, naj bi imela bolj značaj industrijskega mesta. V njeni industriji je zaposlenih blizu 28,000 oseb. trpela, ostale so le stene, vse j Poleg predvojnih tovarn Satur-' razpokane, in kar je iz lesa, je nus, Kemična, Tobačna, Zmaj in i tako razmajano, da je cerkev, drugih je zrastlo tudi nekaj no-nujno potrebna popravila. Ra-, vih, med njimi največja Lito- bimo kakih 2,000 dolarjev, ali j stroj, 'dva milijona pezov, ki jih seve- cev. ki zaposluje 2,500 delav- da nimamo. Kraj je delavski in največja tovarna, kjer je bilo Od Šmartinske in Linhartove ceste proti Sv. Križu je zraslo divjajo, stavbe, rujejo drevje in povzročajo milijonsko in milijonsko škodo. Zaščite proti te-1 mu ni druge, kakor le to, da vremenoslovci objavljajo, ko vidijo, da se bližajo take nevihte,, svoja opozorila, da naj se ljudje pripravijo na nje, kar moč pospravijo, denejo živino pod streho, če je čas, da naj se sami zaščitijo v kakih prostorih, ki nudijo zaklonišče. Toda proti sili, če butne v poslopja v takih viharjih, pa ni zaščite, razen, če so dovolj močno zgrajena, da morejo vzdržati pritisk in udar viharjev. Včasih so n. pr. vrtinčasti viharji tako siloviti, da dvigajo hiše in hleve in druga poslopja po farmah in jih prenašajo po zraku, ki se seveda pri tem vse razbijejo in razrušijo. Taki viharji se pa ne pojavljajo vedno na enem in istem kraju, ampak vedno na drugem ali drugih krajih. Odvisno, kje nastanejo spopadi med zračnimi tokovi, iz katerih se pojavljajo viharji. Te vremenske nezgode, o ka- zaposlenih nad 400 delavcev, je ( novo Savsko naselje, kjer je do-utrpela nad 100,000 dolarjev, bilo več tisoč družin nova sta-škode in bo nekaj časa trajalo, [ novanja. Precej novega je bilo predno bo mogla zopet obrato-j ■ vati kot prej. Farna šola je tudi jo naj pošlje naravnost na precej poškodovana, vendar se župnika Moharja, katerega — pouk nadaljuje...” slov je: Juan Mohar Medle, Ca- g- na- Lovskih “špasov” smo včasih imeli v La Salle dosti, ki smo si jih pripovedovali drug drugemu. Včasih smo malo pretiravali, včasih malo po pravici in resnici povedali, pa je bilo. Tistih zabavnih časov zdaj ni več. * BARV AR JI MORAJO PAZITI kaj delajo, kadar kje kaj barvajo. Ne gre, da bi kak bar-var vihtel brezbrižno svojo krtačo (paint brush), neglede, če ta koga z barvo oškropi. Tukajšnji “Shippingsport Bridge” je barvala znana firma, ki barva ekrgg, to je J. W. Ossola Company z Granville. Po mostu so kajpada vozili avtomobili in štirje so bili deležni tega, da so bili nekako malo ali veliko o-škropljeni z barvo. Posledice so bile, da so štiri stranke vložile tožbo proti imenovani firmi in zahtevajo za to odškodnino. Eden zahteva $30, drugi $25, tretji $22 in četrti $20. Okrožno sodišče bo o zadevi sodilo. « “MI KOLJEMO GOSKO, KI NESE ZLATA JAJCA”, opozarja naš zvezni kongresnik N. Kdor bi želel poslati kako po- silla 90, moč našim duhovnikom v Čile, Curacautin, Chile, S.A. J. C. Ameriški veterani počastili rojaka Ijane. Besede, lepe besede Razen Savskega naselja, Litostroja in tunela pod Gradom nič posebnega. Stanovanja ne dobiš, če se postaviš na glavo. Kljub dosti visokemu položaju sem imel za družino s štirimi otroci kuhinjo in dve sobici! Je slanina meso? Ljubljansko “Delo” pravi, da ve vsak šolarček, kaj je slanina in kaj je meso, nočejo pa tega vedeti ljubljanski mesarji. Ti prodajajo “slanino, kosti in malo svinjskega mesa” in trdijo, da prodajajo meso. List nato pripominja: “Kdor se napoti kupovat svinjsko meso v ljublja nske mesnice, lahko z dokajšnjo mero žolča ugotavlja, da mora slanino, ki bi jo lahko kupil ločeno po 260 dinarjev za kilogram, plačati skupno z mesom in kostmi po 360 dinarjev.” Lendavski naftarji v tujini Petrolejska ležišča okoli Lendave so že močno izčrpana. Delavstvo, ki je bilo tam zaposleno, se je začelo ogledovati po poslu in zaslužku drugod. Letos so lendavski “beli rudarji” že na delu v Vojvodini in Dalmaciji, kjer vrtajo za petrolejem. Večja skupina je odšla celo v Egipt, kjer išče petrolej v puščavskem predelu ob Rdečem morju. Uran na Groenlandu Po cenitvah Cecila Jacobse-na, načelnika oddelka za kemijo pri danski domisiji za atomsko energijo, vsebujejo u-ranska leži/šča pri Skovfjordu na južni Groenlandiji približno 4 tisoč ton te dragocene rude. Uran, ki bi ga tam nakopali in prečistili, bi bil vreden po njegovem mnenju kakih 50' milijonov funtov. Jacobsen je analiziral vzorce uranske rude z Groendan-dije in ugotovil, da vsebuje visok odstotek naravnega urana (okoli 400 gramov na tono rude). Pravi, da bi se izplačalo kopati to rudo med drugim tudi zaradi tega, ker so ležišča pet kilometrov od zaliva, ki ga omenjujepo kot idealno naravno pristanišče, na drugi strani pa je le šest kilometrov od mesta Narssa-qua, ki se naglo razvija. Naj višji odstotek urana v rudi znaša 800 gramov na tono, vendar so tiste plasti zelo tanke in redke. Razen urana je v teh groenlandskih rudniških ležišč lie nekaj dragih kovin, zlasti torija. Voz brez konj pred 350 leti Na Nizozemskem imajo največ možnosti za izkoriščanje vetra za pogonsko silo. Pokrajina je ravna, od morja pa vlečejo močni vetrovi. To je že leta 1599 izkoristil neki fizik, ki je izdelal voz na pogon vetra. Čeprav je bil voz precej primitiven, je bilo na njem prostora za 28 potnikov, št. 10 je v soboto, 18. junija, na posebnem večeru v Wozniakovi J .LgelT^rčase^f^ntartično dvorani počastila našega rojaka dr. Ludvika Leskovarja za nje- hitrost 34 ikm na ur0. To hitrost govo delo za napredek naselbine. Posebno uokvirjeno Poznanje i je dosegel avto šele 350 let kasnemu je izročil podpoveljnik veteranske organizacije države Illinois. je, ko so izdelali bencinski motor. Dr. L. Leskovar in njegova žena Corinne, roj. Novak, vodita Vozilo so krmarili podobno kot slovensko radio uro ter sta med rojaki vsesplošno poznana. Če-f ladjo _ z vzvodom je usmerjal stitamo! J. G. ! zadnja kolesa. Cmcago, in. — rocuuzmca /imerisKin veteranov Robert Grant j v Wozniakovi1 AHERHKX DOMOVINA, mm FRANCE BEVK: STRAŽN1 OGNJI “Kako ti je ime?” je vprašala znanka, kot da se je njena misel neznanka otroka. Otrok ni odgovoril. Gledal je za 'bratcem, ki se je zdajci prikazal na cesti izza grmovja. Mokro kolo, ki je bilo udarilo v obcestno blato, je kotalil pred seboj in sopihal navzgor. Mlajši bratec je ošinil neznanko po strani, vzel prst iz ust in se zasmejal; igra s kolesom mu je bila všeč. “Si že priden,” je dejala neznanka in prislonila kolo k vozu. “Kaj naj ti dam za to?” Deček je pomislil, obrisal zno- preživo zapičila v to vprašanje. “Ata,” je dejal deček negotovo, “ata je daleč.” “Pa kje je?” “Ne vem.” ‘Ali si ga kdaj videl?” Tonček se ni spominjal; medla slika je plavala pred njegovimi očmi'in ugasnila. Odgovoril je le: “Saj molimo zanj.” Tuja ženska je končala delo. Pobrala je ostanek polena in treske in jih vrgla na tnalo; sekirico je zasadila v panj. Konja, va roke ob krilce in se v zadregi i ki se je bil pričel pasti, je po-ozrl po bratcu, ki je molil jezik tegnila na cesto in uravnala iz ust in na široko lizal brado. “Kaj ti dam?” “Guncaj naju!” je spregovoril. “Kje?” “Tam,” je pokazal na vejo, bi je visela od košate hruške na pot. , “Kako?” “Tako—midva bova sedla na konjička, ti boš vlekla za vejo.” Ženska se je zasmejala. “Prvo moram nasaditi kolo, nato vaju bom guncala. Pa kako ti je ime?” “Tonček.” “In tvojemu bratcu?” “Drejče.” “Pridna dečka,” je dejala. Nekaj temnega se je pri tem potegnilo preko njenega obraza. “Prinesi mi kladivo in nož!” Tonček je zbežal v kočo in se dolgo ni vrnil. Neznanka je poiskala poleno, dvignila voz in voz. Dečka sta jo gledala z odkritimi očmi. Ko je hotela sesti na voz, je odprl Tonček usta, kakor da se boji, da izgubi velik užitek obljubljenega guganja na veji. “Ali naju ne boš guncala?” Neznanka se je zasmejala z istim smehom kot prvič. “Nista pozabila? Zlezita na vejo, zlezita!” “Ne moreva. Oče naju sam devlje gor.” Neznanka je posadila dečka na vejo. Držala sta se za rogovilo in se smejala. Zgrabila je za zelen šop mladik in gugala. O-brazka sta se širila v širok smeh, v vedno širši, nazadnje se je dečkoma glasno, zvočno hihitanje iztrgalo iz grla. Ženska je bila srečna. Nekaj neznano sladkega ji je leglo v prsi. Spomnila se je na mladost. s a i a t JULY r I 5 6 7 8 12 13 14 15 3 4 10 II 17 18 19 20 21 22 23 % 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 24.—Slovenska šola v Collin- woodu priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. AVGUST 7.—Dramatsko društvo LILIJA priredi na farmi sv. Jožefa na White Rd. SLOVENSKI DAN. 29.—KOROTAN priredi piknik na farmi sv. Jožefa. OKTOBER 2.—Banket državne konvencije SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd, 15. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. plesni večer. 16. —Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Za- četek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester. 22. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih. 23. — Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert. NOVEMBER 6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. ga podprla. Nasadila je kolo, ki | Njena misel je preletela vrsto ga je zavrtela. Drejček jo je pri i ^ obsedela na njeni grenki delu opazoval;1 ko se je ozrla poi ljubezni kot ptička na veji. njem, se je obrnil v stran. Tonček je prinesel sekirico. Slednjič sta njena misel in njen pogled obstala na dečkih. Meri-Ženska je prišpičila poleno, iz-j la ju je v oči ha v lica in ju pribila iz osi kos zlomljenega osni- merjala z znanim obrazom, ki je ka in naredila novega. Pri tem delu je neprestano izpraševala. “Kje je mama?” “Po kruh je šla,” je odgovarjal Tonček; Drejče je modro molčal. “In ata?” “Ata?” je pomislil Tonček v nejasno prošlost. ‘Ali oče?” “Tudi oče? Kje je oče?” Tonček je odgovoril naglo, kot da je nekaj zamudil z oklevanjem. “Sel je po drva.” “In ata?” je vpraševala ne- V blag spomin pETE OBLETNICE SMRTI MOJE lomljenim bedel v njeni duši. Ni se mogla premagovati nič več. Popadla je Drejčka in ga dela na tla. Tončka je obdržala v rokah, ga objemala in pritiskala njegov obraz na svoja lica. Njena ustnice so gorele: “Ali nisi ti ves pnoj mali? Ali nisi kakor tvoj ata, ves kakor tvoj lata? . . .” Deček se je branil ljubkanja; otepal se je njenega obraza in rok. “Ne, ne, ne!” Žensika ga ni izpustila, iše tesneje ga je stiskala nase . . . “Ali nisi kakor tvoj ata?” Nekdo je vrgel breme drv na tla. “Oče!” je vzkliknil Drejče. Ženska je spustila Tončka, ki je zbežal na vežni prag. Gleda' je Istarca, ki je stal napol sključen pred njo in motril z majhnimi, sivimi očmi sedaj njo, sedaj voz in konja. / Nenadoma se je zdrznila, planila na voz in divje pognala konja. Preden se je starec zavedel, mu je izginila izpred oči. 10. Jurij je že tri dni čakal na ženo, kdaj se vrne domov. Slednjič je postal besen. Pretepal je živino, ozmerjal deklo, zlomil ročico pri plugu in se z od-krepelcem spravil Kulturna kronika društvo ponudilo Jenku mesto j prikimal. Zdelo se je, da se Iju- Davorin Jenko — ‘‘Podjedov prefesar” Ob 100-letnici slovenske himne. Slovensko n a r o dno himno “Naprej zastave Slave” vsi poznamo. Malo je pa znano, zlasti mlajšemu slovenskemu rodu, kako je himna nastala in kaj več iz življenja njenega skladatelja. Zato prinašamo tu nekaj podatkov o življenju in glasbenem ustvarjanju Davorina Jenka. Davorin Jenko se je rodil 10. novembra 1835. leta v Dvorjah pevovodje. Jenko je ponudbo sprejel ter je tako prišel v Beograd. Srbska prestolnica je nato pb-stala njegova druga domovina, kajti v njej je živel in deloval polnih 32 let ter je bil brez dvoma naj večji slovenski kulturnik, ki je delal na zbližanju Slovencev in Srbov, med katerimi je užival izreden ugled in spoštovanje. Tako je med Srbi vršil važno slovensko kulturno poslanstvo, kakor so drugi slovenski umetniki zlasti v avstrijskih časih delali isto v ostalih dveh kulturnih središčih v Zagrebu ter Sofiji v Bolgariji, povsod u-stvarjali prijatelje Slovencem ter jih seznanjali s slovensko kulturo. i V Beogradu je Davorin Jenko najprej deloval kot pevovodja pri tamošnjem pevskem društvu, leta 1879 je pa postal ravnatelj Srbskega narodnega gledališča. V njem je prevzel tudi mesto kapelnika. Na tem položaju je v 32 letih uglasbil okoli 200 pesmi, zložil glasbo za 31 dramatičnih iger, med njimi za opere “Vračara”, “Drda”, “Pobi-jeda”, “Pribislav in Božena”,. Seoba Srba” in “Seoska Lola”. Leta 1872 je uglasbil tudi srb-pesmi peli tudi pesmi, ki jih je sko narodno himno Bože prav-uglasbil Davorin Jenko. Tako j de, ki je bila znana tudi v svetu zlasti njegovo Pobratimijo, ki je P° svoji veličastnosti in melodi- bila v času zatiranja Slovencev v Avstriji na sporedu sleherne pevske prireditve posebno v narodno ogroženih krajih in mestih. Zlasti navdušeno so jo prepevali dijaški pevski zbori. Prav tako je iz tistih časov pesem Mornar. Dne 16. maja 1860 je Davorin Jenko v trenutku silnega narodnega navdušenja in ogorčenja proti Nemcem napisal v dunajskem Pratru glasbo za bojno slovensko pesem “Naprej zasta-!skov domačemu kraju še spove Slave”. Slovenski visokošolci minjajo. Joža Vombergar ga ' n. pr. opisuje takole: mesecih oznosti. Čeprav je Davorin Jenko večino svojega življenja prebil izven svoje ožje domovine, z njo nikdar ni prekinil stikov ter je redno prihajal na počitnice v Cerklje na Gor. in v ostale slovenske kraje. V Slovenijo se je vrnil tudi uživat pokojnino. V Ljubljani je umrl dne 25. novembra 1914. Starejši ljudje iz Cerkelj se Davorina Jenka z njegovih obi- “V toplih poletnih smo otroci ž zanimanjem opazo- na Dunaju so jo kmalu nato prvič zapeli v gostilni “Zum igoldenem Sieb”, drugič pa dne 22. oktobra 1860 na besedi Slo-J vali starega, skrivnostnega mo venskega pevskega društva v ža s sivo, skoraj belo brado, niz-dvorani pri Sperlu. Himna je ke, slabotne postave v beli oble-pri (Cerkljah na Gor. Ljudsko silno vžgala in se je udomačila. ki in s širokim slamnikom šolo je obiskoval v Kranju in j v vseh slovenskih krajih ter je ^ glavi, ko se je zamišljeno spre-Ljubljani, kjer je dokončal tudi Slovence vzpodbujala na odpor j hajal po cerkljanskem polju, nižjo gimnazijo, višjo pa v' proti vedno hujšemu nemškemu1 Hodil je lahno sklonjen predse Trstu. Po maturi je šel študirat pritisku. Razširila se je pa tudi | in strmo upiral pogled v tla. pravo na Dunaj. Ni pa dokončal med Čehi in Hrvati. Igrale so jo Voznih cest se je ogibal in lovil pravnega študija, ker se je ves pa celo pruske in ruske vojaške posvetil glasbi. Začel jo je štu-1 godbe. dirati že v Ljubljani, kjer sta j Leta 1863 je bilo za Davorina le mehka travnata pota in steze med njivami. Kljub jasnim in vročim dnevom je večkrat nosil ljubljene SOPROGE, NAŠE dobre matere in stare MATERE Josephine Terlop Sv°.ie mile oči in se preselila v nebeški dom dne 17. julija 1955. Let že pet v tihi jami truplo Tvoje mirno spi, duša pa v svetem raju se pri Bogu veseli. Tudi nas bo zemlja vzela in duša pride v nebo, zopet bomo se združili, veselje naše večno bo. žalujoči ostali: JOSEPH TERLOP, soprog SINOVI, HČERE, VNUKI, VNUKINJE. Cleveland, O., 18. julija I960. bila njegova glasbena učitelja Jenka odločilno. Ravnatelj du- površnik in skoraj redno lahek, Mašek in Rihar, v Trstu pa Si- najskega konservatorija mu jejsivomoder dežnik, tudi če ni nico in Ricci. Prve pesmi je za-1 ponudil mesto pevovodje pri bilo sledu oblačka na nebu. U-čel skladati že v Ljubljani. Pod pravoslavni cerkveni občini in porabljal ga je kot sprehajalno njegovim vodstvom so jih peli šoli v Pančevu. Davorin Jenko palico in je večkrat z njim ne- njegovi sošolci. V Trstu je prid- je ponudbo sprejel, opustil štu-,kam čudno, enakomerno zama-no obiskoval koncerte ter oper- dij prava in odšel v Pančevo. J hoval in si tiho prižvižgaval ali ne predstave, na Dunaju pa v Ker Srbi tedaj še niso imeli do- lahko pel. Če se mu je slučajno sti izvirnih skladb, jih je delal kdo približal in bi ga moral Jenko za najrazličnejše prilož-1 srečati, se je mož hitro obrnil in nosti. Iz tistega časa so znane šel v nasprotno smer ali pa za-srbske pesmi “Što čutiš, Srbine ^ vil po kaki vprek tekoči stezi tužni”, “Plovi, plovi moja ladjo” j med žiti. Nikoli ga nismo videli, in “Sabljo moja, dimiščijo” ter (da bi bil s kom na sprehodu “Bogovi silni”. Dve leti nato spregovoril, in če ga je kdo sre- (1865) je Beogradsko pevačko čal in pozdravil, mu je le tiho dvorni knjižnici študiral operne partiture. Leta 1859 so slovenski rodoljubi na Dunaju ustanovili Slovensko pevsko društvo. Za pevovodjo so naprosili Davorina Jenka. Pri zboru so poleg slovenskih, hrvatskih in srbskih j nad hlapca Matevžeta, da ga naklesti. Ta pa je spoznal name-! ro, splezal kljub kruljevi nogi i in svojim starim letom s tako ! naglico v podstrešje, da ga go-je vdana v voljo božjo zatisnila spodar ni mogel dobiti. Ta je zaklel po laško in se napotil h krčmarju Urhu v Vipavo, da zalije 'z vinom svojo jezo. Pod večer se je Jurij vrnil domov, a ni našel nikogar v hiši ne okrog hiše. Tolkel je po mizi in po vratih, šel okrog voglov in kričal iz vsega grla: “Matevže, Matevže!” Ta je bil na senu sladko zaspal. Zdajci se je prebudil, splezal do srčastega izrezka v pažu, pokazal s konicami poraslo lice in zazijal: “A — a?” (Dalje prihodnjič.) di hote ogiba — zato so se ga tudi ljudje ogibali. Posebno še mi, otroci. Videti je bil kakor sam vase zaprt, v svoj samotarski svet, in je hotel nemoteno živeti svojim mislim. Nič čudnega, če smo imeli otroci čuden strah pred tajin-stvenim starcem.. Njegove neprijetno ostre oči in nekam trpko resnoben obraz pa čudaška odljudenost nas je odbijala. Če smo vpraševali starejše, kdo je ta nenavaden, “špasni” mož, so nam le na kratko odgovarjali: “Podjedov prefesar ...” Pa ni bil profesor. Imel je le brata profesorja, in ker ljudje niso vedeli, kakšnega stanu je (videli so ga le v poletnih mesecih), so še njemu prisodili ta poklic”. Jenkove skladbe so izšle v raznih zbirkah. Izdala jih je Glasbena Matica v Ljubljani ter Mohorjeva družba v svoji Pesmarici, kjer je objavljena tudi znana nagrobnica Blagor mu, ki se spočije. (Po “Svob. Sloveniji”.) Kubanski študentje gospodarji na univerzi HAVANA, Kuba. — Na havanski univerzi je okoli 22,000 študentov, ki so bili vsi, vsaj v začetku, za Fidel Castra. Sedaj sta na univerzi dve struji, ena je za komuniste in jo podpira Castrov režim, druga je proti komunistom in ima na svoji strani profesorski zbor. Prokomunistična skupina je v manjšini, ima pa v rokah splošno univerzitetno študentovsko organizacijo, ki bi rada s pomočjo režima vladala na vseučilišču. Ker se ji profesorski zbor noče podrediti, zahteva, naj odstopijo predsednik univerzitetnega sveta in vseh 13 fakultetnih dekanov. Poleg tega zahteva, da se morajo odstraniti iz profesorskega zbora tisti profesorji, ki so obdolženi “protirevo-lucijonarnega udejstvovanja.” Vse to je rodilo na univerzi skrajno napeto ozračje. Pretepi v učilnicah in na hodnikih so reden pojav razpoloženja med dijaštvom. —-----o------ Kot v štirinajstm stoletju Na angleški obali ob Rokav-skem [prelivu se je ohranil star običaj. V oblačnih dneh se odpravi obalni prebivalec, ki ima zelo dobre oči, na vzpetino nad morjem, se zazre proti obzorju in se vrne v vas, kjer vaščanom pove, da se “ne bližajo francoske adje.” Običaj je iz štirinajstega stoletja, ko so se Francozi radi odpravljali z orožjem na “izlete” na angleško obalo. Do leta 1943 je bila ta služba prostovoljna, zdaj pa jo plačujejo, da bi se ohranila tradicija. ------o------ ZAMENJANE VLOGE Tri ure se je potepala po živalskem vrtu v Nišinomiju na Japonskem levinja, ki je ušla iz kletke. Obiskovalke živalskega vrta so se pravočasno rešile v njeno stalno bivališče za železnimi palicami. Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) MALI OGLASI Naprodaj V bližini cerkve sv. Lovrenca je naprodaj dvodružinsko poslopje s trgovino spredaj. Za sestanek kličite MOntrose 2-8953. (135) V najem Odda se 6 sob na 993 Addison Rd., istotam se proda pohištvo za jedilno sobo. 'Kličite EN 1-0050. (135) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU-1-3877. (m.w.f.) Lastnik prodaja Colonial hiša s 3 spalnicami, tretje zgotovljeno, 1% poplošče-na kopalnica, preproge, zavese. V fari sv. Križa. Blizu javne šole. Na 376 E. 214 St. $23,500. Kličite lastnika YE 2-5483. Nič agentov. (136) V najem 4 sobe in kopalnica, zgoraj porč, se oddajo. Plinska gorko-ta. Na 6708 Edna Ave. (136) Soba se odda Spalna soba se odda poštenemu moškemu, ki dela, pri mirni družini. Si lahko sam kuha. Na 1027 E. 61 St. HE 1-6671. (136) Bungalow naprodaj 6 sob, v E. 185 okolici, 2 manjši spalnici na prvem, ena zgoraj iz grčave smreke, nova kopalnica in nova vgrajena kuhinja. Garaža za 2 kare. 50x100 lot. Kličite lastnika IV 1-6284. ji 't (136) VODENA POT — Dolgotrajen naliv je povzročil poplavo po ulicah an cestah Dja-karte, prestolnice Indonezije. Voznikom rikš je to prišlo čisto prav za čiščenje vozil. V najem Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. $38.00. (MWF) Sobe se odda 4 neopremljene sobe se odda najem zgoraj na E. 185 St. in 200 St. Kličite po 3. uri pop. KE 1-0371. (137) Ženske dobijo delo Iščemo ženske za izdelavo ženskih oblek. F kličite po telefonu. FLORIAN FASHIONS INC 6523 Euclid Ave., Room 201 (137) Zmerna cena V Garfield Heights je naprodaj bungalow, 2 spalnici in kopalnica spodaj, drugo zgotovljeno, poploščena klet z gorkoto, ograjeno dvorišče. Kupec lahko prevzame 4Vfe% G.I. Kličite MO 2-8622. (136) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaestro ali trgovino, obrnita m da nas J0S. GLOBOKAR »96 E. 74th It. HE 1-640T ♦ PrijateTs Pharmacy s SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Av« in E. «8 SL Se priporočamo ZA POPRAVITI AU STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury. Oblo Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTIt Junakinja iz Štajra Štefanina mati je še privijala k sebi otročiče, ki so plašno gle- j dali na morilca. Krištof pa je stiskal malo pest. Nesrečna mati je zastokala: “Vstanite, saj tako nič ne pomaga, moje ubogo dete je mrtvo!” Vstal je, ona pa ^ je milo ječala in je s predpasnikom zakrila svoje krvave, ob- 1 jokane oči, rekoč: “Zakaj si mi zabodel moje ubogo dete, kaj ti je storilo?” Nem je stal pred njo, strt od strašne krivde. Ona pa je grenko tarnala: “'Moje dobro,1 ljubo dete, devet mesecev sem molila, darovala sem je naši Ljubi Gospe in sem trpela zanjo, toda kaj ta človek o tem razume. Potem pa mi je delalo toliko veselja, dobro dete je bi-, lo kakor angel. Vedno me je ubogalo in je delalo izza otroških dni.” Glas se ji je utopil v solzah. “Oj, kako mi je pomagala moja Štefana, stregla je bolnemu očetu in meni, kadar sem ležala na otroški postelji, pomagala mi1 je opravljati otroke, ni poznala) drugega veselja, kakor hoditi v cerkev, nikomur ni skrivala la-su, nikdar se ni po moških ozirala, ozirala se je samo na Go- ^ spoda Jezusa Kristusa na križu. To vam prisežem, gospodje. Sicer pa on sam tudi ve!” Pokazala je na morilca, ki je z upognjeno glavo, z zadnjo rdečico o-blit poslušal materine tožbe, ki so glasneje kakor srd vsega mesta vpile po kazni in maščevanju. 1 j “Saj jo je tudi on rad imel, hotel jo je za nevesto, potem pa je hudič šel vanj, ponoči je prišel in mi jo je zabodel. Oj, kako ji je mogel prebosti srce, tudi moje srce je prebodel, o da bi mogla s svojim otrokom v grob!” Mala deklica je jecljala: ‘ Mamica, tudi jaz ti bom pomagala doma.” Zena je ihtela: “Meni nihče ne more pomagati. Vnovič jo je opomnil menih Albert, glasno in razločno: “Ma- | ti, sojen bo. Prosil je odpuščanja, odpustite mu kot kristja-^ na.” “Seveda,” se je jokala žena. “Odpuščam mu, moj Bog in moj Gospod.” Štifteger je zaklical s tresočim glasom: “Kajne, žena, da ne^ CHICAGO, ILL. HELP WANTED MALE ASSEMBLERS NO EXPERIENCE NECESSARY Day and Night Shift Modern Air-Conditioned Plant C. P. GLARE & COMPANY 4101 West Pratt Boulevard AMbassador 2-7700 \ (135) ARC WELDERS Small North West Shop idy Work - Some Overtime Hospital Insurance Paid Vacation Apply in person icago Dryer Company 2210 N. Palaski Road (135) zahtevatte njegove smrti.” Vseh oči, tudi oči sodnika, ki je stran obrnjen, z glavo v rokah sedel, so se uprle na ženo. “Kaj naj zahtevam,” je rekla s slabim glasom. “Nič ne zahtevam. Nesreča se je zgodila, moj otrok je mrtev.” Z žalostnimi očmi, prava podoba Žalostne Matere pod križem, se je sedaj prvič ozrla na morilca, videla je pekoče solze na njegovem bledem obrazu in rdečo kri na njegovi levi strani, in med gnus in grozo pred tem človekom se je pomešalo usmiljenje; bila je pač mati, in njeno preprosto srce je bilo dobro. “Zaradi mojega otroka naj ni-kdo ne umrje,” je ihteč rekla. “Sicer mi je res vse vzel, kaj naj sedaj počnem na svetu uboga reva? Pa tudi on je materin otrok, tudi njegova mati je zanj prestala bolečine. — Pojdimo, otroci,” je rekla s slabim glasom, “moja Štefka ... je v krsti . . . in čaka name ... da jo mati . . . spremi na zadnjem potu.’” Omagujoč se je opotekala iz dvorane, menih ji je stopil ob strani in jo je podpirajoč spremljal. Z mokrimi očmi so gledali za njo vsi možje, ki so bili v dvorani, katoliški in luteranski. Eden izmed luteranov, je napol glasno rekel: “Uboga reva noče, da ga na smrt obsodijo.” Na mah je morilec stopil pred sodnji stol in je s tresočim se glasom rekel: “Prosim za svojo sodbo! Vem, kaj zaslužim.” Tudi njegov oče je vedel. Srepo so izpod črnokošatih obrvi zrle njegove oči na njegovega otroka. Res, smrt zasluži. Še je plavala pred oknom krsta, vonj po vosku in cvetlicah je prihajal skozi okno. Solze uboge matere, ki jih je točila na tem mestu, so silno vpile proti nebu po pravici, glasneje kakor ljudstvo, glasneje kakor duhovnik, čeprav so njene ustnice prosile za morilca. Vedno glasneje je okoli sodnika v dvorani vršelo govorjenje: Sedaj je že dosti obotavljanja, nič več odlašati, pri Zelerju se ni nič odlaašlo. Sedaj je najstarejši svetovalec Tan stopil naprej in je rekel: “Gospod Hen-del, ti-le katoličani nočejo zapustiti dvorane, preden ne bodo za gotovo vedeli, da morilec sprejme kazen, in tudi ne bodo prej nesli krste naprej. Gospod, prihranite si glasovanje, mi vsi CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE CHICAGO RIDGE — By owner. Six rm. Cape Cod. Extremely low dn. payment on mortgage or contract. For immediate sale. 3 bdrms., sep. din. rm. Ideal family house in family area. — GA 3-7318. (135) HELP WANTED — FEMALE NURSES REGISTERED POSITIONS, AVAILABLE ON FULL OR PART TIME EMPLOYMENT HOURS: 7 AM. to 3 P.M. 3 P.M. to 11 P.M. 11 P.M. to 7 A.M. At Prevailing Salaries Liberal Personnel Policy Contact Director of Nurses WalHier Memorial smo se že dogovorili in vsi skupaj zahtevamo, naj se morilec po postavi kaznuje, ne glede na osebo in stan. Ako vi, častivredni gospod, kot oče nočete obsoditi njegove krvi, ker je vaša, vas bo kot sodnik nadomestoval Rajnhart.” Hendel je vase zaškripal od srdite boli, da so ga zapustili vsi prijatelji in je rekel: “Nočem namestnika. Moj sin je mož kakor vsak drugi.” Tedaj je narednik Štifteger na glas zavpil: “Ne, najboljši je vseh v Štajru.” Hendel bi bil rad podal roko] rablji in ga stražili. Vas ni več temu katoliškemu strelcu. Pa ni | treba tu. Štifteger, postavi svo— smel, bil je sodnik. — Stari stot-, jo četo spodaj pred mestno hišo nik, ki je še stal z golim mečem in zadržujte ljudi, da nihče več ob sodnjem stolu, je zavrnil ne pride noter.” ’ moža: “Mir tukaj!” Štifteger je Tedaj so vzkliknili strelci: že, ki so tako vdani morilcu, moram odsloviti in bom poklical vaše sodnijske rablje, sicer se bo pri sodbi nekaj zgodilo.” Hendel je pritrdil: ‘“Storite, kakor se vam prav zdi.” ’ Gifin se je obrnil k strelcem, ki so stali okoli morilca, nekate-teri pa sc bili pri vratih, in jim je rekel: “Štajerski strelci, izgubil je svoj čin in je izključen iz strelskega zbora. Zato ga na potu, ki jo bo moral iti, ne boste spremljali vi, temveč ga bodo j kakor druge hudodelce vodili kljuboval: “Resnica se sme povedati.” Gifin je stopil k Tanu in je “To ne gre, mi ostanemo tu, sami ga bomo stražili, ne pustimo rabljev do njega.” Gifin je tlesk- par besedi izpregovoril z njim. nil z mečem v tlak: “Hej! Sli-Nato je rekel sodniku: “Te mo- šite! Kje pa je pokorščina?” IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, piedsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika za Ohio KSKJ dan. Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. '