Dopisi. Volilni shod pri sv. Lenartu 6. febr. Na povabilo rSlov. Gospodarja" sešel se je  6. t. m. sbod v sobani g. Leaerer-ja točno o napovedanem času. Čakalo je že lepo število odličnih mož na zbor, ko se je pripeljalo 5 udov volilnega odbora na saneh iz Maribora. Akoravno je no5 popreje snega do kolena navejalo in so vai potje bili zamedeni, tako da so ljudje z najveeo težavo od hiše do hiše gaziti morali, vendar se je med  zborovanjeru blizo 60 kmetov nabralo, tako da je tudi zunauje lice tega shoda bilo prav veselo. Zborovanje se je s tem pričelo, da je g. dr. Srnec nasvetoval g. žiipana Pečovnika, odličnega narodnjaka, za predsednika zboru, in prof. Pajka za zapisnikarja, kar je sbod odobiil. Na to je naznanil g. dr. Srnec v kratkem sklepe ma-  riborskega volilnega shoda, ki je zboroval 29. jau. in povedal, da je oni shod z Mariborskimi rodoljubi vred postavil za kandidata g. dr. Radaja. Potem naznanjenju nastopi kandidat dr. Radaj in razvije svoj progiani, kteri se je v glavnih rečeb tako-le glasil: nPrva moja skrb bode,  da se narodna borba, kolikor mogo5e poravna in to s tem, da se Slovencu podele vse one pravice, ktere mu kot narodti pripadajo: ravnopravnost slovenskega jezika z nemškim. Ne samo v nižib, ampak tudi v viših šolah naj se slovenščini  podeli častno mesto. V nižib šolah mora vsekako  domači, narodni jezik biti podlaga vaemu poduku, nemšcina pa se naj kot učni predmet predava. Cisto krivo je, ako naši nasprotniki pravijo, da mi nemščino čisto zametujeiuo ali zanemarjamo; ne, ampak mi jej dajemo ono mesto, ktero ona zasluži, da ne bo slovenačiua in izdatni poduk inladine zavoljo nje škodo trpel. — Glede krajn i b š o 1 s k i h s v e t o v se zdaj budo godi: ti sveti imajo samo za denar skrbeti, piavic pa nimajo skoro nobenih. Zidanju šolskih poslopij, ki ne-  ktere občine globoko v dolge zakapajo, mora se enkrat meja postaviti, tudi razsirjanju šol, kjer ni denamih močij. Pravilo pri snovauju sol in razredov mora to biti: ravuati se po pravih potrebah in tudi po pripomočkih. Šola je potrebna  sicer in kovistna reč, ali šolska potrata (luksus), preobilost se ima v inejali držati. Pride 5as in ž njim potreba in pripomoček, tedaj se tudi šole naj razširijo. — Katol. Cerkev naj bo samou- pravna v državi; med državno in cerkveno ob-  lastjo naj vlada inir; vera in duhovništvo naj ne-  motjeno uživa svoje pravice. Denarne zadrege, ktere tlačijo naše cesarstvo, imajo svoj izvir pred vsem v nepovoljnib trgovinskib pogodbab, ktere je ,,privandrani" minister Beust svoj čas s tujimi državami sklenol. Tako n. p. tuje železo plačujc veliko iuenj cola, kcdar v Avstrijo gre, kakor pa naše v ttijiii deželab. Vslcd tega je Avstrija, ki ima črezobilo lastncga železa, s tujini vvožeuim želczom preza- ložena, domače železo pa doma rjavi. Tudi na našem vinu, žitu i dr. pridelkib teži prevelik izvožni col, in vsled tega pri nas blago obleži in nima cene. Tudi naše fabrike stojijo, ker tuji fabrikati prepoceni k nam vvažajo svoje blago in tako nimata ne delavec ne kmet zaslužka in tako naš denar gre iz države, k nam pa od drugod nobeden ne prihaja. Poslanca Brandstetter in Seidl sta tudi pomagala pri pohjerjju Beustovih pogodeb, in sta tako tudi nekaj kriva denašnjih slabih časov. — Zraven tega pa so tudi previsoki davki, namreč deželske, okrajne in občinake doklade denašnjih stisk krive. Le naj se pomisli, koliko denarja požrejo okrajni zastopi (bezirksvertretunge), občinski pisarji, potje in vsa nepotrebna pisarija! Tudi premnogo število vseh sort uradnikov žene darke kvišku. K temu še veliki štempeljni, pri kterih človek nikdar prav ne ve, kedaj in koliko jih je dosti, nedoločena postava zavoljo desetka itd. vse to stane veliko veliko denarja. — In kmet, ki večino državnih in deželskih bremen nosi, ki jih tudi največ čuti, je pri vsein tem še v političnem oziru na slabem; on ima tako v dižavnem, kakor v deželnem zborn, pa tudi v okrajnih zastopib primeroma menj poslancev, kakor mu jih sliši, in tako pride na kmeta največ dolžnosti pa najmenj pravic. Moje prizadevahje — tako je končal g. kandidat, bode, da se te neprilike, kolikor mogoče odpravijo, d a s e kmetu bremena zlajšajo in pravice povekšajo. Na koncu govora pa še prosi kandidat, naj mu kmetje stavijo vprašanj in razodenejo svoje želje. — Na to izrazujejo razni kinečki govorniki svoje želje. Glavne teh so bile: da bi se budodelniki, tati, nemirneži, sploh badobni ljudje ostreje kaznovali; dabi seokrajni zastopi, kisopredragiinbrezkoristi, popolnomaodpravili; da bi sedecavšolah menj predmetov, pa tiatih bolj temeljito učila; da bi se županom preveč pisarij nenalagalo, kajti zdaj bi ž up anu trebabilo, dabiimel4roke, 2zaplug 2pazapisarnico; da bise dovoljenje do ženitev omejilo in se zopet občinarn ta pravica dala, ker če občina mora vse prerediti, smela bi tudi dovoljenje v rokah imeti itd.*) Ko so kmetje svoja vprašanja in svoje želje bili povedali in je g. kandidat na vsako posebej odgovoril, povzame prof. Pajk besedo in razloži v daljšem govoru pomen volitev sploh deželskih pa posebej, poudarja, da ste dve vrsti poslancev: kimarcev in samo8tojnib ; da je pri volitvah treba gledati na perje in glas kandidata, ali pripada stranki, ki 8toji na strani Ijudstva, ali pa k onej drži, ki dela samd za svojo cast in svojo strankarsko korist, da 80 volitve siccr situa in ncprijetna reč, *) Res zdrave misli iu parnetne ži'lje; g. Hermau jih že iz davna zagovarja. Ured. pa važna, ker od poslancev odvisi, ali več ali menj davkov in stro.kov plačujemo; da je treba narodnim ljudem skrbno paziti na volitve, ako ne, I bodo nasi nasprotniki z nami gospodarili, in pri- i poroča naposled g. dr. Radaja kot možatega, samostojnega, kmečke potrebe dobro poznavajočega i narodnjaka, kteri ima zvedenosti in izknšenj v polit. življenju tak6, da bode v čast slovenakim ; volilcem. Po tem govori g. dr. Srnec, ter pravi, naj se primeiita piotikandidat Wretzl in naš kan- ! didat! Wretzl je služil Brandstetterju za meše- ! tarja, je vselej delal proti slovcnskej stranki in podpiral tujce in ,,privandravce", doniačim pa tla podkopaval, zdaj pak, ko vidi, da so njegovi pajdaši padli, hoče se na njib mesto usesti. Ali pregovor pravi: ,,Povej mi, s kom se pajdaaiš, injaz ti povem, kdo si". Wretzl je tedaj tudi eden onih ptičkov, ki so vselej bili proti Slovencem; njega, ki je bil Brandstetterju za pomagača ne smemo ! voliti. — Po teb govorih, ktere so zbrani prav pazljivo poslušali in potrjevali, bilo je glaaovanje zavoljo kandidature g. dr. Radaj-a, kterega so vsi navzoči z navdušeujem za svojega kandidata sprejeli. — Tako se^je vrsil v najlepsem redn in prav možki shod v Šent Lenartu. Sloveuski možje 80 pokazali, da so za polit. življenje dozoreli, da poznajo veliki pomen volitev in so tudi obljubili, da bodo za narodnega kandidata na vso moč de-  lali, predsednik kmet g. Pečovnik pa je poka-  zal, da zna dostojno zborom predsedovati. ,,Bog daj dober uspeh volitvi!" S to željo se je razšel  zbor, kterega so tudi odlični gospodje s svojo navzočnostjo počastili: Iz Maribora. (Nekaj zauaše poslance.)  Prav narobe se mora imenovati navada, da se na  tukajšni pripravnici vsi predineti, razun slovenščine, predavajo v nemškem jeziku. Gojenci pripravnice morajo po dovršenju naukov v ogromni vcčini posvetiti se učiteljskeruu stanu med Slovenci. Te- žavno delo jih toraj čaka; kajti v šoli učili so se vse v nemščini, v novem poklicu pak bodo morali  podučevati otroke v slovenačini. Z davki tudi  slovenskega poljedelca ustanovila se je in vzdržuje se pripravnica mariborska, smelo bi se torej veudar tudi zahtevati, naj se učitelji za svoj poklic pripravljajo — kakor pri vseh drugih narodih sveta — v jeziku istega naroda, kteremu so 1 učitelji biti namenjeni. A naši pedagogi se za to glavno načelo malo brigajo. ln da bi se pripravnikom popolnem odvzela priložnost vsaj pravilno se naučiti slovenskega jezika in spoznati ¦bogastvo jegovo, je dragovoljno pripotnoglo ravnateljstvo naae pripravnice s tem, da je izročilo predavanje slovenačine katebetu gospodn Janežiču. Gospod Jancžič in slovenski jezik nista menda bila nikdar dobra prijatelja in temii v dokaz evo le nekoliko sloveuskih stavkov, s katerimi svoje učence dolgočasi: — ,,č e s e naenoosebokaj nabaja — besede, ki nam rodivnik pri sebe tirjajo — na tako vižo — kaj je to za stavek? — iz predlogom ,,na" v toživnik djano — tukajje prigliba — na tihoma jih gor redili — kako pa še kaj za ene nauke ima ta pesem?" — i. t. d. Jednakih stavkov hrauim še na stotine in ako bode slovenščina se zanaprej na c. kr. pripravnici se tako neusmiljeno zlorabila, poslužiti ho5em slov. ob5instvu s posebno zbirko. Najbolje bi pa kazalo, ako bi gospod Janežič predmet, kterega se ui nikdar sam u5il, prepustil sposobnejšemu učitelju, ker prevideti mora, da jegovo predavanje alušalcem nikakor ne more koristiti, pač pa škodovati. Iz Koprivnice. (Odgovor dopisnikuiz PodSetrtka). Brali smo v zadnjem listn ,,S1. Gosp.", da se večjidel le taki ženijo, kateri denarja potrebujejo, da zamorejo svoje dolgove poplačati ali še celo taki, ki še svoje strehe nimajo. Resnica je, da je dosti takšnih, pa vendar se ne more sploh tako re5i. Zato zavraSamo dopisnika na stari pregovor, ki pravi, da naj vsak pred 8vojim pragom pometa. Zlasti, kar zadeva osebo v dopisu omenjeno, smemo re5i, da seje najmanj na profesorja zanašala, ker njej boljših nikdar zmaujkalo ni. Dopisniku se brž 5as moti! Iz Celja. (Hud tepež). Prete5eni mesenc se je več fantov Vojniške okolice zbralo pri kr5marju Oljančeku v Arclinu. Bili so namenjeni iti na neko gostovanje. Fantje se svadijo in zacnejo hud tepež. Kmetska sina Karl Jošt in Blaž Žmet, obadva iz Vojnika, sta kmetskega sina Martina Kotnika od sv. Marjete po glavi hudo stolkla in nevarno ranila. Tudi v desno strau vrataje dobil Kotnik rano, brž5a8 bil je s pištolo, ki je bila samo s smodnikom nabita, obstreljen. Ker se je pri celem tepežu s pištolami mnogo streljalo, se ne more prav izvedeti, kdo da ga je zadel. Ranjenca so morali domu nesti. Sodnijska preiskava se je že pri5ela. Iz Koroškega. (Razne novosti). Ko je pretečeni mesenc vrlo uredovani ,,Karntner-Blatt" prenehal, smo si mislili, da bodo konserv tivni Korošci sedaj tem mo5neje se prepričali, dabrez lastnega glasila ali lista biti ne morejo, zlasti 5e pomislijo, koliko škode jim dela sicer duševnorevni ,,Drfbote", ki izhaja v Gradcu v 2900 iztiaib, kojih neznano veliko na Korosko pribaja neveratva iu prusaštva trosit. In hvala Bogu, nisnio se varali. Konservativni domoljubi snujejo v Celovcu nov list: ,,Kaintner-Volksati_inie", ki bi s 1. marcem za5el izbajati po 2 krat na teden in bi sta 6 fl. na leto. Podvzetniki raSunijo na 600 naročnikov, kar bi na koncu leta pokazalo 866 fl. deficita, kojega bi morali požrtvovalni možje pokriti; vendar boljse bi bilo, da bi 8e zglasilo takoj 1000 naro5nikov. Koroska hranilnica je darovala 55. ss. Uršulinaicam 400 fl. in za uetanovitev nove kmetijske in rudarske šole v Celovcu 55000 fl. To je velikodušen in najkoristnejae poklonjen dar! Železnica od Trbiža do laake meje pri Pontebi se bo že letos začela staviti: dižavni zbor je za letos odločil 700.000 fl. Laška železnica je dodelana se le od Vidma (Udine) do Špitaliča (Ospedoletto); ostali del bo zgotovljen do konec 1. 1867. do katerega časa bo tudi avbtrijski delež postavljen, ki bo Rudolfovo železnico vezal z laško. — Hranilnica v Belaku je objavila račun, kateri kaže, da ima ovi denarni zavod 1,734.982 gold. imetja, katero je vecjidel po 6 % in po 6'/2 °/o izposojeno. — Pri volitvah v Beljakn za državni zbor bil je predsednik Beljaške hranilnice g. Anton Morič skoro enoglasno izvoljen. Dobil je od 315 glasov 304 glase. Od sv. Vrbana pri Ptuju. (Prjporo5evanja vreden vračnik). Kmetica Ceh v Desencih je neznano nevarno zbolela na bolezni, katerej Slovenci pravimo: davica, ker 51oveka davi in ga zadušiti hoče, Nemci pa: hautige Braune. Pet dni reva ne besedice spregovoriti, ne kaplice vode požreti mogla. Vsak trenutek smo mislili, da nam bo umrla; toda sedaj je zopet zdrava, kar se ima za Bogom najpoprej zabvaliti neizmernemu trudu in pa izvrstni vra5itvenski vednosti in spretnosti našega vra5nika g. Krajnca. Očitno Jim tukaj izre5emo svojo zahvalo in Jih gorko priporo5amo vscni, ki potrebujejo spretnega vračnika.