Poštnina plačana v gotovini. Stev. 43.__V Ljubljani, dne 24. oktobra 1923._ Leto XXXVI.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo ,vObilnska uprava".
nako sredo ob S. ari zjutraj. — Cen« nn j« 13 Din. z« pol lata. Za Inozemstvo 26 Din. za pol leta. PsisoKint Itarilk« •• prodajajo po 1 Din.
Spisi tn dopisi s« pošiljajo: Ur«dntitvn .D o m ol| ub a", Ljubljana. Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in Inserati pat Upravniitvn .Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjev* oltca.
Zbor zaupnikov SLS.
VABILO
na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke,
ki se bo vršil
dno 5. novembra 1923
ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela cUniona* v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Politika SLS — poročata dr. Korošec in dr. Brejc.
2.	Organizacija SLS — poroča dr. Ku-Iovec.
3.	Resolucije — predloženo po vodstvu SLS.
4.	Volitev načelnika SLS in prvega podnačelnika.
V nedeljo, dne 4 novembra ob 4. uri popoldne bo v dvorani Akademskega doma poleg hotela «Union», Miklošičeva ceeta 5) v Ljubljani zborovanje delegatov političnih organizacij SLS. 0 točkah, ki bodo predmet razpravljanja, bodo reterirali dr. Korošec, Sušnik, dr. Kulovec, Vesenjak in tajnik Krajnc.
Za načelstvo SLS: dr. A. Korošec, t. č. načelnik.
Vabilo
na občni zbor »Jugoslovanske Kmetske zveze«,
ki se bo vršil dne 5. novembra ob 3. popoldne (na dan zborovanja zaupnikov SLS) v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani z dnevnim redom:
1.	Načelnikovo poročilo.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Volitev načelstva.
4.	Zadružništvo (dr. Basaj).
5.	Slučajnosti.
Ivan Brodar 1. r., t. č. načelnik.
Pranje je težko	P||0|"J j|
delo; olajšaj si	||
ga in uporabljaj	fjflf|| Ijjf
milo z znamko:	vlIMMMIfl
Veliki lažnik Pucelj.
So stvari, ki so nekaterim zelo neljube, zato jih hočejo z zavijanjem in z lažmi s sveta spraviti. Taka neljuba stvar je za slovenske liberalce in Pucljevo samostoj-neže vprašanje centralizma. Centralizem je šiba slovenskega naroda. Oni, ki so imeli pri vpel javi te nesreče svoje roke vmes, so napravili nad slovenskim narodom eno največjih hudodelstev, kar jih jo moral v svoji zgodovini slovenski narod pretrpeti. Slovenski narod je tudi one, ki so mu to nesrečo naprtili, tako silovito obsodil, kakor more obsojati le narod, ki se v celem obsegu ^nveda svoje nesreče. 18. marca je samostojneže in liberalce vrgel iz svoje srede in jih izločil iz svojega občestva. Ti izvržki slovenskega ljudstva so se polagoma začeli zavedati svojega hudodelstva in spoznavati, zakaj jih je narod tako silovito obsodil. Pričeli so premišljevati, kako bi slovenski narod zopet preslepili in veliko' krivdo s sebe zvalili.
Kako to poskušajo? Nesramni so postali in lažejo, da so drugi krivi centralizma. Drugi krivi? Kdo pa? Na celem svetu morajo seveda vsega biti krivi klerikalci. In tako hočejo tudi sedaj to, kar je črno, napraviti belo, in kar je belo, črno. To veliko umetnost prisvaja sebi srbski zemlje-radnik gospodin Pucelj, ki zna med vsemi slovensicimi otroci najbolj lagati in pa njegovo glasilo Kmetijski list.
Zgodovinska dejstva.
So zgodovinske stvari, ki jih z lažmi včasih ljudje tako pokrijejo, da za trenutek zatemne in da jih je treba zopet skopati na dan, da jih ljudje v njihovi pravi resničnosti vidijo. Tako moramo tudi mi našemu ljudstvu zgodovinska dejstva večkrat pokazati v vsej njihovi resničnosti in vsej njihovi svetlobi, da jih ne bo niti za trenutek mogla zasenčiti lažnivost in predrznost slovenskih liberalcev in samostojnežev.
Kaj je torej zgodovinska resnica? V Ženevi v Švici se je dogovoril svoj čas dr. Korošec s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem, da bo nova država urejena na avtonomistični podlagi. Regent Aleksander je dal 1. decebmra leta 1918 v svojem manifestu slovesno izjavo, da bodo avtonomije v tej državi obstale. Nadalje je
v tem slovesnem proglasu izrecno zatrdilo, da bo končnoveljavno o tem odločala usta-votvorna skupščina, kateri bi moralo biti vodilo pri njenem sklepanju slovesna kraljeva beseda. 0 ureditvi držav sklepajo ustavotvorne skupščine in oni poslanci, ki so v ustavotvorno skupščino izvoljeni. Kar ti sklenejo z večino glasov, to velja. To ja bilo na vsem svetu tako in bo ostalo nai celem svetu tako.
Samostojneži glasovali za centralizem.
Slovenska ljudska stranka je od začetka stala na tem stališču, da moramo mi in tudi drugi dobiti avtonomije. Srbi so p« kmalu po zedinjenju začeli kazati rožičke. Pokazalo se je, da bodo skušali upeljati centralizem, če se jim bo posrečilo, da dobo za te svoje namere večino. Oni so vedeli, da bodo s centralizmom dobili vso moč v roke in gospodarsko ter politično tlačili in izmozgavali vse druge. Slovenska ljudska stranka je ves tn čas povdarjala, da ona brezpogojno stoji na avtonomistii-nem temelju in da ne bo od tega nikdar odnehala. Njeni zastopniki so na shodih, v vladi in časopisju vsikdar to misel s vso silo zastopali. In ko je prišel odločilni trenutek, ki je imel odločiti o tem, kako ba urejena naša država, ko so prišle volitvt v ustavotvorno skupščino, takrat je nasto-
Pozor!	Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
r Ljubljani — r. «. » o. «.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samo« stana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti polef hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, h« Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5V2%, vez. tudi po 61/2
in višje po dogovoru. — VARNOST za hranilne vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi c^sti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu-in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudii po poštnih položnicah,
pila Slovenska ljudska stranka pred vsem slovenskim narodom in mu v svojem voli vnem proglasu in na neštevilnih shodih dopovedovala, da je eani prišel odločilni trenutek, da si ohrani svojo avtonomijo. Jasno in brezobzirno je povedala, da bodo od slovenskega ljudstva izvoljeni poslanci odločevali in odločili o avtonomiji Slovenije. Kaj smo doživeli? Večina slovenskega naroda ni poslušala prepričevalnih besed Slovenske ljudske stranke. Slovensko ljudstvo ni poverilo večine Slovenski ljudski stranki. Med drugimi je poslalo v usta-votvorno skupščino 9 samostojnežev in tri liberalce. Teh 12 slovenski izdajte se je udinjalo srbskemu centralizmu in je glasovalo za to zasužnjevanje Slovencev. In kateri so bili ti poslanci? Bili so sledeči: deset samostojnežev z gospodinim Pucljem na čelu in trije liberalci z dr. Žerjavom na čelu.
Kdo je prinesel Slovencem centralizem, ki dela nas vse politično in gospodarsko manj vredne?
Dala nam ga je ustavotvorna skupščina, ki je imela o tem, ali bodi država centralistično ali avtonomistično urejena, kon-čnoveljavno odločati. Še enkrat: Kdo je za to ustavo glasoval? Slovenski samostojneži in slovenski liberalci. Kdo je torej sokriv centralizma? Vprašanje je tako jasno, da ga ne bo mogla nikdar nobena laž in nikdar nobeno zavijanje zabrisati. To so suha dejslva.
Še eno: kdo je z vso silo in vsem ognjem pobijal eentralizem in zagovarjal zakonodajno avtonomijo v ustavotvorni skupščini? To so bili pred vsem poslanci Slovenske ljudske stranke, združeni s poslanci Hrvatske ljudske stranke. Tudi to je dej-tvo, ki bo ostalo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini Slovenstva in ga tudi nikdar nobena laž ne bo mogla s sveta spraviti.
Kar se sedaj godi, so samo posledice 'entralizma. Naj se samostojneži še tako lažejo: V ustavotvorni Bkupščini so prodali Slovenstvo in ga gospodarsko in politično izročili na milost in nemilost velesrbstvu v roke. Velesrbstvo sedaj to svojo moč tudi Izrablja, Gospodin Pucelj se pa hoče sedaj pred ljudstvom delati nedolžnega. In če bi tudi ljudstvo na to veliko izdajstvo samostojnežev pozabilo, kamenje bo vpilo in pričalo proti njim.
Ve odnehamo.
Kar so poslanci SLS v ustavotvorni skupščini začeli, to nadaljujejo sedaj v novi skupščini. Ljudstvo jim je poverilo nalogo, da bojujejo boj za avtonomijo. Prepustilo jim je prosto pot, kako ta boj do-bojujejo. Poslanci SLS se niso od poverjene jim naloge nikdar niti za las oddaljili. Nikdar niso govorili in tudi ne zatr •evali, da bodo ta boj v par tednih dobo-\evali. Oznajevali 60 pa našemu ljudstvu trdno vero, da se bo ta boj prej ali slej magonosno končal, če bo ljudstvo složno, vztrajno in samozavestno, bodo dnevi trpljenja skrajšani. Slovenska ljudska stranka v tem boju ne bo odnehala nife. lar. Kdor vidi v avtonomiji našo rešitev, 'i bo samozavestno sledila. Oni Slovenci :>a, ki očejo slediti političnim varalicam,
ki so glasovali za centralizem ln se seda) tega svojega dejanja boje, pa le naj grodo za njimi, bodo še enkrat tepeni.
Ali se izplača varčevati?
»Zdi se, da je prišel tisti čas, ko bodo varčevalci zopet nagrajeni za varčevanje, kakor so bili po krivici tepeni prej, ko je denar padal. In zdi se, da je že prišel čas kazni za one, ki so nepremišljeno denar zapravljali in ki sb mislili, da so napravili dobro delo in pametno gospčdarili, ako so denar čimpreje raztrosili.« Tako čitamo v edinem slovenskem zadružnem listu »Narodni Gospodar« in sicer v oktobrovi številki.
Proti (iskanja novih bankovcev.
Kdor zasleduje gibanje našega denarja tekom zadnjega leta, ta bo rad pritrdil, da so gornje besede resnične. Finančni minister Stojadinovič namreč že eno leto v denarnem gospodarstvu izvaja takozvano politiko deflacije. To se pravi, da se minister protivi zahtevam in poskusom gotovih krogov, ki hočejo, naj Narodna banka pusti več denarja v promet in da hoče to nezmerno naraščanje papirnatega denarja nekoliko pristriči. Kdor hoče odkrito govoriti, ta bo priznal, da je pri našem denarju kakor tudi pri denarju vseh drugih držav za njegovo vrednost v prvi vrsti merodajna množina bankovcev, k iso v prometu. In v prejšnjih letih smo jasno videli, da se je država neprestano pri Narodni banki strašno zadolževala in je Narodna banka radi tega neprestano zviševala število bankovcev, da je naraščalo kakor lavina. Kakor jo naraščalo število bankovcev, tako je padala vrednost denarja.
Že pred enim letom se je postavil tej lavini nasproti finančni minister Stojadi-novič in zahteval, ila naj država svoje potrebe krije iz svojih dohodkov, ne pa na ta način, da se enostavno zadolžuje pri Narodni banki in mora vsled tega Narodna banka tiskati vedno nove množine bankovcev.
Vrednost deuarja so viša.
Kakšna je bila posledica? Padanje našega denarja se je ustavilo. Celo še več, naš denar se je v teku enega leta tudi znal no popravil. Na curiški borzi, kjer se meri vrednost papirnatih valut raznih držav z zlatim švicarskim frankom, je pred enim letom stalo 100 naših dinarjev 5.40 švicarskih frankov. Danes pa na isti borzi stane 100 naših dinarjev že približno 6.50 švicarskih frankov. Naš denar je torej postal na tej borzi dražji, to se pravi, njegova vrednost se je v teku enega leta zboljšala blizu ra 20 odstot.
Ako se bo vrednost našega denarja držala na tej višini ali mogoče še zboljšala, kakor obljublja finančni minister, potem bo neobhodno zrastla njegova kupna moč ali z drugimi besedami, draginja bo morala »ačeti padad. Pri nekaterih stvareh zlasti pri kmetijskih pridelkih to že občutimo. Premalo pa to še občutimo pri industrijskih izdelkih, ki jih mora kmet kupovati, zlasti pri orodju, manufakturi in kolonijalnem blagu. Gotovo pa je, da bo tudi tu svobodna trgovina kmalu pritisnila cene navzdol, da
bodo odgovarjale današnji vrednosti naše. ga denarja.
Naš denar se je ustalil (ali, kakor pravijo, stabiliziral). NI več tistih velikanskih skokov navzgor ali navzdol, kakor so bili v prejšnjih letih. In 5e bo to ostalo, se bodo morale skupno z denarjem nstaviti (ali stabilizirati) tudi cene blaga. In to je za kmetijstvo zelo važno.
Prihranki so vedno več vredni.
Še važnejše pa je drugo, to namreč kar smo zgoraj povdarili, da pri stalnem de-aarju varčevanje zopet dobiva svoj pomen, da so varčevalci za svoje varčevanje, ki je vedno združeno z odpovedjo užitka, z neko žrtvijo, tudi nagrajeni. Ako je smisel za varčevanje tako silno padel, ni vzrok temu samo vojna, ki je med mladino pa tudi med odrasle razširila zapravljivost, pijančevanje in razuzdanost. Glavni vzrok, da so ljudje nehali varčevati, je bil v tem, da se res ni več izplačalo varčevati. In zato smo že splošno začeli verjeti tistim, ki so trdili, da je najbolj pametno denar hitro obrniti v blago, pa če tudi blaga ne potrebujemo, pa če tudi dotično blago kot razkošje ni potrebno. Varčevalci, ki so tudi v času padanja denarja prihranke zbirali, danes lahko stopijo na noge in povedo, da se je vendar izplačalo varčevati in še prav dobro. Prvič imajo oni danes za gospodarsko potrebo nekaj v roke vzeti, imajo na strani gotovo rezervo. Kako je to važno v današnjem času velikega pomanjkanja denarja, to bridko iz-ku.šajo oni, ki so denar prej po nepotrebnem zapravljali. Drugič imajo pa danes v hranilnici vsoto, ki pomeni v blagu veliko več nego je pomenila tedaj, ko je denar tako padal. To se pravi, njihovi prihranki se danes množijo ne le radi priraščajočih obresti. Njihovi prihranki se množijo tudi radi rastoče valute.
Zato more biti v današnjem času edino pravilen nasvet: varčujte, varčujte, vareuj-te! Kmetijsko gospodarstvo vedno potrebuje kapitala. Ta kapital se zbira v naših hranilnicah in posojilnicah. Zal pa se je zgodilo, da so od leta 1921 naprej vloge v naših hranilnicah in posojilnicah tajale, da so ljudje prezgodaj prišli do nepravilnega zaključka, da se Več ne izplača varčevati. In tistim, ki so povpraševali pred časom, ali se sploh izplača varčevati, danes lahko po-kažete na našo precej stalno valuto in odgovorite: »Da, izplača se varčevati, še prav dobro izplača!« Pokažete jim lahko na one, ki so denar pridno trosili in so mislili, da napravijo dobro delo, ako ga čimprej zapravijo, danes pa so v stiskah in tudi za potrebne stvari nimajo denarja. Pa se obračajo na hranilnico in posojilnico, da bi jim dala posojilo za izboljšanje gospodarstva. Kako bo dala hranilnica in posojilnica posojilo, ako pa nima denarja, ako ni bilo takih, ki bi kmetski denar zbirali, ki bi kmetski kapital množili!
Kdor torej nosi denar v domačo hranilnico in posojilnico, ta ne le zase pametno gospodari, ampak dela dobro tudi za kmetski stan in za kmetijsko gospodarstvo. Brez kmetskega kapitala, ki se zbira v hranilnicah in posojilnicah, bi v kmetijstvu ne bila mogoča napredek in izboljšanje, ki se moreta izvršiti le 8 pomočjo kapitala,
Občni zbor »Županske zveze".
Opozarjamo še enkrat na občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 28. oktobra 1923 v Celju v vrtni dvorani pri »Belem volu«. —
Začetek ob devetih dopoldne. Spored je bil priobčen v zadnji »Občinski Upravi c in v »Slovenskem Gospodarju«. Važnost predmetov, ki bodo v razpravi, naj bo sila, ki pripelje člane na*o »Županske zveze« polnoštevilno na ta občni zbor. Naša moč bo le v krepki organizaciji, a le taka močna or-ganiz"cija, kakršna mora biti »Županska zveza«, bo mogla biti kos oviram, ki utegnejo še priti, ki nas pa morajo najti pripravljene. Vselej bo korakala v boj za naša prava »Županska zveza« na čelu občin kot poklicana čuvarica njihovih interesov.
,oocxxx:t>oouijoootioococionooooooocx»oot¥ir
Zato vsi na krovi Nikdo naj se ne izgovarja, da pojde tudi brez njega. Lahko bi šlo tudi — preko njega I
Min. saobračaja je dovolilo vsem udeležencem občnega bora z odlokom 5. okt. 1923 Br. 29.547-23 polovično vožnjo na vseh železnicah v Sloveniji. Vsak udeleženec kupi na domači postaji, oziroma v Ljubljani cel vozni listek (karto) do Celja ter plača celo voznino. Voznega li tka pa v Celju ne smo oddati, ker velja tud' ■>.a nazaj. Kot legitimacijo za vožnjo iz Celja domov prejme vsak udeleženec cby;rega zbora pri zborovanju od načelstva potrdilo (izkaznico) o udeležbi. Ta izkaznica bo veljala z v iinim listkom vred za J"ezplačno vožnjo iz Celja "domov. Vozni listki bo' veljali od 25. do 31. oktobra 1923. Zatj vsi na občni zbor v Celje I
»Županska zveza.«
Gospodarski obzornik.
oooonooo-ravoooc
~onr>anrvvvxvv]ooao8uooooaoooooooot voooooocoooocoso ' ooooocoooooooeoooooooo'
Nova nevarnost za naša žita
Lansko leto se je pojavila na krškem polju živalica, ki je prav podobna rujave-rau hrošču, samo nekako za polovico je manjša kot rujavi hrošč (Nemci mu pravijo Jun'kafer). Pravijo, da pred leti te živali-ce v naših krajih ni bilo in da so jo zanesli v naš.; kraje med vojsko z romunskim žitom. Če je to prav čisto gotovo, ne vem; a gotovo pa je, da je pred nekako dobrimi 50 leti ravno na tem polju kot sedaj delala veliko škodo na žitu tudi neka taka živalica. Stari ljudje v lesftovški župniji in v okolici vedo povedati, da je oilo takrat toliko mrčesa, ki je uničeval žito, da so bili ljudje popolnoma obupani. Od takrat, pravijo, da je vpeljana procesija in romanje leskovške dekanije k Materi božji v Zagorju na Štajerskem. Na to romanje gredo od nas ljudje še vsako leto — prvo nedeljo avgusta — a se je še skoro zgubil sled, zakaj se je to romanje sploh pričelo.
Kako škodo pa dela ta hrošč/ Ko se spomladi zemlja ogreje, prileze iz zemlje, potem pa začene žreti. Čimboljša je kaka stvar, raje jo ima. Ko še ni pšeničnega klasa, se spravi na deteljo ter jo pohrusta tako, da je kar oskubljena. Ko pa gre pšenica in druga ozimina v klasje, tedaj se pa preseli na klasje. Najljubša mu je pšenica, ker je menda najboljša. Ko pa pšeničnih klasov ni, ali če so že precej dozoreli, je pa dobro tudi drugo klasje, če že tudi ni pretrdo. Na en klas se vsede tudi do 10 hro-ščev ter s svojimi rilčki pijo mlečnat sok, iz katerega bi sicer nastalo zrnje. Tako čisto popijejo, da ne ostane drugega kot sama luščina in slama.1 Kadar jim zmanjka na eni njivi, se preselijo urno drugam, kar jih pač nič ne stane, saj imajo perutke, ki jih imenujemo krilca. — Četudi so raje na bolj peščenih njivah, vendar pa se naselijo tudi na najbolj debeli zemlji, kadar peščene ni
1 Gospodarji, ki bi bili dobili letos nazaj seme, so redki. Veliko pa je takih, ki so dali kar pokositi, ker se žetev ni izplačala.
dovolj, ali če na peščenih njivah ni več kaj žreti. Lani smo bili prepričani, da bodo preko zime poginili, a letos spomladi se jih je pokazalo petdesetkrat toliko, ali več, kot lani. Saj ni čudno I Vsaka samica znese okrog 90 jajček in sedaj naj računa vsakdo sam, kedaj iih bo konec. Prezimujejo v zemlji in zato je umevno, da imajo raje peščeno zemljo, v katero se iosti lahko zari-jejo, dočim se skozi debelo ilovnato zemljo ne morejo. Da bi jih v semlji uničil mraz ali kaj drugega, > a to ni misliti, ker se za-rijejo tako globoko, da jim nobena stvar ne more blizu.
Kako torej to nezgodo pokončati? Razne poskuse so delali v zadnjih dveh letih ljudje in od vlade določeni ekonom, a ni uspeha. Tako n. pr. je neki kmet iz vasi Drnovo namočil galico in jih šel škropit, kakor se škropi v vinogradu. Pa kaj je bilo? Ko jih je našprical, so par ur mirovali, a nato so pa zopet začeli korajžno srkati mlečnati sok iz klasov. Z galico, čeprav je strupena, jih ni mogoče uničiti. Pa tudi, ko bi se jih dalo, bi bilo to zelo težavno in drago delo. Kaj naj pa potem gospodar naredi s slamo in zrnjem, katerega se drži galica? — Pripovedoval je navedeni gospodar, češ drugega dobička nisem imel, kakor da sem potem svoje hrošče poznal, ker so bili pisani, kjerkoli sem jih videl. Gospod okrajni ekonom, ki se je mnogo trudil, je poskušal z nekaterimi strupenimi plini, toda tudi to se ni obneslo. — Kaj tedaj? Mislilo se je na to, da bi sploh prepovedali sejati pšenico, rž in morda ječmen. A težko je to izpeljivo. Je pa še vedno vprašanje, če bi hrošč v slučaju, da ne bi imel žreti pšenice ali rži, res raje poginil, kot da bi pričel žreti kaj druzega. — Svetovalo se je, naj bi se ozimna žita zelo zgodaj sejala, tako da bl spomladi ta žita bila v klasju ter bi dozorevala, preden bi hrošč prilezel iz zemlje. Letos so ljudje res zelo zgodaj posejali, spomladi se bo pokazalo, če bo hrošč res zamudil ugodno priliko. Nemci ga imenujejo »junijev hrošč«, kar bi pome-
nilo, da se pojavlja meseca junija. Pa to
ni resi Ce je ugodna spomlad, bo že davno pred junijem »na delu«. — Ostane samo še en način uničevanja in to je pobiranje. Res je ta način uničevanja zelo počasen in kmetu skoro ni mogoče zgubljati celih dni ia tednov za pobiranje hrošča. Poleg tega se tudi žito večalimanj pohodi, ko mora človek prebresti celo njivo, da z roko pobere vse rujavčke, ki se drže na klasju. A ta škoda je vendar še vedno manjša kot čo človek pusti, da nemoteno uničuje klasje za klasjem. — Tudi zguba časa se izplača, kajti če bi vsak gospodar s svojo družino vsak dan le par ur obiral, bi imel za plačilo večkraten pridelek, dočim sedaj niti semena ni dobil nazaj. Da bodo šli vsi gospodarji uničevat groznega škodljivca, pa skoro gotovo toliko časa ne bomo dosegli, dokler ne bo oblast zahtevala pod kaznijo. Nekaj čudakov je namreč povsod in vsak časi — Poleg tega pa bodo šolske oblasti gotovo rade dovolile nabirat žitnega škodljivca. Pobirati je mogoče le dopoldne, dokler še ni vroče in hrošč še spi na klasju viseč. — Letos so prav pridno pobirali šolarji — pod vodstvom učiteljstva — v Velikem Podlogu, Cerkljah in v Št. Jerneju. Dobili so celo nekaj nagrade od vlado. Prav pa bi bilo, da bi tudi občine dale pridnim nabiralcem kak dar. Naj bi se n. pr. reklo: Za vsak kg hroščev plača županstvo toliko in tolikof — Ta denar bi ne bil vržen proč. Oni pa, ki bi nabirali, bi nabirali z večjo vnemo. Da bi se županstva zavzela za to, bi bilo prav tudi vsled tega, ker bi v tem slučaju natanko vedeli, kdo so oni, ki se nič ne pobrigajo za zatiranje hrošča. Prav radi pa taki prihajajo potem ob raznih prilikah na občino jadikovat. — Ne preostaja drugega kot uničevanje na ta način, da ljudstvo pobira hrošče z rokami ter jih uniči n. pr. z vrelim kropom. — Mimogrede bodi omenjeno, da ima perutnina te hrošče zelo rada kot hrano. Strokovnjaki priporočajo, da se jim ne da preveč, ker sicer škoduje.
Škoda, ki je žitni hrošč samo v zadnjem letu napravil na našem polju, dosega stotisoče. Vlada pa je poslala podporo nekaj tisoč dinarjev. — Nihče pa naj nei misli, da bo hrošč ostal samo pri nas I
Gospodarska ofovesSila. DENAR.
g Za 100 dinarjev se dobe 3 in 1 tretjina milijarde nemških mark, 1 milijon poljskih mark in 20 tisoč 800 mažarskih' kron.
g Zamenjava 10-dinarskih bankovcev (»kovačev«;. Iz Belgrada poročajo, da jei od skupne vsote 10-dinarskih bankovcev v znesku 504 milijonov Din vzeto doslej ia prometa 346 milijonov.
g Zažiganje dinarjev. Pod nadzorstvom posebne komisije se je te dni na dvorišču finančnega ministrstva započelo z zažiga-njem 1 dinarskih bankovcev, ki so bili rad! svoje obrabljenosti vzeti iz prometa. Skupno je bilo sežganih 2 milijona dinarjev. Vi prihodnjih dneh se bodo sežigali pol in 10 dinarski bankovci.	..
g Koliko stane na zagrebški borzi državno posojilo? Sedemodstotno državno in« vesticijsko posojilo stane 68.50 do 69 Din, In mi smo vplačali po 100 Din'
CENE.
g Tržno ee nev Celju. (Cene v dinarjih.) Govedina: v mesnicah I. vrste 25, II. /rste 22.50, na trgu I. vrste 20, II. 16, tele-ina I. vrste 85, II. vrste 80, svinjina I. vr-<te 30 do 35, II. vrste 30; slanina I. v ste 2, II. vrste 40, mast domača 40, amerikan-!<a 39; 1 liter mleka 3.75, eno jajce 2, 1 kg >olega kruha 7, črnega 6. Sladkor v kočah 23.50, kristalni 22, moka St. >00« 6.60, 0« 6.60, >2« 6.30, >4« 5.90, >6« 4.30. Ku-•ivo: 1 q črnega premoga 48, rujavega 26, m' drv 120, q 40, 1 m' mehkih drv 90, i 30, žito: q pšenice 400, rži 375, ječmena 20, ovsa 300, koruze 20, fižola 500 do 700, ;rma: q sladkega sena 100, polsladkega 75, <islega 50.
ŽIVINA.
g Živinski trg. Zagreb, dne 17. t m.: Oanašnji tedenski sejem je radi ugodnega asa dobro uspel. Bilo je nekoliko trgovcev z Avstrije. Dogon je bil velik. Cene rogati ivinl so popustile, dočim so ostale svinjam 'eizpremenjene. Za kilogram žive vage oe o plačalo v Din: voli bosanski I. vrste 12 2.50, II. vrste 11 do 11.50, III. vrste 10 do 1.50; krave I. vrste 11 do 13, II. vrste 10 o 11, III. vrste 8 do 9; teleta I. vrste 24 do ">, II. vrste 22 do 23; svinje I. vrste 25 do 8, II. vrste 22.50 do 22.75. — Dne 20. t. m. rednji dovoz in dogon. Kupcev je bilo zelo ia'3 ln se je zato slabo prodajalo. Največ 3 bilo bosanske živine. Cene volom nazado-ale, svinjam narasle. Za kilogram živo te-..e se je plačalo: voli bosanski I. vrste 10 do '1.50, II. vrste 9.50 do 10.50, III. vrste 9 lo 9.50, svinje sremske 27.50 do 28.50, bosanske slabše 22.50 do 24.50. Krma: seno 100 do 115, otava 110 do 125, detelja 115 do 125.
g Živinski potni listi morajo biti potrjeni od vojaške oblasti. Ministrstvo notranjih del je izdalo naredbo, po kateri morajo biti živinski potni listi potrjeni od vojaške oblasti. Ta naredba velja za konje, vole in drugo vprežno živino. V slučaju, da potni listi ne bodo imeli potrdila vojaške oblasti, smejo oblasti živino kupcu odvzeti kot na sumljiv način pridobljeno.
PROMET.
g Pospešitev gradbc liške železnice. Ministrstvo prometa je za zgradbo železniške proge Gračac—Knin, ki jo gradi neka zasebna družba, dovolilo večji kredit. Podjetnik se je obvezal, da dovrši progo do prihodnje jeseni. — Na ta način bo Dalmacija zvezana s Hrvatsko in tudi s Slovenijo.
g Za odpravo nove železniške tarife. Iz Belgrada javljajo, da se bo v kratkem vršila v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca, na kateri se bo pretresala prošnja naših gospodarskih krogov, ki so zaprosili .ministrstvo za trgovino in industrijo za posredovanje pri prometnem ministrstvu glede odprave nove povišane železniške tarife.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Zadružništvo in izenačenje davčnih zakonov. Glavni zadružni savez je te dni na kongresu v Celju zavzel stališče tudi glede davkov. V resoluciji se povdarja potreba, da se davčna bremena potom enotnega davčnega bremena Izenačijo v smislu določila naše ustave, da bodi davčna obvez-41
nost splošna in vse državne davščine enake za vso državo po davčni moči in progresivne. Zadružništvo samo naj se glede davkov zaščiti s posebnim zadružnim zakonom.
g Kako Čehi varčujejo. Kakor poročajo češki listi, so hranilne vloge v čehoslovaš-kih hranilnicah v septembru prekoračile deset milijard češkoslovaških kron. V septembru se je vložilo skupno 433 milijonov češkoslovaških kron in znaša prirastek 71 milijonov .
RAZNO.
g Podružnice kmetijske družbe na Štajerskem so štele 1. 1921. 15.907 članov, v L 1923. pa štejejo le še 6441. Podružnič je 150.
g Važno za trgovce, industrijce in obrtnike. »Trgovski list« prinaša v številki 124 pristojbinski pregled za poštno-povzetne pakete v tuzemstvu, na podlagi katerega si more vsaka stranka točno izračunati poštne stroške za povzetne pošiljke. Pristojbine so izračunane za zavoje brez označene vrednosti, za kraje z obvezno dostavo in za one, kjer se zavoji samo obvestijo naslovljencu.
g Podružnico »Sadjarskega in vrtnarskega društva za Vrhniko so ustanovili dne 14. t. m. Posnemajte tudi drugod!
g Pozi v interesentom r Sloveniji, da javijo svoje tirjatve nastale iz dobav naši državni upravi. Med vzroke, ki povzročajo pomanjkanje denarja na našem trgu, spadajo tudi dolgovi naše države na našem trgu, spadajo tudi dolgovi naše države za razno dobeve. Znano dejstvo je, da je v Sloveniji mnogo podjetij, ki imajo tirjatve napram državi iz raznih dobav. Gre gotovo za znatne vsote, vendar svota vseh teh tirjatev ni znana. Za akcijo, ki ima namen pospešiti plačilo predmetnih državnih dolgov, je pa največje važnosti, da ugotovimo za Slovenijo, kar mogoče točno svoto državnih dolgov, izvirajočih Iz raznih dobav državni upravi. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v Ljubljani zategadelj poživlja indu-strialne, trgovske in obrtno interesente v Sloveniji, da ji takoj sporoče pismeno: a. koliko znašajo njih tirjatve iz dobav naši državi po stanju 20. oktobra ' I. 1923 ; 2. kakšno blago so dobavljali in kateremu j mestu državne uprave; 3. kedaj so nastale tirjatvo,

Razgled po svetu.
Nemčija razpada. Nemški državniki se na vso moč trudijo, kako bi rešili svojo domovino. A ne gre. Razkroj gre svojo pot dalje, Francozi pa mirno čakajo in gledajo, kdaj bo plen zrel. — Nemški finančni minister skuša rešiti valuto s takozvano rent-no marko (načrt o zemeljski marki so že opustili), ki jih bo izdala novoustanovljena rentna banka. Kritje mark bodo zlate obligacije vsega nemškega privatnega premoženja, zlasti industrije, trgovine in bank. — Medtem se po vseh večjih mestih nadaljujejo krvavi izgredi. Brezposelni se zbirajo in plenijo po trgovinah, policija in vojaštvo pa skuša z orožjem ohraniti red. Vse skrajno levičarske stranke skušajo zmedo še povečati, ker upajo s tem vodo napeljati na svoj mlin. — Nemška vlada se je skušala približati Franciji s tem, da je naznanila Franciji, da je vpostavljeno delo v Porurju, da pa ne more plačati nemškim industrij-cem reparacijskega premoga. Francija, ki čaka samo na razpad Nemčije, pa se ne spušča z umirajočo Nemčijo v nikakršno
razgovore. Pač pa z vsem sijajem sprejema predsednika češkoslovaške republike, y javno obljubuje Francozom, da bo češka v vsakem slučaju stala Franciji ob strani ia da je tudi njegovo mnenje, da se mora ver-zajska pogodba do konca izvršiti. Seveda Čehi imajo skrbi s svojimi Nemci, čim manj opore morejo le ti najti v Nemčiji, tem bo-lje za Čehe. — Najnevarnejše je za Nemčijo spor med prusko berlinsko centralno vlado in med vladami posameznih dežel. Na Saksonskem vladajo komunisti, ki razpolagajo s svojo armado, turinška vlada se nepre-stano krega z Berlinom in Bavarska je ga-nerala Lassova, ki ga je berlinska vlada od-poklicala, imenovala za poveljujočega generala. V Porenju pa so že proglasili samostojno porensko republiko. Revolucionarji so brez odjpora zasedli vsa vladna poslopja. Posamezna mesta priglašajo svoj pristop republiki. Francozi žanjejo uspehe svoje politike.
Na Poljskem se je začela rudarska stavka. Radi ogromnega padca valute zahtevajo rudarji 200 odstotkov poviška pri plačah. — Poljska marka silno pada. Vzrok je slabo državno gospodarstvo. Nove bankovce neprestano tiskajo, na drugi strani pa je pobiranje davkov strahotno nizko. Dočim so nabrali pred vojsko 100 milijonov zlatih mark zemljiškega davka, so ga dobili lansko leto le dober milijon. Posledica je: vedno novi dolgovi in usodno padanje valute.
V Avstriji so ve vršile volitve v državni zbor. Krščanski socialci so dobili 79 poslancev, socialisti 65, Velenemci 11, bauern-bundovci 2. Šest mandatov je še spornih. — Na Koroškem sta v deželni zbor ima gala dva Slovenca.
Tedenske novice.!
d Delavska zveza za Slovenijo ima svoje zborovanje na dan zbora zaupnikov, dne 5. novembra ob 3. popoldne v konsuinu v Zvezd?. 0 tekočih političnih, gospodarskih in organizacijskih zadevah bodo porofali poslanci Jože Gostinčar, Kremžar, K likovnik in Žebot ter predsednik in tajnik Zveze. Vsi zaupniki na zbor. — Dr. G o s a r, predsednik.
d Zborovanje Jugoslovanske ObrM Zveze bo dne 5. novembra ob treh popoldne (na dan zbora zaupnikov SLS v veliki dvorani Rokodelskega doma. Dnevni red: 1. Načelnikovo poročilo. 2. Poročilo poslanca škulja. 3. Zakon o taksah. 4. Obrtno šolstvo. 5. Slučajnosti. — Ivan Ogrin, načelnik.
d Sliodi SLS so so vršili v Trebnjem, Mokronogu, na Jesenicah, v Mekinjah, v Selcih, v Leskovcu pri Krškem, v Komendi, Vodicah, na Vrhniki, v Skofjiloki, v Kranju. Zborovalci so povsod protestirali proti kuluku ln ukinitvi ljub'"anske univerze. Vsi odobrujejo odločen boj naših poslancev proti centralizmu in jim izrekajo soglasno zaupanje.
d Seja načelstva Jugoslovanske Kmet' ske zveze so je. vršila dne 12, t m. ob obu-
ni udeležbi. Poročali so poslanci Brodar, Kulovec in Stanovnik. Odbor je odobril delo jugoslovanskega kluba. Na seji so se obširno obravnavala tudi gospodarska in organizacijska vprašanja, kakor tudi predpriprave za zbor zaupnikov SLS.
d Strahovita Pucljova blamaža. — Laž ima kratke noge. Tako pošteno za lažnivi jezik pa Puclja že davno ni kdo prijel, kot ga je te dni dr. Brejc. Pucelj je pripovedoval po shodih tole: Od Prepeluha je zvedel, da je svoj čas Pribičevič (1) poslal deželni vladi, ko je bil predsednik dr. Breejc, brzojavko: naj se skliče deželni zbor. Brejc pa da je to brzojavko utajil in deželnega zbora ni sklical. — Dr. Brejc pa je Puclja v nedeljskem Slovencu z loparjem mahnil po ustih. Ljubljanska vlada je poslala v Beigrad zahtevo, da se skliče čimpreje pokrajinski zbor. To da zahtevajo vse stranke. Na to je odgovoril Pribičevič dobesedno 6ledeče:
»Predsedništvu zemaljske vlade v Ljubljani. S pozivom na izveštaj od 17. febr. t. g. br. 788 saopštava se, da se pre konsti-tnante no može sazvati pokrajinski zbor. To naravno ne preči, da se stranke mogu sa-stajati na konferencije radi savjetovanja. 9 mar (a 1919 u Beogradu. Po naredbi predsednika minislarskog saveta šef kabineta.«
Po volitvah v konstituanto pa je dr. Brejc odstopil, ker so se slovenski volivci odločili za Pucljev centralizem.
d Organizacij". SLS, posebno podružnice Kmetske zvezr opozarjamo na predpo-svetovanje delegatov v nedeljo 4. nov. ob 4. uri popoldne v Akademskem domu poleg Uniona v Ljubljani. Iz vsakega kraja pošljito kakega odposlanca, ki se pa naj potem tudi drugi dan udeleži zbora zaupnikov. Obravnavale se bodo namreč važne politične, gospodarske in organizacijske zadeve. Odposlanci naj prineso s seboj vabilo za zbor zaupniko", da se tam legitimirajo.
Na zboru zaupnikov in pri zborovanju delegatov se bo treba izkazati s vabilom. Naj ga torej vsak prinese s seboj I Vabila se razpošiljajo te dni. Ce bi ga kdo pomotoma ne prejel, naj so obrne takoj na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Kdor bi želel v dneh 4. in 5. novembra v Ljubljani prenočiti, naj to sporoči na gori imenovano tajništvo, da se tem po možnosti preskrbi stanovanje.
d Seja vodstva SLS bo v pondeljek 5. novembra ob 9. uri dopoldne. Razpošljejo se posebna vabila, člane vodstva že danes opozarjamo, da si čas tako urede, da se morejo te seje sigurno udeležiti.
d Seja Okrajne Kmetske eveze v Novem mestu se vrši v pondeljek 29. t m. ob devetih dopoldne v tajništvu SLS (tiskarna Krajec) in ne v Rokodelskem do-mu, kakor smo nekaterim odbornikom pomotoma javili
d Somišljenike po deželi prosimo, da naslovom pisem na tajništvo SLS ali Jug. Km. zveze vselej pristavijo Jugoslovanska tiskarna, da ne bo pomot.
d Za dolg jezik, ki ga je nad kaplanom Sedejem stezal v »Jutru«, odpravnik postaje v Šmarju, g. Rudolf Pompe, je bil obsojen imenovani naprednjak na 600 Din globe ali 14 dni zapora.
d Krst prestolonaslednika. 21. oktobra je bil v Belgradu slovesno krščen prestolonaslednik. Dobil je ime Peter. Boter mu je bil angleški kralj Jurij, ki ga je zastopal vojvoda Albert Yorški. Prestolonaslednik je po kraljevi želji uvrščen v peto četo drugega bataljona 6. pešpolka.
— Poskusite in prepričali so bodeto, da so >P e k a t e t e< najboljše, iu ker se zelo nakuhajo, tudi najcenejše testenine.
d Barbarska Italija. Pokrajinski pre-fekt v Furlaniji je izdal ukaz, da morajo vsi slovenski časniki imeti poleg slovenskega besedila tudi italijanski prevod. To barbarstvo, ki se ne uganja nikjer na celem svetu, je mogoče samo v Italiji. Slovenski poslanci so v Rimu z vso odločnostjo protestirali.
d Proti kuluku. Zelo odločen protest proti kuluku so poslali župani radovljiškega glavarstva. Radovljiški glavar jih je povabil, da bi jih poučil o sestavljanju seznamov za kuluk. Ob tej priliki so župani podali tole izjavo:
Iz pojasnila, katerega nam je podalo okrajno glavarstvo je razvidno, da je že sama sestava seznama za kuluk tako komplicirana in za občine obremenjevalna, da se je po vestranskem prevdarku izkazalo, da je praktična uvedba kuluka nemogoča.
Z ozirom na to prosimo, da gradbena direkcija predlaga pristojnemu ministrstvu, da naj se naše ceste vzdržujejo kakor do-Bedai, ker je dosedanji način uprave cest priznano najboljši in najceneji. Sklicujoč se na člen 260, prosimo, da se ta izjava pošlje priporočilno na pristojno ministrstvo. Izjavo je podpisalo 20 občin, d Točna sodba. Neki zagrebški list je stavil na javnost vprašanje, katera je glavna napaka današnje vlade. Podpredsednik Hrvatske seljačke stranke dr. Maček je odgovoril: Mislim, da je dovolj, če opozorim na glavni greh, ki obstoji v tem, da so vsi nosilci današnje vlade brezbožnežl. Zato je dosledno, da daje njihova vlada skozi in skozi brez morale.«
d Koledarček Jugoslovanske Kmetske zveze izide te dni in se bo že na zboru zaupnikov SLS prodajaL Cena 10 Din. Zavedni kmetje bodo ta koledarček vsi kupili. N e kupujte poprej drugih! Prinaša še več za kmeta zanimivih stvari ko prejšnja leta. — Podružnice Kmetske zveze opozarjamo, da že sedaj razvijejo najživahnej-šo agitacijo za ta koledarček.
d Velik sestanek so imeli železničarji v Rokodelskem domu v Ljubljani, kjer jim je poslanec Gostinčar razložil novo prag-matiko, ki je tako krivična in nasilna napram žleezničarjem. Sestanka so se udeležili pristaši vseh strank. Shod je bil zelo miren in stvaren. Delo poslancev SLS tudi v nasprotnih vrstah dobiva priznanje.
d Procena naši mdržavljanom po italijanskem vojaštvu nastale škode na italijanskem ozemlju. Komisija za proceno okupacijske škode je začela poslovati. Najprej se bo ugotovila škoda, ki jo je povzročilo italijansko vojaštvo našim državljanom po preobratu na zasedenem ozemlju, katero so pozneje Italijani izpraznili. Po izvršeni cenitvi te škode bo komisija procenila ono škodo, ki so jo italijanski vojaki provzro-čili našim državljanom po preobratu na sedanjem italijanskem ozemlju. Predpogoj za
upoštevanje škode je, da je bila prijavljen do 1. maja 1922 bodisi italijanski bodisi ju goslovanskim oblastim. Poslednje imenova ni poškodovanci, ki so pravočasno škod: prijavili, naj to potom oddelka za socialn politiko v Ljubljani takoj vnovič store in ■ tozadevnih vlogah natančno navedejo, keda so prijavili škodo in kateri ital. odn. jugo slovanski oblasti. To je potrebno radi tegr da bode jugoslovanski delegat zamogel pra vočasno zbrati vse tozadevne spise in b' imel vse prijave v razvidu. Drugače se za more zgoditi, da se o kaki škodi ne bo ob ravnavalo, kar bi imelo za poškodovane: slabe posledice. — Delegat v komisiji u proceno okupacijske škode.
d Novi vojaški zakon, ki naj bi ga naš ljudje dobro proučili, je prinesel >Uradn list« dne 17. oktobra.
d Nova katoliška župnija r Srbiji. Mi nistrstvo za vere je dovolilo otvoritev nov> katoliške župnije v Boru pri Zaječarju. Po leg Francozov in Italijanov bo štela nov; fara tudi veliko slovenskih rudarjev za svo je farane. Za nove fare prosijo še v Čupriji, Zaječarju in Užici.
d Pred rudarskim štrajkom na Hrvat skem? Rudniki na Hrvatskem ne izplaču jejo delavcem mezd po dva meseca, ker jir> baje primanjkuje denarja. Lastniki rudni kov se izgovarjajo na državno žaleznico, k vzame največ premoga, pa ne plačal
d Hud prepir se je vnel v slovenski ra dikalni stranki, v katero so vstopili iz raz nih strank razni koritarjl, ki bi radi bre truda prišli do mastnih dohodkov. Saj ji! je bore malo, toda vendarle več kot je ko rit na razpolago. Zato so se seveda skregal med sabo. Veliki župan Lukan je hotel re di tega odstopiti, pa ga Beigrad ie drži;
d V Orjuni se tudi kregajo. Neki Ljub Jurkovič je izstopil iz Orjune ter ji pred baciva, da je postala agitatorični pri vesel liberalne stranke, mariborski orjunci pa s> hudi na ljubljanske ter jim očitajo, da so pc polnoma v krempljih »nesrečnega Zerje va«.
d Narodna skupščina je začela nov zasedanje. Za predsednika je bil zopet iz voljen Ljuba Jovanovič. Opozicija ni skup no nastopila, ker Pucljevi zemljoradnik podpirajo vlado.
d Ljubljanski škof dr. Jeglič je odpotc val v Rim poročat sv. očetu o stanju ljub Ijanske škofije.
d Nov tržaški škoi dr. Fogar je bil t dni umeščen. Je sicer Italijan, a je raste med slovenskim ljudstvom, zna slovenska ter je Slovencem zelo naklonjen. Fašisti ni so zadovoljni z njim .
d Nič več v Ameriko! Število naših lju di, ki se smejo naseliti v Ameriki, je b črpano. Zato se do nadaljnega ne bodo da jala nobena dovoljenja več in so vse pro šnje zastonj, kar bi ameriške oblasti vsa kega obrnile. Kedaj se bodo dovoljenja zt pe? začela izdajati, se bo javilo.
d Sokol — fašist. To je sicer stara rei toda prav je, da opozarjamo na vedno nov slučaje in na resnico: sokolska narodno: je velika samo na jeziku, v resnici je p osebna korist in sebičnost vedno prva. Rihembergu na Goriškem nastopa fašisto ski agitator Cigoj, ki je bil pred kratki ie komunist, preje pa Se navdušen Sok
in naprednjab, kakor to sani priznava. — Med nemškonacionalne fašiste v Berlinu pa jo stopil veliki češki sokolski prvak Cerny. Sedaj je izpremenil ime in se piše Stolzing ter je voditelj nemških fašistov. Zdravo! Naprej zastava Slave!
d V šmarlnem pri Litiji bomo dobili ta teden dva bronasta zvonova v skupni teži 2500 kg. Tudi podružnica v Jablanici dobi bronast zvon. Slovesno posvečenje zvonov bo v nedeljo ob 10. uri v Šmart-nem.
d Brezžični telefon. V Belgradu so postavili brezžično telefonsko postajo, iz katere se lahko govori z New Yorkom v Ameriki brez žice.
Za omejitev alkoholizma v Italiji. Mus-6olinijcva vlada je sklenila odlok za omeji-lev alkoholizma. Poslej sme priti na vsakih 1000 prebivalcev le ena gostilna. V krajih, ker je manj kot 500 prebivalcev, sploh ne sme biti gostilne. Dosedanje koncesije se oe odvzamejo, marveč se ) "čaka, ^la vsled smrti lastnikov ali drugače ugasnejo. Nove gostilniške koncesije i e ne bodo izdajale. Obrati, kjer se samo točijo pijače brez jedi, se morajo odpirati še-le ob 10. uri, ob nedeljah ob 11. uri dopoldne, zapirati pa poti ob 11. uri, pozimi ob 10. uri zvečer. Ubrati, kjer se dajejo tudi jedila, se smejo odpirati in zapirati kakor doslej, vendar nreko gori določenega čaBa ne smejo točiti alkoholnih pijač.
d Obsojeni orjunee. Predsednik mariborske Orjune Radivoj Reliar, urednik liberalnega Tabora, je bil radi surovega napada na duhovnika-invalida brez roke Ja-nuša Gorca obsojen na 14 dni strogega zapora in na plačilo 400 Din poškodovancu. Iz istega vzroka je dobil upravnik ?Tabo-ra< Slavko Reja 3 mesece ječe in plačilo 3800 Din poškodovancu. Vrhu tega plačata še sodne stroške. Orjuna tudi »košta«, kot se vidi.
d Orliški krožki dobijo te dni po nekaj izvodov lista »Katoliški misijoni«, ki iim bo prav dobro služil za predavanja in razgovor pri sestankih. Ker smo pred dnevi poslali list za iste namene tudi orlovskim odsekom, ga bo ponekod prišlo v isto občino več kot smo pa nameravali. Upamo pa, da boste kljub temu z lahkoto nabrale toliko naročnikov, če ne pri članicah, pa drugje. Vas prav lepo prosimo. Le poglejte najprej vsebino lista, potem pa nizko ceno. — Uredništvo »Katoliških misijonov«.
d Sirerska zadruga Hraše priredi dne 28. oktobra ob 3. uri popoldne v hiši načelnika p. d. pri »španu« predavanje o mlekarstvu in sirarstvu. Predava mlekarski inštruktor Pevc Vabijo se vsi, posebno možje in žene, osobito mladina, da se iega važnega v prospeh mlekarstvu prirejenega predavanja udeleže. Vabljeni so tudi okoličani.
d Tombola zveze bivših salczijanskih gojencev je častno končala. Glasom četrtega zapisnika finančne kontrole je odločil žreb kolo gospici Kle-menčič Mariji, Vodmat 78, vagon premoga gospej Mimi Spur, Celje, zaboj sladkorja gosp. Selmi Kflr-ner, Bt. Vid nad Ljubljano 47, blago za moSko obleko gosp. Šuštarju Ivanu, Ljubljana, blago za žpn-
iko obleko gosp. Ernestu Samobor, Maribor, vrečo i gosp. Zidar Milan, Ljubljana.
d Zemljepisni atlas kraljevine SHS.
Nam, ki še malo vemo o zemljepisju našo države, bo atlas zelo prav prišel. Tudi po naših društvih ga bodo prav zelo rabili. Cena je nizka — Din 48.
d Krst brez rib. Za krst prestolonaslednikov so bile namenjene velike in lepe postrvi iz bohinjskega jezera. Shranjene so bile v ribniku pri sv. Janezu. Nekdo pa je vlomil in ukradel vseh 77 postrvi. Ta bo dolgo časa lahko po svoje proslavljal prestolonaslednikov krst.
d Poizknšen rop. V višnjegorski župni cerkvi je neki zločinec skušal vdreti v ta-bernakelj, v kojega vrata je zvrtal luknjo. Opravil ni ničesar. Škode pa je povzročil do 1000 Din.
Sirom domovine.
Jugoslovanska knjigarna je izdala zelo ličen in zelo natančen atlas naše države. 61
CERKLJE OB KRKI
Samo eno novico vam danes povem in to je: Dne 15 oktobra smo pričeli pri nas 10 tedenski gospodinjski tečaj. Poučujejo pa: gdčua Minka Od-lasek (voditeljica tečaja), gdčna Slava Rogelj, zdrav-nik dr. Gerlovič, g. ekonom Ambrož in g. nad-ačitelj Kostohar. Tečaj obiskuje 20 deklet. Kuj ta-cega pri nus še ni bilo. Prav je, zelo prav, da se ljudstvo irnbrazuje Pregovor prati: Kolikor znaš, toliko voljaši — Se eno željo imamo: Ko bi Pokrajinska uprava tudi za fante prirejala kako tečaje kot n. pr. sa živinorejo, sadjerejo itd. — Poleg tega bi se pa naučili fantje še marsikaj drugega potrebnega in lepega. Pozimi bi imeli čas. Če bi ne bilo mogoče vsega praktično vzeti, pa bi vsaj teoretično slišali Na Grm pa more lo redko kdo — ni časa, ni sredstev. — Kako bomo s tečajem zadovoljni, bomo sporočili.
SROMME PRI BREŽICAH.
Ker je letos trta v slabem vremenu šele v juliju odcvetela, smo mislili, da bomo letos brali samo kiseleo, pa smo se varali, kajti september in oktober sta bila za grozdje jako ngedna. Pridelali smo manj, kakor lani, vino pa za lanskim pridelkom najbrž ne bo zaostajalo, tu in tam kaže celo največ 19 stopinj sladkorja. Splošno sc je govorilo in pisalo, da ljudje no morejo prodati svojih vinskih pridelkov, pri nas pa bo je skoraj vse prodalo, le kakih 6 posestnikov če ima nekaj starega vina v zalogi. Torej, Ljubljančani in Gorenjci, pridite pogledat naš novi vinski pridelek, pokusite, sodite in kupite, »ptironi ie komaj čakajo na Htrngo«.
NAKLO.
V nedeljo 28. t. m. bomo imeli pri nag novo mašo. Daroval jo bo naš rojak g. Alojzij Strupi iz Strahinja. Dekleta in fantje kar tekmujejo s pletenjem vencev in postavljanjem mlajev, da redko slovesnost tem bolj povišamo. Novomašnikovi sose-ščani so ljubko cerkev sv. Miklavža t velikimi stroški zelo okusno popravili. Da se taka dela za čast božjo tndi v časih velikih davkov izvrše, in to v taki lepi slogi, to je gotovo dokaz, da ima vera Se globoke korenine. — 6e to naj povem, da skušamo prirediti gospodinjski tečaj, pa jc dozdaj tako malo priglašenih, da ne kaže začeti. Čudno, možila bi se vsaka rada, a kukati učiti se skoro nobeni ne ljubil Če ne bo drngače, bo pa tečaj za kuharje!
SELCA.
Zadnjo nedeljo je poslanec Brodar na lepo oh-iikanem shodu temeljito razjasnil težko delo naših poslancev v državnem zboru. Zborovalei so soglasno odobrili njihov nastop, odločno so se izrekli proti kuluku. Zahtevali bo tudi, naj se odpravijo dosedanje ponavljalne šole v ljudskih šolah in mesto njih vpeljejo obvezni poučni tečaji. Vsak ima skušnjo, da se s ponavljalnimi šolami nič no doseže. Poleg tega imajo otroci v 13. in 14. letu do Božiča redno dovolj dela zunaj, pri pospravljanju kuhe, štele in drv; po sv. Jožefu se pa tudi že večinoma začno pomladansko delo. Gospodarski poučni tečaji, h katerim bi morali ti otroci hoditi od novega leta do sredi marca, bi pa v skupnem poduku veliko več koristili
po bri
DOBREPOLJE.
Spet smo oživeli in bodili upanje, da 1« »n. demo do uresničenja staro naše želje, ln da dobim. Polei, Strnianci in Kranjčani vodovod, ki j6 leta 1923 ie prav blizu izvršitve, pa je vojnka v,, odrla. Pretekli čotrtok j« povabil posl. Skulj , d * irepolje vse župane in odbornike in druge zaston-nike od Turjaka pa uotri do Poloma. Vsi so priflT tako da je bila vsaka občina zastopana, liaigovor je bil kaj živahen in sanimiv tako, da je trajal tri ure. Poslano« je nam prinesel stare načrte, podaj daljše poročilo, na kar so je razvil rai»ov»r, kj. terega so se udeležili vis zastopniki. Cinlji,'0 j, bilo, ko so zastopniki Ambrusa pripovedovali, i4. ko se mučijo poloti broz vode. Kaj pa h pride ogeuj! Sušo zadnjih let pa bo še bolj pokazale, viku velike koristi bi bil vodovod. Izjave vseh naviti so se glasile kot en klic: Kar hitro na delo ia prepotrebni vodovod, ki bi oskrboval občino Rob del Turjaka, Kužarje, Velike Lašče, Videm, Pej! gora, Kompoze, Struge, Ambrus, del Uinj in Polom! Bog daj srečo!!
ŠKNT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
V nedeljo, dno 14. oktobra se je vršil tu javca shod SL& Poročal je narodni poslanec K ran je. V poldrugouruem govoru je razložil na kratko delo naših poslancev v Beogradu. Kljub temu, da so r Belgradu nasproti srbskim radikalom v veliki manj. šini, bo poslanci SKS s svojim neumornim deloia ter pametno opozicijo marsikaj š hujšega odvrnili Spoznali smo, kako uaravnust nesramno je zadnjU lagal samostojne?, in sedaj srbski zemljeradnik go-spodin Pucclj, ki je na Valetovem trotoarju trdil, da poslanca Sušnika ni bilo pri glasovanju, ko je šlo za Roko. In uprav poslanec Sušnik je bil tisti, ki jc najbolj deloval na to, da bi šc drugi pOHlanci ja vsi prišli glasovat v tako važnem vprašanju. Is glede davkov! Kdo je kriv, da so ti tako visoki? Srbi, i njimi pa Žerjav in gospodin Pucelj, ki so najeli svoj čas tako nesrečno amerikaneko posojilo, da so trenotno in samo na videz le ia časa volitev obdržali davke na primeroma nlrki stopnji. Nato pa, kako se bo posojilo vrnilo in kakšni davki bodo nastali pa gospodin Pucclj ne misli. On zvnli krivdo kar na SLA Tako bujska Pucelj po shodih ljudi proti SUS in sevo navidezno proti vladi. Zakaj ju Pucelj nc pove vladi, kar ji gre? Zakaj se po vefiW ne udeležuje glasovanj v zbornici in tako početa vlado? — I as tedaj, kadar bomo Slovenci s svojo davčno močjo razpolagali sami, tedaj, ko nam ne b* Belgrad rezal od našega slovenskega hleba samo male koščke, takrat šele bomo Slovenci lažje dihal na svoji rodni zemlji. In to bo le tedaj, ko nastopi slovenska avtonomija. Tu pa se tudi vedno bolj bliža, četudi se ji gospodin Pucclj, tovariš 1 ire ge-neral ln ogleda Vale pa magari se Strojinov ata i vsemi štirimi upirajo. - Minister za prosveto je zadnji čas ukazal, da morajo učitelji udeleževati so verskih vaj, paziti na versko odgojo otrok ter prid-no zahajati t ecrkev. Kor se v naši lan precej od-t?ljev doslej ni zmenilo za nedeljsko dolžnost kljub božji in cerkveni zapovedi, bodo sedaj menda prv voslavnerati ministru bolj poslušni.
STRUGE.
Pretekli teden smo dobili kaj veselo sporo-rilo iz Bel grada. NaS poslance g. Škulj nam je. namreč sporočil, da se mu Je le posrečilo izvcuh, ur že desetletja želimo in prosimo, kar je za nas "JI vodno večja potreba, to jo poštni urad > btrugaa
Občina bo dala stanovanje za urad — vso dr«; go pa država, pa se bo otvorila v že določeni»'«' pošta za vso našo občino in za del Hinj, P« kaj Poloma. Dozdaj smo bili navajeni na DoM* polje, Hinjei pa na žnžemberk, Poloinci pa »• Malogoro oziroma Kočevje — sedaj bomo pa »« doma svojo pošto imeli. Vsa občina je vesela '« irav hvaležna poslancu Sknljo, ki ni odnehal, a* Icr ni izpeljal stare naše želje.
ki
BRDO PRI LUKOVICI.
V	društvenom domu na Brdu je predaval i nedeljo dne 14. oktobra živinorejski inštruklor t, Krištof o oskrbovanju molzne živiue in ravnanj z mlekom. Dobavitelji mleka so pozorno sle«' predavatelju ter ga prosili, da naj večkrat prirej taka predavanja.
L1POGLAV.
V	nedeljo 7. oktobra se je odigra! važ«« «0' godek za celo Lipoglavsko turo. Poslušali sra^ namreč koncert novoustanovljenega pevskegia
ra (moškega in ženskega), pod vodstvom akaciei. ka g. Toneta Zupančiča. - Le ne čudite so r
ve«l Bil je — in lep« je uspel. 2e takoj 0 prvo pesmijo: »Poziv k petju«, je zbor privezal nase »koro vse poslušalco, da so parno sledili ln peshi-iali, kar je pri nas ie velik uspeh. Potem pa je
Sriznanje naraščale skoro od totke do točke tja do onea, ko je — kot »akljniek vsega — ubrano la-donela domovinska himna: »Lepa naša domovina«.
»Veliko, veliko jo trada, veliko je treba potrpljenja,« smo slišali vteslh od enega ali drugega, ko ste hodili k vajam in se pripravljali za nastop. Toda no pozabite, da kjer je trud, je skoro redno tudi plačilo. In to plačilo bodi ta vas veselje in ponos nad vspehom. Le tako naprej in Lipoglav-ska tara se bo kmalu prebvdila iz »spanja pravičnikov« k novemu življenju. — Za sedaj pa kličemo požrtvovalnemu pevovodji Toneta, kakor tudi celokupnemu zboru: »Hvala Vam ca Vaše požrtvovalno delo, ki je »brodilo že lep sadi«
trtice iz sedanjih dni Cerkve
Katoliška Cerkev in boljčeviško preganjanje. Znano je, kaj se je bilo zgodilo une bu.^prila 1. 1. v Varšavi v poslopju >Črez-vičajise«. Zjutraj ob 4. je bil v glavo ustreljen na smrt obsojeni prelat Butkievvicz. Prejšnji večer pa so obsodili v ječo od 3. do 10 let 14 duhovnikov in enega dijaka in sicer po nedolžnem samo zato, ker so delali to, kar jim je vest velevala, da so namreč branili pravice svete Cerkve. — Kaj pa katoličani? Kako so se maščevali? Pred vsem s tem, da so še pomnožili svoje d;; rove za gladujoče na Ruskem. Priča za to so nam seznami darov, kakor jih objavlja sveta stolica in od katerih je baš sedaj izšel 35. seznam. Tako je samo ameriška škofija nedavno darovala 676.000 lir. Katoličani se torej tudi današnje dni držijo načela Kristusovega: Vračaj hudo dobrim. V njih srcih gori tudi današnje dni ogenj ljubezni Kristusove.
Katoliška cerkev in tujci v parizu. V Parizu je sedaj po državni statistiki 235 tisoč, po drugih statistikah celo 400.000 tujcev. Sama belgijska kolonija znaša 88.000, italijanska 80.000, Španska 60.000, luksen-burška 20.000, poljska več tisoč, a kje so se Amerikanci, Rusi, Angleži, Japonci, Kitajci itd.? Katoličanov pa je med njimi po cerkvenem štetju nad 250.000 in pripadajo do trideset narodnot 'm, Mnogo je med njimi praktičnih katoličanov, ki hodijo radi v cerkev in pogosto prejemajo nvete zakramente. V ta namen imajo nekatere narodnosti tudi svoje cerkve in duhovr 'ie. Tako n. pr. Angleži, Flamci, Italijani, Španci, Poljaki itd. Vsi skupaj pa so sedaj dobili tudi svojega škofa v osebi msgr. Chaptala, ki se imenuje >škof tujcev« in čigar skrb je, da se dušnopastirstvo med naseljenimi katoličani fe bolj uredi.
Nemški kateSl.nl za versko "0I0. Nedavno se je vršilo na Nemškem glasovanje za versko n brezve .I:o šolo. Zav^ Ini katoličani so seveda vsi glasovali za prvo, pridružili so se jim pa tudi drugover.,' in mlačni katoličani, tako da je glas lo na Bavarskem 70 odstotkov, v hildehajmski škofiji 70 odstotkov, v fuldski 80 odstotkov, na Hesenskem (kjer ni niti enega večjega mesta, ki bi bilo izključno katoliško) 66.7 odstotkov, v nemšekm delu olumuške škofije 83 odstotkov itd. za versko šolo. Številke kažejo, da ljudje na splošno v Nemčiji odklanjajo brezversko šolo, kažejo pa tudi, da število zavednih katoličanov raste.
Občinske volitve na Češkoslovaškem. Vršile so se dne 16. septembra 1.1. in katoličani so s svojo Ljudsko stranko napredovali v treh letih več kot za 50 odstotkov, tako, da je po številu sedaj ta stranka najmočnejša. Dobile so: Ljudska stranka 390 tisoč 997, stranka agrarcev 336.527, komunisti 301.256, češkoslovaški socialisti 290 tisoč 826, češkoslovaški socialni demokrati 286.371, nemški socialni demokrati 256.853, češkoslovaški narodni demokrati 175.340, obrtniki 143.377, nemški kmetje 118.167, nemški krščanski socialci 105.597. Na Slovaškem so izgubili največ giasov socialni demokrati. Leta 1920. so dobili 500.000 glasov, letos le 70.000. Ostalo število glasov 830.000 odpade polovico na slovaško agrarno stranko, polovico na katoliško ljudsko stranko tako, da šteje zadnja obenem s krščanskimi socialci samo na Slovaškem 400 tisoč volivcev. Vse to kaže, da se tudi v češkoslovaški državi polega kulturnobojno razpoloženje.
Za naše gospodinje.
Povoščenega platna <*e ne sme umivati z vročo vodo, ker se lomi platno in izgubi 6voj lesk. Umivaj z mlačno vodo in gobo ali mehko flanelo in vteri potem ko je suho, par kapelj mleka.
Kahle pri peči se ne smejo umivati z milnico, ker Izgube tako svoj lesk. Najboljša za umivanje takih peči je salmijapova razprostina, dobra je tudi sodina. Po umivanju izdrgni kahle z volneno cunjo.
Shramba za led dobiva rada vonj po plesnivcm. Zato se umiva večkrat z dvojno-kislim kalijem. Vonj se pa ne izgubi za dolgo. In to vsled tega, ker prihaja ta vonj od belkastih madežev, ki se nahajajo v cin-kovem oboju sten. Da izješ te madeže, kani v liter vode 20 kapelj solne kisline in 20 kapeli petroleja, v to namoči cunjo in drgni s cunjo in peskom madeže, ki izginejo zatem. Konečno izperi vse s sodo in čisto vodo in posuši z žaganjem. Nato naj ostane shramba še kolikor mogoče odprta, da se prezrači
Krompirjev sirnlk. Kuhaj kilo krompirja, olupi ga in zmečkaj, vmesi rumenjak ali dva, dve žlici kisle smetane in žličko soli. Povaljaj po moki, da se naredi debela klobasa, razreži klobaso in pritisni kose z dlanjo da bo koluta gladka. Nato namaži skledo pekačo z maslom, razloži po nji kolute, nakaplji z maslom, potrosi s sirom in peci deset minut.
Kašin ponvičnik. Kašo operi, namaži ponvo z maslom, stresi kašo vanjo in nalij mleka (pol litra na četrt kile kaše) in postavi ponvo v pečico. Ko se je kaša skuhala do gostega, jo polij z razbeljenim maslom in operi, da bo lepo rmeno.
Pražole ia koruzinega zdroba. Pol kile zdroba vmešaj v 2 litrih kropa, mešaj dokler se ne zgosti in odstavi. Ko se je shla-dilo, primešaj malo drobtin in dve jajci, naredi okrogle plošče in opeci jih na obeh
straneh.	,	.
Dobre krpice. Razdrobi za oreh surovega masla v četrt kile moke, naredi jamico, raztepi v nji jajce, 2 žlici smetane ali mleka, žlico nima, žlico sladkorja in malo
soli. Zagneti hitro testo kakor za mehkei rezance, obdeluj ga, dokler ue dela mehurjev, potem izvaljaj in razreži trioglate krpi-, ce. Ocvri na razbeljeni masti ali na olju.
To in ono.
Liszt kot cestni pometač. Franc Liszt (1811—1886) je bil nedosežen mojster na klavirju in velik skladatelj. Ko je bil prvikrat v Parizu, se je sel nekoč sprehajat po eni najbolj živahnih cest; neki cestni pome* tač ga je prosil za miloščino.
p Zelo žal mi je,« mu je rekel umetnik, »a nimam nobenega drobiža pri sebi, samo tale bankovec za petdeset frankov.«
>Ljubi gospod, to naj vas nič ne vzne-i mirja, zamenjal bom bankovec v eni bližnjih trgovin. Biti pa morate tako dobri in paziti na mojo metlo.«
:>Že dobro, jo bom že držal, dokler ne pridete nazaj!«
Hitro je izginil pometač za bližnjim oglom in Liszt je stal z metlo v roki sredi ceste. Pa pride neki znanec mimo in se začne smejati: sJa, ljubi mojster, kaj pa delate tukaj? Kakšno čudno glasbilo pa držite v roki?«
Liszt mu je razložil položaj in je pripomnil, da mora priti pometač vsak trenutek nazaj.
>Res, smilite se mi,« reče prijatelj,« >lahko čakate tukaj do sodnega dne, od vašega bankovca ne boste dobili niti vinarja nazaj.«
Komaj je to izgovoril, že je prihitel v dolgih skokih pometač z drobižem in ga s I>onosnim smejanjem izročil Lisztu.
jDobro, ljubi moj,« reče umetnik, »pošteni ste bili; veseli me, da se nisem motil o vas. Tu imaie metlo nazaj in še 25 frankov. 25 frankov vam bo pa dal tale gospod, ker si je drznil dvomiti nad poštenostjo pa« riškega cestnega pometača.«
Hočeš nočeš je moral prijatelj ugrizniti v kislo jabolko.
Kaj vse je bilo ljudem zoprno. Marija Medici ni mogla videti vrtnice, tudi naslikane ne, čeprav je imela sicer vse druge cvetlice rada. Henrik III., francoski kralj, ni mogel biti sam v sobi, če je bila tam tudi, kakšna mačka. Vojvoda Epernay se je onesvestil, se je videl domačega zajca. Poljski kralj Ladislav je zbežal, če je zagledal jabolka. Erazma Rotterdamskega je pa obi pogledu na ribe začela tresti mrzlica. Astronom Tycho de Brahe je vselej omedlel, kadar je videl zajca ali pa lisico.
Nekdaj in sedaj. Angleški kralj 1. 1238 ni spal na postelji, temveč na slamnici; postelj takrat še niso poznali. Za časa kraljice Elizabete (1558—1603) je ležala najmanj desetina Angležev se na lesenih klopeh, namesto blazine pod glavo so imeli lesene podstavke — kakor še sedaj Japonci. Spalnico angleške kraljice so nastlali vsaki dan s svežim bičjem, preprog po tleh še niso imeli. Henrik VI. je pri zajtrku pil še vino; kave, čaja in čokolade še nikdo ni poznal. Sladkor sc kupovali v lekarnah kot zdravilo.
Pleme najboljših ljudi. Zelo poetično si predstavlja rojstvo človekovo neko etiopsko pleme, razkropljeno po vsem Sudanu* Afriški raziskovalci ga, imenujejo »plemft,
najboljših ljudi«. Znani raziskovalec Tro-benius pripoveduje o njih tole: »Nikdar še ni nikdo slišal, da bi bili ti ljudje napravili svojemu bližnjemu le najmanjšo krivico. Neverjetno so pridni, ne poznajo nobeno kazni in ne utrgajo ob nepravem času tudi najmanjše cvetlice ne. Mislijo, da umre Btar človek samo zato, da poskrbi na onem svetu za potrebni dež. čudno lepi so njih nazori o življenju po smrti in o vstajenju starega očeta in stare matere v vnukih. Čre-pinjo mrtveca shranijo; kadar mislijo, da je že dosti dolgo mrtev in da je dobro poskrbel za dež, tedaj stopijo pred crepinjo in govorijo: »Ljubi stari oče, sedaj si že dosti dolgo mrtev. Hočemo, da prideš zopet nazajl« Nato denejo v črepinjo zrno in jo pokrijejo s prstjo. In ko dozori sad na poganjajočem klasu, tedaj použije hči ali pa sinaha eno od zrn in to zrno se razvije v otroka. Tako živijo stari starši v vnukih naprej.«
(E	(č>:<5)	adoooooooooooa^.^»oooooooooooooo«		1 V\\
%	7ZVZ?	Listek«	j i	
Ustit&SJ		ooooaooooooottooooosžžooooooooooooooooooo		
Dekle z Močevja.
(Švedski spisala Selma Lngerldf.)
1.
Godi se v porotni dvorani v oddaljenem podeželskem mestu. Na visoko postavljenem sodnem stolu sedi sodnik, velik, močan mož s širokim, surovo oblikovanim obrazom. Ze več ur zaporedoma razsoja slučaj za slučajem in končno se ga je lotila nekaka naveličanost in nejevolja. Težko je reči, ali ga tlači vročina in soparica, ki se je nabrala v dvorani, ali ga je spravil v slabo voljo posel z vBemi temi malenkostnimi predpisi, ki »o nastali bržkone radi tega, da pokažejo človeka v vsem njegovem pohlepu po denarju in v vsej njegovi trdo-srčnosti in brezobzirnosti.
Bas je začel z zadnjo obravnavo, ki je bila danes na vrsti. Gre za priznanje vzdr-ževalnine nekega otroka.
Ta slučaj so obdelovai že pri prejšnjih porotnih obravnavah in se sedaj čita zapisnik prve obravnave, iz katerega se dozna-va, da je tožnica neka uboga služkinja, toženec pa oženjen mož.
Dalje je iz zapisnika razvidna toženče-va izjava, da ga je tožnica po krivici in samo iz pohlepa po denarju pritirala pred sodišče. Prizna, da je tožnica pri njem nekaj časa služila, on pa da se ni ves ta čas spuščal z njo v nikako ljubezensko razmerje, ona nima torej nikake pravice zahtevati od njega kakršnokoli podporo. Tožnica je vztrajala pri svoji trditvi; in po zaslišanju nekaj prič je bilo tožencu naloženo, da prileze, če noče biti obsojen, da mora plačati tožnici zahtevano' podporo.
Obe stranki sta se sešli in stojita sedaj »kupaj pred sodnim stolom. Tožnica je zelo nlada in je videti vsa preplašena. Joka od sramu in si s trudom briše solze z zmečka-aim žepnim robcem; zdelo se je, kakor da ja ne more razgrniti. Oblečena je v črno jbleko, ki je še precej nova in neobnošona. Vendar ji tako slabo pristoja, da mora člo-
vek nehote misliti, da si )o je izposodila, da je lahko dostojno oblečena prišla pred
sodišče.
Kar se obtoženca tiče, se mu takoj pozna, da živi v boljših razmerah. Star je približno trideset let in je videti prav prl-kupljiv in svež. Ko stoji tako pred sodnim stolom, je njegovo vedenje prav dobro. Ne sicer, kakor da bi mu to povzročilo kako posebno zadoščenje, vendar pa ne naredi nikakega vtisa, da bi bil količkaj zmeden.
Ko so prebrali zapisnik, se je obrnil sodnik k obtožencu in ga vprašal, če vztraja pri svoji tajitvi in če je pripravljen priseči.
Na to vprašanje je obtoženec odgovoril s hitrim da. Začel je iskati po telovniko-vem žepu in je privlekel na dan neko izpričevalo od župnika, da pozna važnost in pomen prisege in ni nikake ovire, da bi se ne zaprisegel.
Ves ta čas tožnica ni jenjala jokati. Videti je bila povsem zmedena in je neprestano gledala v tla. Niti tako visoko še ni dvignila oči, da bi mogla gledati tožencru v obraz.
Ko pa je ta rekel da, se je zdrznila. Naredila je par korakov proti sodnikovem stolu, kakor bi hotela nekaj pripomniti; nato pa je obstala. To je vendar nemogoče, jo rekla sama pri sebi, on ni mogel reči da. — Jaz nisem prav slišala ...
Medtem jo vzel sodnik v roko izpričevalo in je pomignil sodnjiskemu slugi. Sluga je stopil k mizi, vzel sveto pismo*) in ga položil pred obtoženca.
Tožiteljica je slišala, da je šel nekdo mimo in postala je nemirna. Dvignila je oči in pogledala preko mize. Tedaj je zapazila, da je sluga pripravil sveto pismo.
Za hip se je zdelo, kakor da hoče zo]x>t ugovarjati. Toda premagala se je. — Saj ni mogoče, da bi prisegel. Sodnik ga mora vendar zadržati.
Sodnik je pameten mož in on dobro pozna mišljenje in čustvovanje ljudstva v svoji domovini. Vedeti bi moral torej, kako strogo sodijo ti ljudje o stvareh, ki se dostajajo zakona. Ne poznajo hujšega greha, kot je ta, ki ga je ona zagrešila. Lahko bi vedel, kako grozno zaničevanje si je nakopala. In ne samo zaničevanje, temveč tudi polno dragih nadlog. Nihče je ne vzame v službo, nihče ji ne da dela. Še celo lastni starši jo komaj trpe v svoji koči in ni dneva, da je ne bi podili od doma. Ne, sodnik mora razumeti, da ne bi zahtevala podpore od oženjenega moža, če ne bi imela pravice.
Saj sodnik pač ne more misliti, da v taki stvari laže, da bi si nakopala tako strašno nesrečo, če bi lahko tožila koga drugega in ne poročenega moža. In če to ve, tedaj mora zabraniti prisego.
Videla je, da je sodnik parkrat prebral župnikovo izpričevalo. Začela je upati, da bo posegel vmes.
V resnici, videlo se je, da sodnik nekaj premišljuje. Parkrat je vprl oči v tožiteljico, toda pri tem je njegov obraz vedno bolj izražal stud in zaničevanje ... Zdelo se je, da ji ni naklonjen. Tudi v slučaju, da je tožiteljica govorila resnico — je vendar malovredna in sodnik ne more imeti z njo sočustvovanja.
* Povest se godi y proteatantovskl pokrajini,
So slučaji, v katerih nastopi sodnik ko( dober in pameten svetovalec, ki obvaruj« stranko pred popolno pogubo. Sedaj pa jo tTuden in slabe volje in ne misli drugega, kot da gre sodno postopanje svojo jx>t.
Položil je izpričevalo na stran in je na kratko opozoril obtoženca, če jo dobro pro. mislil usodepolne posledice krive prisega. Ta je poslušal z onim mirom, ki ga je /,« ves čas navdajal in je odgovoril spoštljivo in ne brez časti.
Tožiteljica je poslušala to z neizmerno grozo. Hotela je izpregovoriti. Bojevala jo silen boj s plahostjo in ihtenjem, ki ji je stiskal grlo. In končno ni mogla spraviti iz sebe nobene besedice.
Prisega se bo torej izvršila. Prisegel bo. Nihče ga ne bo oviral.
Prav do tedaj ni mogla verjeti, da sa bo to zgodilo. Sedaj pa se je zavedla goto« vosti, da se bo v prihodnjem trenutku izvršilo. Polastila se je je groza, ki je bfta mo5« nejša od vsega, kar je dosedaj čutila. Obstala je kot okamenela in ni več jokala. Strmela je nepremično predse.
Njegov namen je bil torej, radi svoja žene priseči. Toda, četudi bi imel z njo težko stališče — zveličanja svoje duše no sme žrtvovati.
Nič ni bolj strašnega kot kriva prisega. Nekaj skrivnostnega in groznega je v tem grehu. Nobene milosti, nobenega odpuščanja ni zanj. Vrata prepada se sameodsebe odpro, če se imenuje ime krivoprisežnika.
Če bi sedaj dvignila pogled k njegovemu obrazu — se je bala, da bo že zagledala na njem znamenje prokletstva, ki mu ga je vtisnila božja jeza.
Ko je stala tako nepremično, in se jo je loteval vedno večji strah, je sodnik pokazal obtožencu, kako mora položiti prste na sveto pismo. Nato je začel iskati v zakoniku besedilo za prisego.
Ko je videla, da je položil prste na knjigo, je stopila proti mizi; zdelo se je, kot da se hoče skloniti preko mize in potegniti njegovo roko proč.
Toda zadrževalo jo je še zadnje upanje. Mislila je, da bo tedaj, v zadnjem trenutku odstopil od prisege.
Sodnik je našel v zakoniku stran, kJ jo je iskal, in začel je glasno in razločno brati besedilo za prisego. Nato je malo počakal, da bi mogel obtoženec ponoviti nio-gove besede; toda napravil je malo napakai in sodnik je moral znova začeti.
Sedaj pa ni bilo nobene iskrice upanja več v njenem srcu. Sedaj je vedela, da bo krivo prisegel in priklical nase za vse življenje božjo jezo.
Stala je tu in vila v obupu roke. Vse j«l njena krivda, ker ga je tožila.
Bila je brez dela, stradala in zmrzova-la. Otrok je umiral. Na koga drugega naj bi se obrnila za podporo?
Nikdar si tudi ne bi mogla misliti, da bi storil tako strašni greh.
Sedaj je sodnik še enkrat ponovil prt. sego. V nekoliko trenutkih bo dejanje izvršeno. Dejanje, ki se ne more več popravit! in nikdar več izbrisati.
V trenutku, ko je obtoženec začel ponavljati besedilo prisege, je planila naprej pahnila njegove razprostrte roke vstan pritisnila k sebi sveto pismo.
Grozna osupljenost ji je dala končno pogum. On ne sme pogubiti svoje duše, ne sme...
Takoj je priletel sluga, da bi napravil red in ji vzel sveto pismo, imela je nenavaden strah pred vsem, kar je Ulo v zvezi a sodiščem. Prepričana je bila, jto*>o radi tega, kar je storila sedaj, prišla'V ječo. Toda ni hotela vrniti svetega pisma. Naj velja kar hoče, on ne sme priseči. Tudi on, ki je hotel priseči, je pritekel, da bi ji iztrgal knjigo. Pa tudi njemu se je uprla.
»Ti ne smeš priseči,« je zavpila. «Ne smeš k
Vse to je vzbudilo seveda največje začudenje. Vsi zbrani so se gnetli proti sodnemu stolu, porotniki so vstali, zapisnikar je skočil, s tintnikom v roki, da se ne bi prevrnil.
Tedaj je zaklical sodnik glasno in jez-ao: »Miri« in vsi so nepremično obstali.
>Kaj!' pade v glavo? Kaj imaš opraviti s svetin* pismom?« je vprašal sodnik s trdim in resnim glasom tožiteljico.
Vsled obupa jo je minil strah in tudi tesnoba se je umaknila, tako, da je mogla odgovoriti: »On ne sme priseči!«
»Molči in vrni knjigo 1« je zaklical sodnik.
Toda ni slušala, temve* je prijela knjigo 7, obema rokama.
»On no sme priseči I« je zakričala a vso
silo.
»Ali ti je toliko aa tem, da dobiš tožbo?« jo je vprašal sodnik z vedno ostrejšim glasom.
-.Tožbo hočem umakniti I« je laklicala £ glasnim in rezkim glasom. »Nočem ga prisiliti, da bi pnsegei!«
»Cemu vpiješ tu?« je vprašal sodnik. »Ali si znorela?«
Globoko je vzdihnila in su je skuaula umiriti. Sama je slišala, iiko ,;e krni; 1 a. Sodnik je pač moral miaiiti, du jo znorela, ker ne zna mirno povedati, kar misli. Bojevala se je s seboj, da oi dobila otlarc aau svojim glasom; posrečilo se ji je. Počasi, resno in glasno je rekla, gledajoč sotlnku v obraz:
»Tožbo hočem umakniti. On je otrokov oče. Nočem pa, da bi krivo prisegelll«
Stala je pokoncu in odločno pred sodnim stolom in gledala sodniku v strogi obraz. Sedel je naslonjen z obema rokama na mizo; in dolgo, dolgo ni mogel odvrniti pogleda od nje. Ko jo je tako opazoval, se je zgodila v njem velika izprememba. Vsa zaspanost in nezadovoljnost, ki je ležala v njegovih potezah, je izginila, in njegov veliki, surovi obraz je bila vsled ganutja sko-roda lep. Poglejte, si je mislil sodnik, poglejte, tako je moje ljudstvo. Nočem se pritoževati, ko je vendar v eni izmmed najnižjih slojev toliko ljubezni in božjega strahu.
V trenutku je začutil sodnik, da so mu solze stopile v oči in skoraj osramočen se je zganil in hitro pogledal okoli sebe. Tedaj je videl, da so sklonili najprej pisar, sluga in dolga vrsta prisednikov, da bi videli deklico, ki je stala pred sodnim stolom in tiščala k sebi sveto pismo. In videl je na njihovih obrazih neki sijaj, kot da bi nekaj nadvse lepega videli, ki jih je razveselilo v dno srca
Nato je sodnik pogledal na zbrano ljudstvo, in zdelo se mu je, kot da sedijo vsi ljudje nemi in brez diha, kot da so ravnokar slišali to, po čemur so najbolj hrepeneli.
Končno je pogledal sodnik obtoženca. In sedaj je bil on, ki je stal s sklonjeno glavo in gledal v tla.
Zopet se je obrnil sodnik k revni deklici. »Naj se zgodi, kakor želiš,« je rekel. »Tožba naj se ustavi,« je narekoval zapisnikarju.
Obtoženec je naredil kretnjo, kot da hoče nekaj ugovarjati. »Kaj, kaj?« je zavpil sodnik nad njim. »Imaš mogoče kaj proti temu?« Obtoženec je še nižje sklonil glavo in komaj slišno rekel: »O ne, bo že najbolje tako.«
Še trenutek je sedel sodnik tiho, nato je vstal in je šel okoli mize k tožiteljici.
»Hvala,« je rekel ln ji ponudil roko.
Odložila je sveto pismo, stala tu in jokala in si brisala solze s skupaj zganjenim žepnim robcem.
»Hvala,« je še enkrat rekel sodnik in Jo prijel za roko tako lahko in varno, kot bi bilo nekaj prav nežnega in dragocenega.
(Dalje prihonjič.)
Podgana.
(Konec.)
NI čuda, da se človek poslužuje vseh sredstev, da bi se rešil tega svojega sovražnika. Žal, da ne poznamo do danes takega iredstva, ki bi korenito pomagalo. Nastavljati strupa ie nevarno, ker lahko prideio druge živali do njega. Sicer pa podgana kmalu zavoha, kaj ji ie v Škodo, ia se ti nastavljene st 'ari va«j ne dotakni. Tudi v past bo Sla le ena ali dve; ostaie so li bodo izognile,- ie ne bodo morda toliko orekanjene, da ti bodo past pač sprožile in oojedle vabo, same pa uš'e. Najboljši pripomoček zoper to to nadloio ie velik in dober maček; če tih čudi ne bo polovil vseh, bo vendar duh po mačku pregnal nad-ležnice. Po mestih iih streljajo ob oelem dnevu po dvoriščih. Je pač ta žival dobra vaja za mlade U lovca, ampak z ustrezno divjačino nima kam; zakaj danes boš težko dobil človeka, ki bi mu dišala podganja pečenka. Pravijo pa, da ta pečenka ni ra^no slaba.,. Ko je bil 1. 1870. Pariz oblegan, 30 prebivalci mesta v hudi lakoti snedli mavsikako podgu-nico .. Sploh je Pariz znan po svojih podganah še dane3. V Parizu in nekaterih večjih mestih imaio še dandanes popolnoma organiziran podganji lov. V podzemeljskih kanahh pobijejo do 150 tisoč podgan letno; iz kož delajo rokavice. Ob ta!u ogromnem Številu podgan se ni čuditi, kar so poročali tisti, da so podgane eno noč požrl« pri neki koniušnici 35 mrtvih konj, ki so čakali, da bodo drugi dan zakopani. Zato se je mestni svit pariški obotavljal dati dovoljenje, da bi se konjušnica odpravila, češ da se bodo potem vse podgane preselile v mesto. To bi bila brez dvoma katastrofa, da si večie ni misliti. Podgana vrze po trikrat na leto štiri do deset mladičev. Kaj je to ob tolikem številu podgan,_ si čitatel) lahko misliš. Zato se ne čudi, če ie v Parizu še danes poseben stan liudi, ki se pečaio tf-ključno z lovom na podgane (= podgann
lt>VC$'odgana je silno trdnega žlvljsnja in za svoj podganji poklic izvrstno preskrbi,ena Zna teči, skakati, plezati, plavati, je p rev dna in zvita in podjetna obenem, vztrama, pogumna, z malim zadovoljna, a v sili tudi podgana podgano požre. Tanko sliši ln prav dober spomin ima za kral in prostor. V sili si ve pomagati. Pravijo, da vtakne rep v steklenico z oljem in ga potem slastno obhže, Kurje ia)£e obiame s sprednjima nogama, z zobmi se pa prime drugi podgani za reO in se d& z ia|cem
vred zavleči na drug, bolj varen prostor. Ce niso to le baike, potem iz niena »brihtnost* res občudovania vredna,
Podgana sledi človeku po vseh njegovih naselbinah. V voiski je spremljala vojake prav na boino polje in ia bila v nesnažnih strelskih jarkih vojakom zvest, četudi neljub tovariš. Nek vojak je pisal s fronte domov: »Podgane so hujše kot sovražni vojaki. Pred sovražnikom smo vsaj v strelskih jarkih varni, pred podgano ne.« Francoski vojaki so jurišali podgane z bajoneti in puškinimi kopit,i praktični Angleži pa so storili drugače Napeljali so električno žico tik nad zemljo in jo napolnili z močnim električnim tokom. Zjutraj je ležalo ob žici vsepolno mrtvih podgan, ki jih ie ubil elek« trični tok. Včasih pa so se tudi v strelskih jarkih podgane izkazale kot koristne. Pravijo, da so postale vselej zelo nemirne, kadar je sovražnik podkopaval rove in zadelava! mine. Tako so podgane pravočasno opozorile na ne* varnost. Ima pač vsaka žival svoje posebne čute in lastnosti, vsled katerih je v gotovem oziru in v gotovih razmerah koristna. Nobena , stvar ni samo za škodo, a nobena tudi za samo ; korist. Na svetu smo in v vednih boiih mo-1 ramo biti. Boi bi pa ne bil mogoč, ako bi ni-; kdo ne napadal (= nadlege delal. Zato je i včasih tak nadležnež človek, včasih pa I žival. Nadlega te nujno sili k razmišljeva-i . nju, kako se je boš iznebil. Razmišljevanje ti ' bistri razum in te vodi do iznajdljivosti. Dokler i se ie ne moreš izneblti, toliko časa moraS trpeti in potrpeti. Kristjan pa mora tudi trpljenje (in to Se prav posebnoj znati obračati v svoj dušni prid. In tako nobena nadloga ta nobeno nasprotovanje ne ostane brez sadu in bre zkoristi, samo. ako jo znaS prav sprejet! in prav obrniti.	P. P,
Komu je zdržnost neobhodno potrebna?
1.	Vsi, ki so pijanosti vdani, pa se je hočejo odvaditi. To je namreč zanje edino rešilno sredstvo. Zakaj pijanec je tako nagnjen k pijači, da kakor hitro okusi najmanjšo merioo alkoholne pijače, mu je nemogoče, da ne bi segel tudi naprej in tako čez mero. Prav zato je popolna odpoved za pijanca nekaj težkega, toda nemogoče vendarle ni. Znan je zgled o švedskem kralju Karolu XII. V svojih mlajših letih je bil velik pijanec. Tako se zgodi, da nekoč v pijanosti vpričo odličnih gostov svojo mater grdo ozmerja. Ko mu drugi dan povedo prijatelji, kaj je storil v svoji popolni pijanosti, ukaže prinesti kozarec vina in poklicati svojo mater. Ko pride mati, vzame kozarec vina v roko, obrne se k materi, in ji pravi: «Gospa mati. Ta kozarec je zadnji v mojem življenju.« Izpije ga in od takrat je ostal mož beseda. Vse življenje ni več pokusil opojno pijače. In to ga je tudi ozdravilo. Pa nele ta zgled, ampak stotine takih zgledov, iz vsakdanjega življenja, iz zdravilišč pijancev, iz skušenj duhovnih in zdravnikov ti kliče: «Če si pijači preveč vdan, odpovej si popolnoma in tisti hip si ozdravljen! Druge pomoči ni zate.«
2.	Popolni zdržniki morajo biti otroci in mladina in sicer vsaj do 18. leta svoje starosti. «Ni ga namreč sredstva,« govori svetovnoznani zdravnik dr Kracpelin, «ki tako gotovo ustvarja telesne in duševne slabiče kot uporaba alkohola pri mladini. Otrokom uničijo alkoholne pijače predvsem njihovo živčevje, pa tudi sicer povzročajo slabotnost, pomanjkanje krvi, bledico, božjast in duševno to-post. Zato proč z alkoholom iz stanovanj,
ki so namenjena otrokom, sicer sami zagrešimo, da bodo otroci telesno, dušno in nravno propali.« ln z njim soglaša drug priznani zdravnik dr. Schoenenberger, ki trdi, da stariši, ki dajejo otrokom in > dorastli mladini alkoholne pijače, zaslužijo prav takošno kazen, ko oni slariši, ld svoje otroke s pretepom ali drugače telesno poškodujejo. Naš škof (dr. Jeglič) so pa pisali v letošnjem postnem listu: »Ču-jem, da starši dajejo s čajem žganje otrokom, celo majhnim otrokom, še tistim, ki jih pestujejo. Starši, ne takol Vi boste otrokom zelo škodovali, pa bodo imeli slabo kri, slabo živčevje, slab želodec, celo možgani se bodo pokvarili in bodo otroci tudi ali celo nesposobni za učenje, pač pa zabiti, trmasti, surovi. Dragi moji I Oh usmilite se sebe, usmilite se svojih otroki
3.	Naravnost dolžan v vesti, biti po-polen zdržnik od alkoholnih pijač je tisti, ki je rahlih ali slabotnih živcev že od rojstva ali pa je imel nesrečo, da je bil rojen v a 1 k o h o 1 i č n i ali tuberkulozni družini. Zakaj takemu je alkohol dvakrat bolj poguben kot telesno in duševno popolnoma zdravemu človeku, ln takih današnje dni ne manjka. Zakaj novodobna omika zahteva marsikaj kar niso poznali naši predniki. Živimo v dobi veliki gospodarskih bojev, v dobi bojev med idejami v govoru in tisku, v boju za svoj dušni in telesni obstanek. Tako morajo naši živci marsikaj prenesti, kar ni razburjalo naših prednikov.
4.	Popolni zdržniki naj bodo vsi tisti, ki delajo za streznenje posameznikov in družin, narodov in skupin, o čemer več prihodnjič.
Zahtevajte povsod našo domačo Kolin-ako cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
d ČEVLJE KUPUJTE samo z znamko «PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta.
Zobozciravnik-špecijafist
Met!, univ. dr. Ivan Oblak
se je preselil
v novo zgrajeno palačo .VZAJEMNE POSOJILNICE« poleg hotela »Union«. — Ordinira: od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Naznanjam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je moja nenadomestljiva dobra žena rojena v Prtidofu, omožena na Griču pri Trebnjem,
Marija Brulc roj. šlepic
ine 17. okt. po tritedenski mukepolni po porodni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala na Studencu pri Ljubljani. — Pogreb se je vršil dne 19. okt. ob 3. uri pop. na pokopališče pri Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Žalujoči ostali: Matija, mož. — Drago, Srečko,
Žalujoči ostali: MATIJA, mož. — DRAGO, SREČKO, sinova.
PfKPtfVn v H"*5'!- predmestju (hiša, gospod. ■ UOGOIVU poslopje, vrt, njive in gozd) se ugodno proda. - Vprašanja na upravo tista pod: »Ugodna lega«. >- PRILIKA ZA AMERIKANCEI
in izdatnega,
.........•• M
• v 'A- ■ ■'.'■!■ V' > . '<■ ' ■ : -i--'
f f
ar	y	/
IIROČKA
ki i izrednimi svojstvi, (inosijo, oromo in izdatnostjo cdo v visoki slarosi: vpliva pomladilno.

z znnmko .Čojna ročko" se dobivn v Izvirnih zavilkih z natisnjeno varstveno znamko^ .Čojna rofka" v vseh z lepnM 07.mii.enih trgovinah. /
- ••••.- - • ■■.':•■ ri
Iščem hlapca za župnišče.
Star 15 do 17 let, lahko tudi starejši. Vajen vsakega kmečkega dela. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. - Vpraša naj se pri upravi »Domoljuba«. — Istotam sprejino tudi DEKLO. 0731
Ofjf| krnil na llrin 'a',1<0 vsa'< zasluži doma £(JU l\l Ull v gvojem kraju, kdor hoče moje izdelke prodajali. Pošljite mi za pojasnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov. — JOSIP BATIC, LITIJA.___6733
VUIPIIPP za sirsko SPREJME pri pro-VujCltl/C s(j hrani, stanovanju in perilu FRAN
REP1Č, sodar v Ljubljani, pridnega	HLAPCA.
SPREJMEM tudi r	5673
llr-pnpa za fevlja,sko ohrt sprejmem. Hrana ULu!it><J ;„ stanovanje v hiši. — Naslov pove upravništvo »Domoljuba« r>od številko 6664.
POZO R~i	P o z o R~i
Manufakturna trgovina!
NAJBOLJŠE, najcenejše in najsolidncjle manufak-turno blago se kupi pri
Angeloslavu Hrastniku
KARLOVSKA ccsta 8 (pri «Jeranči£u«).
»L' UNION«
francoska zavarovalna družba
v PARIZU, osnov. 1. 1828. - Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov. — Prevzema vso vrste požarna in življenska zavarovanja — Pojasnila dujtjo brezplačno vsi krajevni zastopuiki in GENERALNO
ZASTOPSTVO ZA SLOVLNIJO: LJUBLJANA — Sv. Petra cesta številka 33. -jer- AGILNE ZASTOPNIKE ^»c
sprejemamo pod ugodnimi pogoji!
Razglas.
Zaradi oddaje popravljanja in novega prekritja zvonika s ]3lot.čevino št. 18 in barvanja strehe žup-ne cerkve v Adlešičih se bo vršila isj*- dne 12. novembra 1923 ob 10. uri zjutraj	v župnišču v Adlešičih zmanjševalna oziroma zviševalna licitacija. Vse popravilo z gradivom, ročnim delom in vožnjo vred je preračunjeno na 43.000 Din. Pred licitacijo je položiti 4300 Din varščine.
Stavb, odbor za popravilo župne cerkve v Adlešičih,
dne 9. oktobra 1923. 6700	Tome Alojzij, žup. upr.
^PiifaktMro m
dobite na Vrhniki na stojnici F. M. MAI.AVASIČ.
Velika izbira zimskega blnga za moške in ženske obleke, za suknje, površnike. Pletene površne in spodnje jopice in hlače, zimske rjuhe in odeje. Velika izbira za ženine in neveste.
POCENI KUPITE tudi na sejmih v Žireh, v Spodnjem in Gornjem Logatcu, v Hotedršci, Planini, Cerknici, na Grahovem, v Fovtah in Eorovr.ict, Horiulu in Polhovem gradcu, povsod ca stojnici
F, M. Mala vasic.
f
HHo!
TONE: Janez, ali bedeš kaj usnja kupoval?
JANEZ: Ione, to se zna, da bom za kakšnih 15 parov kupil, da obujeni svojo družino.
IONE: Janez, kje iia boš kupil usnje?
JANEZ: Tone, saj veš, kje kupujejo vsi dobri gospodarji usnje.
TONE: Janez, kje pa? — JANEZ: Na sejmu v Žužemberku, Mokronogu, Črnomlju, Cirknici, v Zagorju, St. Jerneju, Brežicah in v Vel. Lašč.ih
X X X M X K X
H
X
H
X X X X X X X
X g
Kf I
PU® cftt
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
ln U GOB NE CENE naidete pri nohupu suhnenrga tn munu-lahfurnega feludu za moZhc In Zenshe v L)u&:janl
Pred Shofito Llngerjeve Mcdorshe
ulice
R. Nil, „Pri Mo"
Obstoj tvrdhe blizu 00 let DozpoSllIo se tudi po posti
xxxxxxxxxxxxxxxx
Dr. Ivan Drobnič
Bpecljalist za pljučne in notranje bolezni
W SE JE PRESELIL na MikloSi-čevo cesto v palačo »Vzajemne posojilnice«, poleg hotela Union. PREISKAVA Z RENTGENOVIMI 2ARKI. 6594
MARIJA ROGELJ
MANUFAKTURNA TRGOVINA - se nahaja sedaj LINGARJEVA ulica tt. 4, druga ulica pod Frančiškanskim mosfom. — Velika izbira itoiov, porhata, plavo In belo blago. — Opreme za neveste. — Blago dobro, cene nizke. — Moško in žensko PERILO.	6077
PO ČUDOVITO ZNIŽANIH GENAH prodajam novo došlo blago, posebno moško SUKNO, hlačevino, barhente, ceiirje, platno za rjuhe, fine Sifone iz domačih tvornic. — Pridite In prepričajte sel
Ivan Kos
6IŠKA (Seidlova hiša), Celovška cesta 2, LJUBLJANA — Sv. Petra cesta štev. 23.
Izurjene pletarje
»prejema proti dobri plači od komada PLETARNA v STRNIŠČU, Slovenija r. z, z o. z. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno.	6113
l/o ionro za krojaško obrt sprejmem takoj. -VdjUILd Anton BENIGALIJA, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 40. (Cukrarna.)	----
6633
Prnriam čevljarski cilinder šivalni
riUUdlll STROJ, znamke »Solinger«. - Josip Peljkan, p. Dobrova št. 71 pri Ljubljani. 6607
AKO SI HOČETE preskrbeti po najnižji ceni ma-nufakturno blago za zimo, obrnite se na trgovino
J. MENART, Domžale.
EDINO tam bodete najbolj pošteno in z nadvse »olidnim blagom pod strogo stalnimi cenami po-itreženi. — Ima veliko zalogo moških in ženskih itcifov, hlačevinc, kranse barhente, ilanela, modro tiskovino, oksforde, ceiirje, razne kambrike, delen, etamin, plete; svilene rute, volnene jopice, dolge in kratke, nogavice, rokavice, klotaste ode-
t1, volnena posteljna pregrinjala, flanelaste rjuhe, onjske odeje, velika izbira vezenine, krasna volni in bombaž v različnih barvah Itd. — Pridite in oglejte ti zalogol Napravite poskušnjo in prepričali se boste, da Se niste bili nikjer tako postreženif
IHano rn7iplfQ trSlik<>™ hibje,
il&CIIG I UClblVC, arnikovo evetje, planinski mah itd. kupuje vedno drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1.
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckl,
kjurta SUKNO
za moške in volneno za Ženske obleke, parbent r	w belo, pisano in rjavo
platno, kakor tudi vso drugo manufa^tur-no robo po Čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.
Uničujte podgane z ratolom!
Dobiva se v lekarnah, drožerijah in pri oddelku RATOL - VETERINARIJE kem. d. d. ZAGREB, Frankopanska 18.	Telefon 19—77.
-«r- RADI SELITVE PRODAM^^c
malo posestjo
Iričelrl ure hoda od farne cerkve Dol pri Hraslniku. Posestvo sestoji iz hiše, hleva, kleti; vse pod eno streho m zidano ter v dobrem stanju. Tekoči studenec tri korake od hiše. Njiv in (ravnikov 3 orale, gozda 7 oralov. Cena 165 tisoč jugsl. kTon. — Natančnejša pojasnila: MIHAEL DEŽELAK, Kri-štandol šl. 40, pošta Dol pri Hrastniku. 6626
Mlinarji pozor!	Mlinarji pozor!
MLINSKE KAMNE »ajzanesljivejše, zajamčene in vsakovrstne kupite najceneje direktno pri
Fran IMMfc
izdelovanje mlinskih kamnov v Sv. Juriju ob juž. železnici in v Rimskih Toplicah. — Informacije brezplačno. — Bogata izbira!	6752
Uj^nPP zanesljiv, pošten, dobra moč, sc blizu ■ MC1|JGU Ljubljane takoj sprejme. Plača 500 Din mlečno. — Pismene ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro: »ZANESLJIV 6754».
Kovarnirn Z ortxIicm 'n slanovanjem iščem
v najem. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro: »KOVACNICA 6739«.,
MHnarskega vajenca
sprejmem takoj.
— Kje, pove upravništvo »Domoljuba« pod številko 6738.
Oblačilno blago prodaja
nianotakiurna trgovina
JOS. STOPAM
Ljubljana
Dunajska cesta št. 21.
o e
j Lončene peči
i 0
■obne, kmečke in štedilnike ima vedno v zalogi
Anton Gregorec
pečarija Kengoš, Slovenija SHS. Vzorci po izbiri! Cene nizke I
• ® m
"Sir fOOLITVERIKOV
je DR. ZDESARJEVO »Naredilo .. pravo pobol-n.st do Matere bo*je<. V knjižici sta%"VmaS . Cena vez Izvodu 6 Din, po pošti 1 [)in veiS. Dobi se pri <Ničmanu<, v <Novl Založbi«, tSloaU ca Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani ln v drugih knjigarnah, Kdor naroči vsaj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta.
Kmeclu hranilnica!!
__a ®
v Radovljici	j j
obrestuje nove vloge po	!!
1
o -m
: s
POZOR I DRUŽINSKI OČETJE 1 POZOR i
Kdor hoče tvojo družino dobro obuti za zimo, naj kupi pri
IVANU MIHEVCU
TRGOVINA Z USNJEM NA VRHNIKI
kateri ima vedno v zalogi vsakovrstno usnje, kakor: Podplate, tujega in domačega izvora, posebno trpežne za zimo, nadalje tudi vsakovrstno zgornje usnje (teletino, pikling, kravino in vsakovrstni boks. — V zalogi tudi konjski boks za površnike in izdelane GAMAŠE.	6280
Ceno češko perje I
1 kg sivega skublj. 65 Din, pol-belega 80 Din, belega 90 Din boljšega, 10U in 120 Din, puha 150 Din in 180 Din, najboljša vrsta 225 Din. Pošilja prosto carine proti povzetju od 300 Din višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci zastonj. Dopisi le na Benedikt Sachsel, Lobez It, 159 pri Plznn, Češka. Poštni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Tovarna usnja
ALEKS PODVINEC & CIE„
Radeče pri Zidanem mostu,
opozarja p. n. odjemalce In Interesente, da le tovarna vsled znatnega povečanja v itinu dobavili vsako količino In vrsto
.BELLARIA' boscalf, govejega in bar-vanega boksa, kakor tudi vse vrste Mignon Vaches-podplatov kakovost blaga je priznano prvovrstna I
CENE ZMERNE I
CENE ZMERNE I
šivalni strup
Na celem svetu znani kot najboljši — ■ Podružnice ln zastopstva v vseh mestih.	t—
LJUBLJANA, čelenburgova ulica 3. — Centrala za državo S. H. S.
Zagreb, Maruličeva ulica 5, H. kat _
Poroč. prstani Double verižice Stenske me Budilke
Že-ne ure Ubanl
ltajstr.re]S2 trgovina ur.zlatnine l>
ifebrnlnt ČUDEN \
LJUBLJANA 22. Prešernova 1
Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klel. Pred Škofijo 1 otvorjena. - ločijo se fina pristna VINAI
Za zimo I
Ne zamudite prilikel
Velika Izbira jesenskega in zimskega blaga, narejenih oblek, hlač, perila, kravat itd. pri znani stari tvrdkl
F. Cešnovar
Ljubljana. Stari trg 16.
Pozor! Raspoillja po po ti proti povzetju kupono sa oblokoi blago s kompletno podlogo po Din SSO*—, 600*— 650'-, 760--. 7S0--
Zahtevajte vzoroe! Htedite čas in douarl
MT* Ha veliko lo malo!
ročamo itijtlOljŠfi M SITO!
za rodbinsko ln obrtno rabo, potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje—Edino pri:
Josip Peteline, Ljubil'ana, k Petra pas u št l »Gospodarska zveza« kupuje
fižol
J*- vseh vrst po najvišjih cenah.
i,
iti. s
in vga golnzon mora poginiti ako aporabliate moja najbolj« rrelgkušfnii in »plodno hvaljoua uroditvu kot: proti poljskim in hllnim mišim Din. 7 50, ta poJgane Din. 7-60, ca ičurke Din. 7 SO, za »tenlee Din.7-50, oni«ev. moljev l>ln. If—, proU mrčesom Uin. 7 to, manilo proti u»em pri Ijudoh in pri živini Din. «•—, ea uši v obleki in porili Din. TISO, tinkt. proti mrčesu na sadju in na Eelonjnvi Din. 7'50, proti mravljam Din. 7 60.
Preprodajalci dobe popust Pošilja po povzetju Zavod za ekspedicijo: AHTES, kem. laboratorij M. JtlNRER, Petrinjska ul. 3. Zagreb 1.
GOBE in FIŽOL
ponudite tvrdki SEVER in KOMP., Lhibljana, Woliovu nlica štev. 12.	6400
Teieion
436
vkS^111
iS.*.
ie eion 436

m arabor, Aleksandrova c.5?
priporoča use Drse kanditoo {bon-bonoo) po nain ž li lousrn štklh CKrtah. ZHHTEVH.ITE CEftlR!
tovar. kož in čevljev d. d., KARL01AC
Prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta št 13.
Bogato skladišče moškib, ženskih in otroških Čevljev iz telečega boksr. v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delo I	Znižane cenel
IMmiMHIlIlliaailHMMgMMI
NOVO ČBNO BRINJE in suhe SLIVE za žganjekuho
ima v zalogi L KNEZ v LJUBLJANI "»C GOSPOSVETSKA CESTA X
all1IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllMnillHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIQ

I V UUBUANB, Marijin trg ŠL 8 |
i reglstrovana zadruga z omejeno zavezo f
sprejema vlego ■» (%| obresti brez od-	f
na knjižice ln g bitka rentnega	1
plača čistih ■ 10 in Invalidskega	jj
davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi	|
vloge v tekočem računu obrestovanje po	f
1 dogovoru. — Podeljuje krutkoročue trgov-	|
| ske in personalne kredite najkulanlneje.	|
□iMiMHiiMiiiiuimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiitiiiii	Q
TIJDI VI 'mcte ramud1'1 "Sodnega
L, . k "P? manuiakturneiia
blatfa ter vseh vrst površnih pletenih JOPIC u PLETOV, katero blago prodajam po zelo nizkih cer.ah. — Na 7.ahtevo pošljem cenik z več sto sli-kami. — ISTOTAM dobite vsako množino hi-l,.<i. PLATNENEGA SUKANCA za kleklanjc čipk
ANTON SAVNIK, Škoijaloka, Glavni trg.
V zalogi imam vse vrste ČREV po VA C?fli po najnižji dnevni ceni. Edino do-mače podjetje v Sloveniji v Ljubljani — Se priporočam vsem mesarjem in gostilničarjem. —. FRANC ZUPAN, črevar, Mestna klavnica. 6569
Neveste!
NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go-sposvetski cesti štev. 6. — Vse za balo potrebno izdeluje na novo in tudi popravlja po nizkih ceuah. Ima žimo vseh vrst, morsko travo in lepe preobleke. — Se star« zaloge dobrega blaga.--Se priporoča,
Tapetnih RUDOLF SEVER.
KOTLI
za žganjebuho ss dobe pri
Maks W^iss
prvi bakrokotlar LJUBLJANA, Sv. Petra c. 33
Kolizej Oprema Mm
dražba z o. z.
Ljubljana, Oosposvetska cesta 13. (preje Brata Sever)
priporoča bogato izbiro pohištva od navadnega do najfinejšega, prevzame vsa naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. Zaloga vseh vrst modrocev ln drugih tapetniških del.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis & vis hotela MUnion'<). Kapital ln rezerve skupno nad K 60,000.000-

Podražnice: Djnkovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, žlbenik. Ekspozitura i Bled. Interesna skupnost z Gospo;
darsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem raCunu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzorcij »Domoljuba« l3
Odgovorni urednik Anton Sušnik y Ljubljani.
Titlca Jugoslovanska ti»k'-m*