Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj  Občina več ne želi biti lastnica stavbe UE  Stran 2 Politika Slovenija  Trenja v DeSUS: tudi Pomurci za izstop iz koalicije?  Stran 5 V središču Podravje  Kmeč- ke ženske: po- zabljene, odrinje- ne, odmaknjene  Strani 6 in 7 Podravje Žetale  Žetalski vrtec najdražji med haloškimi vrtci  Stran 2 Podravje Ormož  Zakaj ne bo namakanja od Ormoža proti Središču  Stran 4 Črna kronika Podravje  Letos na naših cestah umrlo enkrat več ljudi kot lani  Stran 24 Ptuj, torek, 21. julija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 57  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Boxmark Kidričevo  V pol leta odpustili 650 ljudi  Stran 3 Ponudba TV-programov  Visoke cene, potrošniki brez možnosti izbire  Strani 6 in 7 Podravje  Leto dni po protestu Leskovčanov zaradi kolon pred mejnim prehodom Letos čez našo južno mejo enkrat manj turistov kot lani, a zastoji ostajajo Epidemija covid-19 je korenito spremenila prometne turistične tokove v smeri Hrvaške. Lani je zgolj v juniju in juliju mejo v Gruškovju prečkalo več kot dva milijona potnikov, letos v mesecu in pol dobrih 800.000. Kljub manjšemu številu potnikov še prihaja do čakalnih dob. Več na strani 2. Politika Ormož  „Naj nas pustijo pri miru, sicer tudi mi ne bomo tiho!“  Stran 5 Tekma izjemnih pevskih talentov, fi nalisti so izbrani  Strani 13, 14, 15, 16 in 17 Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  21. julija 20202 Aktualno Pločnika ni, ker Direkcija še vedno ni uredila dokumentacije ... Pločnika sicer še danes kljub obljubam ni ... Zakaj ne, pojasnjuje župan Vidma Branko Marinič: »Ob- čina Videm je spomladi letos pre- dlagala Direkciji RS za infrastruk- turo (DRSI), da je sedaj priložnost, da se celotni odsek državne ceste od Tržca do mejnega prehoda Zg. Leskovec uredi na najbolj kritičnih mestih. 5. junija ob obisku ministra Jerneja Vrtovca smo si skupaj z vodstvom DRSI in koncesionarjem CPP ogledali celotno traso ceste. Občina Videm je imela v proračunu 2020 zagotovljenih 120.000 evrov za delež sofi nanciranja pločnika v Zg. Leskovcu. Ker DRSI še ni ure- dila potrebne dokumentacije, smo sredstva z rebalansom prerazpore- dili na druge postavke. Za ta mesec smo dogovorjeni za skupni sesta- nek z vodjo investicij na DRSI, kjer bomo govorili o terminskem načrtu sanacije najbolj kritičnih mest. Naši predlogi za ureditev infrastruk- ture ob cesti Tržec–Leskovec so: odvodnjavanje v naselju Pobrežje, pločniki na Vidmu, v Dravinjskem Vrhu in na več odsekih v Leskov- cu, nova razdelitev prehodov za pešce, preplastitev asfaltne prevle- ke na mostu čez Dravinjo na Vidmu, počivališče pri vaškem domu Sovi- če ter razširitev dveh mostov med Sovičami in Zgornjim Leskovcem.« Letos brez gneče na vseh mejnih prehodih Letos takšne nepojmljive gneče na cestah ni, čeprav smo že krep- ko zakorakali v turistično sezono 2020. Po številu potnikov in vozil, ki v želji po hrvaškem morju prečijo naše kraje, se letošnje poletje ni- kakor ne more kosati z lanskim le- tom. Policisti namreč kljub poletni sezoni, ki je v polnem razmahu, ob koncih tedna na mejnih prehodih ne beležijo večjih zastojev. To potr- jujejo tudi številke. Lani je v juniju in juliju južno mejo na našem obmo- čju prečkalo nekaj manj kot tri mi- lijone potnikov in 1,3 milijona vozil, letos v mesecu in pol 1,2 milijona potnikov ter 624.000 vozil. Največ prometa so policisti zabeležili seve- da na mednarodnem mejnem pre- hodu Gruškovje, najmanj v Drenov- cu. In čeprav letos ob koncih tedna zaradi epidemije koronavirusa ni pričakovati gneče, podobne lanski, so se kljub temu policisti organizi- rali na podoben način kot prejšnja leta »To pomeni, da smo na določe- ne mejne prehode v času zgostitev prometa napotili dodatne policis- te, ki izvajajo mejno kontrolo,« je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Kljub manjšemu številu dolge čakalne dobe Kljub manjšemu številu potnikov še prihaja do čakalnih dob. Zato policisti državljanom svetujejo, da se pred odhodom od doma poza- nimajo o stanju na cestah in mejnih prehodih, spremljajo čakalne dobe na prometnoinformacijskem cen- tru ter se tudi pozanimajo o pogo- jih vstopa v državo, v katero želijo potovati. »Če nekdo potuje v smeri Hrvaške in je na MMP Gruškovje kolona vozil na izstopu, naj se raje preusmeri na MMP Zavrč ali MMP Središče ob Dravi, kjer ni čakalnih vrst in je prehod relativno hiter,« predlagajo policisti. Glede kontro- le na hrvaški strani pa naj potniki informacije poiščejo na ministr- stvu za notranje zadeve Republike Hrvaške. »Ob vrnitvi v Slovenijo predlagamo, da vsi spremljajo po- goje vstopa v Slovenijo, ki jih dnev- no objavlja na svoji spletni strani NIJZ.« Podravje  Točno leto dni po protestu Leskovčanov zaradi kolon pred mejnim prehodom Letos čez našo južno mejo enkrat manj turistov kot lani Epidemija covid-19 je korenito spremenila prometne turistične tokove v smeri Hrvaške. Lani je zgolj v juniju in juliju mejo v Gruškovju prečkalo več kot dva milijona potnikov, letos v mesecu in pol dobrih 800.000. Haloške prometnice, ne le proti MMP Gruškovje, ampak tudi proti mejnemu prehodu v Zg. Leskovcu v občini Videm, so se dobesedno dušile v prometu. Čakajočim turistom v nepreglednih kolonah na avtocesti so na pomoč s plastenkami vode in sendviči prihajale celo razne iniciative. Foto: ČG »Gre za visoke cene progra- mov,« je priznala Klemenčičeva in dodala: »Bili smo prisiljeni v vsa- kem oddelku zvišati ceno progra- ma za 12 %, zaposlene so namreč napredovale, materialni stroški pa so se povišali tudi za več kot 12 %. S to ceno, ki je predlagana, lahko normalno preživimo.« Predsednik odbora za druž- bene zadeve Matjaž Kopše je po slišanem dejal, da so imeli na od- boru več pomislekov glede cene, a prišli do zaključka, da šola in občina na ceno praktično nima- ta vpliva, saj mora šola oz. vrtec spoštovati normative in obsto- ječo zakonodajo. So pa svetniki izpostavili pomen občine pri so- fi nanciranju programov vrtca. »V povprečju občani Žetal glede na odločbo CSD plačajo le tretjino cene vrtca, ostalo prispeva obči- na. To pomeni, da za sofi nancira- nje cene vrtca prispevamo dobr- šen del proračuna oziroma okrog 250.000 evrov,« je poudaril župan Anton Butolen. V jeseni naj bi v Žetalah vrtec obiskoval tudi otrok, ki bo po- treboval stalnega spremljevalca in drugo strokovno pomoč. »Mi usposobljenega kadra za tovrstne potrebe nimamo, tako da je še precej nejasnosti. Smo pa staršem predlagali, da bi otroka vpisali v oddelek predšolske vzgoje s pri- lagojenim programom na Ptuju. Tudi multidisciplinarna skupina, sestavljena iz pediatra, psihologa, logopeda …, je predlagala enako, vendar se starši s tovrstno odloči- tvijo niso strinjali.« Župan Butolen je k povedane- mu dejal, da bi morala odločitev o vpisu otroka temeljiti na strokovni oceni, saj da so strokovnjaki ned- voumno povedali, kaj bi bilo za ot- roka najbolje. »Res pa je, da o tem ne odločamo mi, da je to v domeni staršev.« V žetalski vrtec je trenu- tno vpisanih 55 otrok, prosta osta- jajo še štiri mesta. Žetale  Krepko podražitev vrtca bo občutila predvsem občina Žetalski vrtec najdražji med haloškimi vrtci Ravnateljica OŠ Žetale in vrtca Silvestra Klemenčič je svetnikom na julijski seji predstavila razloge za kar 12 % podražitev cen pro- gramov vrtca. Višji ceni, kot je pojasnila, botrujejo predvsem povečani stroški dela in dodatni materialni stroški. Foto: Mojca Vtič Foto: ČG Država v enem letu ni naredila nič! Dušan Pernek, predsednik KS Leskovec, je prav tako potrdil, da je prometa skozi njihova naselja letos manj kot lani, a je občasne kolone turistov še vseeno opaziti: »Lani je bilo resnično neznosno. Sreča v nesreči za Leskovčane je, da je letošnje širjenje koronavirusa omejilo potovanja, v nasprotnem primeru bi bili še v slabši situaciji kot lani, saj bi bilo turistov, namenjenih na hrvaško obalo, nedvomno veliko, veliko več. Država v tem letu za izboljšanje varnosti ob cesti ni naredila popolnoma nič! V Leskovcu bi se tako znova dušili v izpušnih plinih, zaradi strnjenih kolon bi bila cesta skozi kraj neprevozna, ljudje ne bi imeli dostopa do svojih domov ali obdelovalnih površin, turisti bi za seboj puščali grmade odpadkov, potrebe bi opravljali za vsakim grmom, med koruzo, na bankinah ali celo po vrtovih domačinov, kot se je to že dogajalo. Stanje, kot so ga krajani Leskovca zaradi tranzitnih turistov doživljali minula leta, je bilo zares neznosno. Letos je večurnega čakanja v kolonah bistveno manj, a gneča z glavne prometnice od Tržca skozi Videm do Leskovca ni povsem izginila.« Dušan Pernek je še poudaril, da pričakujejo ukrepanje države. „Naj nam pojasnijo, kaj je z brezvinjetnim sistemom v Gruškovju. Ga bodo uvedli in kdaj? Pri nas je prometna varnost zaradi tranzitnega prometa turistov zelo skrhana. Pričakujemo resen in verodostojen odgovor države o ukrepih, s katerimi bodo zagotovili ustrezno prometno varnost, predvsem gre za varnost naših otrok. Če bi vsi doma tako delali, kot dela naša država, potem ne bi nikoli nič ustvarili. Pričakujemo, da se zgradijo odseki pločnikov, javna razsvetljava, počivališče s sanitarijami, postavijo koši za odpadke ...“ Primerjava cen treh haloških vrtcev Žetale Majšperk Podlehnik Stara cena Nova cena Prvo starostno obdobje 496,69 € 556,29 € 462,66 € 497,62 € Prvo in drugo starostno obdobje 446,14 € 499,67 € / 415,04 € Drugo starostno obdobje 398,36 € 446,15 € 362,69 € 414,05 € Vir: Občina Žetale, MIZŠ Število potnikov in vozil na mejnih prehodih v letih 2019 in 2020 junij, julij 2019 junij, polovica julija 2020 Št. potnikov Št. vozil Št. potnikov Št. vozil Drenovec 5.389 3.665 1.817 1.109 Gruškovje 2.190.769 973.117 833.453 410.185 Ormož 171.679 86.017 87.520 43.760 Središče ob Dravi 109.721 62.560 62.664 37.682 Zavrč 321.578 163.692 194.598 108.007 Zgornji Leskovec 166.515 83.069 46.257 23.216 Na drugi strani so domačini ob regionalnih cestah, zlasti skozi Vi- dem do Zgornjega Leskovca, orga- nizirali proteste, saj zaradi nepre- trganih kolon sploh niso mogli do svojih domov ali v službe, opozar- jali so na pomanjkanje odstavnih mest, sanitarij in tudi pločnika. Vir: PU Maribor Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  21. julija 2020 3Aktualno Medtem ko je bila po besedah direktorja podjetja Marjana Trobi- ša spomladanska faza odpuščanja posledica reorganizacije dejav- nosti podjetja, pa je tokratni val, ki bo odnesel 350 delovnih mest, po Trobiševih besedah posledica koronakrize. »Naročila v avtomo- bilskem sektorju so nam padla za 40, v letalskem za 80 odstotkov. Glede na projekcije se situacija do leta 2021 ne bo izboljšala. Ob tako visokem padcu naročil delovnih mest ni možno ohraniti niti z dr- žavno pomočjo za ukrepe čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa. Z državno pomočjo, ki je sicer ukrep na mestu, bi uspeli delovna mesta ohraniti, če bi bil padec na- ročil do največ 20-odstoten. Ob takšnem zmanjšanju proizvodnje, kot ga beležimo pri nas, ukrepi čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa ne pomagajo. Prehajamo na enoizmensko delo, proizvodnje v Kidričevem ne opuš- čamo, res pa je, da jo bomo preob- likovali. Vzpostavljamo inovacijski razvojni center Boxmark Kidričevo Slovenija, ki bo namenjen delu ce- lotne poslovne skupine, oblikovali bomo delovna mesta z višjo doda- no vrednostjo, ukvarjali se bomo z raziskavami in razvojem. Reorga- nizacija dela podjetja ima dobro in slabo plat. Dobra je vzpostavitev kompetentnega razvojnega centa z načrtovano višjo ustvarjeno do- dano vrednostjo in boljšimi pogoji (plačami) za zaposlene, slaba pa opustitev klasične serijske proizvo- dnje. Od te se namreč poslavljamo. Proizvodnjo v Kidričevem bomo osredotočili na izdelke v višjo do- dano vrednostjo,« je pojasnil direk- tor Trobiš. V Kidričevem bo jedro razvoja »Vse produkte, ki se bodo šivali v okviru poslovne skupine v naših ob- ratih v tujini, bomo zasnovali v Slo- veniji. Kidričevski obrat bo osrednji razvojni center poslovne skupine Boxmark. Tukaj bomo modele oblikovali in poskusno sešili. Za avtomobilsko proizvodnjo bomo ohranili šivanje za ekskluzivna na- ročila za avtomobile višjega cenov- nega razreda. Delovna mesta na raziskavah, razvoju, oblikovanju in poskusni proizvodnji modelov ter proizvodnja za luksuzne tipe vozil bodo ustvarili več dodane vrednos- ti, kar bo omogočilo tudi drugačne možnosti izplačila plač,« napove- duje prvi mož podjetja. Vse bližje poslu opremljanja letal Direktor Trobiš je dodal, da si večji kolač dela obetajo na trgu letalske industrije. Zato namigova- nja, da bi imeli namen proizvodne prostore v Kidričevem prodati ali oddati v najem, odločno zanika. »Vse prostore bomo potrebovali, morda jih bo celo premalo. Načrtu- jemo, da bi v prihodnje opremljali (oblačili) notranjost letal, za kar potrebujemo precej prostora. Za pridobitev tega posla si prizadeva- mo več let, zadnja tri leta so dogo- vori zares na intenzivnem nivoju in pričakujemo, da bi jih kmalu lahko začeli udejanjati. Smo zelo blizu tega. Nov segment proizvodnje zahteva nabavo strojev in opreme, pa tudi manj kadra, kot smo ga za proizvodnjo potrebovali doslej.« Kidričevo  Delo v Boxmarku bo do jeseni izgubilo še 350 delavcev V pol leta odpustili 650 ljudi V kidričevskem podjetju Boxmark Leather se bodo v kratkem poslovili od 350 delavcev. Podjetje je odpuš- čanje napovedalo že v začetku leta. V prvi fazi je spomladi brez dela ostalo okoli 300 zaposlenih, v prihod- njih mesecih jih bo še 350. Ptuj  Fasada na stavbi UE Ptuj že pet let nevarna Še eno ptujsko zatečeno stanje Mestna občina (MO) Ptuj je na fasadi stare meščanske stav- be na Slomškovi ulici 10, v kateri domuje upravna enota (UE) Ptuj, naročila izvedbo preventivnih posegov. Solastnici objekta, ki nujno kliče po obnovi, sta občina in država. MO Ptuj ima v lasti približno dve tretjini objekta, država tretjino. Kakšnih pet let je minilo, odkar so okrog stavbe nameščeni znaki, ki opozarjajo na nevarnost. S fasade se krušijo ornamenti, s strehe pada- jo strešniki. Gibanje okrog objekta je tako lahko smrtno nevarno – če bi bili ob nepravem trenutku na nepravem mestu. Kljub večletnemu opozarjanju se situacija skoraj nikamor ne premakne. Če bi želeli ob- noviti oboje, fasado in streho, bi potrebovali vsaj milijon evrov, kar je znaten fi nančni zalogaj. Jasno pa je, in tega se zavedajo tudi na MO Ptuj, da stanje, kakršno je, ne more ostati. Zato so naročili preventivni pregled fasade z odstranitvijo dotrajanih ometov in krušljivih štuka- tur. Dela je za ceno 14.000 evrov izvajalo podjetje Gnom. Sedaj naj bi bil objekt za dve leti varen »Na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja (17. februar 2020), v kateri je objekt UE Ptuj na Slomškovi 10 prepoznan za nevarno grad- njo, je MO Ptuj izvedla zbiranje ponudb za izvedbo preventivnih po- segov na fasadi ter izdelavo konservatorskega načrta. Izvedba pre- ventivnih ukrepov, ki zagotavljajo varnost objekta dve leti, je zajemala posege na vzhodni in severni strani fasade, in sicer pregled celotne fa- sade, pretrkavanje s kladivci za določitev poškodovanih mest, odstra- njevanje vseh dotrajanih ometov in delov štukatur, poškodovanih do te mere, da jih ni moč ohraniti. Začasno so se utrdili poškodovani ome- ti in štukature, ki jih je bilo pri fasadi možno ohraniti. Izvajalec preven- tivnih ukrepov bo v okviru istega naročila pripravil še konservatorski načrt, ki zajema dokumentiranje stanja spomenika, popis del in oceno stroškov celovite prenove vzhodne in severne fasade,« so te dni spo- ročili iz ptujske Mestne hiše. Potrebovali bi najmanj milijon evrov Cenitev za celovito obnovo fasade, ki je bila izdelana pred šesti- mi leti, je znašala dobrih 400.000 evrov. Danes bi bila predračunska vrednost nedvomno višja. Obnove je potrebna tudi streha, kar pa je ocenjeno na okoli pol milijona evrov. Čez palec izračunano bi za ob- novo fasade in strehe potrebovali najmanj milijon evrov. »Z ocenjeno vrednostjo celovite obnove bomo seznanili solastnika objekta Mini- strstvo za obrambo in uporabnike Ministrstva za javno upravo, s kate- rima se intenzivno dogovarjamo o prenosu lastništva,« so še pojasnili na MO Ptuj. Foto: ČG Ptujska mestna občina je kot lastnica objekta naročila pregled in odstra- nitev nevarnih delov fasade. A sedaj je pogled na eno izmed najlepših ptujskih pročelij še bolj klavrn. »Obraz hiše« je poln belih madežev od kitanja lukenj. Ptujčani upajo in si želijo, da bi bila stara mestna hiša s prečudovito fasado v kratkem obnovljena. Foto: ČG Marjan Trobiš, direktor: »Boxmark posluje s pozitivnim kapitalom, obve- znosti do zaposlenih smo in bomo v celoti izpolnili. Trenutno nas je v Kidri- čevem zaposlenih 1.150, do jeseni nas bo ostalo 800. Delo bo enoizmen- sko, na področju avtomobilske industrije se usmerjamo v specializirano proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo. Pričakujemo naročila na segmentu letalske industrije.« V zvezi z gradnjo odseka nove glavne ceste od Markovcev mimo Ptuja je županja Gajškova poveda- la, da se situacija premika, vedno bolj sprejemljive rešitve so na mizi, stališča deležnikov se zbližujejo. Minister Vizjak, ki se je v preteklosti ukvarjal tudi s politiko na lokalnem nivoju, je pogovor z vodstvom MO Ptuj ocenil kot zelo konstruktiven in dober. »Pogovor z županjo MO Ptuj je bil zelo koristen, zlasti pri oblikovanju idej, kako reševati ne- katere izzive.« Minister je napove- dal podporo ptujskemu projektu gradnje kanalizacije: »Aktivnosti na projektu smo pospešili, v teku je dopolnjevanje dokumentacije. Verjamem, da bomo jeseni izdali sklep o sofi nanciranju projekta in ga bomo v tem fi nančnem obdob- ju EU tudi izvedli.« O načrtovani gradnji ptujske obvoznice je Vizjak dejal, da ga je vlada uvrstila med pomembne projekte. »Projekt se premika, na vladi si bomo prizade- vali za hitrejši postopek umeščanja ceste v prostor. Županja nas je sez- nanila z informacijo, da je na enem od zadnjih sestankov delovne sku- pine prišlo do napredka pri obliko- vanju najugodnejše trase, ki bi bila sprejemljiva tako za lokalno prebi- valstvo kot za varuhe narave.« Minister je omenil, da se na evropskem nivoju oblikuje sklad, iz katerega bi se fi nancirali ukrepi, ki so potrebni za blaženje posledic podnebnih sprememb. S sredstvi tega sklada bi bilo moč fi nancirati protipoplavno zaščito območij. Na- povedal je tudi spremembe na po- dročju ravnanja z odpadno embala- žo, pri čemer bi se država umaknila kot regulator. Ptuj  Na obisku minister za okolje Andrej Vizjak Podpora projektu gradnje kanalizacije Na sedežu mestne občine (MO) Ptuj se je pred dnevi na delovnem obisku mudil minister za okolje Andrej Vizjak. Z županjo Nuško Gajšek sta med drugim govorila o reševanju stanovanjske problematike, črpanju evropskih sredstev za gradnjo 32 kilometrov kanalizacijskega sistema na območju ptujske občine ter mo- žnostih umeščanja obvoznice v prostor. Foto: ČG Minister za okolje Andrej Vizjak je v petek obiskal dve podravski me- stni občini, najprej Ptuj in nato še Maribor. Foto: ČG Od klasične proizvodnje (šivanja) usnjenih prevlek za avtosedeže se v Boxmarkovi tovarni v Kidričevem po pojasnilu direktorja Marjana Trobiša poslavljajo. Proizvodnjo prevlek so sicer zaustavili že v drugi polovici marca. Nekaj dni za tem so začeli šivati zaščitne maske. Večina zaposlenih je bila med epidemijo na čakanju na delo. Ker serijske proizvodnje avtomobilskih prevlek, ki je zaznamovala delo podjetja v Kidričevem v minulih 30 letih, na tej lokaciji več ne bo, bodo odpustili še 350 sodelavcev. MO Ptuj več ne želi biti lastnica Glede na to, da stavbo na Slomškovi 10 v celoti koristi država in da lastništvo objekta za MO Ptuj prej predstavlja breme kot privilegij, si na občini prizadevajo za prenos lastništva. »MO Ptuj si prizadeva, da se z državo, v njenem imenu z Ministrstvom za javno upravo, pravno-formalno uredi status stavbe, bodisi najem bodisi prenos lastništva. Objekt namreč od leta 1994 v celoti uporablja država. Nepremičnina je v lasti MO Ptuj in Ministrstva za obrambo. UE Ptuj opravlja dejavnost v prostorih, ki so v lasti občine. Vsekakor je ena od možnosti prenos lastništva na državo in ustrezna (za)menjava z nepremičnino/ami države. Na MO Ptuj si prizadevamo stanje urediti čim prej,« so povedali v vodstvu občine. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 4 Gradnjo naj bi po besedah Klin- ca začeli v začetku prihodnjega leta, končali pa naj bi jo v sep- tembru 2021. Celotna investicija naj bi predvidoma znašala okrog 1,5 milijona evrov, pri čemer si obe- tajo ves potrebni denar pridobiti iz Evropskega kmetijskega sklada (75 %) in državnega proračuna (25 %). Razpis naj bi bil odprt konec tega leta, vodstvo občine pa računa, da bo na njem s svojim projektom uspelo. Cilj naložbe je omogočiti nama- kanje njiv na skoraj 181 hektarjev velikem območju. Na občini sicer pričakujejo, da bodo pridelovalci v obdobju prvih petih let namakalni sistem koristili za 75 % površin, po preteku 15 let pa naj bi ostalo le še 5 % kmetijskih površin, kjer nama- kanja ne bi bilo. »Občina bo z zaključkom tega projekta zagotovila pogoje za dob- ro kmetovanje na tem območju. Ključen izziv pa je, da bodo potem kmetovalci to znali izkoristiti in se tudi povezati tako v proizvodnji kot v skupnem nastopu na trgu,« je pristavil Klinc V sklopu celotnega namakalne- ga sistema, ki so ga razdelili na pet faz, je bila načrtovana izgradnja 53,5 kilometra cevovodov in 336 hidrantov. Doslej so namakalni sistem uredili na območjih Ormož– Osluševci, Velika Nedelja, Trgo- višče in Mihovci, skupno pa je bilo položenih 30,3 kilometra cevovo- dov in postavljenih 220 hidrantov. Zakaj ne bo namakanja od Ormoža do Središča ob Dravi Slišati pa je tudi veliko želja, da naj bi se namakalni sistem zgradil še na relaciji od Ormoža proti Sre- dišču ob Dravi. Na občini, kjer si za to prav tako prizadevajo, pa poja- snjujejo, da to za zdaj ni možno. Razlog je v državni birokraciji, ki je to področje razglasila za območje s trajnimi travnimi površinami. »To so zelo zaščitene površine, ki jih ni možno preseliti na rob obmo- čja, zato je posledično nemogoča izvedba komasacije. Ta zemljišča smo že želeli združevati, napajanje za namakalni sistem pa bi lahko zagotovili iz gramoznice Jurkovec. Vendar brez izvedbe komasacije projektiranje namakalnega siste- ma ni možno,“ je težave pojasnil Klinc. Kot so pojasnili v DEM, trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje. Dela bi začeli avgusta, most bo v času obnove zaprt za ves promet. „Pri projektu obnove mostu smo v fazi pridobivanja gradbenega do- voljenja, potekajo tudi pogovori z občino glede sporazuma o razde- litvi stroškov. Dela želimo začeti v avgustu, je pa to odvisno od uprav- ne enote, ki izdaja dovoljenja. Po terminskem planu bo celovita pre- nova končana v naslednjem letu. Obnova zajema sanacijo voziščne konstrukcije in stebrov. Izvajalec del bo RGP, vrednost prenove oce- njujemo na okoli 850.000 evrov. V času obnove bo most v celoti za- prt, obvoz bo urejen preko mostu v Gorišnici, o čemer bodo krajani pravočasno obveščeni,“ so pove- dali v DEM. DEM imajo ta čas veliko grad- bišče odprto tudi na jezu v Mar- kovcih, kjer obnavljajo prvo od šes- tih pretočnih polj. Sanacija marko- vskega jezu, ki je ocenjena na okoli pet milijonov evrov, se bo predvi- doma izvajala prihodnjih šest let. Ko bodo dela na jezu končana, se gradbišče seli na HE Formin. O podrobnostih prenove forminske elektrarne v DEM še ne govorijo. Povedali so le, da izdelujejo idejne zasnove z različnimi rešitvami. torek  21. julija 20204 Podravje Ormož  Nadaljevanje izgradnje namakalnega sistema Računajo na 1,5 milijona evrov V Ormožu so letos zaključili četrto, načrtujejo pa že peto fazo izgradnje obsežnega namakalnega sistema na skupno 1.310 hektarjih, ki so ga začrtali že leta 1997. »Namakalno območje pete faze obsega njivske površine na območju Sodincev, Senešcev, Cvetkovcev, Velike Nedelje in Podgorcev, v njem pa bo urejenih dodatnih 12,5 kilometra cevovodov s hidranti,“ je povedal Miran Klinc iz občinske uprave Ormož. Foto: M24 Foto: MZ Most čez dravski kanal ob HE Formin, ki neposredno povezuje naselji Formin in Placerovci, v zaledju pa še druge kraje občine Gorišnica, bodo v času prenove za ves promet zaprli. Formin  Obnova mostu Gradbišče bi odprli avgusta Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo v partnerstvu z občino Gorišnica ob- navljale most čez dravski kanal v Forminu. Investicija bo veljala 850.000 evrov. Na slab hektar velikem zemljišču jugovzhodno od naselja Vitomarci je tako v načrtu novo stanovanjsko naselje, za katerega po besedah Mirana Čeha, direktorja občinske uprave, vlada precejšnje zanima- nje, saj v občini primanjkuje ko- munalno opremljenih parcel za gradnjo. Zemljišče, ki je v zasebni lasti, in zato stroške priprave dokumenta- cije zunanjih izvajalcev seveda nosi lastnik, je delno gradbeno in delno kmetijsko, vendar za pripravo ob- činskega podrobnega prostorske- ga načrta (OPPN) ne bo potrebna sprememba namembnosti, saj bodo načrti narejeni tako, da se na kmetijskem delu ne bo gradilo. V novem naselju bo prostora za 16 individualnih hiš, kdaj se bodo začele tudi dejansko graditi, pa je še nemogoče napovedati, pravi Čeh, saj je vse odvisno od sogla- sodajalcev. Teh pa je za kar lepo četico; zeleno luč za OPPN morajo namreč podati razna ministrstva, zavodi in podjetja. Foto: Arhiv občine Jugovzhodno od naselja Vitomarci naj bi zraslo novo stanovanjsko naselje. Sv. Andraž  V Vitomarcih novo stanovanjsko naselje Prostora za 16 individualnih hiš Potem ko jim je lani oktobra v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah končno uspelo potrditi novi občinski prostorski načrt, so zdaj za posamezna območja že v pripravi podrobni prostorski akti. Majšperk  Prvič fi nančna nagrada Študentom 50 ali 100 evrov Občina Majšperk letos prvič fi nančno nagrajuje izredne in re- dne študente, ki so uspešno diplomirali oziroma magistrirali. Denarno nagrado lahko prej- mejo nezaposleni redni in izredni študenti. Pogoj za pridobitev na- grade je opravljena diploma na dodiplomskem študiju, za kar štu- denti na račun prejmejo 50 evrov, oziroma opravljen magisterij na podiplomskem študiju, v tem pri- meru bo račun študentov bogatejši za 100 evrov. Denarno nagrado pridobi vsak, ki v letu 2020 pridobi naziv. Na prvem odpiranju vlog 3. junija občinska komisija ni imela veliko dela, vlog je bilo namreč le za vzorec. Pričakujejo pa, da jih bo v prihodnjih mesecih več. Skupna viši- na razpisanih sredstev je 2.000 evrov. Foto: M24 Cirkulane  Odprti dve gradbišči Dva kilometra novega asfalta V občini Cirkulane to poletje urejajo tri cestne odseke. Kraj- šega v Cirkulanah so že končali, obnova dveh daljših v Bre- zovcu in Gradiščah poteka v skladu s terminskim načrtom. Novi asfalt bodo položili na skupno 2,3 kilometra cest. Na relaciji od tovarne ADK v Dolanah proti Brezovcu (Meglošak) obnavljajo 1,7 kilometra dolg odsek. Dela izvajata podjetji Geodrill in Asfalti. Prvi utrjujejo brežine, drugi skrbijo za vsa druga dela. Za utrjevanje brežin je z izvajalcem del sklenjena pogodba v vrednosti 57.000 evrov, za sanacijo cestišča pa v znesku 170.000 evrov. Župa- nja Antonija Žumbar je pojasnila, da dela potekajo v skladu z dogo- vorjenimi roki. Drugo gradbišče imajo v Gradiščah, in sicer 780-me- trski odsek ceste na relaciji Maroh–Vegan–Šmid. Vrednost del je 96.000 evrov, izvajalec je podjetje Asfalti, cesta pa je pripravljena za asfaltiranje. Foto: Občina Cirkulane V Gradiščah se v teh dneh že vozijo po lepo urejeni novi cesti. Takšna je bila podoba ceste pred asfaltiranjem. Starše  Podpisali prve pogodbe za subvencije Podjetnikom 20.000 evrov Občina je že maja objavila razpis za spodbujanje in razvoj malega gospodarstva in kmetijstva. Upravičenci so lahko zaprosili za subvencioniranje naložb, samozaposlitev in no- vih zaposlitev Foto: arhiv občine Starše Komisija za dodelitev sredstev je v začetku julija obravnavala prve vloge, in sicer devet vlog s področja malega gospodarstva ter dve vlo- gi s področja kmetijstva. Odobrili so sedem vlog podjetjem oz. podje- tnikom v skupnem znesku 19.218 evrov, za obe vlogi kmetom pa bodo namenili 5.539 evrov. „Veseli smo, da je v občini še vedno velik interes kmetov in pod- jetnikov po investiranju v svojo dejavnost in po zaposlovanju naših občanov. Med prejemniki so bili štirje novi podjetniki, ki jim ob samo- zaposlitvi pripada 3.000 evrov,“ so pojasnili na občini. Sredstva doslej še niso bila izčrpana, tako se kandidati še lahko prijavljajo na razpis vse do konca oktobra. Z vodstvom občine so se s kandidati že sestali in podpisali pogodbe, upravičenci pa bodo denar prejeli na transakcijske račune. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  21. julija 2020 5Politika Po poslovniku DZ parlamen- tarne počitnice, ko ni rednih za- sedanj, potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta. V četrtek, 16. julija, so poslanci zasedali na dveh izrednih sejah. V relativno kratkem času se je v DZ veliko dogajalo in veliko so tudi nare- dili, je pred odhodom poslancev na dopust glede dela v letošnjem letu ugotavljal Zorčič. Z oblikova- njem nove koalicijske večine je DZ letos zamenjal tudi predse- dnika. Zadnje mesece je zaznamovalo sprejemanje ukrepov za blaženje posledic epidemije novega koro- navirusa, epidemiološkim razme- ram in ukrepom za preprečevanje širjenja virusa je bilo prilagojeno tudi samo delo v DZ.Kot je povzel Zorčič, pa so med drugim sprejeli spremembe poslovnika DZ, ki v določenih primerih omogočajo oddaljeno glasovanje in razpravo poslancev, potrdili so tudi etični kodeks poslancev. Državni zbor je sicer vedno od- prt, a v času parlamentarnih po- čitnic ne bo rednih sej državnega zbora in delovnih teles. Poslanske pisarne bodo bolj kot ne sameva- le, zagotovo pa jih čaka kar nekaj dela v lokalnem okolju. V času parlamentarnih počitnic bodo v državnem zboru potekala neka- tera vzdrževalna dela. Predsednik DZ napoveduje di- namično jesen, terminski program dela DZ za september nakazuje ne- kaj zanimivih zakonskih predlogov, pri katerih se bodo kresala mnenja. Najtežji del letošnje jeseni pa bo po Zorčičevih ocenah sprejemanje rebalansa letošnjega proračuna, proračuna za prihodnji dve leti ter s tem povezani akti. Slovenija  Stavba državnega zbora sameva Poslanci že na počitnicah, jesen bo dinamična Poslanci so po dveh četrtkovih izrednih sejah začeli počitnice, do septembra državni zbor (DZ) in delovna telesa praviloma ne bodo zasedali. Zadnje mesece je delo zaznamovalo sprejemanje ukrepov zaradi epidemije, DZ pa je izvolil tudi novo vlado. Delo je bilo naporno, ugotavlja predsednik DZ Igor Zorčič in obenem napoveduje tudi dinamično jesen in natrpan urnik. Bivšega župana je dogajanje na 14. redni seji občinskega sveta tako vznemirilo, da je sklical tiskovno konferenco, čeprav se je odločil, da se v javnosti več ne bo oglašal. K odločitvi so botrovale besede aktualnega župana ter svetnikov Mateja Hebarja in Slavka Kosija, za katere trdi, da niso resnične. „Če nekdo vztrajno ponavlja laž, mu ljudje začnejo verjeti, zato sem se odločil, da spregovorim,“ je pote- zo pojasnil Sok. Sodu naj bi izbila dno trditev Slavka Kosija, da naj bi se v pre- teklem mandatu projekti podra- žili tudi do 100 %, kar pa je Sok na tiskovni konferenci kategorično zanikal, svoje besede pa je podkre- pil s podatki, ki naj bi jih pridobil na občini. Pod drobnogledom je obravnaval fi nančne podatke iz- gradnje prizidka k športni dvorani Ormož, prenovo stare komunale in nogometno igrišče Ormož. Res je, da so se projekti zaradi različ- nih okoliščin spremenili, vendar so bile podražitve bistveno nižje. Če strnemo Sokove besede: „Kar se tiče prizidka k športni dvorani Ormož, se je investicija podražila za dobrih 136.000 evrov, kar zna- ša 9,28 %, pri ureditvi stare komu- nale je podražitev znašala slabih 125.000 evrov oziroma 18,7 %. Pri nogometnem igrišču, pa se je inve- sticija podražila za 11,9 % oziroma za 81.684 evrov.“ „Župan bi svetniku moral odvzeti besedo!“ Soka pa niso zbodle le besede Slavka Kosija, pač pa tudi dejstvo, da aktualni župan Danijel Vrbnjak Kosijevih izvajanj ni ustavil iz prep- rostega razloga. „Tisti, ki se jih očitki dotikajo, niso ali nismo imeli možnosti odgovora. Poleg tega pa je Kosi brutalno napadel Borisa No- vaka, ki je eden izmed vlečnih ko- njev v občinski upravi, kar se tiče investicij,“ je povedal Sok. Vrbnja- ku pa očita tudi, da se ni postavil v bran Novaku, ko mu je bila očitana nesposobnost in celo izražen pred- log, da ga naj župan zamenja. Ali so seje sploh legitimne?! Na tiskovni konferenci je sprego- voril tudi vodje svetniške skupine NSi Simon Kolmanič, ki je prepri- čan, da se poslovnik občinskega sveta Ormož vedno znova krši. Pro- blematično naj bi bilo že samo skli- cevanje sej, zato je podvomil tudi v njihovo legitimnost. Na podlagi tega pa se postavlja tudi vpraša- nje, kako je z veljavnostjo sklepov. „Glede na to, da na sejah s sklepi odločamo o visokih investicijah, kjer računamo tudi na evropska sredstva, bi morali povsem slediti poslovniku,“ je dejal Kolmanič in zagotovil: „Dokler ni tožnika, ni sodnika in mi ne bomo izvajali no- benih prijav, ker bi to navsezadnje škodovalo naši občini. Želim pa, da se tako postopanje konča!“ Ormož  Bivši župan Alojz Sok ostro nad kritike dela v njegovem mandatu „Naj nas pustijo pri miru, sicer tudi mi ne bomo tiho!“ Napeto vzdušje na zadnji redni seji občinskega sveta je dvignilo veliko prahu tudi izven sejne dvorane. Od- zivi na dogajanje so v javnosti zelo živi še po dveh tednih, kot kaže, pa napetost še lep čas ne bo popustila. Sedaj se je oglasil tudi bivši župan Alojz Sok. Foto: KG »Nedopustno je, da lahko nek svetnik na seji občinskega sveta izjavi, da se je investicija povišala z enega milijona na dva. Jaz sem se odzval iz uža- ljenosti in zaradi napada na N.Si. Sicer pa se ne nameravam vmešavati v občinsko politiko. In tudi ne bom ničesar komentiral, če me bodo pustili pri miru,“ je bil kritičen bivši župan Alojz Sok. Slovenija  Trenja v DeSUS ne pojenjajo Tudi Pomurci za izstop iz koalicije? Po viharju zaradi dogajanja na seji ljubljanske pokrajinske organizacije, ki je Pivčevi izrekla nezaupnico, je vodstvo De- SUS pred tednom dni sklenilo, da Pivčevo podpira pri nadalj- njem vodenju stranke in da nadaljujejo z delom v koaliciji skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe. Dogajanje po seji ljubljanskega odbora so zaznamovali očitki o konstruktu, na zapisnik seje pa še čakajo, je po seji vlade pojasnila Pivčeva. Konec minulega tedna pa je v javnosti odjeknila še novica o nezau- pnici Pivčevi v celjskem pokrajinskem odboru, ki se je sestal v sredo. Predsednica pokrajinskega odbora Brigita Čokl je potrdila, da Pivčeve ne podpirajo, ali je to strogo rečeno nezaupnica, pa je stvar interpre- tacije. Pivčeva je namreč po seji sporočila, da po njenem ne gre za ne- zaupnico. »Dejstvo je, da smo nezadovoljni, ker se spreminja značaj stranke, ker se ne spoštujejo vrednote, ker smo prešli vse meje sprejemljive to- lerantnosti do ideologije, do skrajne meje, ki je sprememba medijske zakonodaje. Tu se naše poti ločujejo. In če predsednica meni, da se ne bo spuščala na ta področja, potem ni izbrala pravega ljudstva oziroma mi nismo izbrali prave predsednice,« je pojasnila Čoklova. Tako ljubljanski kot celjski pokrajinski odbor si delita stališče, da se stranka odmika od svoje temeljne usmeritve, to je skrbi za starejše in upokojence, kar sicer predsednica stranke kategorično zavrača. Pivčeva je po seji vlade dejala, da po njenih prvih informacijah v celj- skem odboru niso glasovali o nezaupnici, ampak o tem, ali so še nak- lonjeni delu v koaliciji ali ne. Je pa prejela poročilo, da je veliko članov območnih in občinskih odborov te pokrajine bojkotiralo srečanje, je pojasnila. Medtem je po njenih besedah v dveh pokrajinskih odborih prejela 100-odstotno podporo. Tudi iz DeSUS so sporočili, da so se v minulih dneh sestali nekateri pokrajinski odbori stranke in podprli vodstvo stranke. O nezaupnici Pivčevi pa bi moral minuli četrtek glasovati tudi po- murski pokrajinski odbor, a glasovanja ni bilo. Vzrok za neglasovanje je po naših informacijah poročanje medijev, ki so že pred tem razkrili, da bo tudi omenjeni odbor Pivčevi izglasoval nezaupnico, zato so gla- sovanje o tem prestavili na eno izmed prihodnjih sej. Koliko »ideoloških tem« bo še treba odpreti, da bo Pivčevi dovolj? Pomenljivo je, da je že dan po zasedanju celjskega odbora pos- lanska skupina Desus vložila amandma k predlogu zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. »Z vložitvijo amandmaja želimo doseči, da se bodo pokojnine v letu 2020 izredno uskladile v višini dveh odstotkov, ne glede na doseženo gospodarsko rast preteklega leta,« so zapisali na družbenem omrežju Facebook. Torej se po novem Desus prav tako zavzema za uskladitev pokojnin leta 2021, ne glede na to, da se Sloveniji za letos obeta sede- modstotni padec gospodarske rasti. Ali gre za potezo iz obupa, s katero si Pivčeva rešuje kožo, bo poka- zal čas, ni pa zanemarljivo dejstvo, da je prav poslanska skupina Desu- sa še pred oblikovanjem koalicije pod vodstvom Janeza Janše opozar- jala, da v primeru odpiranja ideoloških tem Desus ne bo član koalicije. V štirih mesecih aktualne vlade je premier odprl več ideoloških tem, kot je prstov na eni roki, a je to očitno za Pivčevo še premalo, da bi vztrajala pri pogoju o neodpiranju ideoloških tem, ki ga je marca pos- tavila njena poslanska skupina. Foto: Bobo/M24 Foto: KG „En izmed virov teh kršitev je neurejeno elektronsko poslovanje. Problem je, da trenutna ureditev omogoča, da se lahko gradivo, ki je bilo že obja- vljeno ob vabilih za seje, poljubno spreminja tudi za nazaj. Tako je bilo pri gradivu za točko dnevnega reda Vrtec Podgorci, ki je bila obravnavana na zadnji seji. Dokument je bil zamenjan tik pred samo sejo! Dejansko pa bi morali vabilo z gradivom objaviti najmanj 10 dni pred sejo in objav se ne bi smelo spreminjati,“ je povedal Simon Kolmanič. NSi in SDS sta v Ormožu tesno sodelovali, danes pa ... Bivši župan Sok pa se je spotaknil tudi ob način strankarskega sodelovanja: „V času mojega mandata smo imeli s stranko SDS koalicijsko pogodbo, na podlagi katere smo dobro sodelovali. Branko Šumenjak, ki je bil tudi predsednik OO SDS, je bil vsa ta leta tudi podžupan. Z aktualnim županom pa nismo sodelovali, saj se koalicijskih koordinacij ni udeleževal, težav pa tudi ni bilo.“ Jožef Cajnko pa je osvetlil dogajanje v času, ko je Vrbnjak stopal na mesto župana: „V začetku mandata smo imeli predstavniki NSi in SDS sestanek, kjer bi se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju, vendar je župan to zavrnil z besedami, da on ne bo imel koalicije. Sedaj nas pri glasovanju ne veže nobena koalicijska pogodba.“ Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  21. julija 20206 V središču Slovenija, Podravje  Bi vam bilo všeč, če bi lahko kruh ugodno kupili le v kompletu s krompirjem in pašteto? Ponudniki različni, cene podobne: na mesec 30 e Cene vode in smeti so pogosto predmet populističnih razprav in obljub o znižanju cen občinskih veljakov, saj so občutljiva tema za se izpostavlja cene televizijskih in internetnih storitev, ki jih oblikujejo operaterji sami in se gibljejo od 30 evrov na mesec navzgor, če k gospodinjstva zgolj za televizijo in internet namenijo okrog 50 evrov mesečno. Pred slabimi desetimi leti se je korenito spremenil način spreje- manja televizijskih programov. »Gledalci so se začeli seliti s kla- sičnih anten na fi ksna omrežja, kjer je digitalizacija in uporaba internetnih poti prinesla še več dobrot kot v zraku. Na kabelski ali IP TV imajo namreč gledalci bi- stveno boljšo ponudbo, res pa je, da zanjo konkretno plačajo. Toda nabor programov, kakovost sli- ke, dodatne vsebine in predvsem ogled z zamikom so pretehtali. Izstop Pop TV, Kanala A in Planeta pa je vse skupaj samo še pospešil,« je ugotovil Matjaž Ropret, ki na portalu Tehnozvezdje predstavlja tehnološke novosti. Dodatno je pojasnil, da v zraku ostajajo vsi trije programi nacionalke (TV SLO 1, 2 in 3), Televizija Maribor, Televizija Koper Capodistria in Vaš kanal ter TV3 medias, Golica TV in Nova 24 TV. »Ob izklopu analognega odda- janja je televizijski signal s strešno ali sobno anteno menda sprejema- la tretjina gospodinjstev. Danes jih ni niti pol toliko,« je še dejal. To nesorazmerje med ponudbo »brezplačnih« programov preko strešne ali sobne antene in mo- žnostmi, ki jih imajo komercialni operaterji kabelske in IP-televizije, je pripeljalo do izrojenega stanja na področju medijskih vsebin, opo- zarjajo na Zvezi potrošnikov Slo- venije (ZPS). »Operaterji še zdaleč niso samo to, ampak so tudi ogla- ševalci in ponudniki vsebin, zato je njihova moč bistveno previso- ka, da bi lahko govorili o zdravem razvoju trga. Konkurenca je več kot samo izkrivljena.« Za takšno stanje pa je po njihovem mnenju odgovorna država. Najbolj priljubljen paket za 35 evrov mesečno Kakšne so torej cene televizij- skih programov in internetne po- vezave ter kateri paketi so najbolj zaželeni? Pri A1 so zaupali, da se največ uporabnikov odloči za pa- ket, ki vključuje 190 programov in hitrosti do 200/40 Mb/s na optič- nem omrežju. Cena znaša 34,99 evra mesečno. Večina naročnikov paketu doda še časovni zamik za tri evre mesečno. Najcenejši paket interneta in televizije stane 29,99 evra, najdražji 44,99 evra. »Najce- nejši paket, ki vključuje samo in- ternet in za katerega uporabnik ne potrebuje nobene infrastrukture, ampak samo mobilni signal, stane 19,99 evra mesečno. Uporabniki, ki pa želijo le TV-programe, teh je na voljo 40, na pametnih napravah (telefon, tablica, računalnik ...), pa bodo odšteli 7,99 evra mesečno.« Zgolj internet pri Telekomu bi stal 30 evrov mesečno Pri Telekomu je najbolj priljub- ljen paket za 40 (prve štiri mesece) oziroma 56 evrov. To je paket, ki zajema več kot 270 TV-programov, hiter internet do 350/40 Mbit/s na optiki, 3.000 minut klicev v vsa slo- venska fi ksna in mobilna omrežja, brezplačne klice med uporabniki IP-telefonije Telekoma Slovenije, ogled nazaj 7 dni ... Podobno kot pri A1 tudi pri Telekomu najcenejši paket televizije in interneta stane 29 evrov mesečno. Trenutno najugodnejši paket zgolj z internetom za nove naroč- nike stane 29,99 evra mesečno, re- dna cena paketa je 40 evrov. Naju- godnejši samostojni TV-paket, ki vsebuje programsko shemo z več kot 190 programi in drugimi funk- cijami, pa dosega ceno za nove na- ročnike 30 evrov mesečno, redna cena pa je pet evrov višja. T2: četverčki in trojčki najugodnejša izbira Pri T-2 je najbolj iskan paket za ceno 39,99 evra, če se stranka obveže za dvoletno vezavo, sicer je redna cena 49,99 evra na mesec. Najcenejši paket je četverček, in sicer prvo leto naročnina znaša 29,99 evra na mesec, nato 36,99 € na mesec. Najdražji paket je t. i. premium paket, za katerega se ob sklenitvi dvoletne vezave prvo leto plaču- je 39,99 evra na mesec, redna cena pa znaša 69,99 evra na mesec.Za osnovno hitrost na Slovenija, Podravje  Kmečka ženska še zmeraj v tradicionalno podrejenem polož Več kot polovica kmetic nima be Ženske na podeželju, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju, igrajo izjemno ampak že kar štiri vogale kmetije, kar obenem pomeni, da na njih sloni tudi večina teže dela Čeprav se položaj žensk v družbi v zadnjih letih zelo spreminja, na tradicionalnih Poleg tega, da jim njihov spol in posledično socialna vloga v tradici- onalnih družbah nalagata strogo materinsko nalogo, je večina žensk na podeželju aktivno vključenih v kmetijska in gospodinjska opravila ter mnogotere druge aktivnosti, s katerimi svojim družinam zagota- vljajo vsakodnevno preživetje. So- očajo pa se tudi z izzivom oskrbe starejših in bolnih. Nič kaj drugače ni v Sloveniji. Tudi pri nas veljajo za steber vsake kmetije, na sloven- skih kmetijah dela celo nekaj več žensk, kot je povprečje Evropske unije, in sicer je ta delež v Sloveniji 46, v EU pa znaša 42 odstotkov. Podatek, da je devet odstotkov slovenskih kmetic lastnic kmetije oziroma nosilk kmetijske dejav- nosti, se zdi marsikomu sramotno nizek, poznavalci pa vedo, da gre za počasen, pa vendar napredek in pozitiven trend pri priznavanju vloge ženske na kmetiji. Pozabljene, odrinjene, odmaknjene Analiza, ki jo je pripravilo Mini- strstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in je za- jela tudi položaj kmečkih žena, je pokazala, da ženska opravi večino gospodinjskega dela, dela okrog hiše, na vrtu in tudi na polju, moški pa opravljajo veliko strojnega dela v naravi. A tudi veliko žensk, izha- ja iz omenjene analize, že opravlja tudi strojna dela, ni pa zaznati moških, ki bi v ruralnem okolju opravljali tudi gospodinjska dela. »Pravice žensk na podeželju so bile predolgo zapostavljena tema. Gre za ranljivo skupino, ki nosi veliko breme dela na kmetijah, hkrati pa so nemalokrat pozabljene, odri- njene, odmaknjene. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se nad ženskami, ki živijo na kmetijah, izvaja veliko nasilja, zato je nujno, da se o te- mah, ki so povezane s statusom in položajem kmečkih žena, končno začnemo na glas pogovarjati,« pra- vi Vlasta Nussdorfer, predsednica Sveta za ženske na podeželju, ki se je na svoji zadnji seji v maju posve- til težavam v duševnemu zdravju tako kmetov kot kmetic. Stiske na družinskih kmetijah V Sloveniji namreč takih razi- skav nimamo, kar pa ne pomeni, da težav ni. »Problematike morda Najbolj gledana Pop TV in RTV 1 ter peščica tujih programov Večina televizijskih paketov nudi uporabnikom izbiro med 100 programi in več, a najpogosteje se z daljinci sprehajajo med slovenskimi, predvsem Pop Tv in Slovenija 1, med tujimi pa so najbolj priljubljeni Nickelodeon, FoxCrime in TLC, National Geographic, Discovery ter športni programi. Čas, ki ga uporabniki preživijo pred televizijo, je zelo različen. »Lahko vam povemo, da smo opazili ogromen porast gledanja televizije med karanteno, v času toplejših mesecev pa že opažamo rahel upad. Enak trend velja za porabo mobilnih podatkov,« so zaupali na T-2. Na Telemachu pa so dejali, da je povprečni čas gledanja televizije na TV-sprejemnikih 5,5 ure. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 7 ne moremo presojati neposredno, marsikaj pa lahko sklepamo na podlagi ugotovitev tujih raziskav in redkih domačih raziskav o doživlja- nju stisk na družinskih kmetijah in posrednih kazalnikov duševnega zdravja, ki jih zagotavljata NIJZ in SURS. Tuje raziskave sporočajo, da je kmečki poklic poklic s stalno ogroženostjo z delom povezanih obolenj, poškodb in celo smrtnih izidov zaradi samomora ter da je prav doživljanje prekomernega stresa, ki stopnjuje tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju, njegova stalnica. Redke domače raziskave o strategijah razvoja na družinskih kmetijah in konfl iktnih ter ambivalentnih odnosih med spoloma in generacijami potrjuje- jo v tujih raziskavah prepoznane vire težav in negotovosti, zaradi katerih kmetice in kmetje doživlja- jo prekomerni stres, s katerimi se bolj ali manj uspešno spoprijema- jo,« ugotavlja antropologinja Du- ška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU. Kaj pravijo podravske kmetice? Zanimivega pregleda socialno- -ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju se je v svoji magistrski nalogi na mariborski fa- kulteti za kmetijstvo in biosistem- ske vede pred dvema letoma lotila Katica Muršec. Anketirala je 50 kmečkih žena v Podravju, kar, priz- nava, je sicer premajhen vzorce za poglobljene analize, pa vendar neki kazalnik stanja na podeželju glede položaja žensk. Ugotovila je, da nobena članica kmetije ne sprejema odločitev sama, ampak v skoraj 44 odstotkih v dogovoru z ostalimi člani, več kot polovica, 56 odstotkov, pa jih pri odločanju sploh nima nobene besede, kar kaže na še vedno izrazito tradicio- nalen odnos do kmečke ženske, ki je v podrejenem položaju. Nekoli- ko drugačna je slika pri kmeticah, ki so nosilke dejavnosti; tam sla- bih devet odstotkov žensk odlo- ča samostojno, večina, skoraj 80 odstotkov, pa odločitve še vedno sprejema v soglasju z ostalimi čla- ni. Čeprav se torej položaj žensk v družbi v zadnjih letih zelo spre- minja, na tradicionalnih kmetijah ostaja tako rekoč nespremenjen. Manj kot polovica podravskih kme- tic se čuti ekonomsko neodvisnih, dobrih 37 odstotkov nima lastnih virov dohodka, med katerimi so celo lastnice kmetijskega gospo- darstva. Revščina na stara leta »Čeprav sodelujejo pri delu na kmetiji in prispevajo k ustvarjanju dohodkov, svojega deleža ne do- bijo oziroma ga ne smatrajo kot osebni vir dohodkov, iz česar lahko sklepamo, da razlog tiči v podce- njevanju dela, ki ga ženska opravlja na kmetiji. Anketa je pokazala tudi, da slaba polovica kmetic zaradi so- razmerno visokih prispevkov nima sklenjenega pokojninskega in in- validskega zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Zaradi tega so v starejših letih popolnoma odvisne od partnerja ali otrok, še večja težava oziroma socialna ogroženost pa nastane, kadar ženska ostane sama na kme- tiji. Takih primerov ni malo in tako se širi revščina med ženskami na podeželju. V prihodnje bi kazalo anketo razširiti in jo čez nekaj let ponoviti, da bi ugotovili, ali se je položaj kmetic kaj spremenil.« torek  21. julija 2020 7V središču Vsaka tretja ženska je kmetica Po podatkih OZN kar ena od treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju. Kako trdo garaško delo opravljajo, je zgovoren podatek, da kmečke ženske v nerazvitem svetu z ročnim čr- panjem vode zalagajo kar 80 odstotkov gospodinjstev brez tekoče vode, osnovne dobrine vsakega doma. V EU v pov- prečju okrog 30 odstotkov kmetijskih gospodarstev up- ravljajo ženske. Ob vsem tem pa kmetice uživajo manj pra- vic od moških in se spopadajo s spolno diskriminacijo, kar je po oceni OZN največja ovira pri prizadevanjih za njihovo enakovrednost. Foto: JŽ/M24 vrov plus RTV-prispevek občane in občanke, ki podražitve občutijo na tanjših denarnicah. Manj temu prištejemo še opevani RTV-prispevek v višini 12,75 evra, potem Foto: Dreamstime/M24 žaju esede pri odločanju pomembno, že kar ključno vlogo, saj pogosto ne podpirajo samo treh, na kmetiji. A številnim dolžnostim žal še vedno ne sledijo tudi pravice. Foto: SD kmetijah ostaja tako rekoč nespremenjen. in jo doplača k mesečni naročnini vmesnika, torej še dodatnih vsaj pet evrov . »Uporabnikov, ki bi na- ročali zgolj storitev televizije, je zelo malo, več pa je naročnikov, ki koristijo samostojno storitev inter- neta (študenti). Sicer pa uporabni- ke usmerjamo k naročilu cenovno ugodnejših naročniških paketov.« Telemach: v povprečju 50 evrov mesečno Stranke Telemacha v povprečju za njihove storitve odštejejo 50 evrov mesečno. Sicer pa je najbolj iskan njihov srednji paket – trojček televizije, interneta in telefonije, dvojčkov (interneta in televizije) ne nudijo. Redna cena paketa je 51 evrov, trenutno ga lahko upo- rabniki prejmejo prvih 12 mesecev po polovični ceni. Najcenejši paket stane 41 evrov mesečno oziroma prvih 12 mesecev velja polovična cena, najdražji paket pa bo upo- rabnika stal prvo leto 32 evrov, nato 64 evrov. Zgolj paket televizi- je prvih šest mesecev stane 14,90 evra, redna cena znaša 25 evrov na mesec, najcenejši paket interneta pa stane 35 evrov mesečno. Potrošniki brez možnosti izbire Cene osnovnih paketov so torej zelo podobne in se v povprečju gibljejo 30 evrov mesečno. Ob tem, kot je ugotovila že ZPS, prak- tično vsi operaterji že v osnovni programski shemi omogočajo ogled več kot 100 programov, med njimi so tudi takšni, za katere izda- jateljem (tujim ali domačim) plaču- jejo. To pa pomeni, da potrošnik nima možnosti, da bi za ugodnejšo ceno izbral programsko shemo z zgolj brezplačnimi programi, oziroma plačal zgolj za tiste, ki ga zanimajo, na prizemni televiziji pa je ob programih nacionalne tele- vizije ostala le peščica bolj kot ne lokalnih in manj zanimivih progra- mov. »Za povrh pa ima večina po- trošnikov televizijske programske sheme vključene v paketu trojček (še IP-telefonija in internet), v zad- njih letih pa celo četverček (skupaj z mobilno telefonijo),« je izposta- vil Boštjan Okorn iz ZPS in dodal: »Ne bi nam bilo všeč, če bi lahko kruh ugodno kupili le v kompletu s krompirjem in pašteto, kajne?« #Okvir Podpri malo, naredi veliko. VABLJEN I K VPISU ! GLASBA ZA OTROKE 3 – 7 LET www.zvocniodnos.si optičnem omrežju (10/10 Mbit/s) bo uporab- nik na mesec odštel 24,99 evra, za osnovno hitrost na bakrenem omrežju (10/2 Mbit/s) pa bo uporabnik na mesec odštel 25,99 evra. Samostojno storitev televizije trenutno po- nujajo izključno na optičnem omrežju T-2. Mesečna naročnina za televizijski vmesnik znaša 12,99 evra na mesec, uporabnik pa nato izbere še programsko shemo po želji Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  21. julija 20208 Podravje »Veliko je neizkoriščenih po- tencialov in še več razvojnih pri- ložnosti. Razvoj turizma kliče po usklajenih smernicah, čim bolj celoviti obravnavi in čim širšem do- govoru. Učinkovitega upravljanja destinacije ne more biti brez jasne in podrobne analize trga ter okolja turističnih trendov, trenutnih da- nosti destinacije, njenih obstoječih in potencialnih ciljnih segmentov. Trenutno nimamo organizacije, ki bi povezovala deležnike, ki se ukvarjajo s področjem turizma, prav tako nimamo nobene oblike trženja in promoviranja destina- cije. Prodaja turističnih storitev v naši občini ni povezana, temveč vsak posameznik išče prodajne poti po svojih kanalih. Želimo ustanovitvi organizacijo, ki bo skr- bela za povezovanje ponudnikov in skupno promocijo, oblikovala ponudbene pakete ter na enem mestu nudila vse potrebne infor- macije. Odločili smo se za ustano- vitev javnega zavoda za turizem in v rebalansu proračuna za ureditev prostorov, v katerih bo zavod de- loval, zagotovili 25.000 evrov,« je pojasnil videmski župan Branko Marinič. Svetniki so ustanovitev zavoda s 14 glasovi za in dvema vzdržanima podprli. Nekaj vprašanj v zvezi z ustanavljanjem zavoda je županu Branku Mariniču zastavil svetnik Brane Kolednik. Zanimali so ga stroški delovanja, pa tudi mož- nosti povezovanja s sosednjimi lokalnimi skupnostmi. Kolednik je dodal, da se je tudi v preteklosti že kar nekaj naredilo na razvoju turi- stične dejavnosti. »Ne se bati stro- škov. Res je, da vsaka takšna stvar nekaj stane, ne glede na to, kako je organizirana. Doslej je bilo na po- dročju turizma že dovolj eksperi- mentiranja. Menim, da je potreben celovit in povezovalen pristop z jasno trženjsko strategijo. Ustano- vitev javnega zavoda je prvi korak k temu, s postopnim razvojem bo sledila nadgradnja. Ne izključuje- mo tudi povezovanja s sosednjimi občinami ali ponudniki iz sosednjih občin,« je svetniku odgovoril žu- pan Marinič. Videm  Javni zavod za turizem Svetniki podprli ustanovitev Svetniki občine Videm so na julijski seji dali zeleno luč za ustanovitev zavoda za turizem. Vodstvo občine meni, da je potencial razvoja občine glede na geostrateško lego ob avtocesti ter z danostmi na področju na- ravne in kulturne dediščine tudi v turizmu. Foto: MZ Videmčani so za ureditev prostorov zavoda za turizem v rebalansu rezer- virali 25.000 evrov. Občina Makole je letos zače- la težko pričakovano ureditev kuhinje z jedilnico. Obstoječa kuhinja je bila popolnoma do- trajana in ni ustrezala sodobnim standardom, jedilnica pa je z uvedbo devetletke, ko se je znat- no povečalo število kosil (malicali so učenci v razredih), postala pre- tesna. Že vse od leta 2008 si je šola prizadevala, da bi našla posluh pri občinskih veljakih, a je iz leta v leto za to investicijo zmanjkalo denarja. Letos je občini kljub za- četnemu ostremu nasprotovanju svetnikov svetniške skupine SDS, ki so predlagali dve drugi, a dražji možnosti, uspelo pridobiti zeleno luč za proračun in s tem omenje- ni projekt. Slednji poleg ureditve kuhinje z jedilnico z 92 sedeži re- šuje tudi požarno varnost, makol- ska dvonadstropna šola z etažo in kletjo namreč še nima požarnih stopnišč. Ob tem naj bi uredili še predmetno učilnico za pouk teh- nike in tehnologije, kabinet za tehnično vzgojo, fototemnico in dvigalo za transport živil. Novo podobo naj bi kletni prostori 144 let stare šolske zgradbe pridobili v dobrem letu dni. Še letos, na- tančneje do konca oktobra, naj bi bila končana prva faza (kuhinja, jedilnica, učilnica), pogodbeni rok za dokončanje izgradnje požarne- ga stopnišča pa je konec avgusta prihodnje leto. Med najcenejšim in najdražjim le 40.000 evrov razlike Izbrani izvajalec, ki je na po- novljenem javnem razpisu oddal tudi najcenejšo ponudbo, to je v višini 664.552 evrov, je Cestno podjetje Ptuj. Za posel so se potegovala še podjetja GMI, in- ženiring in vzdrževanje iz Sloven- skih Konjic, Lesnina MG oprema iz Ljubljane, ptujsko podjetje GP Project ING ter podjetje Gic Grad- nje iz Rogaške Slatine. Slednje je oddalo najvišjo ponudbo, in sicer nekaj manj kot 705.000 evrov. Občina Makole se nadeja, da bo nekaj manj kot polovico sredstev uspela dobiti na razpisu šolskega ministrstva za investicije v osnov- ne šole, vendar je ministrstvo za- radi epidemije razpis zamrznilo. Ali in kdaj bo ponovno objavljen, še ne vedo. »Nadaljnji postopki ministrstva v zvezi z izvedbo sofi - nanciranja investicij v vrtce in os- novno šolstvo bodo opredeljeni predvidoma ob izvedbi rebalansa proračuna 2020 in/ali ob izvedbi rebalansa proračuna 2021,« so odgovorili. Makole  Gradbišče v osnovni šoli Še letos nova kuhinja z jedilnico Na veselje vodstva šole OŠ Anice Černejeve Makole obstoječa jedilnica in kuhinja šole nista več prepoznavni. »Dela so že v polnem teku, začeli smo jih namreč že v tednu podpisa pogodbe,« je dejal Matjaž Kopše iz ma- kolske občinske uprave. Foto: Milan Sternad Pogodba z izvajalcem del CP Ptuj je podpisana, dela so že v polnem teku. Središče ob Dravi  Konec prepiha v telovadnici Dela bo izvedlo podjetje AJM V prvi polovici junija so na občini začeli iskati izvajalca, ki bo na telovadnici OŠ zamenjal dotrajana okna. Na razpis se je odzvalo le podjetje AJM iz Pesnice pri Mariboru. Ponudba podjetja je znašala 88.506 evrov, a kot kaže, bodo na obči- ni za investicijo odšteli manj. „S pogajanji in tehničnimi prilagoditvami smo skupaj dosegli sprva predvideno ceno 72.000 evrov. Pri tem pa se standardi oken in izvedbe del niso spreminjali,“ je povedal župan Jurij Borko. Pogodba z izvajalcem, ki je že opravil prve meritev na objektu, bo podpisana v teh dneh. „Dela bomo začeli v drugi polovici avgusta, septembra pa bodo že zaključena,“ je zagotovil Borko. Na občini si želijo, da bi pouk potekal čimbolj nemoteno in z malo sreče z vreme- nom učenci telovadnice v prvi polovici septembra sploh ne bodo pot- rebovali. Foto: KG Športna dvorana OŠ Središče ob Dravi Njiverce  Obnova infrastrukture Gradbišče bi odprli še letos Občina Kidričevo namerava letos začeti več kot milijon evrov vredno gradnjo komunalne in prometne infrastruktu- re v naselju Njiverce. „Lansko leto smo imeli številne primere, ko so bile ob obilnejših padavinah zalite kleti stanovanjskih objektov. Kanalizacijski sistem v strnjenem naselju je preobremenjen; še posebej zato, ker so vanj speljane meteorne vode in fekalije. Večkratno poplavljanje in škoda, ki je ob tem nastajala lastnikom objektov, sta prižgala rdečo luč, da bo nekaj treba ukreniti. Obnovili bomo kanalizacijski in vodovodni sistem ter na novo preplastili cestišče. Položili bomo 1.600 metrov cevovo- dov za fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod. Trenutno prip- ravljamo dokumentacijo, računamo pa, da bi dela začeli letos. Urejali bomo Proletarsko in Vegovo ulico, Ulico Nikole Tesle ter Cesto v Nji- verce,“ je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Foto: MZ V Njivercah bodo na več odsekih v kratkem obnavljali kanalizacijo, vo- dovod in ceste. 515 ton odpadkov je koncesio- nar pobral po gospodinjstvih, 257 ton so jih občani oddali v Gajke. Največ, 210 ton, se je zbralo mešanih komunalnih odpadkov, 125 ton je bilo biolo- ških odpadkov, papirja in odpa- dnega kartona 67 ton, mešane odpadne embalaže 82 in od- padnega stekla 37 ton. V akciji zbiranja kosovnih odpadkov so zbrali 14 ton, v akciji zbiranja ne- varnih odpadkov pa 73 kilogra- mov. Dornavčani pa so v Gajke oddali še okoli 74 ton gradbenih odpadkov, 34 ton lesa, 29 ton odpadnih kovin, 48 ton kosovnih odpad- kov, 14 vrtnega odpada, 10 papirja in kartona, 9 ton mešane odpadne embalaže in šest ton stekla. Dornava  Statistika odpadkov Lani so jih zbrali 772 ton V občini Dornava odpadke odvažajo Javne službe Ptuj. Lani so na območju občine skupno zbrali dobrih 770 ton odpadkov. Foto: MZ 515 ton odpadkov so Javne službe Ptuj na območju občine Dornava zbrale po gospodinjstvih, 257 ton različnega odpada so Dornavčani pripeljali v zbirni center Gajke. Foto: MV Občina Makole je letos začela težko pričakovano ureditev kuhinje z jedilnico. Obstoječa kuhinja je bila popolnoma dotrajana in ni ustrezala sodobnim standardom. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 9 Za zaključek lokalni derbi z Mariborom V zadnji tekmi sezone se bodo šumarji na domačem igrišču v sredo pomerili z vi- joličastimi. »Vsi vemo, kaj Ma- ribor pomeni v slovenskem nogometnem prostoru, meni osebno so takšne tekme najljubše. Cilje v sezoni smo dosegli, zato lahko gremo sproščeni v tekmo in lahko odigramo napadalen nogo- met za gledalce. Žal jih ne bo na tribunah, ki bi bile sicer ob gostovanju Maribora zagoto- vo polne, a vsaj za tiste pred malimi zasloni,« je pred tek- mo z Mariborom dejal Jure Matjašič. Trener Grubor tokrat ne bo mogel računati na nekaj kaznovanih igralcev, manjkali bodo Ploj, Marinšek in Panta- lon. Iz istega razloga bosta pri Mariboru manjkala Peričič in Vrhovec. Vse dosedanje medsebojne tekme v sezoni so dobili Ma- riborčani. Ti se lahko z mo- rebitno zmago v Kidričevem zavihtijo celo na končno 2. mesto. To velja za primer, če Olimpija istočasno izgubi tek- mo v Celju ... 36. krog: Aluminij – Maribor, sreda, 22. 7, ob 20.45 v Kidričevem Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 9. krog: Maribor – Aluminij 2:1; Hotić, Kronaveter; Leko; 18. krog: Aluminij – Maribor 0:2; Zahović, Dervišević; 27. krog: Maribor – Alumi- nij 3:0; Kontek (ag.), Zahović, Dervišević. se 29. februarja v gosteh z Bravom razšli brez zadetkov. V zadnjem obdobju so šumarji naredili niz uspešnih rezultatov v gosteh, na zadnjih sedmih tekmah so štirikrat zmagali (Domžale, Triglav, Rudar, Olimpija), dvakrat remizirali (Bravo, Mura), le enkrat pa so bili poraženi (Maribor). »Po porazu z Domžalami se je bilo kar težko zbrati in se pripraviti na nov obračun. Zgoščen razpored pa je po eni strani tudi prednost, da se moraš takoj posvetiti nasled- njemu tekmecu. Za tekmo z Muro smo bili dobro motivirani, čeprav ni šlo več za morebitno uvrstitev v evropska tekmovanja, ni pa vse- eno, ali si na koncu četrti ali peti,« je o razmišljanju pred tekmo dejal Jure Matjašič. V ekipi iz Kidričevega so tokrat manjkali Petek, Grajfoner in Jakšić, trener Slobodan Grubor je tako opravil nekaj menjav v začetni enajsterici, v zadnji vrsti je npr. za- čel Sanin Muminović. Težave so imeli tudi domačini, saj tekme ni smel s klopi voditi Ante Šimundža (na prejšnji tekmi z Olimpijo je prejel drugi rumeni karton v sezoni), zato je njegovo delo opravljal Damijan Ošlaj, iz igralskega kadra pa sta manjkala centralna branilca Maruško in Gorenc. Muraši so v četrtek odigrali odlično predstavo proti Olimpiji, a zanjo niso bili nagrajeni z zasluženo zmago (1:1), zato so to pričakovali tokrat. »Tekma za 4. mesto« v prvem polčasu ni postregla s kakšnim posebej zanimivim nogometom. Edino omembe vredno akcijo so izpeljali Kidričani v 22. minuti, ko je po podaji Matjašiča Flakus Bosilj z glavo preusmeril žogo proti golu, Obradović pa je z lepo parado strel ubranil. »V tem delu igre se je resda naj- več stvari odvijalo na sredini igri- šča, pomembno pa je bilo, da nam je uspelo žogo čim dlje zadržati v svoji posesti. S tem smo onemogo- čali učinkovite akcije domačinov, ob tem pa smo dobro zapirali pros- tor v obrambi,« je prvi polčas strnil Matjašič. Dva gola v razmiku minute Vse najbolj zanimivo na tem srečanju se je zgodilo v prvih mi- nutah drugega polčasa. Najprej je v 49. minuti po podaji Luke Bobi- čanca v kazenski prostor najbolje reagiral Kai Cipot in zadel z glavo – 1:0. Pri tem je storil očiten pre- kršek nad Renatom Pantalonom, a sodnik Mihael Antič je gol priz- nal, zaradi protestov pa branilcu Aluminija za nameček pokazal še rumeni karton … Gostje se niso sprijaznili z zaostankom in v najlepši akciji tekme sta Jure Matjašič in Ante Živković mojstrsko odigrala dve dvojni podaji, po katerih se je prvi znašel sam pred Obradovićem ter ga s strelom iz kakšnih 14 metrov tudi premagal – 1:1. V nadaljevanju tekme so imeli po- budo domačini, ki so si priigrali tudi dve izjemni priložnosti za dosego zmagovitega zadetka. V prvem pri- meru je rezervist Andrija Filipović v 62. minuti zadel prečko, v drugem pa je moral v 84. minuti vratar Alu- minija Luka Janžekovič pokazati vso svoje mojstrstvo, da je po podaji Šterna in strelu Filipovića žogo preu- smeril mimo vratnice v kot. Obram- ba, vredne točke … Za Aluminij je bil to prvi remi po 23. krogu, ko so Nogometaši Aluminija so v četr- tek v 34. krogu gostili Domžalčane, ki so nujno iskali točke za neposre- den obstanek v ligi. Z boljšo igro v drugem polčasu jim jih je tudi uspe- lo osvojiti … Aluminij je zabeležil šesti zaporedni domači poraz. Domačini so prvi polčas odigra- li dobro, najboljši strelec ekipe Ante Živković je po dveh sijajnih predložkih Ploja in Čermaka zadel v razmiku dveh minut (14. in 15. gol v sezoni). Drugi del je minil v popolni prevladi gostov, ki so izkoristili vedno bolj pogoste napake doma- činov, pri teh sta prednjačila Kon- tek in Janžekovič. Matej Podlogar, Predrag Sikimić in Arnel Jakupo- vić so jih samo kaznovali … »V drugem polčasu smo ener- gijsko padli, pod pritiskom gostov smo se potegnili preveč nazaj. Zaradi težav s fi zično močjo so se nam dogajale številne napake v fazi obrambe, morda je bila v mis- lih igralcev še zmaga proti Olimpi- ji,« je dejal trener Aluminija Slobo- dan Grubor. JM Viktor Trenevski »Pripadnost klubu je na prvem mestu« Stran 10 Nogomet Zaključek 1. lige, kot ga že dolgo ni bilo Stran 10 Nogomet Znana sestava članskih lig in datumi začetka Stran 11 Rokomet Pestro dogajanje v Ormožu, na pripravah Krimovke Stran 11 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Mura – Aluminij 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 K. Cipot (49.), 1:1 Matjašič (50.). MURA: Obradović, Karničnik, Karamarko (od 41. Kous), Kaučič, Šturm, Kouter, Horvat, Bobičanec, K. Cipot, Šušnjara (od 46. Filipo- vić), Maroša (od 78. T. Cipot). Vod- ja ekipe: Damijan Ošlaj. ALUMINIJ: Janžeković, G. Peč- nik, Ploj, Muminović, Pantalon, Marinšek, Šaka, Horvat (od 72. Čer- mak), Matjašič (od 84. Vrdoljak), Bosilj (od 67. T. Pečnik), Živković (od 67. Klepač). Trener: Slobodan Grubor. RDEČI KARTON: K. Cipot (90.). Jure Matjašič, Aluminij: »Gola v drugem polčasu sta nedvomno poživila igro, vesel sem seveda tudi lepe akcije ob doseženem golu. Čeprav je Mura pritiskala, smo zdržali do konca, remi pa je glede na vse tudi najbolj pravičen.« Nogomet  1. SNL, 35. krog Dober zaključek izjemne serije v gosteh Nogomet  1. SNL, 34. krog Nedopusten padec v igri v 2. polčasu Foto: Aleš Cipot / m24.si Nogometaši Mure in Aluminija so se prvič v tej sezoni razšli z remijem. Za muraše je to že tretji zapo- redni remi (Rudar, Olimpija, Aluminij) in 14. tovrstni dosežek v sezoni, kar je daleč največ med vsemi prvoligaši. Na fotografi ji so Aljaž Ploj in Sanin Muminović (oba Aluminij) ter Tomi Horvat (Mura). Foto: Črtomir Goznik Ekipa Aluminija si je v četrtek privoščila poraz, kakršnega si enostavno ne bi smela. Črno-beli so tekmo končali samo z desetimi igralci na zelenico, po drugem rumenem kartonu je mo- ral z igrišča strelec prvega zadetka Kai Cipot. Prvič je v 1. ligi priložnost za nastop dobil tudi njegov mlajši brat Tio (letnik 2003). Jože Mohorič Aluminij – Domžale 2:5 (2:0) STRELCI: 1:0 Živković (15.), 2:0 Živković (17.), 2:1 Podlogar (47.), 2:2 Sikimić (54.), 2:3 Jakupović (62.), 2:4 Jakupović (70.), 2:5 Siki- mić (81.). ALUMINIJ: Janžeković, Ploj, G. Pečnik, Kontek, Petek (od 69. Pan- talon), Grajfoner, Horvat (od 69. Šaka), Čermak (od 69. Marinšek), T. Pečnik, Klepač, Živković (od 77. Bosilj Flakus). Trener: Slobodan Grubor. DOMŽALE: Sorčan, Ilić, Sikošek (od 66. Mavretič), Šoštarič Karić, Žinič, Kait (od 46. Sikimić), Husma- ni (od 85. Markuš), Svetlin (od 66. Makovec), Ibričić, Podlogar, Jaku- pović (od 85. Kim). Trener: Dejan Djuranović. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 10 Če smo bili v prejšnjih sezonah vajeni, da prvaka dobimo že pred samim zaključkom, pa letos temu ni tako. Prvaka bomo namreč dobi- li šele po tekmah zadnjega kroga, natančneje po tekmi v Celju, ko se bosta v neposrednem obračunu za krono pomerila Celje in Olimpija. Če zmaga Olimpija, bo prvak, vsi ostali izidi gredo na roko Celjanom in jim prinašajo prvo »zvezdico«. Kakšno bi bilo povpraševanje med navijači obeh ekip po vstopnicah, če bi jim seveda bilo dovoljeno na stadion, ne bomo nikoli izvedeli, zagotovo pa bi pri prvenstvenih tekmah nedvomno govorili o re- kordu na Areni Z'dežele. Varovanci Dušana Kosiča so pred zadnjim krogom skočili na vrh ob novem spodrsljaju Olim- pije. Sami so v šaleškem derbiju v Velenju, kjer bo domači Rudar najverjetneje sezono zaključil brez ene same zmage, rutinirano opra- vili delo, Matjaž Rozman je znova ohranil ničlo. Nedvomno je vratar iz Gerečje vasi glavni kandidat za naslov najboljšega vratarja letoš- nje sezone, ne glede na izid zadnje tekme. Celjani so v zadnjih šestih tekmah osvojili 16 od možnih 18 točk in so zasluženo na vrhu. Veliko slabše gre v zadnjih te- dnih Olimpiji, ki ni zmagala že na tretji zaporedni tekmi. V tekmah proti Aluminiju, Muri in Taboru so osvojili le eno samcato točko (v gosteh pri Muri), oz. so jih izgubili kar osem! Že pet bi jim jih zadosto- valo za predčasno slavje ob osvo- jitvi naslova prvaka, namesto tega pa so sedaj Ljubljančani v položaju, ko v Celju preprosto morajo zma- gati. Kako ekipo dvigniti po treh tako slabih tekmah, je sedaj vpra- šanje za milijon dolarjev, odgovor pa mora poiskati mladi in neizku- šeni Dino Skender. Eno podobno – tisto proti Mariboru – je oddelal z odliko, a takrat predvsem zaradi neučinkovitosti Maribora. Maribor je šele po odigranem 35. krogu in novem spodrsljaju Olimpije spoznal, da jim v bistvu poraz proti Olimpiji (30. krog) še zdaleč ni zaprl vrat do naslova prvakov, pa tudi spodrsljaj proti Taboru v Sežani (32. krog) še ni bil odločilen. Trenutek odločitve o izpadu iz boja za naslov prvaka je za vijoličaste nastopil šele v 33. krogu, z domačim porazom s Celjem! Če bi takrat zmagali, bi sedaj zadnji krog pričakali – reči in piši – na 1. mestu! Maribor 67, Olimpija 66, Celje 65 … Fantastičen niz štirih zmag na- daljuje ekipa iz Sežane, zmaga v Ljubljani je nedvomno najbolj pre- stižna med temi. Varovanci nekoč izjemnega igralca Maura Camo- ranesija kažejo čvrsto podobo in so zasluženo ubranili prvoligaški status. Podobno bi lahko rekli tudi za Bravo, ki je tokrat slavil na gosto- vanju v Kranju. Prvo ime tekme in eden najbolj zaslužnih za uspeš- ne predstave druge ljubljanske ekipe, pa je bil s tremi goli Aljoša Matko (vstopil je s klopi, nato pa tri zadetke dosegel v razmiku sla- bih štirih minut). Mladi Belokra- njec je bil lani v dresu Maribora z naskokom najboljši strelec 1. mladinske lige (31 golov na 24 tek- mah), nato pa ga je Maribor pos- lal na posojo v Bravo. Da je bila to zanj najboljša možna poteza, ni nobenega dvoma … Triglav se medtem že pripravlja na srečanji dodatnih kvalifi kacij za obstanek z Gorico. Spomnimo: lani so Goričani iz 1. lige izpadli prav po dodatnih kvalifi kacijah, takrat so igrali s Taborom iz Sežane. Se lah- ko po tej poti letos vrnejo v 1. ligo? Jože Mohorič torek  21. julija 2020Šport, šport mladih10 Nogomet  1. SNL Zaključek, kot ga že dolgo ni bilo Pokljuka je ponovno gostila naj- boljše mlade kolesarje Slovenije, tam je potekalo državno prvenstvo v kriteriju in VN občine Gorje hkrati. Izmed mladih upov KK Perutnina Ptuj so ponovno najboljše rezulta- te dosegli najmlajši kolesarji. Hana Jeromel je bila ponovno najboljša pri deklicah C, pri dečkih C pa sta bila spet odlična Maj Bo- hak na 3. in Nik Muršec na 4. mes- tu (Jan Kirbiš 12., Nik Vidovič 28. in Tai Nahberger 29.). V kategoriji dečkov B je bil Jošt Gradišnik 5., pri dečkih A pa Jon Pritržnik 10. in Rene Pečnik 17. Mladinci so imeli državno prven- stvo v kriteriju. Na zelo zahtevni trasi so člani KK Perutnina Ptuj v mokrem in hladnem vremenu do- segli naslednje rezultate: 12. Jan Kirbiš, 13. Jure Majnik, 21. Lovro Valenko pri ml. mladincih, ter 12. Vid Jeromel, 13. Andrej Majnik pri starejših mladincih. UR Kolesarstvo Ptujčani spet na stopničkah Utrinek s Pokljuke, kjer je potekalo državno prvenstvo v kriteriju in VN občine Gorje. Viktor Trenevski je kot trener Drave pred težko nalogo sestavlja- nja in uigravanja ekipe za novo sezono 2020/21 v 2. ligi. Ekipo za- enkrat sestavljajo zvečine mladi igralci, le eden šteje več kot 25 let – Akande je to znamko dopolnil v začetku meseca. Po treh tednih priprav je čas za prvo vmesno oce- no dosedanjega dela. Kako ocenjujete dosedanje delo? V. Trenevski: »Lahko bi rekel, da sem zadovoljen, treba pa se je zavedati, da je to začetek novega projekta. Začeli smo kar močno, odigrali že tudi dve prijateljski tek- mi (Zreče, Bistrica), eno še med sabo, z igralci na preizkušnji. Dej- stvo je, da nas še vedno ni dovolj, da smo začeli priprave s 14 igralci, še vedno pa čakamo nekaj igral- cev, ki naj bi prišli v tem tednu. Precej igralcev smo imeli že tudi na preizkušnji, kar številčno povzroča nekoliko zmede, a se znajdemo. Ko se bodo ti procesi ustvarjanja ekipe končali, bomo začeli bolj res- no delati na taktični pripravi.« Sedaj je verjetno poudarek na fi zični pripravi? V. Trenevski: »To je le delno res, čeprav smo oddelali vse teste prip- ravljenosti. Ni pa v ospredju samo fi zična pripravljenost, vedno je nekje prisotna tudi žoga.« Kako ocenjujete zadnjo prija- teljsko tekmo z Bistrico? V. Trenevski: »Dali smo dva gola iz prekinitev, ob tem pa si ustvarili še kar nekaj priložnosti. Na dru- gi strani smo dobili poceni gol. Rezultat ni v ospredju, zadovo- ljen pa sem z nekaterimi stvarmi, predvsem bi izpostavil tekaški del. Zmaga je vsekakor dobrodošla, saj bodo prišli še močnejši tekmeci, ko tega ne bo tako lahko doseči. Tako nas že naslednji ponedeljek čaka tekma z madžarskim Ferencvaro- šem. Kakšno generalno oceno pa je v tem trenutku težko podati, saj nam manjka pet ali šest igralcev.« Dejstvo je, da je ekipa zelo mla- da in da ji ne manjka borbenosti. V. Trenevski: »Glede vzdušja v ekipi in borbenosti je vse v redu, res pa igralce še vsak dan znova spomnim, da igrajo za Dravo, ki je klub s tradicijo. Morda ta ni najbolj bleščeča glede rezultatov, a tudi sam sem igral tukaj in spoštujem ta klub in mesto. Pripadnost klubu je na prvem mestu! Tukaj so od nekoliko izkušenej- ših Anton Rogina, Nelson in Mar- cius, ki pa nobeden še ni dopolnil niti 25 let! Imamo pa tudi mlade domače fante, ki pa še morajo do- zoreti. Spoštujem delo v mladin- ski nogometni šoli, gre za temelj Drave. Zaenkrat sem zadovoljen s tem, kar kažejo, proti začetku prvenstva pa bo zagotovo slika že bolj jasna. Morda bo kdo odšel tudi na posojo v kakšen klub, kjer bo zagotovo igral, a o tem še ni nič odločenega.« Kakšen je načrt dela v nasled- njih dneh in tednih? V. Trenevski: »V tem tednu ima- mo v sredo tekmo s Cirkulanami, ob koncu tedna pa bomo videli, ali lahko naredimo dve ekipi, eno za nedeljsko tekmo s Podvinci in drugo za ponedeljkovo s Ferencva- rošem v Gornji Radgoni. Ob tem se moramo posvečati regeneraciji, da se v največji možni meri izognemo poškodbam. Nekaj težav z manjši- mi poškodbami imamo, a fantje so tako zagnani, da želijo kljub temu trenirati, kar pa včasih tudi ni dob- ro. V naslednjem tednu pa potem že pričakujem vse v polnem pogo- nu.« Jože Mohorič Nogomet  Viktor Trenevski, NK Drava »Pripadnost klubu je na prvem mestu« Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski: »Nekaj težav z manjšimi poškodbami imamo, a fantje so tako zagnani, da želijo kljub temu trenirati.« Prijateljska tekma: Drava – Bistrica 2:1 (2:0) Strelca za Dravo: Lukić, S. Rogina DRAVA: Milič, Šlamberger, Martinčević, Lukić, Turković, Nelson, A. Rogina, S. Rogina, Akande, Marcius, Ninković. Igrali so še: Klasinc, Kačinari, Bojnec, Drevenšek, Živič, Dobaj, Bevk. Trener: Vik- tor Trenevski. Nogometaši Drave so odigrali naslednjo v nizu pripravljalnih tekem, njihov sobotni tekmec na Mestnem stadionu, na katerem se je zbralo več kot 50 gledalcev, je bila tretjeligaška Bistrica. Kot tre- ner jo vodi Simon Dvoršak, nekdanji igralec Mure, za katero je v 1. ligi zbral približno 50 nastopov.. V prvem polčasu so imeli več od igre domačini, ki so si ustvarili tudi več priložnosti. Za prvi gol na tek- mi je po podaji Antona Rogine iz kota poskrbel viso- ki centralni branilec Sandro Lukić-Grančić. Drugega je prispeval mladi Simon Rogina, ki se je najboljše znašel v gneči pred vratarjem Bistrice. Tudi v drugem polčasu je bila žoga več v posesti dravašev, a so edini zadetek za znižanje v 60. mi- nuti dosegli gostje. Tekma je bila zelo dinamična in borbena, veliko je bilo dvobojev na meji prekr- ška, nepoučeni gledalec bi jo zlahka označil za prvenstveno. Pri Dravi so zaradi manjših poškodb manjkali štirje igralci, ki so že podpisali pogodbe (Aganović, Malik, Kahrimanović, Dodlek), na igrišču pa je svoje znanje poskušala kar najbolje pokazati trojica igral- cev na preizkušnji: Ninković, Dobaj in Bevk. REZULTATI 34. KROGA: Aluminij – Domžale 2:5 (2:0), Bravo – Maribor 0:3 (0:0), Celje – Triglav 2:2 (0:1), CB 24 Tabor Sežana – Rudar Velenje 1:0 (1:0), Mura – Olimpija 1:1 (1:1). REZULTATI 35. KROGA: Mura – Aluminij 1:1 (0:0); Maribor – Domžale 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Dervišević (33., z 11 m), 2:0 Kro- naveter (56.), 2:1 Jakupović (75); Rudar – Celje 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Božič (5.), 0:2 Kerin (26.). Rdeči kar- ton: Jovanović (34., Rudar); Triglav – Bravo 1:4 (0:0); strelci: 0:1 Mensah (52.), 1:1 Kocjančič (72), 1:2 A. Matko (74), 1:3 A. Matko (77), 1:4 A. Matko (78); Olimpija - Tabor Sežana 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Kouao (18.), 0:2 Mihajlević (62.), 1:2 Elšnik (69.). 1. CELJE 35 19 11 5 72:34 68 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 35 20 6 9 71:42 66 3. MARIBOR 35 19 7 9 62:38 64 4. ALUMINIJ 35 16 7 12 57:44 55 5. MURA 35 13 14 8 52:41 53 6. BRAVO 35 13 9 13 49:52 48 7. CB24 TABOR SEŽANA 35 13 7 15 44:49 46 8. DOMŽALE 35 11 7 17 50:63 40 9. TRIGLAV KRANJ 35 9 5 21 43:85 32 10. RUDAR VELENJE 35 0 11 24 27:79 11 RAZPORED ZADNJEGA, 36. KROGA, V SREDO OB 18.00: Domžale – Tri- glav, Bravo – Rudar, CB24 tabor Sežana – Mura; OB 20.45: Celje – Olimpi- ja, Aluminij – Maribor. Foto: Martin Metelko / m24.si Nekdanji član Aluminija Timi Max Elšnik je v dresu Olimpije v nedeljo dosegel prvenec, poraza svoje ekipe pa ni uspel preprečiti. Kriterij Kriterij se imenuje krožna dirka, ki poteka na kratki kro- žni progi, zaprti za promet. Dolžina kroga je od 500 do 2000 metrov. Lahko se dirka na končni cilj ali z vmesnimi sprinti na točke. Ti morajo biti praviloma na približno vsaka 2 km, odvisno od dolži- ne kroga. Točke osvojijo prvi štirje kolesarji (5, 3, 2 in 1 toč- ka) na ciljni liniji. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 11 Poletne športne igre v Ljutomeru Športna zveza Ljutomer bo v soboto, 25. julija, pripravila špor- tno rekreativne dejavnosti s pestrim spremljevalnim programom, ki se bo v glavnem odvijal na mestnem letnem kopališču. Potekal bo turnir v košarki in tekmovanje v metanju trojk, izva- jali se bodo kazenski udarci na gol 5 x 2 metra, na turnirju se bodo pomerili šahisti, izvedene pa bodo tudi 9. kopališke igre »Lotmerk na vodi«. V ljutomerski športni dvorani ŠIC in na teniških igriščih v ŠRC bo potekal turnir racketlon (namizni tenis-badminton-tenis), po ce- stah, ki sodijo v UE Ljutomer, pa se bo kolesarilo v skupni dolžini 1382 km. V sklopu iger bo na letnem kopališču še strokovni prikaz reševanja utopljenca. NŠ Športni napovednik Pri Rokometnem klubu Jeruza- lem Ormož bo počasi vse nared za začetek priprav na novo sezo- no. Le te bodo Ormožani opravili v domačem kraju, in sicer bodo začeli v ponedeljek, 27. julija. „Letos imamo na razpolago kar šest tednov priprav in zato na začetku ne bomo pretiravali s fi zičnimi napori, ki bi posledično lahko prinesli nepotrebne poškod- be. Za fi zično pripravo ormoških rokometašev bo letos skrbel Ma- rio Posarič, tudi trener vratarjev, s katerim sva s skupnimi močmi ter skrbno pripravila načrt priprav za prvi del sezone 2020/21. Prvi dan priprav bomo, kot veleva tradicija že vrsto let, pričeli z nogometom,“ je v uvodu povedal trener Jeruza- lema Saša Prapotnik. Že drugi (torek, 28. julija), tretji in četrti dan priprav se bo ekipi Jeruzalema na atletskem stadionu priključila ekipa Velike Nedelje, ki sicer svoje uradne treninge začne šele v ponedeljek, 24. avgusta. „Nekateri fantje iz Ormoža, ki bodo letos nosili dres Velike Ned- elje v 2. DRL, bodo dali skozi ce- lotne priprave z Ormožani, drugi fantje pa bodo po zelo dolgi pavzi v dveh skupinah z Ormožani tre- nirali dvakrat do trikrat na teden. Enostavno želimo, da fantje na pri- prave Velike Nedelje pridejo že vsaj malo pripravljeni in da se ob tem izognejo poškodbam po kar nekaj mesecev dolgem premoru,“ je o pripravah Velike Nedelje povedal trener Uroš Krstič. Obe ekipi sta že dogovorjeni za pripravljalne tekme in tudi kakšen turnir, o razporedu le-teh pa v kakšni drugi številki Šta- jerskega tednika. V Ormožu nekdanje evropske prvakinje V povezavi z RK Jeruzalem v Ormož na petdnevne priprave pri- hajajo evropske prvakinje iz leta 2001 in 2003 ter trikratne fi nalist- ke Lige prvakov leta 1999, 2004 in 2006. Gre za žensko ekipo ljubljan- skega Krima, katere vrste bo letos okrepila tudi slovenska reprezen- tantka generacije 2002 in mlajše Neja Polak. Slednja je bila v dresu ormoškega Jeruzalema letos z naskokom najboljša strelka 1. ka- detske lige, ki se je žal predčasno končala in preprečila Ormožankam lepo priložnost za osvojitev ene izmed treh kolajn državnega pr- venstva. Krimovke so na priprave prispele v ponedeljek, 20. julija, in bodo do petka, 24. julija, bivale v ormoškem hostlu ter treninge opravljale v trdnjavi Hard Ek. Ljubljančanke, ki jih letos znova čaka nastop v Ligi prvakinj, pa ne bodo edina ekipa, ki bo priprave opravila v Ormožu. Od 15. do 20. avgusta bodo v Prlekijo prispele letos zelo okrepljene igralke Izole. Te bodo v Ormožu proti Celjankam in v Varaždinu proti Koki odigrale dve pripravljalni tekmi. Seveda si v RK Jeruzalem želijo v Ormož na priprave privabiti še večje število klubov, saj prav to malo mesto glede športnega turizma ponuja obilico dobrih stvari. S kakšnim hotelom v prihodnosti pa bi bila postavljena le še pika na i uspešni zgodbi glede športnega turizma. KU V prejšnjem tednu je bila uradno določena sestava lig in način tek- movanja v naslednji sezoni v ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Izvršni od- bor je sprejel sklep o identičnem načinu tekmovanja v vseh treh članskih ligah; klubi se bodo merili v dvokrožnem sistemu s končnica- mi za prvaka in obstanek. Najmočnejše tekmovanje MNZ Ptuj bo tudi v naslednji sezoni Su- per liga, kjer bo nastopilo 10 ekip. V višji rang tekmovanja je po sezoni 2019/20 napredovala ekipa Cirku- lan, ki bo nastopila v 3. ligi vzhod. Novinka je Skorba, ki je lani slavila v prekinjeni sezoni 1. lige MNZ Ptuj. Po odigranih 18. krogih rednega dela (dvokrožni sistem) bo mo- štva čakala končnica za prvaka in obstanek, v kateri bo odigranih še pet krogov. Začetek tekmovanja je predviden 22. avgusta. Super liga (10 ekip) Apače Boč Poljčane Bukovci Gerečja vas Hajdina Markovci Pragersko Skorba Stojnci Zavrč V 1. in 2. ligi MNZ Ptuj bo nasto- pilo po osem ekip, tudi tukaj bodo sezono odigrali po dvokrožnem sistemu (14. krogov), v končnici za prvaka in obstanek pa bo vsa- ka ekipa odigrala še tri dodatne tekme (prvi štirje se bodo merili za prvaka, drugi štirje za obstanek). Začetek je v teh rangih tekmovanja predviden 4. septembra. Prvaki lanske sezone v 2. ligi – ekipa Makol – se ni prijavila v višji rang tekmovanja (težave z mlajši- mi selekcijami, premajhne dimenzi- je igrišča za 1. ligo), zato ostaja v 2. ligi tudi v sezoni 2020/21. 1. liga (8 ekip) Gorišnica Grajena Anpro Majšperk picerija Špajza Ormož Podlehnik Rogoznica Slofi n Središče ob Dravi Tržec 2. liga (8 ekip) Hajdoše Leskovec Makole Bar Miha Mladinec Lovrenc Oplotnica Polskava avtop. Grobelnik Slovenja vas SMS sanacija Zgornja Polskava JM torek  21. julija 2020 Šport, rekreacija 11 Nogomet  Lige MNZ Ptuj Znana sestava članskih lig in datumi začetka Rokomet  RK Jeruzalem Ormož Pestro dogajanje v Ormožu Foto: Črtomir Goznik Na priprave v Ormož so v začetku tedna prišle rokometašice Krima. Foto: Črtomir Goznik Najmočnejše tekmovanje v okviru MNZ Ptuj bo tudi v naslednji sezoni Super liga. Pokalno tekmovanje Sezona v tekmovanjih MNZ Ptuj se tradicionalno začne s pokal- nim tekmovanjem. Letos se bodo ekipe 18. avgusta najprej pomeri- le v polfi nalnih tekmah sezone 2019/20 (Drava – Podlehnik, Bistrica – Videm), nato pa zmagovalni ekipi teden pozneje čaka še fi nalna tekma. Začetek nove sezone pokalnega tekmovanja je predviden za 8. septembra. ŽE v prodaji! N E PREZRITE Umetna osamitev in samoizolacija, ki nam jo je kot lekcijo prinesel novi koronavirus, nas lahko veliko nauči o nas samih. Iz zgodovine je namreč znano, da lahko ekstremne situacije potegnejo iz nas to, kar v resnici smo. Zato se moramo prebuditi. Lahko bi iz sebe naredili nekaj boljšega, saj imamo v rokah zlato nit in platno, da nanj izvežemo najlepšo sliko, kar pomeni osvojiti tiste kakovosti in vrline, ki bodo pripomogle k boljšemu povezovanju in sodelovanju, kot je razumevanje, spoštovanje, potrpežljivost, obzirnost, odgovornost, zanesljivost. Brez teh lastnosti si težko predstavljamo, da bi lahko resnično izboljšali svet. Kot se je že večkrat pokazalo, še zlasti sočutje in solidarnost samodejno in odlično delujejo predvsem v času krize. Ta izkušnja je za nami, toda ne dopustimo, da s koncem krize izgine tudi vse tisto, kar je v nas dobrega prebudila. Akcija Ljudje odprtih rok 2020 Zbiramo predloge za zahvalo plemenitim ljudem za plemenita dejanja Slovenska podjetnost Kuhanje na domu kot nov poslovni model Petre Zlatoper iz Celja Moški o ženskah Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, iskalec odgovorov za razumevanje človeka in vesolja Resnična zgodba Tatjane Grča: »Zaradi strahov nisem znala več dihati« Mladi talenti Tilen Slakan iz Tabora v Savinjski dolini: Njegov svet je glasba Svet energij Alkohol kot »skrita ljubezen«, ki teče »po družinah« Nega in kozmetika 7 »poletnih« napak pri negi kože Okrasne rastline Maslenice za v vazo in na krožnik Vrstni red v atletski ligi Telekom Slovenije (4 od 6): moški: 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 32 točk 2. Lovro Mesec Košir (Mass) 24 3. Nick Kočevar (Mass) 24 4. Blaž Zupančič (Mass) 24 5. Filip Jakob Demšar (Mass) 18 6. Luka Janežič (Kladivar) 15 ... 12. Žan Viher (Ptuj) 10 ženske: 1. Neja Filipič (Mass) 32 2. Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass) 28 3. Lia Apostolovski (Mass) 28 4. Nika Glojnarič (Brežice) 22 5. Tina Šutej (Kladivar) 21 6. Agata Zupin (Velenje) 21 ... 16. Veronika Domjan (Ptuj) 10 17. Maja Bedrač (Ptuj) 9 Pred dnevi je v Ljubljani potekala četrta tekma letošnje atletske lige Telekom Slovenije, 15. memorial Ma- tica Šušteršiča in Patrika Cvetana. Na njem so nastopili atleti iz Sloveni- je, Nemčije, BiH, Madžarske, Italije, Avstrije, Venezuele in Hrvaške. Najboljši rezultat je dosegla Ma- ruša Mišmaš Zrimšek (Mass), ki je v neolimpijski disciplini teka na 2000 metrov dosegla drugi najboljši izid vseh časov (5:56,28) in le za slabe tri sekunde in pol (5:52,80) zaosta- la za svetovnim rekordom Nemke Gese Felicitas Krause. Izmed članov Atletskega kluba Ptuj je tokrat nastopila le Veroni- ka Domjan v metu diska. Zmagala je z rezultatom 54,28 metra, dru- ga je bila Avstrijka Toure Djeneba (50,58). Glede na mednarodne le- stvice je bil Veronikin rezultat 16. najboljši na mitingu med dekleti (966 točk), daleč največ je bil vre- den tek Maruše Mišmaš Zrimšek – kar 1234 točk! Atletika  Liga Telekom Slovenije Odlična Mišmaševa, do zmage tudi Domjanova Foto: AZS Veronika Domjan (AK Ptuj) Peta od šestih tekem slovenske lige bo konec tedna v Celju, kjer bo na stadionu Kladivarja potekalo DP. JM Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 12 Drugi njihov vadbeni prostor pa je prav tako zelena oaza, območje pri Knezovem ribniku. V skrivnost akrojoge sta nas popeljali učitelji, trenerki akrojoge (Društvo akrojo- ge Ptuj), Ptujčanki Lea Lah in Daša Veličković, ki razpolagata z veliko znanja. Lea je trenirala tudi pri Evi Brovinski, ki je začetnica akrojoge v Sloveniji. Vadbo redno začenjajo s spoznavnimi igricami in ogreva- njem, nakar preidejo na same ele- mente akrojoge in povezavo med njimi, zaključijo pa jo s prijetno ma- sažo ali raztezanjem. Akrojoga poteka v paru, lahko pa tudi v troje oz. s štirimi, odvisno od elementov, ki potekajo na raz- ličnih delih telesa. „Potrebna so le volja, energija, želja in zavedanje svojega telesa ne glede na izku- šnje v akrojogi. Vsak se nam lahko priključi ne glede na fl eksibilnost, moč. Treba pa je nekaj vložiti, da dobiš rezultat. Med seboj lahko so- delujeta dva, partnerja ali prijatelja oz. dva, ki se spoznata povsem na novo, kar je včasih še bolj zanimi- vo. Večinoma delamo tako, da se pari med seboj zamenjujejo. Tako preizkusimo različne oblike, raz- lične energije ljudi. Že na začetku poskušamo vzpostaviti zaupanje, ki je eden od bistvenih temeljev te vadbe. To ni samoumevno, pri- dobimo ga z delom, z nekim vlaga- njem v partnerski odnos ali odnos v sami akrojogi,“ je povedala Lea. Po koronakrizi so udeleženci akrojoge še toliko bolj želeli špor- tno udejstvovanje. Zato so jo tudi prestavili na odprt prostor. Pri tem ni bilo nobenih ovir, da ne bi mogli vaditi v turniškem parku, le košnja bi morala biti pogostejša, pravijo. Tudi sredinskega dela parka, kjer bi prav tako želeli vaditi. Za večjo prepoznavnost akrojoge v širši javnosti Lea in Daša se zelo trudita, da bi prednosti akrojoge prepoznali v širši javnosti. Zato se ob vadbi tudi veliko ukvarjata z nastopi in uče- njem po Sloveniji. Daša se je Dru- štvu za akrojogo Ptuj pridružila, ko sta jo začeli učiti Lea in Maja. „Zelo sem bila navdušena, ker je bilo to nekaj novega, novo spoznavanje telesa in partnerska vadba, razvi- janje komunikacijskih sposobnosti, povedati človeku, kaj rabiš, kaj ti manjka, kaj je v redu, kaj ni v redu, zaupanje. Za več znanja, za poglab- ljanje v svet akrojoge sem obiskala več tečajev in delavnic, kjerkoli se je pač ponudila priložnost. Z uče- njem akrojoge sem se spoznala lani v Italiji, nadaljevala pa sem ga z Leo na Ptuju,“ pa je svoje spozna- vanje z akrojogo in učenjem akro- joge predstavila Daša. Lea in Daša se še naprej izpolnju- jeta, gradita svoj odnos, da lahko znanje prenašata naprej. Želita si še več nastopov in drugih predsta- vitev v javnosti ter čim več ljudi ozavestiti o pomenu akrojoge, da še več ljudi spozna to super špor- tno disciplino in izgubi strah pred spoznavanjem z njo. Predvsem imajo pomisleke, predsodke glede te vadbe starejši in močnejši, tudi moški, s katerimi pa se v ptujski skupini lahko pohvalijo. torek  21. julija 2020Kultura12 Kljub koronakrizi občinstva ni razočaral, saj je v otvoritvenem vi- kendu, ki je trajal od 16. do 19. juli- ja, prinesel dogajanje v neokrnjeni obliki. Ni bilo lahko, organizacija in izvedba festivala je zahtevala veli- ko prilaganja, različnih scenarijev in nepredvidenih sprememb. A so organizatorji vzdržali, skupaj z občinstvom, četudi so zeleno luč za izvedbo dobili zelo pozno, je po- vedal direktor festivala Art Stays Jernej Forbici. Odprli so 12 razstav, se pogovo- rili z umetniki in kustosi, občinstvo pa je uživalo tudi v performansih in koncertih. Do izraza je prišla ustvarjalnost tudi na delavni- cah. Ptuj je v času festivala gostil umetnike iz cele Evrope (Belgije, Francije, Italije, držav, ki so bile v času korona krize najbolj zaprte), svoja umetniška dela so prispevali umetniki iz ZDA, Azije, Singapurja, ki so ustvarjali na daljavo. Letošnji festival je celo prinesel več razstav. Jernej Forbici se je zahvalil za vso podporo MO Ptuj in županji Nuški Gajšek, Ministrstvu za kulturo, par- tnerjem na Ptuju, ki odpirajo svoja razstavišča, predvsem PMPO, ki jim je zelo pomagal pri sami orga- nizaciji, ter vsem drugim, ki festi- valu stojijo ob strani od njegovega začetka. Posebej pa se je zahvalil umetnikom, ki so bili zelo pogu- mni, da so prišli ne glede na vse težave, ki so jih na tej poti pestile. Prišli so, da je lahko festival tudi v 18. izvedbi povabil na vrhunske dogodke sodobne umetnosti. Zelo pa se je potrudila tudi festivalska ekipa. Razstave 18. festivala Art Stays bodo na ogled vse do 19. sep- tembra. Ptuj  18. festival sodobne umetnosti Art Stays Festival zrelosti in umetnosti, ki ne pozna ovir Svojo polnoletnost je največji festival sodobne vizualne umetnosti v Sloveniji in širše Art Stays praznoval pod aktualnim vodilom No more silence / Brez tišine. Z umetniškimi stvaritvami je v tem letu nadgradil uspešne pretekle sezone, ki so potekale pod naslovi Pri- hodnost, Krhkost in Naravnost. Foto: Črtomir Goznik Z otvoritveno zvočno instalacijo Klopotec Orkestra&Black Table je navdušil Hans Beckers, nagrajenec Art Staysa na Arte Laguna Prize v Benetkah. Pokazal je, da klopotci niso samo za vinograd, da so lahko odlična zvočna instalacija v povezavi s kitaro, tolkali ... Foto: Črtomir Goznik Udeleženci vadbe akrojoge se med starimi zidovi opuščenega dvorca Turnišče dobro počutijo. Foto: Črtomir Goznik Jernej Forbici, direktor festivala Art Stays: „Že v začetku smo se odloči- li, da festivala programsko ne bomo spreminjali, da želimo narediti mednarodni festival, ki nam je dal reference, ki jih imamo danes.“ Ptuj  O akrojogi, ki ni navadna joga Moč, gibljivost, zaupanje, strast ... Za akrojogo, novo športno disciplino, se vse bolj zanimajo tudi Ptujčanke in Ptujčani. Ujeli smo jih med njiho- vim rednim tedenskim terminom na zelenici med starimi zidovi opuščenega dvorca Turnišče, kjer se zelo dobro počutijo. Te lokacije niso izbrali naključno, saj je njihova želja, da dvorec in njegova okolica doživita preporod. Foto: Črtomir Goznik Trening akrojoge Foto: Črtomir Goznik Sanjski stroj (Dream Machine) je Salon umetnosti spremenil v hipnotično okolje utripajočih luči in glasbenih halucinacij ter tako privabil duhove različnih umetnikov, za kar je poskrbel umetnik Robin Meier. Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj je na ogled glavna razstava 18. festivala Art Stays No more silence / Brez tišine. Tišina, dih, glas, zvok in narava so ključni elementi te razstave, ki so jo ustvarili umetniki Robin Meir, Roberto Pugliese, Michele Spandhero, Alberto Tadiele in Hui Ye. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 13 torek  21. julija 2020 13 Polfi nalne 6. sezone projekta Otroci pojejo in se veselijo so podprli: Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, Zerox, Teleing gradnje, Talum, Klima Ptuj, Baustoff Metall, Avtobusni in tovorni promet ATP, Sazas, Kaass avto Ptuj in Cinkarna Celje. Ptuj  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – polfinale 6. sezone Tekma izjemnih pevskih talentov, finalisti so izbrani Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v 6. sezoni se počasi bliža koncu. Družba Radio-Tednik Ptuj ga je zasnovala kot projekt priložnosti za mlade pevske in glas- bene talente, njihovo širšo afirmacijo, identitete s slovensko pesmijo in glasbo ter drugačnega preživljanja prostega časa mladih, s podporo občin in sodelovanjem osnovnih šol. Letošnji je spisal prav posebno zgodbo. Na sredini, v začetku marca, ko je na svoj nastop čakalo še nekaj deset mladih pevcev iz občin in osnovnih šol na Celjskem in širše, Maribora, tudi Dolenjske, ga je prekinila koronakriza. Nazadnje so na predizboru zapeli mladi pevci iz OŠ Rogatec. Foto: Črtomir Goznik Najboljši v mlajši kategoriji v peti sezoni od leve: Zala Kereži in Žiga Florjančič (2), Patrick Šabeder (1) in Nuša Arnuš (3). Foto: Črtomir Goznik Najboljše v starejši kategoriji v peti sezoni od leve; Katarina Herceg (3), Staša Štern (1) in Lana Nemeček (2). Ko je že vse kazalo, da ga ne bo mogoče uspešno zaključiti, so se mladi pevci razveselili povabila, da zapojejo v studiu Radia Ptuj. Za večino je to bilo svojevrstno pre- senečenje, izjemno so bili navdu- šeni, da so lahko zapeli v pravem studiu. Zapeli so skorajda brez tre- me in kot pravi profesionalci. Prvič doslej pa so pevskim talentom, udeležencem polfi nala projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, prisluhnili tudi poslu- šalci Radia Ptuj, ki so njihovo petje lahko nagradili tudi z SMS-sporoči- li. Od 29. junija do 16. julija so vsak dan med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj lahko prisluhnili štirim nastopom, po četrtem pa se je pričelo gla- sovanje, ki je vsak dan trajalo vse do 24. ure. Polfi nalne nastope sta tako v 6. sezoni na nek način oce- njevali dve komisiji, strokovna in “komisija” poslušalcev. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Tim Ri- bič, Majda Oderlap in Klavdija Win- der Pantner, je skupaj v obeh ka- tegorijah na podlagi studijskih po- snetkov ocenila 57 nastopov z več kot 60 mladimi pevci. Nekaj je bilo tudi letos duetov, zelo malo pa kot že v prejšnjih letih fantovskih nastopov. Seštevek njihovih ocen je določil 20 fi nalnih nastopov, 10 iz mlajše kategorije in 10 iz starejše kategorije. Število SMS-glasov pa je odločilo še o šestih fi nalistih, o treh iz mlajše kategorije in treh iz starejše kategorije. Tako bomo 19. septembra na velikem fi nalnem odru na mestni tržnici na Ptuju zaploskali skupaj 26 nastopom. Na zmagovalni oder pa se bodo na koncu iz vsake kategorije povzpeli po trije. Tudi letos čaka zmago- valca v mlajši in starejši kategoriji lastna pesem. To bo že četrta se- zona, v kateri zmagovalce nagra- dimo z lastno pesmijo. Po odločitvi komisije so se v fi - nale iz mlajše kategorije uvrstili: Eva Šnut, Kaja Kokol Zebec, Nuša Arnuš, Vita Stanovnik, Patricija Kri- žan, Lara Tušak, Vito Maučič, Elena Zebec, Ula Batis in Diana Dovečar. SMS sporočila pa so prinesla fi na- le: Zali Novak, Eli Iman Megla in Lani Friščić Krampelj. Finalisti v starejši kategoriji so: Amaja Krašna, Katja Čuš, Emma Sartor, Zala Kereži in Žiga Florjan- čič, Hana Kušar, Gaja Topovšek, Dora Šandor, Julija Maučič, Neža Jerič in Neža Kralj. Na podlagi števila SMS-sporočil pa so v fi na- le napredovale še: Pia Krajnc, Eva Krivec in Taja Pučko. Vseh SMS sporočil je bilo 3.296. Hvala vsem, ki ste glasovali. Tudi 6. sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese- lijo je pokazala, da imajo naši mladi mnogokatere talente, med kateri- mi so med izstopajočimi pevski in glasbeni. Razvoj projekta je pokazal, da je vse več tistih, ki na njegov oder vstopajo že zelo prip- ravljeni, saj svoje pevske glasove izpolnjujejo v glasbenih šolah. Po- hvaliti velja tudi njihove nastope kot celote, od koreografi je naprej. Medtem ko so bili na začetku še bolj sramežljivi, so z leti pridobili na samozavesti, tako da jih gleda- mo in poslušamo z največjim ve- seljem. Mnogi med njimi so z leti dozoreli v zmagovalce, pokazali so, da sta vztrajnost in vaja tista, ki vodita do uspeha. S svojim zgle- dom in prepričljivostjo so največje zagotovilo, da se bo na odru pro- jekta Otroci pojejo slovenske pe- smi in se veselijo razcvetelo še ve- liko pevskih talentov. Tudi takšnih, ki bodo nekoč peli na velikih odrih. Največje veselje za vse nas pa je lepo odpeta slovenska pesem. Člani komisije so povedali: Tim Ribič, mag. umetnosti, operni pevec: »Petje je proces, ki se razvija skozi vse življenje. Glas zori in je zelo občutljiv na vse dejavni- ke, ki nas obdajajo. Z veseljem sem prisluhnil toliko lepim, mladim in bogatim glasovom. Naši mladi pevci so pokazali veliko glasbenega talenta in kljub letom smiselno interpretirali glasbeno delo. Težko je ocenjevati otroške glasove. Vsi zvenijo tako pristno, pomembno pa je, da otroci pokažejo največjo mero svoje volje in pripravljenosti in da se njihovi lepi glasovi zlijejo z glasbo. Vsem mladim talentom želim, da se kljub rezultatom te sezone še naprej trudijo, čim več prepevajo, se glasbeno izobražujejo ter predvsem uživajo v glasbi in nastopanju. Trud in delo sta vselej poplačana in prepričan sem, da se dobri glasovi in talenti prej kot slej odkrijejo.« Maja Oderlap, urednica TV Veseljak, pevka: »V tem času, ko sem čakala na svoj naraščaj, sem dobila še priložnost slišati, kako bo mo- goče slišati mojega sinka Leva čez kakšno desetletje. Res sem bila izjemno presenečena nad kakovostjo pevskega napredka otrok v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V komisiji sem sodelovala že pred časom in vidim, da se otroci iz leta v leto še bolje pripravijo, da se zavedajo umetnosti petja in da se čedalje bolj zave- dajo, da je slovenska pesem lepa. Izbrati najboljše je bilo težko. Še posebej, ker jih je zagotovo veliko več, kot pa samo deset primernih za nastop v fi nalu. Ocenila sem po svojih močeh. Naj otroci, tisti, ki se tokrat niso uvrstili v fi nale, ne bodo razočarani. Tudi sama sem, kljub temu da pojem od rane mladosti, v glasbi dosegla prve uspehe šele v zadnjem desetletju. Nikoli ni prepozno za petje. Otrokom in projektu želim še veliko uspehov.« Klavdija Winder Pantner, pevka, radijska in TV-voditeljica, učitelji- ca, tekstopiska, podjetnica: »Zelo sem ponosna na mladi rod, ki pre- peva slovenske pesmi. Vedno znova poudarjam, kako pomembno je, da ohranjamo slovensko besedo v glasbi. Vsekakor sem ponosna na vse izvajalce in izvajalke, ki so se odločili in se pripravili na sne- manje. Zagotovo je to za vse zanimiv izziv, ki ga bodo kot izkušnjo odnesli v življenje. Ko sem ocenjevala pesmi, sem upoštevala več dejavnikov, ki so vplivali na moj izbor. Vsekakor so pomembni izbira skladbe, barva glasu, intonacija, interpretacija, ritem ... Predvsem pa, da izvajalcu, ki ga poslušamo, verjamemo, ga poslušamo, kaj s pesmijo sporoča. Velik vpliv na vse pa zagotovo ima tudi tisto nekaj, kar nam je dano. Vse skupaj pa mora biti podkrepljeno z delom, ki v prihodnosti prinaša uspeh. Ko boste peli na fi nalnem odru, bodite ponosni nase, naj vaše pesmi govorijo s srcem in ne pozabite, da so slovenske pesmi naš največji ponos. Pa srečno vsem!« Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: “Zgodba projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je tudi v še- sti sezoni izpričala neverjeten talent in voljo otrok za petje pesmi. V letošnjem letu je bil projekt zastavljen na še večjo množičnost kot prejšnja leta, a smo bili zaradi koronakrize prikrajšani za še več vrhunskih nastopov otrok. Izvedeni nastopi kljub temu niso osiro- mašeni, tako z vidika kakovosti kot poslanstva, ki sporoča: otroci po- jejo slovenske pesmi in se veselijo, ne glede iz katerih osnovnih šol in krajev prihajajo, ker so slovenske pesmi lepe, spevne in ker gojijo, se izražajo tudi v obliki spoštovanja maternega jezika. Projekt je v teh letih resnično postal prepoznavna zgodba o pre- pevanju osnovnošolske mladine. Večina se jih strinja, da ga je treba negovati in spodbujati. Dejal sem večina, ker na žalost v teh šestih letih slovenska oblast, kljub našim predstavitvam, ne vidi, da ima projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo elemente javne- ga, slovenskega interesa. Žalostno, a resnično. A mi gremo naprej v sedmo, osmo, deveto in deseto sezono, s pogumom, voljo in vztraj- nostjo ter prepričanjem, da je projekt v dobro slovenskega jezika, kulture bivanja in življenja v skupnosti.” Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  21. julija 202014 Lahkota prihodnosti www.talum.si Foto: Črtomir Goznik Eva Šnut - OŠ Destrnik Foto: Črtomir Goznik Kaja Kokol Zebec - OŠ Markovci Foto: Črtomir Goznik Nuša Arnuš - OŠ Olge Meglič Foto: Črtomir Goznik Vita Stanovnik - OŠ Breg Foto: Črtomir Goznik Patricija Križan - Oš Vojnik Foto: Črtomir Goznik Lara Tušak - OŠ Gorišnica Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  21. julija 2020 15 Puhova ulica 12, 2250 Ptuj tel.: 02 749 22 50 Foto: Črtomir Goznik Vito Maučič - OŠ Cirkulane Foto: Črtomir Goznik Elena Zebec - OŠ Zavrč Foto: Črtomir Goznik Ula Batis - OŠ Ivančna Gorica Foto: Črtomir Goznik Diana Dovečar - OŠ Velika Nedelja Foto: Črtomir Goznik Zala Novak - OŠ Središče ob Dravi Foto: Črtomir Goznik Ela Iman Megla - OŠ Sveti Tomaž Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  21. julija 202016 Energija iz narave za človeka in naravo. Za naslednja desetletja. Foto: Črtomir Goznik Lana Friščić Krampelj - OŠ Juršinci Foto: Črtomir Goznik Amaja Krašna - OŠ Duplek Foto: Črtomir Goznik Katja Čuš - OŠ Mladika Foto: Črtomir Goznik Emma Sartor - OŠ Olge Meglič Foto: Črtomir Goznik Žiga Florjančič (klavir) in Zala Kereži - OŠ Rače Foto: Črtomir Goznik Hana Kušar - OŠ Zreče Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  21. julija 2020 17 Foto: Črtomir Goznik Eva Krivec - Oš Rogatec Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor - OŠ Gorišnica Foto: Črtomir Goznik Julija Maučič - OŠ Cirkulane Foto: Črtomir Goznik Neža Jerič - OŠ Ivančna Gorica Foto: Črtomir Goznik Neža Kralj - OŠ Ormož Foto: Črtomir Goznik Pia Krajnc - OŠ Videm Foto: Črtomir Goznik Gaja Topovšek - OŠ Tabor Foto: Črtomir Goznik Taja Pučko - OŠ Cerkvenjak https://www.radio-ptuj.si/otroci-pojejo-slovenske-pesmi Vse posnetke si l ahko pogledate na Youtube kanalu Radia Ptuj Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  21. julija 2020Na sceni18 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so leta 2018 petič izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem ob- dobju med mladostniki v Sloveniji. Ugotovili so, da mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno uživajo zelenjavo. Povečuje se tudi redno uživanje sadja, predvsem pri mlajših mladostnikih obeh spolov. Vsakodnevno ga uživa 39,8 od- stotka mladih, zelenjavo približno štirje odstotki manj. Tako uživanje sadja kot zelenjave je pogostejše med dekleti, s starostjo pa upada, so sporočili z NIJZ. Močno je upad- lo pitje sladkih pijač, a jih še vedno vsaj enkrat dnevno uživa približno sedmina mladostnikov. Njihovo uživanje bo v prenovljenih pre- hranskih smernicah za vrtce in šole močno omejeno, saj predstavljajo glavni vir zaužitih prostih sladkor- jev, ki so zdravju najbolj škodljiva oblika sladkorja. Opozarjajo pa tudi na sporno oglaševanje ener- gijskih pijač z zgodbami o športnih uspehih na adrenalinskih športnih področjih. Različno pogosto jih uživa skoraj vsak drugi mladostnik. Največ predebelih v starosti 13 do 15 let V skupino čezmerno hranje- nih in debelih se je uvrstilo 18,6 odstotka mladostnikov. Delež je višji med fanti (22,6 odstotka) v primerjavi z dekleti (14, 4 odstot- ka) ter med starejšimi mladostniki (21,7 odstotka 17-letnikov) v pri- merjavi z mlajšimi (15,7 odstotka 11-letnikov), so navedli na NIJZ. »V opazovanem obdobju 2002–2018 ugotavljamo naraščajoč trend čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov skupaj, po spolu in med 13- in 15- letniki, kar kaže na zaskrbljujoč in resen javnozdra- vstveni problem, ki ga v Sloveniji zaznavamo že več desetletij,« so pojasnili. Kljub temu je razveselji- vo nekolikšno umirjanje tega tren- da po letu 2010, zlasti med 11-letni- ki obeh spolov. Diete med 17-letniki niso (več) redkost Po dietah in drugih shujševalnih metodah posega približno petina deklet in nekaj več kot desetina fantov. Najvišji delež mladostni- kov, ki so na dieti, je med 17-letniki. »V letih 2002 do 2018 se zvišuje de- lež 13-letnikov, ki so na dieti. Prav tako zvišanje ugotavljamo pri fan- tih v vseh starostnih skupinah,« je dejala Vida Fajdiga Turk z NIJZ. Skoraj vsak drugi mladostnik med šolskim tednom redno zaj- trkuje. Še vedno pa mladostniki od vseh obrokov najpogosteje opuščajo prav zajtrk, kar lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice. Približno tretjina mladostnikov vsakodnevno obe- duje z družino, a se s starostjo ta delež znižuje. Med 17-letniki ima z družino skupen obrok le še vsak četrti. je Mojčin in Boštjanov brat. Zelo se posveča svoji mladi družinici, rad potuje in smuča. V našem an- samblu najbolj realen, premišljen. Igra kitaro in poje bas. Brez njego- vega lepega basovskega glasu ne bi šlo. Monika je odlična baritonsitka, ki s svojim baritonom vedno očara občinstvo. Po poklicu je frizerka, ima svoj salon. Zelo rada smuča, rada pa tudi kaj dobrega skuha. Napiše tudi kakšno skladbo, njena je tudi skladba Sramežljivec, ki jo z veseljem igramo,“ se predstavljajo člani ansambla Povratniki. Zelo radi preigravajo uspešnice legendarnih ansamblov: Avsenik, Mihelič, Slak, Štirje Kovači, kot tudi glasbo mlajše generacije an- samblov: Modrijani, Mladi Do- lenjci, Gadi ipd. Na njihovem repertoarju se najde za vsakogar nekaj. Nepogrešljiva je tudi za- bavna glasba. Pogosto si tudi iz- menjujejo inštrumente: Monika in Mojca si zamenjata kontrabas, Boštjan poleg harmonike vzame tudi bas kitaro, boben, Damjan včasih zaigra na ukulelo in tro- bento. Monika največkrat napravi vtis na ljudi s svojim baritonom in tudi trobento. Mojca pri zabavni glasbi igra na klaviature, včasih na boben. Franci osvaja s svojo kitaro in žametnim glasom. Svoje glas- bene prijatelje so razveselili s cd Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Temelje delovanja ansambla Povratniki iz občine Ivančna Gorica so že v osnovni šoli pos- tavili trije člani: Boštjan, Mojca in Monika, ki so igrali v svojem otroškem ansamblu Nežni zvo- ki. V letu 2009 so znova začeli vaje in si nadeli ime Povratniki. „V ansamblu se prepletajo so- rodstvene vezi: Damjan je Mojčin mož, oče petih otrok, poklicni računalničar, ki dela na RTV-ju. Ob ozvočevanju se spozna tudi na dramsko igro, ljubiteljsko igra v domačem gledališču, pri KD Krka. Na zabavah vedno poskrbi za za- baven program in se preobrazi v različne like. Mojca je Damjanova žena, skrbna mamica petih otrok, Boštjanova in Francijeva sestra. Po poklicu je učiteljica razrednega po- uka. Poleg tega je tudi organistka in zborovodkinja v domači župniji na Krki. Kljub temu da imata z Da- mjanom veliko družino, z veseljem sodelujeta v ansamblu ter si s tem napolnita srce in dušo. Boštjan, poklicni reševalec, je Mojčin in Francijev brat, po srcu tudi strasten ribič in gasilec. S svojo družinico zelo rad hodi v naravo. V ansam- blu je najbolj natančen in poskrbi za to, da pesmi izvajamo natančno in ubrano. Razvil se je v odličnega harmonikarja, harmoniko je začel igrati že pri šestih letih. Bil je tako majhen, da se ga skoraj ni videlo čez harmoniko, zato je moral imeti pručko. Franci, poklicni električar, ploščo Sramežljivec, na kateri so večinoma skladbe, ki so jih izva- jali na festivalih: Vurberk, Debeli Hrib, Dolenjske Toplice. To so ob Sramežljivcu še skladbe: Še vedno, Vse se vrača, vse se plača, Igre na srečo ipd.; govorijo pa o ljubeznih, o vsakdanjih prigodah. Počasi pa že nastajajo nove skladbe. Predsta- vili so že skladbo Ugasnile so luči, ki jo spremlja tudi hudomušen vi- deo spot. Zelo so veseli, da so bili izbra- ni za Slovensko polko in valček – nova generacija, kjer bodo na- stopili s polko Daj mi povej dek- le. Besedilo in melodijo je ustvaril pevec Damjan, aranžma je skupno delo ansambla. Adut Povratnikov je zagotovo v ubranem štiriglas- nem petju, v iskrenosti izvajanja slovenske narodno-zabavne glas- be, ki jim pomeni zelo veliko. Z glasbo si ob vsakodnevnih ob- veznostih napolnijo svojo dušo, v glasbi uživajo, radi se družijo z ljudmi. Nastopajo na različnih prireditvah, festivalih, porokah, druženjih. Vsak nastop je zgodba zase. Nikoli ne bodo pozabili po- ročne zabave, na kateri je nevesta dobila močno alergijo. Boštjan je kot poklicni reševalec lahko takoj priskočil na pomoč, saj je imel s seboj reševalno torbo, pomagal je nevesti, da se zabava ni končala. Povratniki sicer sledijo tren- dom v narodno-zabavni glasbi, kljub temu pa prisegajo na staro šolo. Verjamejo, da pelje v pravo smer, ki se je bodo držali tudi sami. Za festivale pravijo, da so zelo lepa kulturna prireditev, ki ne bi smela umreti, tudi za to ne, ker z njimi ansambli pridobivajo na kakovosti. V tem času pridno vadijo v gara- ži v Lazih nad Krko ter se priprav- ljajo na nove nastope in snemanja. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Povratniki Štiriglasno petje in iskrenost v glasbi Foto: zasebni arhiv Ansambel Povratniki Slovenija  Raziskava NIJZ: Mladi pogosteje uživajo zelenjavo in sadje Kljub več zelenjave na jedilniku še vedno veliko predebelih otrok Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki jo je izvedel NIJZ, je pokaza- la, da mladi vse pogosteje redno uživajo zelenjavo in sadje. Po letu 2010 se nekoliko umirja trend naraščanja čezmerno hranjenih in debelih, a je ta v skupinah 13-letnih fantov in 15-letnih deklet še vedno neugoden. Ljubljana  Festival slovenskega fi lma Selitev iz Portoroža je samo začasna Festivalsko dogajanje bo najverjetneje skoncentrirano na Kino Komuna in njegovo okolico, nekaj dogodkov bodo pre- stavili na splet. Začelo se bo 6. in končalo 11. oktobra. Organizatorji FSF so bili ves čas odločeni, da bodo festival izvedli tudi letos, v zraku pa je ostajalo vprašanje, kako bodo to naredili. Nato je odjeknila novica o zaprtju portoroških hotelov, s katerimi so sicer sodelovali, pojavilo pa se je tudi vprašanje, koliko druženja, ki so ga bili fi lmarji v Portorožu vajeni, je ob veljavnih ukrepih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa sploh mogoče oziroma varno dovoliti. »Letos je za vse izredno leto, še posebej pa za festivale, in ena od naših prilagoditvenih potez je ta, da festival selimo na lokacijo, ki je za udeležence čim bolj varna, se pravi v Ljubljano,« je pojasnila direk- torica Jelka Stergel. Ob tem je poudarila, da v prihodnje festivalska lokacija ostaja Portorož, letošnja selitev v Ljubljano je zgolj posledica izrednih razmer. Foto: Mediaspeed/M24 Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  21. julija 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: biskvit: 4 jajca, 20 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 dl olja, 1 dl mleka, 20 dag moke, 1/2 pecilnega praška; namaz: marmelada ali džem, 1 kisla smetana; kokosova moka. Vanilijin sladkor, sladkor in cela jajca penasto umešamo. Dodamo olje in mleko ter premešamo. Postopoma dodajamo moko s pecilnim praškom. Biskvit pečemo 20 minut. Ko je pečen, poča- kamo, da se ohladi, nato ga prerežemo. Eno stran biskvita namažemo z marmelado, drugo stran s kislo smetano (ali pa namažemo isto stran s kislo smetano in po njej marmelado; ali obratno). Biskvit sestavimo nazaj. Po vrhu ga na tanko namažemo z marmelado in posujemo s kokosovo moko. Pecivo razrežemo na manjše kose. TOREK SREDA ČETRTEK kostna juha, džu- več z rižem, pečena rebra (ostanki iz zamrzovalnika!), biskvitna omleta s sadjem korenčkovo- bučkina juha, musaka s krompirjem, kumarična solata, skutni zavitek juha, stročji fižol v omaki, hrenovke, puding PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, ribje palčke, krompirjeva solata, rižev narastek juha, tortilja, solata, skutna krema gobova juha, svinjski ražnjiči, pečen krompir, zelenjavna plošča, babičina dobrota vampi v omaki, pražen krompir, sladoled Babičina dobrota Kremna korenčkovo-bučkina juha Koprive Koprive rastejo marsikje. Mnogi jih z jezo zatirajo, drugi pa jih uporabljajo povsod in za vsako težavo. Res so to koristne rastline in bi jih pravzaprav morali imeti na vsakem vrtu. Niso sicer ne vem kako dober insekticid, so pa odlično dušikovo gnojilo. Delujejo tudi krepčilno, pomagajo rastlinam prebroditi stres, imajo veliko kalcija in nekaj kalija, predvsem pa naredijo poškropljene rastline negostoljubne za insekte, čeprav jih zatirajo slabo. Lahko jih namočimo za 24 ur in več, lahko naredimo tudi prevrelko, vedno bodo koristne in uporabne. Recept je enostaven: 1 kg svežih ali 100–200 g posušenih rastlinskih delov koprive, po možnosti nab- ranih pred cvetenjem, namočimo v 10 l vode. Po 24 urah namakanja (samo 1 ura gor ali dol!) tekočino precedimo in dobimo pripravek, s katerim škropimo ali zalivamo rastline, da škodljivcem vzamemo voljo za življenje na listih naših rastlin. Zelo močan insekticid iz navadnega plevela – vratiča Vratič je rumeno cvetoč plevel, ki raste na opuščenih, nekoč obdelanih zemljiščih. S pripravkom iz njega moramo biti zelo previdni, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali! Kot zastirko iz svežih rastlinskih delov ga uporabljamo tudi pro- ti polžem. 300–500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti pa z razredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo čaj. Lahko ga pomešamo s presličinim čajem, mešanici pa doda- mo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen na paradižniku in krompirju, zatira pa tudi koloradskega hrošča. Rabarbara ni samo zelenjadnica ali zelišče Rabarbara je rastlina, ki jo vedno umeščamo vmes med zelišča in zelenjavo. Najdemo jo na mnogih vrtovih, saj nam popestri predvsem presladke kompote. Vendar so za našo prehrano uporabni samo peclji, saj so listi rabarbare celo nevarni za naše zdravje. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo okrog 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot; meni je najprijetnejši, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je sicer presladko, na primer s hruškami. Liste rabarbare pa lahko na svojem vrtu uporabimo tudi kot insekticid. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5–10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po napadenih rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho. Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih potrebujejo rastline. Travniški rman Vedno več težav imamo na vrtu tudi s krompirjevo ali para- dižnikovo plesnijo. Poleg kami- lic in timijana je najuspešnejši v boju proti tej nadlogi rmanov čaj. Rman najdemo na mnogih travnikih, cveti pa v juliju. Cveto- ve redno nabiramo, saj so odlič- ni tudi za zimske čaje, kadar ima- mo težave z želodcem. Uporabi- mo pa ga lahko tudi proti glivič- nim boleznim na rastlinah. Med temi je prav gotov na prvem mestu paradižnikova plesen, pa tudi črnoba vrtnic in črna pega- vost endivije ali radiča v jeseni. Zeleni nasveti Kaj so rastlinski pripravki in kako jih naredimo Pregovor »Za vsako bolezen rož‘ca raste« velja tudi za rastline. Marsikatero bo- lezen, pa tudi škodljivca lahko preženemo sami z naravnimi pripravki iz rastlin. Pripravke delamo tako, da iz različnih rastlinskih delov izlužimo učinkovino, ki nam pomaga v boju s težavami na vrtu. Učinkovine iz rastlin v vodo preidejo na različne načine. Najpogosteje je dovolj, da rastlinske dele samo za določen čas namakamo v vodi. Sestavine: 5 večjih korenčkov, 2 bučki, 2 krompirja, 1/2 čebule, 2 žlici olivnega olja, sol in poper, muškatni orešček po želji, 100 ml sladke smetane za kuhanje, 1 zvrhana žlica kisle smetane, 1–1,5 l vode. Zelenjavo operemo, olupimo in narežemo na srednje velike kocke, le čebulo narežemo na drob- ne koščke. Čebulo prepražimo. Dodamo vso zelenjavo in pražimo približno 15 minut. Vmes soli- mo in popramo. Dolijemo vodo – količina naj bo tolikšna, da za kakšen cm prekrije vso zelenjavo. Kuhamo približno 15–20 minut, da se krompir skuha in korenček zmehča. Odstavimo z ognja in nato vse skupaj dobro zmiksamo s paličnim mešalnikom. Če bo med miksanjem juha pregosta, dodamo še malo vode. Vrnemo na ogenj in dodamo sladko smetano. Kuhamo še 3 minute, nato štedilnik izklopimo. Dodamo žlico kisle smetane, premešamo in postrežemo. Po želji potresemo juho s peteršiljem. Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Še nekaj koristnih rastlin Pripravke proti plesnim na vrtu lahko naredimo še iz listov in ostankov čebulnic: pora, česna, čebule. Zelo uporabni so tudi hrenovi listi, saj edini delujejo tudi na zeleno in sivo plesen, ki je nevarna predvsem za čebulice okrasnih rastlin, pa tudi nekaterih vrtnin. Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 g listov in do- damo 1 l vode. Mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in uporabimo, lahko pa tudi shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru. Razredčena tekočina v razmerju 1:1 do 1:5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji, tudi na jagodah. Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potre- bujemo 300 g rastlinskih delov (listov in cvetov) za 10 l vode. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo. Uporabimo podobno kot čaj, ni pa treba redčiti. Šetrajka je že kot dober sosed koristna stročnicam, njeni listi v čaju pa so tudi eden izmed pripravkov, ki delujejo proti glivicam plesnivkam, med katere sodi tudi krompirjeva plesen. Prav gotovo bi, če bi se dovolj potrudili, našli še veliko rastlin, ki nam na vrtu lahko pomagajo. Je pa res, da moramo rastlinske pripravke uporabljati pogosteje kakor kemijske pripravke, saj delujejo le kot zaščitni plašč. Uporabljamo jih skoraj vedno zvečer, saj mnogi na soncu razpadejo. V času nevarnosti za izbruhe bolezni, kot je ta teden, jih moramo, da bodo učinkoviti, uporabljati v kratkih, celo tri- do petdnevnih razmikih. Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  21. julija 2020Križemkražem20 Masaža telesa ne vpliva samo na izbolj- šanje toka krvi in limfe, ampak posredno tudi ugodno vpliva na mišičevje (prekrva- vljenost lahko poveča celo do osemkra- tno) in živčevje, predvsem na vegetativni živčni sistem. Masaža deluje še na presno- vo, kar se kaže v boljši izrabi hrane, boljši prebavi in izločanju prekomerne vode iz telesa. Poleg vseh pozitivnih učinkov na telo pa masaža zelo dobro vpliva tudi na psihološko stanje človeka, saj pospešuje izločanje hormonov, ki povzročajo ugodje in občutek sreče, in jo celo priporočajo pri depresiji in podobnih čustvenih stanjih. ALTONA - zahodna četrt Hamburga, železniško križišče, ČAVEN - gora nad Ajdovščino s kočo Antona Bavčerja, RADINI - istrska vas zahodno od Brtonigle KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (63.) “Drage dame in gospodje, zaradi slabega vremena se ne moremo zasidrati. Ponavljam. Drage dame in …”, zadoni kapi- tanov glas iz vseh zvočnikov, ki jih ladja premore. Vidim obalo največjega vie- tnamskega mesta Hošiminha, kako mi polzi iz potovalnega načrta. Neurja so v teh krajih nepredvidljiva. Držim se ograje, ko nas močan veter, pomešan z dežjem, premetava, kot da smo ribiška ladjica in ne sto tisoč ton težka ladja. Vsi strmimo v nebo, ko čakamo, da silovit naliv po- neha. Nihče ne ve, kako dolgo bomo ujeti na morju. Plujemo naprej, da bi Hoši- minh in nevihto pustili za sabo, ko čez petindvajset ur – približ- no tisoč kilometrov proti seve- rovzhodu – dosežemo nadome- stno pristanišče Da Nang, ki leži v osrednjem Vietnamu. Že po nekaj minutah na kopnem poza- bim obalo, ki se mi je izmuznila. Znajdem se v zgodovinskem mestu Hoi An, ki velja za eno naj- lepših v državi (uvrščeno je na Unescov seznam svetovne kul- turne dediščine). Staro mestno jedro je ohranilo izjemno dedi- ščino japonskih trgovskih hiš, kitajskih templjev in starodavnih skladišč čaja. Čeprav so riževa polja v zadnjih letih zamenjali pretežno turistom namenjeni lokali, restavracije in trgovine, se je življenje v mestu kljub prišle- kom le malo spremenilo. Tržnica ostaja takšna, kot bi jo ujel iz pre- teklih časov, ohranjeno obrežje ob reki tudi, njegovi prebivalci pa so s svojimi klobučki žive sli- ke preteklosti. Mesto nima ne letališča, ne železniške postaje. Vendar je domačinka na fotogra- fi ji kljub vsemu nekako izvedela, da mora zahtevati vsaj kak dong (vietnamska valuta), če želim, da mi razkaže svoj škrbast nasmeh. Vietnamci so dobri trgovci – pre- den se zavem, kupim še kilo ličija in dve banani. Nabasano vrečko mi tišči v roke, zraven pa momlja bog ve kaj. Pokažem ji banko- vec. Pokima in ga spravi v žep. Foto: M. Toplak Da Nang; Hoi An, Vietnam Sveta Trojica  Dosedanji klasični kino na prostem zamenjal avto kino Drive-in kino ob Trojiškem jezeru Zaljubljenca objeta sedita v avtomobilu, pijeta kokakolo, jesta hot dog, ki jima ga je na kotalkah postregla mladenka v vročih hlačkah, in na velikem platnu v družbi drugih jeklenih konjičkov gledata fi lm. Foto: arhiv občine Na sporedu prve trojiške drive-in kino predstave je bil slovenski fi lm Jebi ga. Zvok preko radia ali mobitela Ogled drive-in kino predstave je predviden samo za osebna vo- zila, tudi vstopnica, ki znaša deset evrov, je izdana po avtomobilu. Predstava na velikem platnu je brez tona, saj obiskovalci skupaj s kino vstopnico prejmejo posebno frekvenčno številko, s pomočjo katere nato zvok spremljajo pre- ko radijskega sprejemnika v vozilu oziroma mobilnega telefona. Odločitev za predvajanje kino- tečnih slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih fi lmov ima dva razloga: po eni strani želijo organi- zatorji domačo fi lmsko produkcijo približati mlajšim generacijam, po drugi pa je strošek kritja avtorskih pravic za tuje fi lme previsok, da bi ga lahko pokrili z vstopnino. »Smo pa poskrbeli za novo platno veli- kosti 12-krat 6 metrov, ki v bistvu ni iz platna, ampak posebne plastike, ki omogoča lepšo sliko. A najbrž je veliko bolj kot sam fi lm zanimivo doživetje ogleda predstave sredi narave, in to kar iz jeklenega ko- njička. Obiskovalcem so seveda na voljo tudi brezalkoholne pijače in obvezne kokice,« še pravi Lipič in vabi v poletni avto kino ob Tro- jiškem jezeru. Vas je poneslo v katerega od ameriških fi lmov iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja? Gotovo, a nekaj podobnega se po novem dogaja tudi ob Trojiškem je- zeru. V Kulturnem društvu Ernest Golob Peter so namreč v sodelo- vanju z občino na zelenici ob ple- zalni steni v čudovitem ambientu Trojiškega jezera, nad katerih se bohoti znamenita cerkev Svete Trojice, junija organizirali prvo avto kino predstavo, minulo soboto pa je bila na vrsti že druga. »Poletni večeri z ogledi fi lmov na prostem v Sveti Trojici niso no- vost, saj smo bili leta 1980 med prvimi, če ne že prvi, ki smo tu pripravljali kino predstave. Nato je stvar zamrla, lani pa smo jo po- novno obudili,« se spominja Dra- go Lipič, predsednik društva. »Z odprtjem prenovljene okolice Tro- jiškega jezera je zaživel tudi letni kino, ki je bil lani še klasičen, letos pa smo se domislili drive-in varian- te, ki je gotovo nekaj posebnega. Enkrat na mesec tako popestrimo poletne večere, na katerih si je mo- goče pod zvezdami ali deževnimi kapljami ogledati slovenski fi lm, in to kar iz avtomobila, kar pomeni, da predstave niso odvisne od vre- mena, glede na trenutno situacijo v zvezi s covidom-19 pa so obisko- valci tudi varni pred morebitno okužbo.« Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 21. do 27. julija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €€  Bik  ☺ €€  Dvojcka  ☺☺ €  Rak  ☺☺ €€€  Lev  ☺ €€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺ €€€  Škorpijon  ☺☺ €  Strelec  ☺☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €  Vodnar  ☺☺☺ €€€  Ribi  ☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio- Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. julija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografi jo z izpol- njenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika čudovite brisače za plažo in bazen (s simpatičnim vzorcem žirafe), ki jo podarja Baby Center. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Ana Pernek, 2285 Zg. Leskovec. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 21. julij 09:00 Ormož, prvo nadstropje gradu, Ormoški grajski kino – počitniške kino predstave za otroke 10:00 Ptuj, Ljudski vrt, Poletne ulične delavnice, vsak dan do petka 21:00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, predstava Pred- stave ne bo Teatra III, PDP Svoboda Ptuj Sreda, 22. julij 08:00 Ptuj, pred TIC-om, jutranje vodenje po mestu, brez nagli- ce – za starejše 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in CID, Poletne ulične delavnice in delav- nica Zaplešimo po indijsko 21:00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, predstava Pred- stave ne bo Teatra III, PDP Svoboda Ptuj Četrtek, 23. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Špajzina ustvarjalnica 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in CID, Poletne ulične delavnice in delav- nica Zaplešimo po indijsko 17:00 Ormož, knjižnica, Maja Botolin Vaupotič, predavanje Čarobnejše kot njihova imena 21:00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, predstava Pred- stave ne bo Teatra III, PDP Svoboda Ptuj Petek, 24. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in CID, Poletne ulične delavnice in delav- nica Zaplešimo po indijsko 21:00 Ptuj, Hotel Mitra, 12. festival Arsana, Blaž Švagan in Blunout-Sound in time trio 22:00 Ptuj, Slovenski trg, 12. festival Arsana, Golden frets Mestni kino Ptuj Sreda, 22. julij: 20:00 Šivi. Četrtek, 23. julij: 20:00 Konje krast. Petek, 24. julij: 17:00 Dolittle; 19:00 Zlati časi; 21:00 Kubanskih pet. Prireditvenik Foto: ČG 7 1 4 8 6 7 3 8 9 3 2 5 1 7 2 9 1 3 2 3 6 1 5 6 7 5 9 torek  21. julija 2020 Za kratek čas 21 ... bomo počakali še do septembra. O tem smo oni dan govorili, ko smo slišali, kaj se je dogajalo na seji naših parlamentarcev, kjer so razpravljali – kdo bi vedel, katerič je to že bilo – o delovnem času trgovin. Globokoumno razpravljali, pa čeprav smo se o tem državljani odločali že davnega leta 2003, ko smo na referendumu odločili (s skoraj 60-odstotno večino tistih, ki so na referendum prišli), da naj bodo trgovine zaprte. Mi smo se tako odločili – zgodilo pa se od takrat ni nič. Trgovci in trgovke so še naprej ob nedeljah stregli razvajene potrošnike, ki med tednom niso našli časa, da bi opravili svoje nakupe. Tiste potrošnike, ki so očitno vzeli zelo dobesedno reklamni slogan enega od nakupovalnih centrov, da je nakupovanje »doživetje«. Madonca – le kaj nekdo doživlja, ko kupi v nedeljo zavitek z dvanajstimi rolami toaletnega papirja? Zadovoljstvo, ker je to nedeljski srat-papir, ne pa čisto navaden ponedeljkov? Oprostite – užitek je takrat, ko po uspešno opravljenem »delu« toaletni papir uporabiš, ne takrat, ko ga kupuješ (razen če ti je sila in ga uporabiš že domov grede za kakim grmom). Ja, pred 17 leti smo Slovenci z referendumom »zaprli« trgovine. Pa nas naša oblast, ki bi morala poskrbeti za to, da bi se naša volja uresničila, ni šljivila niti toliko, kot je za nohtom črnega. Imajo očitno dolg reakcijski čas, da se šele po 17 letih spomnijo, da je bil o trgovinah neki referendum. Pa še na to morajo spomniti tisti politiki, ki – če malce pretiravam – leta 2013 niso kupovali toaletnega papirja, ker so zanje takrat še starši morali kupovati pamperske ... (Se oproščam, če sem koga pretirano pomladil. To je pravzaprav bil kompliment!) Pa če se povprečni državljani spomnimo, kaj smo se dogovorili na tem »trgovinskem« referendumu – a se spomnite, kaj smo se dogovorili na preostalih več kot dvajsetih referendumih? Na primer tistem o volitvah v državni zbor, pa o fi nanciranju TET 3, o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic, o tehničnem zakonu o izbrisanih, o RTV (dvakrat!), o občinah v Sloveniji (kar na dveh), o zavarovalnicah, o pokrajinah, o ratifi kaciji arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško (uspešno smo ga ratifi cirali, ni kaj ...), o malem delu, o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno  ... Spomnimo se morda še tistega o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ker nam je kapnilo v žep), o vstopu Slovenije v Evropsko unijo (ker smo pač tam) ali o vstopu Slovenije v NATO (ker smo žal tudi tam). Za šankom Če smo čakali 17 let ... Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  21. julija 2020Poslovna in druga sporočila22 POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni no iv naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  21. julija 2020 Oglasi in objave 23 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V SPOMIN Danes, 21. julija, mineva sedem let, odkar smo se poslovili od drage mame Ljudmile Goričan (1933–2013) čez tri mesece, 22. oktobra, pa bo minilo šestindvajset let, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče Leopold Goričan (1934–1994) S POBREŽJA 124 Z njunim odhodom je nastala neskončna praznina, a smo jo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za vsa leta, ki smo jih preživeli z njima. Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Žalujoča: hčerka Marija in sin Vitko z družinama VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne ANDREJ KAROLI MOJMIR SEPE ALEN KOBILICA IN MAJA PRAŠNIKAR ZNANI SLOVENCI ZAC EFRON IN NICKI MINAJ KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ VOJNA ZVEZD, PO POTEH PRVEGA SLOVENSKEGA MICHELINOVEGA VODIČA PRILOGA AVENIJA& TRETJI ČETRTEK V MESECUVSAK PORTRET: GAZELA GISELE SE VRAČA POTOVANJE: Z VETROM V LASEH RAZKOŠJE: SANJSKA JAHTA TENIŠKEGA BOGA TINKARA FORTUNA: MOGOČE SEM BILA RES GLAVNI MOTIVATOR JAZ Franc Novak, Ormož, Veliki Brebrovnik 100, roj. 1942 – umrl 11. julija 2020; Janez Hazimali, Markovci 23a, roj. 1951 – umrl 11. julija 2020; Stanko Sagadin, Mihovce 3, roj. 1931- umrl 13. julija 2020; Emil Prapotnik, Sodinci 68, roj. 1943 – umrl 14. julija 2020; Alojz Črešnik, Skorba 1, roj. 1943 – umrl 15. julija 2020; Ivana Tomanič, roj. Žula, Kungota pri Ptuju 68, roj. 1929 – umrla 16. julija 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE POLITIKA Scenarij »globoke države«: padec Janševe vlade, volitve naslednjo pomlad INTERVJU Robert Ilc, glavni tajnik NSI: Ta vlada ima možnosti, da dokonča mandat DOSJE Mož iz ozadja SDSS: Spomini in anekdote Andreja Žorža na Jožeta Pučnika INTERVJU Tino Mamić, izdelovalec rodovnikov: Še tako dober politik ni Bog. Je zmotljiv. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM enoosno 4,1 t Tehnostroj pri- kolico z dvojnimi kolesi, obnovljeno, ter belo vino. Telefon 031 503 142. Vsako sredo ZA ZVEZDE Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja in brata Stanka Sagadina IZ GREGORČIČEVEGA DREVOREDA 3, PTUJ se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino, Javnim službam za opravljen pogreb. Zah- valjujeva se tudi osebju Internega oddelka Ptuj za nego in lajša- nje bolečin. Vsem iskrena hvala. Žalujoča: Olga in brat Franc z družinama PRODAM krave lisaste pasme zaradi opustitve dejavnosti. Vse informacije na telefonski številki: 040 188 311 (Miha). Štajerski TEDNIK torek, 21. 7. 2020  COLOR CMYK stran 24 V lanskem prvem polletju je na cestah na območju Policijske upra- ve (PU) Maribor umrlo šest ljudi, letos skoraj enkrat več (11). Ne- sreča je najbolj kosila po življenjih voznikov enoslednih vozil, to so kolesarji, mopedisti, motoristi. Le- tos so v prometnih nesrečah umrli trije motoristi in trije kolesarji ter en voznik mopeda. »Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udelež- bo voznikov enoslednih motornih vozil in kolesarjev so bili neprilago- jena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran ali smer vožnje. Motoristi, mopedi- sti in kolesarji so velikokrat sami povzročitelji nesreč, v katerih so udeleženi,« so pojasnili na PU Ma- ribor. Kakšna so opozorila policistov Da bi se izognili nesrečam, bo- disi samo z materialno škodo ali lahkimi poškodbami bodisi tistim najhujšim, ko ugašajo življenja, po- licisti svetujejo dosledno upošte- vanje cestnoprometnih predpisov ter previdnost in zbranost med vožnjo. Še posebej apelirajo na motoriste, mopediste in kolesarje, da v prometu poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udele- žencev. Pomembno je upoštevati predpisano hitrost vožnje, saj je ta pogosto vzrok nesreč, tudi tis- tih z najbolj tragičnimi posledica- mi. Treba je upoštevati pravila o prednosti, uporabljati predpisano zaščitno opremo, hitrost vožnje prilagajati razmeram na cestah, priporočljivo je uporabljati svet- lejša oblačila ali jopiče z odsev- nikom. Vozila naj bodo tehnično brezhibna, pri motorjih še posebej pnevmatike, zavore, svetlobna te- lesa in veriga. Pomembno je, da je voznik psihično in fi zično stabilen, to pomeni, da ne vozi pod stre- som, vplivom alkohola, tablet ali droge. Možje v modrem apelirajo na kolesarje, naj se v izogib nesre- či ob srečevanju z drugimi vozili prepričajo o svoji varnosti, in če je treba, ustavijo ter spustijo drugo vozilo mimo. Vozijo naj po poteh, ki so namenjene kolesarjem, izogi- bajo naj se ostrim robovom cest, uporabljajo tehnično brezhibna kolesa, ne izpuščajo krmila iz rok ali med vožnjo dvigujejo nog, ne vozijo drugih na kolesu, pri sku- pinskem kolesarjenju naj peljejo v koloni drug za drugim. Policisti opozarjajo tudi vse druge udeležence v cestnem pro- metu, da so med vožnjo v topli polovici leta nekoliko bolj pozorni na prisotnost motoristov, mopedi- stov in kolesarjev, ki so v tem času pogosteje na cesti kot pa v pozno- jesenskem in zimskem času. Danes bo sprva jasno, sredi dneva in popoldne pa bo nekaj spremenljive oblačnosti. Popol- dne bodo v notranjosti Sloveni- je nastale posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperatu- re bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 26 do 31 °C. V sredo bo spremenljivo oblač- no, zapihal bo veter vzhodnih smeri. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Podravje  Slabša prometnovarnostna statistika Več nesreč z usodnimi posledicami Čeprav je letošnja epidemija koronavirusa za dva meseca in pol upočasnila življenje, s tem pa tudi promet na cestah, se je v letošnji prvi polovici leta varnost na cestah v Podravju v primerjavi z lansko poslabšala. Ceste so vzele več življenj. Rače-Fram  Svetnica krepko okrcala delo policistov Kaznujete voznike, ki so le malo prehitri, ostalih pa ne Svetnica Ema Cebe je na julijski redni seji občinskega sveta na glas povedala, kaj si misli o delu policistov na območju občine Rače-Fram: »Policisti v naseljih ustavljajo ljudi, ki hitrost malo prekoračijo in pri tem praktično nikogar ne ogrožajo. Na drugi strani pa policisti niste prisotni na odsekih, kjer se dogajajo visoke prekoračitve.« Vendar pa, kot kaže, policisti v naseljih le niso tako neizprosni. V letu 2019 so izdali več kot 1.800 plačilnih nalogov za prometne prekrške na območju več občin, ki ga PP Rače pokriva, od tega pa naj bi po navedbah komandirja PP Rače Jožeta Špraha bilo izda- nih zgolj osem plačilnih nalogov zaradi prekoračitve hitrosti do 10 kilometrov na uro. „Naši policisti ne sankcionirajo tako malih prekr- škov, razen če gre za izjemne pri- mere, recimo v bližini šole. Če ste bili med temi osmimi, mi je žal, da se je policist tako odločil, lahko bi vam izrekel tudi opozorilo,“ je še navedel Šprah. Cebetovi pa ni bil všeč niti sam postopek izročitve kazni: »Policist- ka je zapisnik zložila in ga vstavila v vozniško dovoljenje, da se ga ni videlo. Potem čakaš, kdaj bo pis- monoša prinesel kazen, da jo pla- čaš – in ne pride. Pride pa opomin pred izvršbo. Skratka, po mojem mnenju se zapisnik mora kršitelju dati v roko!“ Šprah je potrdil resničnost zgod- be in tudi sam poudaril, da se za- pisnik mora vročiti kršitelju v roke. „Ne vem, zakaj bi vam ga policist- ka zložila v vozniško. O čem takem se lahko katerikoli občan kadarkoli pride pogovorit tudi k meni.« Sicer pa je Šprah predstavil še varnostno sliko občine v minulem letu in med drugim povedal, da so policisti na območju občine zabe- ležili 84 primerov kaznivih dejanj; zlasti veliko je bilo vlomov in tat- vin. »Gre za organizirane skupine, znani so Romi iz Dolenjske. So pa storilci dandanes premeteni, upo- rabljajo rokavice in zaščito za če- vlje,“ je dejal Šprah. Povedal je, da ropov ni bilo in ocenil, da je občina na splošno varna.Foto: KG Jože Šprah Ema Cebe Foto: M24 Ceste na območju PU Maribor so letos terjale 11 življenj. Nesreč je bilo sicer letos manj kot lani Generalno gledano je bilo prometnih nesreč v Podravju v letošnjem prvem polletju za petino manj kot v enakem obdobju lani; letos jih je bilo 1.473, lani 1.873. 34 ljudi se je v nesrečah hudo telesno poškodovalo (lani 53), 410 pa lažje (lani 683). A krvni davek je bil v primerjavi z lanskim letom skoraj enkrat višji. Lani 122 prometnih nesreč, veliko je alkoholiziranih voznikov V preteklem letu so policisti samo na območju občine Rače obravnavali 849 primerov prometnih prekrškov. V prometni nesreči je ugasnilo eno življenje, zgodili sta se tudi dve prometni nesreči s hudimi telesnimi poškodbami. Velika večina prometnih nesreč pa se je končala z lažjimi telesnimi poškodbami ali z gmotno škodo. „V prvi polovici letošnjega leta je stanje podobno. Žal pa je v prometu alkohol še vedno prisoten, kar močno bode v oči. Več kot 15 % povzročiteljev prometnih nesreč je vinjenih. Na policiji to dojemamo kot naš neuspeh, ker si prizadevamo vinjene osebe umakniti iz prometa, preden pride do prometne nesreče.“ Rojstva: Diana Savski, Strug 5, Mako- le – deček Nai; Sara Zemljarič, Mezgovci ob Pesnici 55b, Dornava – deklica Daša; Pia Ogrizek, Ulica Dušana Mra- vljaka 23, Maribor – deklica Julija; Katja Pukšič, Ptujska Gora 68, Ptu- jska Gora – deklica Tinkara; Jasmina Lampret, Hošnica 32a, Laporje – deček Lanej; Mojca Hanželič, Mihovci pri Veliki Nedelji 26, Velika Nedelja – deklica Luna; Leja Grudnik, Apače 84, Lovrenc na Dr. po- lju – deklica Ela; Špela Babšek, Topole 38c, Rogaška Slatina – deček Bine; Špela Rozin, Radehova 7, Lenart v Slovenskih goricah – deklica Neža; Ana Pader, Ul. dr. Jagodiča 7a, Slovenska Bistrica – deklica Ju- lija; Špela Petrovič – deček Leo; Suzana Lipar Gibičar – deklica Evelin; Katja Ivanuša – deklica Alana; Nastja Serdinšek – deček Kevin; Da- mjana Korez – deklica Ariana; Natalija Ploh – deklica Ela. Poroka – Ptuj: Uroš Murko in Nataša Hliš, Zagojiči 21a.