AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 202
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 29, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Mesto pripravlja nove udobnosti za naše vrtove
Te dni se je vršil sestanek med Mr. J. W. Kallayem, velevrt-narjem v Painesvillu in mod Mr. Thomas H. Jones, ki je arhitekt testnih parkov in nadzornik kulturnih vrtov in ki mora gledati, vsi nasadi narejeni po pogodbi, in če ne odgovarjajo pogodbi, da se zamenjajo ali nadomestijo.
Rastlin v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ki se morajo za-toennjati ali nadomestiti z novimi, je več sto. Mestni arhitekt je v imenu naše organizacije zahteval od Mr. Kallaya, da vse do zadnje nadomesti z novimi, na kar je tudi Mr. Kallay pristal. Vse delo se bo izvršilo to jesen kakor hitro bo ugoden čas za saditev. Odbor Vrta je v imenu naroda Mr. Jonesu zelo hvaležen za njegov odločni nastop, kajti končno je Vrt le narodna lastnina.
Nadalje je sporočil Mr. Jones, cla so načrti za novo pot preko i vseh kulturnih vrtov vsi dogotovljeni, in da se bo začelo graditi | novo tako pot od St. Clair Ave. v Poljskem vrtu, nakar pelje pre-1 ko našega v češkega in naprej spodaj pod bregom. Pot bo vodila i i"avno mimo spomenika Simona Gregorčiča. Dandanes mnogo ljudi ne ve, da so vrtovi napeljani v dolnjo stran parka. Ko bo nova cesta zgrajena, bo za ljudi vsčja prilika vše vrtove si ogledati. S tem delom se prične v par tednih.
Prav tako je sporočil Mr. Jones, da bodo v kratkem začeli graditi nov tlak ob zgornji strani vrtov, in sicer od St. Clair do Superior Ave., kar bo jako ugodno za obiskovalce parkov, da ne bodo hodili po travi in jo uničevali. Tako se bo marsikaj izboljšalo v kulturnih vrtovih, dokler slednji ne bodo odgovarjali vsem ttiodernim zahtevam.
Naši ljudje prav radi obiskujejo Vrt. Skoro sleherni Slovenec, ki pride v Cleveland na obisk želi na vsak način si ogledati Jugoslovanski kulturni vrt. Tako ljudje dnevno prhiajajo in se čudijo, kako smo nekaj tako krasnega spravili skupaj. Seveda jim Povemo, da brez vladne pomoči ne bi mogli kaj takega zgraditi. Priporočamo, da ljudje marljivo obiskujejo park in ga vselej s Ponosom pokažejo tudi zunanjim obiskovalcem.
•---o—;---
Japonske potrpežljivosti bo kmalu konec
Tokio, 26. avgusta. Koliko časa bo japonskemu srednjemu stanu še prenati trpljenje, ki ga je povzročila vojna s Kitajsko? Več članov parlamenta se je izjavilo, daje Japonska že obupana in bo moralo priti do krize. Več kot polovica Japonske je danes na beraški palici. V decembru se sestane japonski parlament, in dasi je vsaka kritika proti vladi tudi v parlamentu prepovedana ter morajo poslanci poslušati kct vojaki, pa je gotovo, da se bo čul ljudski glas glede neznosnega položaja. Resnica je, da so se cene vsemu blagu silno podražile, dočim so se dohodki v največ slučajih znižali. Bati se je, da Japonec ne bo mogel več plačevati in tedaj bo tudi vojne s Kitajsko konec, ko bo Japonska absolutno bankrotna.
Nov grob
V soboto je nagloma preminul rojak Louis Gliha, star 58 let. Stanoval je na 15523 Saranac Rd. Doma je bil iz Gorenje vasi, fara Čatež na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. Tu zapušča žalujočega sina in dve hčeri Mary in Ano. Soproga Mary je umrla leta 1936. Zapušča tudi sestro Julijo Tomšič, v domovini pa dva brata in dve sestri. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Dan pogreba naznanimo jutri. Naše globoko sožalje preostalim. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja.
Hitrejša vožnja
Družba cestne železnice je naprosila mestno zbornico, da za-čne s poskusno ekspresno vožnjo
E. 185th St. po Lake Shore kulevardu pa do mesta. Vozili bi busi. Družba bi rada vsaj za 60 dni poskusila, če bi se taka vožnja izplačevala. Družba namerava računati za pet voženj $1, torej bi ena vožnja veljala 20 centov.
Ogenj v ječi
Preteklo soboto je začelo goreti v okrajnih zaporih v Clevelandu. Poklicana je bila požarna hramba, kateri pa niso dovolili v zapore, pač pa so pazniki ogenj sami pogasili. Zažgal je neki Policist iz Youngstowna, ki se nahaja v ječi in čaka obravnave na sodni j i. Zaprt je bil radi divje vožnje z avtomobilom.
Lep dar
Jugoslav University Club, ki °bstoji iz naših profesionelnih Mladih mož in deklet je podaril Jugoslovanskemu kultur nemu vHu lepo svoto $25.00. Iskrena hvala zavednim mladim profe-si°nelcem. — Predsednik.
Zopet davki
Okrajni blagajnik Boyle je te
razposlal davčne račune na
Posestva. Kdaj je zadnji čas, da
8e Plačajo davki še ni naznanjeno.
Smrtna kosa
V soboto okoli poldne je preminula v mestni bolnišnici Nettie Kaplan, rojena Novinc. Stara je bila 27 let. Bila je rojena v Clevelandu, kjer zapušča moža Johna, 6 let staro hčerko Frances, starše Mary in Felix Novinc, štiri sestre, Mary Hokavar, Alice šego, Rose Pakish in Ana Ross-man, štiri brate, Joseph, Louis, Albert in Anton. Stanovala je 19211 Keewanee Ave. Bila je članica podružnice št. 14 S. Ž. Z. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:15 iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Prizadeti družini naše globoko sožalje! Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja!
Mikrofon
Ravnateljstvo Statler hotela je poslalo W. B. Gongwerju račun za $50.00, ker je zginil iz dvorane, kjer je Gongwerjeva stranka zborovala, mikrofon. Gong-wer je pa izjavil, da bo poslal račun Ray Miller ju. Gongwer trdi, da je bil mikrofon še tam, ko je on odšel iz dvorane, in če je zginil pozneje, on ni odgovoren. Slišal je namreč, da so po njegovem odhodu Miller j evi pristaši zasedli dvorano.
Zavržena ponudba
John Lewis, načelnik C. I. O. organizacije v Zedinjenih državah, je dobil od vodstva avtne unije pismo, v katerem se mu naznanja, da so njegove "mirovne" ponudbe glede miru v uniji avtomobilskih delavcev, bile zavržene, in da se unija avtomobilskih delavcev nikakor ne bo pogajala s komunisti.
Uradne številke
Volivni odbor je te dni priobčil uradne številke glede oddanih glasov pri primarnih volitvah. V Cuyahoga county je dobil gov. Davey vsega skupaj 41,975 in Chas. Sawyer pa 104,397. Za zveznega senatorja je dobil Robert J. Bulkley 106,486 glasov, na sprotnik George White pa 10,-487.
15,5000,000 ljudi je odvisnih od WPA
Washington, 28. avgusta. Od WPA administracije je danes odvisnih za življenje nič manj kot 15,500.00 oseb v Zedinjenih državah. Poleg tega dobiva svoje mesečne in letne dohodke na-daljnih 8,000,000 oseb v obliki starostne pokoj nine ali brezposelne zavarovalnine. Nikdar v zgodovini ameriške republike se ni še toliko ljudi naenkrat preživljalo na javne stroške. V gorej omenjenih številkah ni všteto 350,000 mladih fantov, ki se nahajajo v takozvanih gozdnih taboriščih in ki dobivajo mesečno $30.00 in vso oskrbo. Tudi ni omenjenih 917,000 vojaških veteranov, ki na en ali drugi način dobivajo mesečno podporo od vlade. Videti je, da je stric Saft pod Rooseveltom pravi dobrotnik potrebnih ljudi.
Lepi vrtovi
Slovenci so poznani, da imajo lepe vrtove okoli svojih hiš. Razni clevelandski časopisi razpisujejo vsako leto lepe nagrade za krasne vrtove. Skoro sleherno leto so dobili naši ljudje več najboljših nagrad radi lepih vrtov in tako se je zgodilo tudi letos. Odlikovani so bili sledeči: Mr. in Mrs. Frank Modrijan, 18618 Keewanee Ave. Louis Sterle, 5608 Dibble Ave. Mrs. James Bartol, 6316 Carl Ave. Pa tudi naša Tončka Ivnikova je dobila častno priznanje za svoj lepi vrt. Tončka stanuje na 1199 E. 61st St. Nagrado je dobil tudi Bernard Suhadolnik na 3515 E. 80th St. in Engel Ver-ček na 7720 Osage Ave. Nadalje Mr. John Lokar, 695 E. 162nd St., Mr. M. Epovetz, 14828 Lake Shore Boulevard, Mrs. Julia Kepic, 893 E. 137th St. Edward Pa-pesh, Frank Novinc, 23250 Ivan Ave. Slednji je dobil nagrado, ker je imel najlepšo travo pred svojo hišo. Vsem prav iskrene
čestitke!
Preveč pšenice
Ker je letos nenavadno dobra letina za pšenico v Ameriki, jo je začela vlada kupovati in namerava eksportirati 100 milijonov bušlov pšenice. To bo povzročilo, da bo cena pšenici bolj stalna.
Napoveduje boljše čase
Zastopniki General Electric Co. pripovedujejo, da se bo tekom dveh mesecev vrnila prosperite-ta v Zedinjene države. Naročila, ki prihajajo v tovarne omenjene družbe so dnevno večja in obilnejša.
Velika slavnosf v Bar-berfonu, Ohio
V nedeljo 4. septembra se vrši v našem prijaznem Barbertonu velika in redka slavnost, ko bo društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ blagoslovilo že drugo svojo zastavo. To društvo obhaja letos že 31 let obstanka in je najstarejše v tamkajšnji naselbini.
Slavnost se vrši z obširnim programom, katerega ima v izpeljavi neumorni tajnik Mr. Joseph Lekšan, ki je obenem II. gl. podpredsednik KSKJ, na zadnji konvenciji ponovno izvoljen brez opozicije. Mr. Lekšan je duša vsega slovenskega gibanja v Barbertonu, najsi bo na društvenem, družabnem ali športnem polju.
Avtomobili se zbirajo ob eni uri pcpoldne pri dvorani društva Domovina na 14. cesti. Vsak avto bo dobil poseben lep znak za to priliko. Povorka avtomobilov se odpelje najprej po mestu in nato krene pred slovensko cerkev, kjer se vrši ob dveh blago-slovljenje zastave; obrede bo izvršil tamkajšnji g. župnik Me-din.
Po končanih obredih v cerkvi se društveniki slikajo, nakar se odpelje povorka zopet po mestu in nato krene v dvorano dr. Domovina, kjer se vrši ob štirih popoldne slavnostni banket. Tukaj se vrši nadaljni program, ki bo zelo ranimi V- -Več gl. odbornikov KSKJ pride na to slavnost. Po izčrpanem programu in banketu se vrši prosta zabava in ples. Cenjeno občinstvo iz države Ohio je prijazno vabljeno na to slavnost, da tako počastimo slavnost tega našega aktivnega in priljubljenega društva in naše pionirje, ki so vzor-možje in trdni stebri slovenske zavesti v našen sosednem Barbertonu.
Msgr. Ready kritizira ameriško časopisje
Poznani katoliški prelat in učenjak Msgr. Ready iz Wash-ingtona, bivši Clevelandčan, je včeraj ostro kritiziral ameriško časopisje, ker ne poroča resnice glede Španije. Msgr. Ready se je pred kratkim vrnil iz Španije, kjer ni mogel dobiti vizuma, da obišče takozvano "lojalistično" Španijo, toda se je mudil toliko dalj pri nacionalistih. "Ako se španska vojna še nadaljuje," je dejal Msgr. Ready, "tedaj je vzrok termi propaganda, ki prihaja iz časopisja. Ameriško časopisje je obsodilo Franca kot fašista. To je gola izmišljotina. Francovi pristaši nikdar niso bili niti ne bodo fašisti. Vsi pa so nasprotniki komunistov in anarhistov, ki so nameravali uničiti Španijo in jo prodati Moskvi."
Rdečkarji pošiljajo ameriške fante, da se borijo za anarhiste in komuniste v Španiji
Gongwer je zgubil
"Uporniški demokrati" v Clevelandu so se spremenili v prave demokrate. Vsa znamenja kažejo, da je Gongwer propadel in da je Miller pravi vodja in načelnik eksekutivnega odbora stranke. Postavno je bilo pri zadnjih primarnih volitvah izvoljenih 1132 precinktnih načelnikov. Miller ima v rokah zaprisežene izjave najmanj 650 teh precinktnih načelnikov, ki so izjavili, da glasujejo za Ray T. Millerja kot svojega načelnika. Torej ima Gongwer v najboljšem slučaju samo 480 precinktnih načelnikov za seboj, ako jih ima. Postava pravi, da kdor dobi večino, ta je načelnik stranke in pred postavo odgovoren za stranko. Gongwer naj gre torej po 25. letih kar lepo v pokoj, da nastane mir in napredek v stranki. --o--
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj med 6. in 7. uro zvečer v prostorih stare šole sv. Vida in bo pobirala društveni asesment ter vršila druge društvene zadeve.
Zadušnica
V torek 30. avgusta se bo brala ob 6:30 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojno Jennie Klaus ob priliki četrte obletnice smrti. Vsi so prijazno vabljeni.
Trije ubiti
Trije Clevelandčani so bili v soboto ubiti v avtomobilski nesreči, ko so se vozili med Detroi-tom in Monroe, Mich.
Washington, 27. avgusta. Izredni odsek kongresa, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti v Zed. državah, je dobil v roke pravilne dokaze, da so ameriški kemunisti pošiljali ameriške mlade fante, da se borijo v Španiji za komuniste in anarhiste.
Dokazi, ki so prišli tozadevno na dan pričajo, da je komunizem postala nevarna zadeva v Ameriki. Resnica je, da se je komunizem v Zedinjenih državah mnogo bolj utrdil, kot se je domnevalo.
Priča za pričo prihaja pred kongresni odbor in pripoveduje, kako so se komunisti "zavrtali" v skupine delavcev, umetnikov in profesionelnih ljudi. Kongres-
j ni odbor je dognal, da imajo lo-| jalisti v Španiji danes do 1,700 | mladih ameriških fantov, ki so i bili z zvijačo izvabljeni v Špani-I jo od komunistov in da posto-j pajo z njimi kot pravimi jetniki, ; ker bi se radi vrnili domov.
Dognalo se je, da spada osem ! visokih vladnih uradnikov h ko-j munistični stranki, dasi uradniki niso vedeli, da so pristopili k komunistom. American League for Peace and Democracy je le navadna komunistična krinka.
Kongres bo najdel sredstva, da potegne ameriške mlade fante iz Španije in da se jih vrne domov. Tozadevno dobiva obupne pvo-šnje od zapeljanih mladih ljudi, ki bi se radi vrnili.
Japonci so požgali 800 kitajskih vasi
Juanču, Sansi provinca, 28. avgusta. Vojni poročevalci brzo-javljajo, da so Japonci zadnje; čase požgali 800 kitajskih vasi in 40 večjih mest. Japonci nikjer ne prizanašajo pač pa ubijajo in požigajo, kamorkoli dospejo. Japonci trdijo, da to delajo, ker Kitajci vodijo takozvane guerilla vojne, to je, napadajo v malih skupinah iz zaledja in morijo japonske vojake. Z,emlja ne rodi več, ker je nihče ne more obdelovati. Nad 30,000,000 ljudi je brez strehe. Kamorkoli dospejo japonski vojaki najprej oplenijo mesto, potem pa podnetijo ogenj. Poleg tega so Japonci zadnje dneve začeli z večjo ofenzivo, ker na vsak način želijo, da je vojne čimprej konec. Vojaški eksperti so mnenja, da se glavno kitajsko mesto ne bo moglo dolgo več držati.
-o--
Smrtna kosa
V nedeljo zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminul dobro poznani Frank Gričar, star 50 let, stanujoč na 720 E. 157th St. Tu zapušča žalujočo soprogo rojeno Mikuž, doma iz Rakitne pri Borovnici, enega brata Feliksa v Forest City, Pa., kjer je ranjki dvanajst let stanoval, in več sorodnikov. Pokojni je bil doma iz vasi Javorje, fara sv. Križ pri Litiji, kjer zapušča brata Ivana in štiri sestre, Ano, Marijo, Ka-rolino in Frances ter druge sorodnike. V Clevelandu je bival 10 let. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Preostali družini in sorodnikom naše iskreno sožalje!
Avtna unija
Homer Martin, predsednik avtomobilske unije nikakor ne veruje, da bi načrt John Lewisa naredil mir v uniji avtomobilskih delavcev. Vseeno, je izjavil Martin, bom predložil Lewisove načrte eksekutivnemu odboru za razmotrivanje.
župan se zagovarja
Znani mesečnik "Forum" je v svoji zadnji številki prinesel članek, v katerem se slika mesto Cleveland kot na robu socialnega in gospodarskega propada, župan Burton je takoj odgovoril članku in podal resnična dejstva Clevelanda.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po naših številnih naselbinah
Vsi delegatje pravkar minule konvencije K. S. K. Jednote se enoglasno izjavljajo, kako gostoljubno so bil; sprejeti v Evelethu od domačih rojakov. Počutili so se enako kot doma. Gostoljubnost naših rojakov Minnesoti je znana po celi Ameriki in delegatje se bodo še dolgo spominjali na njo.
Milwaukee. — Rosemarie Ko-pušar, stara šest let, je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. — V istem mestu so se zadnje dni poročili: Frank Fužir in Angela Gross, F-ank Banko in Jane Murn, Jos. Žagar in Terezija Schuster, Louis Goetz in Paula Puzer, Kari šuštar in Castella Dietrich ter Raymond Carolson in Katarina Gregorič.
V	Sheboyganu sta zadnji teden slavila srebrno poroko John Šebanc in njegova soproga.
Srčna kap je zadela rojakinjo Mary Miklavčič v Chicagu. Smrt jo-je dohitela, ko se je s svojim možem sprehajala po ulici. Ranj-ka je bila rojena v Regerči vasi pri Novem mestu in zapušča poleg moža pet sinov in pet hčera.
V	St. Marys, Pa., je pred nekaj dnevi umrl Hrvat Frank Zo-retič. V gostilni je za stavo spil 15 čašic žganja. Drugi dan so ga našli mrtvega v postelji. Bil je star 40 let in samec.
V	Sheboyganu je pred nekaj dnevi umrl star naseljenec rojak Joseph Vršaj. V mestu je bival 35 let. Poleg soproge zapušča štiri hčere in enega brata.
Mr. Anton Žagar in njegova soproga, oba iz North Chicaga, 111., sta se ponesrečila na avtomobilski vožnji po Jugoslaviji, kjer se nahajata že od maja meseca na obisku. Žagar ima notranje poškodbe, dočim si je žena zlomila nogo.
Znanemu krojaču Mr. Jermanu v Geneva, Ohio, je neki Ame-rikanec letos spomladi ponudil pol akra zemlje, katero naj bi obdelal. Mr. Jerman je sicer poznan kot dober krojač, toda za farmarja se dosedaj še ni izdal. Toda uspelo mu je. Te dni je Mr. Jerman pospravil pridelka na zemlji, katero je dobil "posojeno." Pridelal je dvajset bušlov koruze, 25 bušlov krompirja, tri bušle pese, sedem bušlov fižola, potem pa še korenje, solato, pe-teršilj in enake stvari, tako da bo po zimi lahko šival in izdeloval dobre obleke, dočim bo glede živeža popolnoma založen.
Strabane, Pa.. — John S. Sed-mak, star 25 let in rojen v Ameriki, je bil pred nekaj dnevi ubit v Poughkeepsie, N. Y., kjer je bil zaposlen. Povozil ga je vlak in je bil na mestu mrtev. Njegov oče je doma iz Koritnic pri Kne-žaku na Notranjskem. Ponesrečeni zapušča tudi sorodnike v Clevelandu.
Pred nekaj dnevi je v Detroi-tu umrla Terezija Gazvoda, ki je svoječasno 51 let živela v Detroi-tu. V Detroit je šla, da si poišče zdravnika špecialista, a jo je smrt prehitela. Stara je bila 71 let in rojena v okolici Novega mesta. Ranjka Mrs. Gazvoda zapušča pet sinov.
———o-
Mirovni sodnik
Clevelandski a v t o m o b i lski klub se je ostro pritožil proti mirovnemu sodniku Martinu Lut-zu, ki ima svoj sedež v Bruns-wicku, Medina county, kakih 20 milj južno od Clevelanda. Avto klub je obdolžil sodnika, da nastavlja pasti elevelandskim av-tomboilistom in da naklada visoke kazni, ki nikakor ne odgovarjajo postavi. Clevelandski avtomobilski klub je naperil proti mirovnemu sodniku Lutzu več tožb na Common Pleas sodni j i in se bo moral mirovni sodnik zagovarjal radi izkoriščanja in ti-ranstva napram avtomobilistom. Najmanjša kazen, ki jo naloži sodnik Lutz je $12.20. Od tega obdrži za svoj žep $6.20, štiri dolarje dobi njegov konštabler, drugo gre pa v okrajno blagajno. Stotine pritožb proti mirovnemu sodniku je dobil avtomobilski klub, ki je sedaj šel na delo, da pristriže peruti mirovnemu sodniku.
Thomas in Roosevelt
Norman Thomas, znani socialistični vodja, je imel te dni v New Yorku govor, tekom katerega je napadal administracijo predsednika Roosevelta. Bog ve, kako bi se nam godilo, če bi nas zadela nesreča in bi bil Thomas predsednik.
Obisk iz New Yorka
V soboto nas je posetil slovenski glasbenik iz New Yorka Mr. Milan Trošt, katerega nismo videli že 20 let. Bili smo prav prijetno iznenadeni. Mr. Trošt ostane v Clevelandu nekako do torka ali srede. Prav dobrodošel. Kljub Ljubljana
Seja Kluba Ljubljana se vrši v torek 30. avgusta v navadnih prostorih. — Tajnik.
DOMOVINA

11
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.60. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
n......................... -
I BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 202, Mon., Aug. 29, 1938
Ameriška vlada in komunisti
Predno se je razšel zadnji kongres je dovolil $50,000, da se vpelje preiskava proti onim organizacijam in posameznim osebam, ki so obdolžene proti-ameriških aktivnosti. Kakor hitro je preiskovalni odsek kongresa začel s svojim delom, se je dognalo, da v Ameriki ni nobenih proti-ameri-ških aktivnosti, razven onih, katere vršijo tujezemski in deloma domači komunisti.
Prvotno se je domnevalo, da ima Hitler svojo propagando v Ameriki, toda nobena preiskava tozadevno ni mogla kaj enakega dognati. Toda ko so začeli kongresmani preiskovati komunistično gibanje, so kmalu prišli na sled raznim akcijam komunistov v Ameriki, ki nikakor niso v skladu z ameriškimi postavami in ustavo. In vsa dežela je postala pozorna, ko je priča za pričo izpovedovala pred kongresnim odsekom o propagandi komunistov v Zedinjenih državah.
Tekom preteklega tedna je prišlo potom izjav raznih prič na dan, da komunistični agenti niso samo v delavskih vrstah, med delavskimi voditelji v Ameriki, pač pa posegajo vohuni Stalina celo v višje državne kroge, da celo predsednika Roosevelta so hoteli zaplesti v to propagando, kar pa je bilo seveda izmišljeno. Da, celo v aristokratskih vrstah stare garde, republikanske stranke, so iztaknili komunistične agente. Očitalo se je, da je diktator Stalin poslal dovolj denarja v Ameriko, da podkupi gotove protestantovske pastorje in javne uradnike na odgovornih mestih.
Spominjamo se še, kako so komunisti vabili katoličane v svoje vrste, češ, da katoliško delo je enako vredno komunističnemu. Dočim se komunisti v Zedinjenih državah približujejo cerkvi in se delajo nekako pobožne, pa doma y Rusiji propagirajo ateizem in preklinjajo Boga. In s takimi naj bi se pogajali katoličani!
Tekom zasliševanja pred kongresnim odsekom je prišlo do mnogih smešnih prizorov. Mnoge so vprašali, kaj razume pod izrazom "komunist," pa ni mogel odgovoriti. V večini so odgovarjali, da je komunist človek, ki nasprotuje vsemu, za kar se poteguje Amerika in o čemur propagira ameriška ustava, ln ti so imeli še najbolj prav. Kajti končni cilj komunizma je, da S3 poruši ameriško delavstvo, ameriške industrije, ameriški demokratični način vlade in se vpelje diktatura enega samega človeka kot jo imajo danes v Rusiji v osebi diktatorja Stalina.
Značilno je tudi, da so najbolj udrihali po komunistih zastopniki največje ameiiške delavske organizacije, uradniki American Federation of Labor. Ti so pripovedovali, da so že dolgo časa zasledovali delovanje komunistov v Ameriki in da so dobro poučeni o njih namenih in končnih ciljih. Vsi so trdili, da so komunisti pripravljeni uničiti vlado ameriške republike.	•	>
Malo manj verjetna je trditev zastopnikov American Federation of Labor, da so vsi voditelji pri C. I. O. organizaciji —komunisti. Pri C. I. O. je mnogo inteligentnih delavskih voditeljev, ki so silno nasprotni komunizmu, in dejstvo, da so neprestano rtapadani od strani voditeljev American Federation of Labor položaja nikakor ne bo izboljšalo. Dobro pa bi bilo, če bi se vodja C. I. O. organizacije, John Lewis, enkrat tozadevno pošteno in točno izjavil v ameriški javnosti.	m
Končno je pa resnica, da vlada Zedinjenih držav nič kaj prijazno ne gleda na poslovanje komunistov v Ameriki. Vlada je sicer mnenja, da je Amerika svobodna dežela in dela lahko vsakdo kar hoče, toda nekje mora biti meja. Ljudje, ki zahtevajo, da se poruši sedanji sistem ameriške vlade, ne bodo mogli dolgo svobodno se gibati v javnosti. Prej ali slej jim bodo za petami tajni agenti, ki bodo sitne vohune in pro-pagandiste aretirali in jih kot tujezemce poslali odkoder so prišli, ali pa, če so ameriški državljani, zaprli v ječe.
Značilna je izjava kongresmana Diesa, ki načeljuje odseku za preiskavo proti-ameriških aktivnosti. Rekel je: Naš odbor ni tu in ni bil imenovan, da bi koga preganjal, toda Amerikanci pa smo v toliko, da ne bomo dopustili, da nam lujezemski agitatorji razbijajo glave. Amerika zna sama povzročiti spremembo svoje vlade, ne potom pušk in bomb, pač pa potom glasovnicah času volitev."
Kaj pravile!
Da Ray T. Miller dokaže, da je pravilno izvoljen načelnikom demokratov v Cuyahoga okraju, je predložil 640 izjav od precinkt-nih načelnikov, ki so se podpisali zanj. Te izjave so šteli in pregledali časnikarji od ameriških listov. Torej, kaj bi vi rekli, ali
hočejo imeti precinktni načelniki Millerja ali Gongwerja?
» * •
Gongwer vidi, da ima absolutno in pravilno večino proti sebi in se vseeno noče umakniti s prestola. Torej tukaj je jasno, da njemu ni za harmonijo v demokratski stranki, ampak gleda samo na to, da je on in Mrs. Pyke na prestolu. Vsak dan se bolj jasno vidi, kako prav smo imeli, kot smo že pred dvema letoma začeli boj proti Gongwer ju.
Razne zanimivosti iz Hubbard Rd., Madison, 0.
Ko sem oni dan brskal po vrtnicah ,so čebele tako prijazno brenčale okrog mene ter se mi zahvaljevale, da sem jim nasadil toliko cvetlic, kjer sedaj nabirajo med in še posebno, ker ga jim ni treba daleč nositi. Oni dan sem vprašal soseda, koliko medu misli, da bo letos dobil. Odgovoril mi je, da prav toliko, kolikor mu ga bodo čebele nanesle. Pojasnil sem mu, naj prešteje čebele in potem mu bom jaz povedal oziroma izračunal, ki sem štacnar v pokoju, koliko ga bo dobil. Pa moj sosed ni neumen človek in mi je zabrusil, naj jaz preštejem svoje kokoši, nakar mi bo pa on povedal, koliko ja-jec bom dobil na leto. Pa sva bila bot.
In tako sem se sprehajal med vrtnicami, med tako lepimi cvetlicami, ki so zdaj v cvetju tiste, ki so rdeče ko puran. So pa že tako lepe, da se jih človek ne more nagledati. Ko tako premišljujem o lepoti teh vrtnic, zaslišim neko nebeško petje. Sprva sem bil trdno prepričan, da angeljci nad menoj pojo, tako lepo milo se je petje glasilo. Se reče, saj an-geljcev še nisem slišal osebno, ampak prav zdi se mi, da strašno lepo pojo. Potem se mi je zdelo, da sem nekje na Havajskem pod kako palmo, kjer domačinke prepevajo prelestne melodije. Samo citer je še manjkalo.
Pa se splazim izmed vrtnic, poslušam še nekaj časa, povoham po zraku, odkje piše veter, po spoznam, da gre od soseda in zdaj šele spoznam po glasu, da sosed prepeVa ' tisto milo in ganljivo pesem: Jaz pa Angela, sediva pod mare-la. . . Pa je sosed res sedel pod marelo in pel. Lahko mu je prepevati, ko mu hruške že drugič cveto. Pravi, da bodo za božič že zrele. No, saj zdaj itak nimajo posebne cene. Za božič bo pa cena visoka, ker mi drugi tistikrat hrušk ne bomo imeli. Pujski se mu dobro redijo, sadje mu visi vse okrog glave, ko se sprehaja po vrtu. Njive so mu polne zelenjave, krompirja ima pa toliko, da ne ve kam ž njim. Kamor pogleda, niklji visijo. Potem ni čudno, če veselo prepeva pod tisto široko marelo, ki jo ima postavljeno na vrtu, in je tako velika, da gred pod njo najmanj 24 ljudi.
Seve, pa to ne pride na ta svet samo od sebe. On je prva leta vsadil sadno drevje okrog hiše, jaz pa javore. Tako ima zdaj on sadje in senco, jaz pa samo senco. Pa kaj mi koristi senca, če pa ni časa sedeti pod njo. Na tem svetu je že tako, da mora vsak rabiti svoj razum, če hoče, da mu bo prav. Tako ga je rabil moj sosed, danes se mi pa smeje.
Tiste šolnčke, ki v vršičku cveto, je prišlo več ljudi gledat. Tudi Mr. in Mrs. Anton Strniša iz Coit Rd. in njiju prijazna družina jih je prišla pogledat. Kdo ne pozna Strniše-tove, ki so tako prijazni ljudje, pa pridni. Jaz imam tako navado, da za nedeljo nastavim po vrtu tiste stroje, ki so za travo kosit. In če pridejo ob" iskovalci, pa se takoj vidi, kdo je priden in da mu gre delo od rok. Pa je Strnišetov starejši sin takoj prijel za en stroj in naglo zgotovil delo. Se reče, plačam nič, ampak se samo lepo poklonim, v znamenje, da sem zadovoljen za dobroto.
Mr. Strniša se je pa tudi pridno vrtel po vrtu in vse ogledal. Je rekel, da bi šel tu-
di on na deželo, če bi mu ne bilo treba delati. Delo se mu pa poda. Ko sva bila s ženo sama, ko so šli naši v N. Y., pa je bilo malo preveč dela za mene. Imamo dve kravci, pa je treba vsako za gobček prijet, ko ju peljemo na pašo in nazaj ravno tako. Ko je bil Strnišetov Tone pri nas, pa sem ga kar povabil z menoj, da bo eno za gobček prijel. Ker je bil takoj pripravljen, sodim, da so pridni ljudje.
Šel je pogledat tudi koruzo, ki je dvakrat tako visoka kot on. Nič drugega ni" rekel, kot "oh, boy! Pa ne vem, kaj s tem mislil, če je slaba ali lepa.
Potem je pa Mrs. Strniša vprašala, kje so tisti čeveljčki ali šolenčki, ki sem od njih pisal. Peljem jo tje. Prav ob kraju vrtnic pa rastejo rumene hruške, ki vise prav na rože. In greva, jaz naprej, ona pa za menoj. Pa lepo razkazujem cvetlice in pripovedujem njih zgodovino misleč, da ona stoji za menoj in me posluša. Ko končam zgodovino in se ozrem nazaj, da vidim, kak vtis so napravile nanjo moje besede, pa je ni bilo nikjer. Videl sem da je poskuševala zgodovino slastnih hrušk. Potem, ko se je odločila za cvetlice, sem moral pa še enkrat vse od kraja pripovedovati. Jo j, kar začudila se je in trdila, da tako lepih rož še ni videla.
Z Strnišetovimi se že dolgo nismo videli in zdi se mi, da Tone zgleda v glavo nekam bolj mlad. Života je pa jako lepega in okroglega in pas je imel, kot sem videl, prav pri prvi luknji zapet. Lepo smo se raz-kramljali in končno so se poslovili in odšli nazaj v Cleveland.
V teh krajih je vse polno novic in se ne more vseh popisati, pa če bi kar naprej pisal. Oni dan sem obesil pred hišo napis, da imam kokoške naprodaj. Prišla je tista gospoda od jezera, da jih kupi. Vprašali so za ceno in menda je bila že prava, ker drugi dan so se pripeljali z dvema avtomobiloma, kakih 12 oseb in so jih pobrali. Veste, pravim, tista gospoda tudi gleda za vsak cent. Ce plača z dolarjem in je račun 99 centov, pa ne gre prej od hiše, da ga dobi. In kadar tehtam ka-kokoši, tako vse zijajo na va-go, da bi še skoro jaz ne mogel blizu. Pa skopi so, da nikar tega. To se vidi iz tega, ker še celih oblek ne marajo kupiti. Tudi oni dan, ko so prišli po kokoši, so bili oblečeni samo napol. Ko sem kokoši tehtal, pa nisem bil gotov, če sem prav računal, ker sem bolj gledal po ljudeh kot na vago. Ko me je potem žena vprašala koliko kokoši sem prodal, ker ona drži zapisnik, sem ji povedal za eno manj, da bi se tako poravnalo, kar sem se uštel. Človek mora imeti tudi na farmah glavo na pravem koncu, da gre vse lepo naprej.
Prav tako je, kadar peljem jajca v Cleveland. Ce se katero ubije, moram prinesti pa lupino nazaj pokazat, da se iz-kažem, da se je jajce res ubilo. Veste, taki ljudje, ki vodijo knjige, so jako natančni.
Oni večer, ko se je vršil bazar pri naši cerkvi, je bila vsa vas pokonci. Nekaj časa smo bili tam eni, potem pa zopet drugi. Ljudi je bilo, da se je vse trlo, da so dobitki kar od njih leteli. Sosedje tukaj okrog imamo navado, da damo vsak po nekaj zelenjave, ali pa kokoš, da gre potem za dobitek.
Dr. J. Maly, ki ima svojo re-
zidenco ob jezeru, je vrtel tisto kolo, in sicer največje kolo, kjer so bili največji dobitki. Pomagal mu je pa njegov sinček, ki se je kaj spretno vrtel okrog tistega kolesa ter je bil kar vesel, kadar je mogel dati kak dobitek. Miss Grlica je dobila lepo skrinjo, moja žena pa električno uro in sicer tako, da ni prav nič izbirčna, če se jo na mizo dene ali pa na steno, ona gre kar svojo pot naprej.
Eddie Struna je dobil kov-čeg tam. Rekel pa je, naj mu dajo kovčeg naprej, ker nima časa čakati. Gre namreč v N. Y. in bi šel rad spat. Res so mu dali kovčeg naprej in ko so zavrteli kolo, se je ustavilo prav. na njegovi številki. No, Eddie je kovčeg že v roki držal in ko je bil gotov, da je res njegov, je vesel tekel domov in ga še tisti večer napolnil s potrebnimi stvarmi, drugo jutro ob petih so se pa že peljali proti New Yorku.
Ker so tako lepi dnevi, se človek zjutraj kar skoplje v jutranjih sončnih žarkih. V ( takem trenutku je moje opravilo, da grem pogledat moje neizmerno lepe cvetlice, ki se kar bleste, ko se vržejo sončni žarki po njih. Silno sem jih vesel. Vmes pa poslušam kokoške, ki pridno prepevajo: po dva, kar po dva bom znesla. Jaz se pa modro sprehajam med njimi in sem jih vesel, ko so tako lepe bele, da me je že marsikdo vprašal, če jih vsak dan skopljem.
No, pa naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj. Vas
pozdravljam,
Frank Leskovic. ---o--
Na ogled za srnicami
James Debevec
"Kaj pa je, Tone?" sprašujemo vsi v eni sapi.
"Počakajte, da pridem k sebi," reče Tone in si briše potno čelo.
Ko pride nekoliko k sebi, začne :
"To je pa čudno, da kamor grem in koder hodim, če ni prva živa stvar, ki jo zagledam— medved."
"Kaj, medveda si videl?" se
začudimo.
"Medveda? Če jih ni bilo deset, ni bil noben," zopet povzame Tone. "Ravno sem strgal z robide maline, ko naenkrat vidim nedaleč od sebe neko črno stvar, ki smuče maline. Pogledam natančneje in skoro bi bil padel na tla, tako sem se prestrašil, ko sem videl še več tiste črne zverine. Prav natanko sem videl dva stara in tri mladiče. Takrat sem se pa samo dobro ozrl, od katere strani sem prišel, potem sem pa začel iti počasi ritensko, dobro pazeč, da ne bi napravil kakega šuma, da bi me žival ne zagledala. Sprva sem šel počasi, ko sem pa prišel na vrh rebri, odkoder sem videl našo kočo, sem jo ucvrl, kar se
je dalo."
"Pa na pomagajo si vpil, Tono, da smo mislili, da te kdo živega iz kože devlje," pripomni Mandel.
"Če sem *kaj rekel, tega pa ne vem. Samo to vem, da se mi je zelo mudilo."
"Počakaj, Tone," se zdaj oglasi gazda Marolt, "saj nisi videl medvede."
"Kogaaa, da nisem videl medvede, če sem jih pa tako dobro videl, kot tebe zdajle."
"Tone, zmotil si se," nadaljuje Marolt. "Tisto niso bili medvedje, ampak družina zamorcev, ki je šla nabirat maline. Saj sem jih sam videl, ko i so šli malo pred teboj v gozd."
"Da so bili nigri ..." počasi | poprime Baraga.
"Aha, nigri, pet jih je bilo," reče Vine.
1 "Potem sem zastonj tako te-
kel in smrtni pot potil," vzdih-ne Tone. "Naj jih poštajna po-citra, kjer so. Vidite, polno ka-strolo malin bi bil lahko nabral, da me niso medvedje ..."
"Nigri," popravi Šepic.
"Pa naj bodo nigri, rečem pa, da črni so bili kot biks in oči so se jim svetile kot živo oglje."
"Pa je ostalo kaj malin v ka-stroli, ko si tako bežal?" vpraša Jazbec.
; "Na, tu poglej, kakih sedem jih je, pa naj jih sne kdor hoče, jaz jih ne bom. Dajte mi hitro en kozarček 'njega,' da spravim strah iz kosti."
Baraga je spil tri zaporedoma, da je vjel tolažbo, ki ga je bila čisto zapustila, ko je podil za seboj navidezno medvedjo družino, šele, ko je tretjega nesel čez "čisto stran" v odprtino pod nos, je bila roka nekako v normalnem stanju. Tudi globoko se je oddahnil. Ni si pa mogel pomagati, da se ne bi nehote včasih ozrl proti oni strani, odkoder je nosil maline.
Tedaj tudi zagledam Lampe-ta, ki hodi s "pašetom" na koncu verande, kjer stopica okrog in nekaj meri. Gledam ga nekaj časa in si že mislim, da namerava kupiti ta hotel, ali pa misli naložiti vknjižbo nanj. Ker je Lampe od takega "fo-ha," sem si tudi mislil, da je opazil pri stavbi kaj narobe in da bo predlagal kako popravo.
"Ali je kaj narobe, Čarli, pri konstrukciji, ali pa misliš pri-zidati še en oddelek hotelskih sob, da bo za Barbertončane, ki ne bodo kam imeli položiti svojih glav, če se nas bo toliko Clevelandčanov zaletelo na lov
pozimi?" ga vprašam.
"Imaš nekaj prav," odvrne Čarli. "Tukaj merim, kako bi se dala postaviti zasilna norišnica za tiste ljudi, ki ponoči ljudem gmaha ne dajo in mirne ljudi spravljajo iz ravnotežja. Po mojem mnenju bi postavili nekako gajbico, dva čevlja na kvadrat in šest čevljev visoko in kadar bo kdo preveč siten, pa ga bomo semkaj zaprli, da se mu bo glava shladila in kri umirila. Kadar bo zopet priden, ga bomo pa zopet spustili
med ljudi."
"Pa pri tem kaj cikaš na kako gotovo osebo izmed naše visoko cenjene družbe?"
"Ne bom rekel nič jasnega, ampak gajbica bo na razpolago vsakemu, ki bo mislil, da je ta koča občinska gmajna, ali pribežališče norcev."
"Dobro, Čarli, bomo pa Ma-roltu naročili, naj postavi do 28. novembra tisti bržon, da bo hotel kompleten."
Torej, zopet fina izboljšava za lovske izletnike.
"Fantje, če bomo rinili v gozd, je treba iti takoj, da bomo do opoldne nazaj," priganja Marolt.
"Kam pa greste?" vpraša Baraga, ki je bil takrat, ko smo se menili o izprehodu po gozdu, v dirki z medvedi.
"Bomo šli malo po našem gozdu, da bomo videli, če je od
lani kaj zrasel," mu pojasni %
Vine.
"Kar pojdite, midva s Clar-kom se bova pa peljala na Mi-šičeve farme, kjer sem lani lovil," reče Baraga. "Iz Cerknice sta doma, torej moja rojaka in se šika, da jih grem pozdravit, saj ni daleč."
"Pa glejta, da bosta do kosila doma," jima zabiča Marolt.
"Eh, na naju ni treba čakati, saj vem, da nama bodo tam postregli, kar se da."
No, pa nas gre samo sedem na pohod po gozdu, Baraga in Clark se odpeljeta v svojo stran. Na mojo ramo je obesil Marolt karabinko, da bo kaka stvar pri roki, če pride kaj nespodobnega pred oči. Zaradi previdnosti je nosil naboje Mlakar, da bi se moralo tako najprej sklicati svetovno konferen-
co, predno bi se odločili za streljanje.
Kmalu pridemo na odprt prostor, kjer se vleče od juga proti severu precej široka, a nizka globel, nekako koritu podobno. Tukaj smo se ustavili in Marolt nam je razložil, da je tukaj naj-krasnejše čakališče za srnjake. Gonjači jih poženejo od spodnje strani, tukaj naokrog se postavijo lovci, ki imajo z obronka razgled čez vso dolino. Kar tam smo sklenili, da bomo napravili pri prihodnjem lovu tukaj prvi pogon.
Marolt nam je zabičal, naj ne govorimo preglasno, ker bomo morda videli kako žival, ki je zdaj prav krotka drugače, če ji človek ne pride ravno z vriskanjem nasproti. Po tleh smo videli sveže sledi srn in srnjakov, ki so se danes zjutraj, ali pa sinoči tod otepali muh. Kar težko nam je bilo pri srcu, ko smo gledali te sledove in premišljevali 'zraven, da se bo divjad še štiri mesece debelila, predno bomo po cesarski postavi upravičeni do pečenke.
"Pojdimo pogledat še tisti kraj, kjer sva lani z Lekšanom iz Barbertona zasipavala srnjake v globeli in to brez vsake škode za to ali ono stranko," nas povabi Mlakar.
Gremo po položni rebri in kmalu smo na skali, pod katero se je pričela globel, ki je zdaj poraščena z gostim grmovjem. Prav do konca doline se je videlo in če bi gonjači podili divjad proti nam, nam ne bi mogla uteči. Pa Lekšanu in Mlakarju je.
(Dalje prihodnjič)
-o-
EUCLID RIFLE CLUB
Zadnjo sredo smo ugotovili, da bo naša peč obstala. Bali smo se namreč, da jo bo kdo snel, prej ko se bo cement posušil. No, prestala je tiste nevarne dneve in sedaj je ne more nihče odnesti drugače, da odnese vso Močilnikarjevo farmo.
Peč se je jako obnesla in nam spekla vinarce, koruzo in krompir tako lepo in slastno, da so se naši fantje kar oblizovali.
Zanimanje za streljanje je vedno večje. Fantje že v strahu gledajo na koledar, ker se z naglimi koraki bliža zaključek dihanja na prostem. Torej ne odnehajte in porabite še priliko teh par dni, predno se zakadimo v notranje prostore.
Vprašam vas, če kaj prodajate vstopnice za naš clambake, ki se vrši v sredo 14. septembra popoldne na Močilnikarjevi farmi? Na prihodnji seji bo treba ukreniti vse potrebno za strelsko tekmo, ki se vrši 11. septembra med Barbertonskim lovskim klubom in našim. Ker tisti dan pade na nedeljo, je vabljena vsa država Ohio na oglede. Naš predsednik Jim je menil, da bi za takrat obesili lončene golobe po drevju, kot lučke na božičnih drevesih, da bi bili lož j a tarča. Bomo še videli, kako bo s tem.
Pridite zopet v sredo popoldne na strelišče, ker koruza je zdaj najbolj mlečna. Streljali smo pa takole:
Sepic .............................. 19
Lampe ............................ 22
Podpadec ........................ 18
Mlakar ............................ 24
Mandel ............................ 20
Sober .............................. 17
Gubane ............................ 12
Plesec .............................. 18
Jazbec.............................. 20
Zabukovec ...................... 16
Ruff Sr............................. 21
Ruff, Jr........................... 8 r
Robinson ........................ 4
Cvetkovič ........................ ^
Dolenc ............................ 18
Klaus .............................. 12
Setina .............................. 2
Vam vsem skupaj voščim vesele in srečne praznike na 4. in 5. sept. ter vas pozdravljam vse
od kraja.
Chas. Lampe, manager.

ammmamm
aamnaa
"Tisti konakdžija je res hudoben človek —!" se je ujezil. "Vse je izdal, vsako besedo—! Brez njega bi ne bil zvedel za zasedo in ne bi bil našel poti pečino!" Pomolčal je pa povedal: "Rekel si, da vse veš —. Vsega pa le ne veš! Vsega ti konakdžija ni povedal.
In ker je mene očrnil in me obrekoval, ti bom tudi jaz nekaj povedal o njem —." "Kaj neki?"
Spet je molčal in zamišljen zrl v tla. Strah pred smrtjo 111 zahrbtnost sem mu bral na
obrazu.
Ali bi mi res vedel kaj novega povedati — ? Ni bilo verjetno. Kvečjemu če bi mi izdal svojega svaka oglarja, da me misli zvabiti v jamo draguljev. To pa sem itak že vedel.
Morebiti je koval nove laži, ki bi mu naj pomagale iz zagate. Lažnivec je bil, straho-petnež, vkljub svojemu imenu. Verjetno je bilo, da bo tudi to-pot lagal.
Zelo zaupljivo in vabljivo me je pogledal in dejal:
"Niti slutiš ne, effendi, da ti grozi smrtna nevarnost! Kar te je čakalo tu na Šejtanovi Pečini, je malenkost v primeri s tem, kar te še čaka!" "Tako —? Res — ?" "Da! Mi boš prizanesel, če ti povem?"
"Bom. Pa ne verjamem, da ^i boš kaj novega povedal."
"O pač! Prepričan sem, da se ti niti sanja ne o nevarnostih, ki te čakajo. In konakdžija je tisti, ki bi te naj zvabil v Past."
"Maščeval bi se rad, ker te Je obrekoval! Pa ga sam črniš!"
"O ne! Niti ne ve, kar vem jaz. Tudi drugi ne vejo. Samo slutijo, da vam preti nevarnost. Le stari Mubarek je vedel, Mu-barek pa je mrtev."
"Brž povej, kar veš! Ne utegnem čakati!"
"Moja novica ti bo rešila življenje. In kadar gre za življenje, mora človek utegniti, Pa če se mu še tako mudi.
"Kajne, effendi, Ž u tega iščeš?" Pokimal sem.
"Vem, da ga iščeš. Njegov na j nevarnejši sovražnik si. Stari Mubarek mu je poslal tazega sela, ki bi ga naj posva-ril- Sporočil mu je, da ga iščete. pa da vas zvabi za seboj pripeljal njemu v roke. Oni drugi, ki si jih tu na Pečini prijel in zvezal, tisti so vas mislili ubiti in izropati na šejtanovi pečini in zasede. ^reprečil si njihove nakane, ^a nevarnost za vas še ni mi-nila. Žuti sam vam jezdi nagoti, ne more biti več daleč, izgubljeni ste, če vas ne reši-Va s svakom." "Oglar da bi me naj rešil? sam že komaj čaka, da bi llas dobil v pest!"
"Tisto je res. Kajti tudi Šar-ka je Žutov zaveznik in podočnik. Toda če mu povem, ste mi prizanesli, se bo hje-govo sovraštvo spremenilo v Prijateljstvo in vse bo storil, da vas reši." "In kako nas mislita rešiti?" "Sam te popeljem črez gore k morju, pa po potih, kjer vam "e bo pretila nobena nevarnost."
Lep načrt si je izmislil stra-' nopetni in naivno neumni Junak —! Zvabil bi me rad k °glarju in izgubljeni bi bili, bi mu zaupali. Pa naredil sem se, kot da nui verjamem. Rad bi bil napeljal pogovor na Žutega. "Poznaš Žutega?" "Seveda!"
"Je bil že kdaj pri tebi?"
"Že večkrat."
"Si bil že ti pri njem?"
"Nekaj krati."
"Kje živi?"
"V Orošu. Barjaktar — poglavar miriditskega rodu — je, zelo vpliven in ugleden mož."
Lagal je. In njegova laž mi je izdala, da nas misli tudi s svojimi "novicami" prevariti.
"Tako —?" sem dejal. "Meni pa so pravili, da je doma v Karanirwan hanu."
Prestrašen me je pogledal. Nevarno je bilo za Žutega, da sem vedel za njegovo bivališče.
Pa hitro si je Junak opomogel. Smehljaje se je odkimal:
'Pravili' so ti tisto, da te premotijo!"
"M o g o č e. Pa Karanirwan han leži nekje v Šar planini, kajne?"
"Ne poznam tega kraja, pa sem tod doma.
Verjemi mi, odkritosrčno ti želim dobro!"
"Res —? No, videli bomo.
Kako daleč je še do tvojega svaka oglarja?"
"Samo četrt ure še boš jezdil. Prišel boš v široko, skoraj okroglo dolino in ko se obrneš pri vhodu na desno, boš videl dim, ki se vali iz njegovih kop."
"Bi nas peljal k njemu?"
"Rad! In zvedel boš od njega mnogo zanimivega o Zutem, česar niti sam ne vem.
Življenje rešiš sebi in tovarišem, ' če mi verjameš! Sicer pa stori, kakor hočeš!"
SEPTEMBER
4.—Banket društva sv. Jožefa št. 110 KSKJ v dvorani društva Domovina, Barberton, O. Začetek banketa ob 4. popoldne.
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Strelska	tekma med Barbertonskim lovskim klubom in Euclid Rifle klubom na Mo-čilnikarjevi farmi.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Klub društev fare sv. Kristine ima piknik na Špelko-tovi farmi.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
24.—St. Vitus Cadets No. 25 SŽZ ima plesno prireditev v
Halef se je grizel v ustnice. Jeza ga je grabila, da ga ima konakdžija za takega neumnega lahkoverneža. Sam pa sem se naredil zelo prijaznega, zaupljivo sem kimal lopovu in dejal:
"Verjetno je vsekakor, da govoriš resnico. Bi ti zaupal?" Obraz se mu je zjasnil. "Zaupaj mi, effendi!" je dejal. "Videl boš, ne varam te!" "Dobro! Prizanesel ti bom. Ampak zvezati te le moram za nekaj časa."
Spet me je plašno pogledal. "Zakaj ?"
"Ker tvoji tovariši ne smejo slutiti, da sva dogovorjena. Čisto tako mora biti, kot da bi tudi tebe čakala vrv."
"Mi daš besedo, da bom spet svoboden?"
"Obljubim ti, da boš kmalu spet prost in da ti mi ničesar ne bomo storili." "Pa me zvežita!" Pomolil je roke. Halef mu je odpel pas in ga zvezal z njim.
"Počakal boš tule pri tehle dveh ujetnikih!" sem mu naročil. "Po tovariša poj dem."
Barud el-Amazat je bil še vedno nezavesten. Halefov uda rec je bil precej močen. Odšel sem.
Pogovor z junakom me m posebno zadovoljil. Rad bi bil kaj več zvedel o Žutem in o Karanirwan hanu. Pa vkljub moji prijaznosti se mi je zli-kovec trdovratno izmikal. Mogoče da bi mu bil z bičem še kaj izvabil, toda taka nasilna sredstva mi niso simpatična.
Poiskal sem Sandarja. Ni se še zavedel, pa žila mu je bila I močneje, kmalu bi si spet opomogel. Pogledal sem tudi k Bi-barju in Suefu. Zavedla sta se že.
Bibar je sopel ko ranjen vol, ko me je zagledal, buljil v me-| ne s krvavo podplutimi očmi I in trgal vezi, da so se mu žile nabreknile. Seveda se je trudil zaman.
(Dalje prihodnjič)
John J. O'Connor, kongresnih iz New Yorka, proti katerega ponovni izvolitvi je nastopil predsednik Roosevelt.
Twilight dvorani.
24.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
1.—Obletnica	otvoritve S. N. Doma v Maple Heights.
2.—Skupna	hrvatska društva imajo proslavo Hrvatskega dneva.
2.—Slovenska narodna čitalnica, prireditev v S. N. Domu na St. Clair Ave.
f>.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma.
8 — Društvo Slov. Sokolice št. 442 SNPJ plesna veselica v SND.
8.—Klub slovenskih vdov, veselica v Knausovi dvorani.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodhem domu na W. ' 130th St.
i 15.—častna straža SDZ ima j plesno veselico v avditoriju S. j N. Doma.
22.—23d Ward Democratic I Club, ples v avditoriju S. N. Do-I ma.
! 23.—Igro in ples priredi podružnica št. 41 SŽZ v S. D. Domu na Waterloo Rd.
24. — Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Do-
Clifford Young, star 20 let, iz Paris, Mo. je zasnoval načrt, da bi bil njegov oče umorjen, da bi sin dobil zavarovalnino. Načrt se je ponesrečil, ker Clifford ni imel denarja, da bi plačal morilce. Oče, ki ga vidita na desno na sliki, je zdaj najel odvetnika, da bo zagovarjal sina.
mu na 80. cesti.
30.—25-letnica	Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.	— Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo	Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
1939 JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
JULIJ
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. --o-
Willard, Baraga Point!
Piše A. Grdina
Dr. in Mrs. Max Joffe iz Johannesburg, Južna Afrika, sta dospela, na konvencijo Svetovnega mladinskega kongresa, ki se vrši v Poughkeepsi, N. Y. Več kot 300 delegatov iz vsega sveta.
Ni mi žal, da sem to pot obiskal zopet to slovensko farmar-sko naselbino, kjer sem zopet dobil mnogo dobrih vtisov in se osvedočil v marsičem, kar je za zgodovino naselja pomembno. Prav posebno pa me veseli še to, da je v akciji dejstvo, da bo ime Willard vključeno z Baragovim imenom. Da je danes na W i 11 a r d u slovenska naselbina, gre priznanje Baragi, po katerem se je ta naselbina faktično tudi začela, četudi je šlo po ovinkih, a dejstvo je, da je bil Baraga tega vzrok. Razlog o temu pride pozneje v popisu, za sedaj naj opišem v tem, kako sem se imel med njimi in kako se imajo.
Willardski slovenski farmarji so danes neodvisni posestniki tega česar lastujejo. Vse to s6 si pa s trdim delom sami ustvarili. Kdor ni bil za požrtvovalno delo ta je podlegel. Danes so skoro jednako na trdni podlagi, vsi, ki so vzdržali, med ^eboj so vzajemni, drug z drugim sodelujejo in si pomagajo v pridelkih drug drugemu, kar je zelo hvale vredno in blogonosno.
V popisu farm in družin ter imetja bo najbolj jasno prikazano, kako se imajo in kako so si pomagali do tega kar sedaj posedajo.
Prva leta so bila za Willarda-ne temna. Le tista odločna sila, ki "Krajnca" ne ostraši;
pred teškim in napornim delom je zmagal, da so to kar so. Mnogi so tudi padli, ki niso pri poskusih premagali, mnogi so odšli iz Willarda ini tam tudi pustili vse žulje, ki so jih investirali v zemljo. Kateri so pa ostali, so danes trdni in preskrbljeni. Iz tega zopet lahko vidimo, da je delo in pa varčnost ter zaupanje v svoje roke in previdno gospodarstvo najbolj a pot za vsakega človeka, ki hoče enkrat priti do svoje strehe in stalne domačije. Kdor vedno obupava in ne verjame v samega sebe, ne bo nikdar v nobeni stvari napredoval. Največja čednost do napredka je varčnost in previdno gospodarstvo za vsakega, ki hoče uspeti. Seveda je v Ameriki pred vsem delo rok največja opora, izjema je tam, kjer se gre na špekulacije, to je pa igranje kart. Kdor pa računa na take napredke, tak je tat, ki gleda, da bo nekdo drugi zanj delal in trpel. Naj poštene j še in najbolj blagoslovljeno je delo moža, ki si je saih pomagal z delom in varčnostjo ter previdnim (gospodarit-, vom. V ta namen je pa zemlja največja prijateljica in poma-galka človeku, ki ima dobro voljo in pridne roke da jo obdeluje. Božje ustvarstvo je pa polno blagoslova vsadilo v zemljo. Zemlja daje človeku obilo sadu, človek se more veseliti ko gleda na svoj sad ali na sad zemlje. Zemlja mu je položena, roke ima da je obdeluje, dež in sonce človeka nič ne staneta, ko se vrstita kakor da sta poklicana da človeku strežeta, da mu zemlja rodi sad. Kdo bo rekel, da ni to res ?!
Naši slovenski farmarji se tega dobro zavedajo. Prišli so na Willard kot verni možje iz domovine. Večina vsak izmed njih je že poprej nekaj let drugod po mestih ali pa po rudnikih delala predno je zvedela za farmarski Willard.
Tam so pred 70 leti stali črni in temni gozdovi, do katerih prej še ni sekira prišla. Pred 70 leti pa so se dobili bogati trgovci, ki so šli te gozdove iskoristi-ti za bogat denar. Ko so iz gozdov dobili zlate dolarje, so šli in so razglasili še ostalo zemljo za dobre farme. Po ameriški reklami se je zaneslo tudi med naše slovenske ljudi nekako pred 40 ali še več nazaj leti. Prišlo pa je do tega na zelo zanimiv način. Vsaka stvar ima svoj začetek, tako ga ima tudi slovenski Willard. Pripovedoval mi je mož, ki je tam vsem poznan, spoštovanja vreden mož v osebi Ignacij Česnika, doma iz Zagorja na Pivki ali kraškem ozemlju, ki je dospel v Ameriko 1895, šele 16 let star. Bil jo pa po agentih prodan in odpeljan v sužnost j Južno Ameriko. Tako mi je na kratko pripovedoval ta mož, ki je pa zelo učen in zmožen kakor vsak pravi ameriški trgovec najvišje izobrazbe. Mr. Česnik je bil zapuščen otrok in sam sebi prepu ščen; šel je skozi trdo življenje in velike preiskušnje. Toda imel je slovensko srce in veliko željo biti in delati med Slovenci. Kamor je pa prišel je bil takoj vzet za zaupnega in zmožnega delavca, prav posebno za zemljiškega izvedenca, za kar je posvetil tudi veliko samolast-ne skušnje. V Južni Ameriki je bil takoj prideljen kompani-jam, ki so iskale zaklade bogastev v zemlji, rudnine in olje. Nekega dne se pa posreči, da mu v pride v roke slovenski koledar (tam so bivali že poprej Slovenci). V tem koledarju vidi oglas za Amerikanskega Sloven ca, ki je bil takrat ustanovljen še v Minnesoti po Rev. Father Buhu. V tem koledarju je pisa tudi Rev. Father šustaršič iz Jolieta in priporočal našim lju dem, da naj gredo na farme kjer bodo dobili bolji življenski obstanek za svoje družine kakor pa v tovarni. Ko je na ta oglas pisal Mr. česnik Rev. Buhu, da naj mu pošlje list A. S., je pre-
jel takoj od Rev. Buha odgovor, da naj Mr. česnik takoj sporoči o sebi, kdo da je in kaj bi on za-mogel storiti za naseljevanje naših ljudi na farme. Pismu Rev. Buha se je takoj pridružilo tudi pismo Rev. šuštaršiča in takoj je Mr. česnik dobil še od drugih slovenskih misijonarjev vabilo, da naj pride kakor hitro mogoče, da se bo on zavzel za naseljevanje.
Vse to se je tudi zgodilo. Mr. česnik ravno namerava vso to zgodovino opisati sam, ki bo zanimiva zgodovina, ki se tiče tudi škofa Friderik Baraga, o kateremu piše tudi v knjigi "Wisconsin Blue Book" kdo da je bil škof Baraga in kaj da je delal za druge iz ljubezni do človeštva.
(Dalje prihodnjič) -o-
DNEVNE VESTI
Nove odredbe proti Židom v Nemčiji
Berlin, 26. avgusta. Nemška vlada je izdala nove odredbe proti Židom v Nemčiji. Vsi oni ž id je, ki nimajo židovskih imen, morajo zanaprej pridejati k svojim imenom še ime "Israel" ali "Sara" in sleherni židovski otrok mora imeti značilno židovsko ime. To se je storilo, da javni uradniki takoj lahko vedo, ali imajo opraviti s pravim Židom ali z Nemcem. Nadalje morajo židje v javnih parkih sedeti na posebnih klopeh, ki so rumeno pobarvane, židje tudi ne morejo pridobiti nemškega državljanstva.
-o-
Preiskovalni odsek kongresa v sporu z Lewisom
Washington, 26. avgusta. Načelnik kongresnega preiskovalnega odseka, ki preiskuje proti-a-meriške aktivnosti, Mart. Dies iz Texasa, je danes obdolžil Lewisa in Delavsko nestrankarsko ligo, češ, da ribarijo v kalnem in nameravajo metati kolena pod noge kongresnemu odseku. Lewis je jezen, ker se je kongresni odbor spravil nad komuniste, katere je obdolžil proti-ameriških aktivnosti.
5iketi bodo morali plačati $50 na teden
Ridgewood, N. J., 27. avgusta. Piketiranje v delavskih štrajkih je glasom razsodbe najvišje sod-nije Zedinjenih držav, postavno, toda to mesto ne želi piketiranja tekom štrajkov. Mestni očetje so radi tega naredili postavo glasom katere mora vsak piket, ki se nahaja pred delavnico, kjer se vrši štrajk, plačati tedensko $50 v mestno blagajno za pravico piketiranja.
Škof in komunisti
Clevelandski škof Most Rev. Joseph Schrembs, je včeraj pozval vse katoličane v škofiji, da nastopajo ob vsaki priliki proti tomunistom.
MALI OGLASI
Soba
se da v najem enemu moškemu. Kopališče in telefon. Vprašajte na 5804 Prosser Ave. (202)
Farma naprodaj
Farma obsega 99 akrov, jako rodovitna zemlja. Nahaja se ob tlakani cesti Route No. 545 v Trumbull county, v sredi slovenske farmarske naselbine. Ima okoli 20 akrov vinograda. Jako lepa hosta, skoro vse obdelano, rodovitna zemlja. Hiša in druga gospodarska poslopja. Cena je jako nizka. Za nadalnje podatke se obrnite na Leopold Kush-lan, 6411 St. Clair Ave. (206)
Poštene fante
se sprejme na hrano in stanovanje, ali pa samo na stanovanje. Vprašajte na 1083 E. 67th St.
(Aug. 23, 25, 29.)
Lepo stanovanje
se da v najem, šest sob in kopališče. Vse udobnosti. Vprašajte na 1105 E. 63rd St.
mmm koledar
ffis 6 7 8 910
U'12 1314 1516 XI,	DRUŠTVENIH
mmm mmmm prireditev
!Plg7li28Pl30G
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
on storil iz mene---.
Toda, dovolj o tem! To bom povedal njemu v obraz, a ne tu njegovi hčerki. Otrok ne sme zaničevati očeta!
On preneha. Klarisa opazi, da imajo njegove besede smisel. Spoznala je, da ta neznanec vendar ni umobolen.
Toda če je bil ta človek razumen, če je bil zdrav, potem so njegove besede strašna obtožba proti njenemu očetu!
Rekel je, da je njen stric.
Klarisa ga vprašujoče pogleda. Opazila je na njegovem obrazu nekaj sličnih potez kot pri svojem očetu.
— Zakaj ne sedete? — ga vpraša tiho.
On sede in položi svoj cilinder poleg sebe na preprogo.
—Ravno ste rekli, da ste brat mojega očeta. Toda on ni nikdar govoril o vas. Če sta res otroka istih staršev, kako je mogoče, da je eden izmed vaju siromašen, da živi v pomanjkanju, med tem ko je brat milijonar!
Komedijant se nasmeje s smehom, v katerem se je izražala grozna pretnja, tako
da je Klarisa zatrepetala. |
—	Kako je mogoče? — vz-1 klikne on. — To, otrok moj,1 je čudna povest in Bog obva-i ri, da bi ti jo povedal. Ker če j to storim, — pristavi on in! vstane, — ako ti povem, kaj se je pripetilo med mano in tvojim očetom, ne boš imela več mirne ure v svojem življenju! Strgala bi si s telesa svoje lepe obleke.
—Vedno bolj se je bala Klarisa tega človeka.
—	Ne boj se, otrok moj, — reče komedijant, ko zapazi, da so se njene oči zasolzile. — Ne bom šel do skrajnosti. — Štedil bom tebe in tvojo mater.
—	Zakaj ste sploh prišli?— ga vpraša Klarisa.
—Zakaj? — odvrne on. — Da, nora je ta povest. Smejala se bodeš, golobica, ako ti jo povem. Nekoč sem prisegel, da ne bom nikdar prestopil praga hiše, v kateri živi tvoj oče, a sedaj sem vendar tu .Vtihotapil sem se kot tat, pa stojim z njegovo hčerko pod njegovo streho, četudi vem, da lahko pokličejo sluge, ki bi me izgnali kot neljubega berača.
Komedijant umolkne, a Kla-risi se zazdi, da so se mu v očeh prikazale solze.
—	Toda zakaj vse to? — vzklikne on. — Zakaj? Smešno je, da povem. Neka stara obledela slika me vleče sem! Prelomi? sem svojo prisego samo zato, da jo lahko vidim.
—	Privedli so vas torej spomini v to hišo? — vpraša Klarisa.
—	Da, spomini so me privedli, — odvrne on. Toda dober opazovalec bi videl, da to čuv-
stvo ni bilo odkrito. — Vleklo me je nekaj k tej sliki, ker je — slika moje matere!
On si zakrije obraz z rokami in ostane nekaj časa brez kretenj, popolnoma zavzet od svoje boli.
Ako Klarisa do sedaj ni verjela njegovim besedam, sedaj je bila prepričana, da ima pred sabo v resnici svojega strica. To ni moglo biti pretvarjanje. Mar mu niso tekle solze med prsti?
(Dalje prihodnjič)
Hazel Hurst, stara 22 let in doma iz Oneonta, N. Y., ki je slepa in ki ima za vodnika psa-volčjaka, je hotela iti v Anglijo in je že dospela v London, ko so ji tam povedali, da mora iti nazaj v Ameriko, ker da, ne sme bivati v Angliji s svojim psom, dokler ni ta še&t mesecev na opazovalnici radi morebitnih bolezni. Ker se Hazel ne more gibati brez svojega psa, se je raje vrnila nazaj v Ameriko.
Wilbur J. Carr, ameriški poslanik v Pragi, stalno poroča predsedniku Rooseveltu o dogodkih v Evropi.
Telefon: GLenvilh 9218
Kitajci pokcpujejo nepoznanega vojaka, kateremu bodo postavili pozneje spomenik v spomin na velike žrtve, ki jih je uti pela -Kitajska v kidanji vojni.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohišt vo lii vse potrebščin* na dom. 6612 ST. CLAIR AVE. ____HEnderson 287S
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.

Ameriška Domovina
HEnderson 0628
V Ocean City, N. J. so priredili otroško parado in prvo nagrado je dobila Lenore Homer, ki je bila oblečena kot stara mamica s parazolom v roki.
6117 St. Clair Ave

ROJAKI,
- Še enkrat bi rada pogledala okrog sebe. Še enkrat naj pade človeški pogled na moj obraz. Ali je moj obraz tako grd in strašen, da ga je treba skriti pred ljudmi?
—	Vaš obraz je lep in plemenit, — reče Makovski, ki je komaj zadrževal solze.
—	Storite svojo dolžnost!
Sonja se je naslonila tako,
da ji je ležala glava na prsih Vulkova. Počasi se spusti črna, železna maska na njen obraz. Od zadaj jo trdno zapro vijaki.
—	Sonja se zruši nezavestna na tla.
—	A sedaj, Vulkov, — se obrne Makovski k staremu kovaču, — morate molčati o skrivnosti te celice do groba. A ko odideva in ko se zapro
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
>o- vrata za nama, morava oba at pozabiti, kakšne muke in kak-na šno grozodejstvo skriva ta ce-;a- lica.
•e- Počakajte še trenotek! — reče Vulkov zamolklo. — Tu, e- kjer sem izvršil svojo dolžnost je hočem tudi dobiti plačilo. Odgovorite mi na vprašanje, ki vam ga bodem stavil, o, — Ah, vi želite izvedeti uso-ih do one osebe, ki vas zanima?! a, Vprašajte!
z. — Kaj se je zgodilo z mojim a. sinom Mihajlom? — vpraša on.
Vsako posamezno besedo je težko izgovoril. .e Policijski ravnatelj začude-
no pogleda Vulkova. o — Vaš sin Mihajlo? — reče a> on. — Mihajlo Vulkov! Ime o mi je popolnoma neznano.
-	— Ni mu ime Vulkov, — ga prekine starec. — On ni moj redni otrok. Prvi mož moje žene je imel drugo ime.
Povejte mi torej, kako se vaš sin zove.
—	Mihajlo Bakunjin! — spregovori Vulkov.
—	Mihajlo Bakunjin! To je vaš sin? To je torej oni, ki ga ljubite?
—	Da, to je on! — vzklikne Vulkov. — Svojega Mihajla ljubim, za njega bi hotel umreti, ako bi mu to koristilo. Toda, on živi, on živi, to vidim po vašem presenečenju, kape-tan Makovski!
Makovski zgrabi obe roki kovačevi in ga potegne k sebi.
—	Če vam je kaj do tega, da živite v slogi s policijo, Vulkov, — mu zašepeče Makovski, — potem ne imenujte nikdar
; več imena svojega sina.
—	Odrečem se ga naj, nje-
. govega imena naj nikdar nei omenim? Toda zakaj?
—	Ker je Mihajlo Bakunjin ® najnevarnejši čarov sovražnik,
ker trepeče plemstvo cele Ru- . sije pred njim, ker je vodja neke tajne zveze, ki ji je cilj, • da pade vse, kar obstoja, kot žrtev plamena.
—	In da iz pepela ustvari novi bolši svet, — se začuje za njima ženski glas.
Sonja se je dvignila. Vse je slišala in ona nadaljuje razburjeno:
—	Bakunjin hoče uničiti samo to, kar je preperelo in pokvarjeno. Nikdar ne bo on uničil tega, kar je pošteno in dobro. On ni razbojnik, temveč maščevalec in rešitelj tlačenih!
Vulkov radostno vzklikne.
—	Mihajlo! — vzklikne on. Moj Mihajlo! Postal si torej človek, ki mu je cilj pomaga-; ti narodu! Rad ostanem do konca svojega življenja v Sibiriji! Pa če bi me tudi odvedli na morišče, bi vendar vzklikal: Živel Mihajlo Bakunjin!
—	Živel Mihajlo Bakunjin!
—	se zasliši tudi iz Sonjinih ust izpod strašne železne ma-
ske. — Prav imaš, starček, da se veseliš. Bodi ponosen na svojega sina. Milijoni stavijo vse svoje upanje v njega!
Vroče solze kanejo iz starčevih oči. A ustnice mu neprenehoma šepečejo:
— Živel Mihajlo Bakunjin, živel moj veliki sin!
Vohun
Klarisa Jagodkin je sedela v svoji sobi za pisalno mizo. ba Držala je v roki knjigo, toda lk_ ni brala. Z mislimi je bila ne-,e_ kje drugje.
Milijonarjeva hčerka je mi-__ slila na onega, ki ga ljubi, na ■u Konrada Felsinga. lgt' Iz tega premišljevanja se
Klarisa nenadoma zdrzne. ki Vrata se odpro, a v njeno sobo vstopi neka čudna posta-0_ va, ne da bi prej potrkala.
Bil je to neki človek, slabo oblečen. Stari cilinder mu je m bil ogubljen, a obleka je bila na mnogih mestih raztrgana. Videlo se je, da je siromašen je in zapuščen.
Klarisa ni mogla od strahu e. spregovoriti niti ene besede.
Toda tujec jo pogleda z dol-ce gim pogledom, tako da se je ie devojka prestrašena umaknila.
•a — Zakaj se bojiš? — vpra-)j ša tujec porogljivo. Pozdravi je svojega dragega sorodnika!
Klarisa ni mogla teh tujče-.g vih besed razumeti drugače, kot roganje. Zato pokaže na _ vrata in vzklikne:
— Kaj želite tu? Kako ste e prišli sem? Odidite takoj iz te a sobe, ker drugače pokličem sluge!
e Neznanec se hudobno zasme-a J«.
L_ — Draga moja nečakinja!
— reče on. — Ne bi bilo nika-1 n kor v interesu tvojega očeta, ako bi poklicala služabnike. Jaz bi jim namreč pripovedo-_ val o sramoti te hiše. — Sicer pa, ne boj se, ne bom ti storil ničesar žalega.
Klarisa je bila prepričana, da je to blaznež. Toda kako r se ga naj reši? Bila je sama z njim. Ni ga smela dražiti in razburjati.
Bila je s^mo ena možnost: j da potrpi in da previdno govori z njim, dokler ne pride kdo.
Klarisa se zato s težavo nasmeje, pokaže na stol ter reče:
—	Ce
ste moj sorodnik, potem vas seveda ne smem nagnati. Pridite torej bližje in sedite!
Neznanec stopi k Klarisi, to-! da ne sede, temveč obstane pred njo in reče:
—	Prava Jagodkinova hči si. Podobna si očetu, deklica. Okrog ust imaš isto energično črto.
—	Vi poznate mojega očeta'. — ga prekine Klarisa.
Starec se pikro nasmeje.
—	Poznal bom vendar svojega brata! — odvrne on. —1 Sicer je že res dolgo, odkar ga nisem videl. Toda on je preži- j vel svoja leta v sreči in bogast-1 vu. Za mene ta leta niso bila 1 drugo, nego neprestani boj za j življenje. Samo pomanjkanje in stradanje. Toda vendar, če bi sedaj stopil pred svojega brata v teh svojih cunjah, ne 1 bi povesil pred njim svojega1 pogleda! On bi se moral pred mano pokloniti, a vest bi gaj morala spomniti na to, kaj je
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates C506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
VLOGE y tej posojilnic'
v^Big^v ' zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan UJflJI^M'lj Insurance Corpn-X^J-^yM ration,. Washing-X^^^^Vj ton, D. C.
Sprejemamo osebne In druit-
vene vloge Plačane obresti po 3% 3t. Clair Savings & Loan Co.
1235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
HE y i1) fl 3 sh ,f ii^iffiiMliLiB^MŽf^B^
filillf^ISsi ™HIK? A	.......... III IIIIIHIIIII 9218
i	AMERICAN RADLJL^OR PRODUCTS ^^
i! J j • jfwfj^"'^^ F.H.A. odplačila—3 leta za plačati j LjiSfe*
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta, i "'[it^fljH] Popravila in razni deli znižani v ceni.	ij
Vprašajte za našega slov. zastopnika.	iPf .iii^*"
715 EAST 103rd STREET	CLEVELAND, OHIO
podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v
"AMEHISK,! DOMOVIJVI"
Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpore !