VESTMK *-ETN)K XL CELOVEC, PETEK, 3. MAJ 1985 Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. *********** ******************** ŠTEV. 18 (2224) Bivši kancier Kreisky na kongresu CEDR!: Proti vsaki obliki geto-šoi! OB 30-LETNiCt DRŽAVNE POGODBE [N 40-LETNiC) ZMAGE NAD FAŠiZMOM vabimo na deiovno zborovanje odbornikov in krajevnih funkcionarjev narodnih in kuiturnih organizacij koroških Siovencev. Na prireditvi bomo izčrpno obravnavali trenutni položaj naše narodne skupnosti s posebnim poudarkom na vprašanju skupne dvojezične šole. Gre torej za odločilna vprašanja našega obstoja, zato naj bo naša dolžnost, da se prireditve udeležimo v čim večjem številu. Prireditev bo v ponedeijek 13. maja 1985 ob 19.30 uri v Ceiovcu! Nadaljnje podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Narodni svet Zveza slovenskih organizacij koroških Slovencev na Koroškem Z zmago nad fašizmom se je rodiia svoboda . V času od 15. do 21. aprila je /nel Evropski komite za obrambo beguncev in tujih delavcev (CEDRI e sedežem v Baslu) v francoskem mestu Forcalquieru svoj drugi kon-S^es, katerega se je udeležilo okoli 00 delegatov iz 35 držav. Med ude-e^enci so bili tudi člani evropske-93 Parlamenta in mednarodnih organizacij ter zastopniki raznih sin-.'kalnih, katoliških in drugih združenj ter osvobodilnih gibanj. ^3 kongresu so obravnavali ^Pašanja zaostritve odnosa raznih *^av do beguncev in tujih delavcev ter razpravljali sploh o politiki izvitih držav v odnosih do dežel v nzvoju, katera je eden glavnih Urokov trajne emigracije. Važno mesto v deiu kongresa je žavzemaio tudi vprašanje koroških "vencev, posebej v iuči trenut-nemškonacionainih napadov "a skupno šo!o. Tem vprašanjem so v okviru kongresa nameniti posebno sejo ter skteniti nadatjnje akcije; med drugim se bodo obrniti na evropske in mednarodne ustanove. O trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem je udeležencem kongresa govoril tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, ki je v svojem zgodovinskem orisu manjšinske problematike na Koroškem posebej opozoril na kontinuiteto nemškona-cionatističnih in protimanjšinskih dejavnosti, ki prihajajo do izraza ztasti ob sedanji gonji proti skupni dvojezični šoti. Univ. prof. dr. Peter Gstettner je prikazal položaj s strokovnega pedagoškega vidika ter poudaril, da nasprotniki skupne šote nimajo niti enega strokovnega argumenta, s katerim bi tahko ute-metjiii svojo zahtevo po šotskem apartheidu. O manjšinskem vprašanju v Avstriji pa je spregovoril tudi bivši kancler dr. Bruno Kreisky, ki je sicer referiral o ksenofobiji (sovraštvo do tujcev) kot antisemitizmu našega časa. Kreisky je dejal, da je bila stara Avstrija mešanica številnih narodnosti, kar pa ni preprečilo, da nekateri ne bi mislili, da morajo biti posebno aktivni nacisti. „To doživljajo tudi še danes na Koroškem.' Menit je, da noče detati vtisa, da bi bita Avstrija napram svojim manjšinam vedno pokazaia tisto širokogrudncst, do katere imajo manjšine vso pravico. Odtočno pa je Kreisky odktonit vsako obtiko geto-šot — vseeno, ati za prisetjene ati za avtohtone manjšine. Med dokumenti, ki so jih sprejeli na kongresu, je tudi posebna resolucija o položaju koroških Slovencev; besedilo resolucije objavljamo na 2. strani. Priznanja OF ob stovenskem prazniku Za obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bilo v Sloveniji tudi letos praznično vzdušje, povezano z novimi delovnimi dosežki. Po vsej republiki so imeli svečanosti, kjer so se spominjali zgodovinskega 27. aprila 1941 — rojstnega dne OF, tiste vsenarodne organizacije, ki je združila vse zdrave sile slovenskega naroda v junaški narodnoosvobodilni boj ter po izbojevani zmagi prerasla v današnjo Socialistično zvezo delovnih ljudi Slovenije. Na osrednji svečanosti, ki je bila v republiški skupščini in so se je udeležili vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja iz cele Slovenije ter zastopniki zamejskih Slovencev, so spet podelili zlata Priznanja OF. Med letošnjimi dobitniki tega naj višjega slovenskega odlikovanja je tudi Milan Kupper, ki mu iskreno čestitamo za priznanje, ki ga jie dobil za aktivno delo v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V te/? Jne/? je jpowb:j<:?HO JogoJ-^ot? prej jt/r/Jejet/?n/ /eh, ^o se ;e z z?7MgOT?/t/?n proJ/r^njefM za^ezn/j^Z/? crMMJ /n oJporn/%//? g/Z?gM; v pOM-mezmA J?*ždvcZ? Z?/t?*o Z?/ZŽ4/ poraz nar/shcMe Newe/;e. l)porwnja-Mo se zgoJov/nj^t/? Jnewu v /et% 794.5, ^o se je z zmago naj /aš/zmom roJZ/a STo/?oJa — ^o je po Jo/g//? /e-f/Z? vojnega /Janja spet zav/aJa/ mir; Z;o je h mtajše in neporočene po .strokovni oceni" radi pošiljati kot stužkinje raznim strankinim in vojaškim vetika-šem, so druge zaposlovati predvsem v okotici taborišča, Tudi moja mama je morata detati na ietatišču v Her-zogenaurachu, kamor se je vsak dan vozita z vtakom. Sestra Rezka, sama niti šestnajst tet stara, je tako ime' ta čez dan na skrbi mtajšega brata Hanzija in sestro Lojzko (v kotiko*" nista bita v taboriščnem otroškem vrtcu), poteg tega pa je morata sc ščititi tagerfiihrerjevo pisarno. Skrbett je bito treba tudi za tisto nekaj gospodinjstva, kot je postitjanje, pometanje in urejanje dodetjenega prostora v baraki. Poleg že obstoječih nevščečnosti s