Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka t Din. Št. 42. Leto XIX. - Kranj, 19. oktobra 193?. Uredništvo in uprava je v ((ravju, Strositpajerjev trg ffm t. Telefon St. 73. nGorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise spre "ti uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Neftanki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca"'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. it. t Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Zahvala j. j- Vsem predsednikom krajevnih organizacij JRZ, rediteljem kranjskega okraja, kranjski mestni občini, kranjskemu meščanstvu in vsem udeležencem mani- festacijskega shoda! Pripravljalni odbor JRZ za mani-festacijski shod JRZ v Kranju, ki se je vršil zadnjo nedeljo, izreka prav posebno zahvalo vsem predsednikom krajevnih organizacij JRZ na Gorenjskeni in vsem rediteljem kranjskega okraja za tako vneto agitacijo za shod. Njih trud in pota so bila poplačana z veličastnim zborom in mi jim bomo ostali vedno hvaležni. Naše godbe so naše zborovanje v zelo odlični meri povzdignile in vnesle že takoj od začetka v naše množice radost in veselje. Kranjska mestna občina nam je dala na razpolago Glavni trg ter s tem omogočila to lepo zborovanje v sredini mesta samega. Meščanstvo mesta Kranj je na našo prošnjo in iz lastne iniciative v tako lepem številu okrasilo mesto z zastavami, da je ni bilo skoro hiše, ki bi se ne ponašala, da ne sodeluje pri povečanju slavnosti. Radi tega vsem naša posebna zahvala! Vsem udeležencem, ki so prihiteli ta dan v tisočih v Kranj, pa čeprav ni bil primerno izbran niti dan in niti ura, izrekamo zahvalo radi udeležbe in manifestiranja ter radi vzornega reda in discipliniranosti. To so v posebno odlični meri pokazali tudi naši konjeniki in narodne noše. S tem smo dokazali brez kakega poziva, da smo vredni svobode, ki jo nam pripravljajo naši voditelji. Tudi zato Vam hvala! Pripravljalni odbor. Za svobodo, pravico in poštenje! Veliki shod JRZ v Kranju Glava pri glavi manifestira. V nedeljo se vršilo v Kranju veličastno zborovanje JRZ. Veliko večino Glavnega trga je naponila ogromna množica vsaj 6000 udeležencev, pristašev JRZ. Prelepa je bila slika, kako se je ta silna množica, kakor jo ima kranjski Glavni trg pač redko kdaj združevati, v jemala s sliko celotnega Glavnega tipa. ki je bil prav ves v zastavah, kakor spoli celo mesto. Ves ta okras mesta in vsa ta silna množica udeležencev je najbolje jamstvo, da gremo naproti lepšim časom pod vodstvom naših slov. voditeljev. Siniti sam pa je pač dovolj izrazito pokazal, kako uživajo tudi po dolgih letih najbolj krutega preganjanja naši ljudski voditelji neomejeno zaupanje vsega trpečega ljudstva in vseh prijateljev demokratičnih svoboščin. Slavje pa se ni začelo na Glavnem kranjskem trgu. ampak že v predmestju. Ob vhodu v mesto so se zbrali številni konjeniki, lepo opravljeni v narodne noše, številne ženske narodne noše ter tudi druga ljudska množica, da sprejme na čim bolj domač in slovesen način sina Gorenjske, našega ministra dr. Kreka. Po pozdravu, ki je bil pač dovolj ganljiv, se je razvila v mesto prelepa povorka konjenikov in narodnih noš, ki je spremljala slavnostnega govornika ministra Kreka, lo je bil celo za Gorenjsko triumfalen vhod \ mesto, kateri bo pač ostal nepozab-ljen in je že ta vhod v mesto manifestiral, kako globoko |se je slovensko ljudstvo odahnilo. ko mu je napočila dobil svobode. Po prihodu na Glavni trg se je takoj začelo veličastno zborovanje. Takoj ob začetku tega zborovanja so množice, ki so kar naprej prihajale, napolnjevale prostore na spodnjem delu trga in med to nepregledno množico so udarili glasovi lepo numtiranih zvočnikov, ki so omogočili, da je mogel poslušati govore prav vsak zborovalec, ki je bil potisnjen v stranske ulite. Zborovanje je otvoril bivši narodni poslanec g. Janez Brodar, ki je predlagal brzojavne pozdrave na najvišja mesta in ki so bili sprejeti z velikimi ovacijami. Za njim je spregovoril minister Krek besede, na katere so gorenjske množice tako težko čakale leta in leta in radi česar je bilo trpinčeno domalega vse gorenjsko pošteno ljudstvo. Dr. Krek je prinesel pozdrave dr. Korošca, ki je bil. je in bo eden največjih Slovencev, kar je dokazal tudi s prestani m preganjaujem. Povedal nam j", da gremo naproti dobi tisto ljudske in demokratične pol i t tki*, (bi bi bilo konec diktature. Radi tega ><> se združile tri enako misleče skupine radikalov, muslimanov in SI.S. Te skupine združujejo ljudi, ki so plačevali po o-krajih tudi p<» 100 000 k.i/ni ob enih samih volitvah, pa čeprav so bili to ljudje, ki so cenili državo nad vse. To so množice, ki naj se jim vrne zaupanje in s tem ustvari temelj za rešitev zavoženih gospodarskih in socialnih vprašanj. Ljudje iz ljudstva naj pridejo na občine, v srezke in banovinske samouprave in vsi ti naj bodo izvoljeni in ne imenovani. Sedaj pa je stanje tako. da je res pravi živi nered in stanje, ki ni slovensko. Ta živi nered je tak. da po tem neredu nimamo vsi enakih pravic, kar pa nikakor ne ugaja našim krščanskim načelom. To se mora prenehati in tudi bratje Hrvatje naj dobe enake pravice. Hrvatje so bili k temu delu že zdavnaj vabljeni, a so se postavili na stališče, da kdor je povzročil tak nered, ta ga naj tudi popravi. Če bi se tudi mi tega držali, potem bi nam še vedno komandi rabi Bleivs eisova c ki je bila kriva vsega našega gorja in ne Belgrtid. Mi smo se morali radi tega prenehati pogajati s Hrvati. S tem pa ni rečeno, da ne bi šli s Hrvati, vendar pa ti ne smejo posegati k nam v Slovenijo, kakor tudi mi nočemo na Hrvatsko. Mi hočemo urediti svoj dom s svojimi voditelji. Hrvati naj pa svojega s svojimi. Če mi Slovenci v ljubezni do dinastije in do države tako gledamo na problem nas vseh. potem smo lahko se-paiiitisti, kot nas zmerjajo in denunci-rajo oni. ki so si prilaščali patent na nacionalizem. Ministrov govor je bil zelo pogostokrat prekinjen z burnim odobravanjem, ki pa je bilo takega značaja, da ni moglo govornika prav nič motiti, ampak ga še podžigati pri njegovem govoru. Kako je bil govor zborovulcem všeč, priča dovolj jasno vse številno cvetje, ki je bilo zasulo avto, s katerega so se vršili govori in ki je bil že itak ves v zelenju in narodnih barvah. Za ministrovim govorom je podal besedo voditelj zborovanja uredniku ..Slovenca" g. Francu KremŽariu. Tudi ta se je spomnil preganjanj, zlasti seveda šenčurskih dogodkov, ki so bili skovani na naših domačih tleh, ne pa v Belgra-du. ..Priskledniki", ki so radi samega sebe Ugonabljali našo svobodo, nam uničevali zadružništvo in prosveto, bodo ostali nri nas samo v grdem spominu. Mi pa hočemo, da se naj narod ne raz-družuje. ampak združuje in naj roko v roki sodelujeta za lepši napredek kmet in delavec iti drugi stanovi. Sv. Jošt nam je v tem oziru simbol z vsemi sklepi, ki so bili na njem napravljeni v korist slovenskega naroda in države. V tej zvezi je tudi obsodil s karakterističnimi besedami vse ono uradništvo, ka tero se je izločilo iz narodne skupnosti ter celo delovalo proti narodu. Mi pa gradimo most. ki naj nas ne loči. ampak spaja in ta most gradimo z veliko korajžo in vsakega, ki dela dobro z veliko korajžt). tega podpira tudi Bog. Žetev je velika . . . Pred vet stoletji je bilo. Božji misijonar se je oziral 7 neko nežno skrbjo v srcu po pro-siharski planoti. Gledal je na dozorela žitna polia. a pogled mu je plaval v daljavo — mislil je na svetovno božjo njivo, posejano s tisoči in milijoni člov. otrok. — Mimo Jezusovega duhovnega >česa valovi človeštvo vseh narodov in časov: nepregledno žitno polje. Ali bo to klasje in zrnje napolnilo žitnice božjega ali satanovega kraljevstva? Gospodar njive — Odrešenik zatrepeče ob tem pogledu, ne po-mišlja dolgo, takoj ustvari načrt. Rešiti želi vse te duše in zato reče ženjcem, svojim apostolom: -Povzdignite svoje oči in poglejte polja, tla so že bela za žetev. Zenjec prejema plačilo in spravlja sad za večno življenje, da se bosta skupno veselila sejavec in ženjec" (Jan 4. "55. 30). In da bi božji pisec še bolj pokazal to veliko božjo ljubezen in da bi se ob tem vzgledu vžgala vsaj iskrica ljubezni v naših človeških srcih, pokaže Nanj, ki nam je dal sam vzgled, kako moramo tudi mi ljubiti svoje brate: _In Jezus je hodil po vseh mestih in vaseh; učil je . . . oznanjal blagovest kraljevstva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti. Ko je pa videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce. ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev." (Mt 9, 55). To je klic bož. Odrešenika, tako nas vsako leto drami iz sebične dremavosti Kristusova cerkev — na misijonsko nedeljo vsaj se mora vsak katoličan pokazati velikodušnega apostola. Ne smemo biti preveč zaverovani v svoje malenkostne, sebične in vsakdanje zadeve. Tutll nam ponuja gospodar misijonski srp. Zgrabimo zanj, kajti -žetev narodov je zrela, prezrela in čaka žanjcev. Od nas katoličanov zavisi zmaga pravega kraljevstva božjega na zemlji, mi smo odgovorni za rešitev milijonov in milijonov človeških duš. Ko bomo na misijonsko nedeljo slišali klic cerkve in njenih misijonarjev, ki se žrtvujejo na tej prostrani božji njivi, ko bomo slišali klic po pomoči, se nikar ne izgovarja j mo, češ saj je dovolj potreb domu v naših slovenskih kr;ijih. tu je treba zidati cerkve, tu je treba i/preobračati naše nove pogane. Res je, tudi to je potrebno. Toda resnično pa je tole dejstvo: če se ljudstvo kake pokrajine ali kakega naroda zavzame za misijonsko delo med pogani in če to delo po svojih močeh res izdatno podpira tako z denarnimi sredstvi, kot z molitvijo, se s tem delom uspešno zadosti obema nalogama. S takim misijonskim delom (darovi za misijone. molitve, naročanje misijonskih listov in brošur) se najhitrejše vzbutle doma speče katoliške sile in s tem verskim prebujenjem v naših katoliških deželah Cerkev obenem napreduje, raste in zmaguje tako tu pri nas, v naših farah, kakor tudi v misijonskih deželah. Zgodovina nas uči. da je bila cerkev najbolj misijonska tiikraC kadar je bila najbolj preganjana in mučena. Je pa tudi obratno res: v deželah, kjer katoličani nič ali premalo delajo za misijone, v takih deželah vlada versko mrtvilo in le kaj hitro bo v takih deželah katoliška cerkev doživela preganjanje ali pa še kaj hujšega. Slovenci veljamo za delaven in požrtvovalen narod. Če to oceno res zaslužimo bo pokazala prihodnja misijonska nedelja. Ljubezen do poganskih duš in skrb za naše misijonarje, ki so se temu odrešeniškemu delu popolnoma posvetili, ta misijonska ljubezen pomeni živ studneec za našo vero in cerkev v domovini. Zato pa sledi: če hočemo da bo naša srca in da bo našo domovino prešinila sveža verska moč in versko veselje — pijmo vsi iz studenca misijonske ljubezni. »Povzdignite svoje oči — žetev je velika — — — Vsak naj prime za misijonski srp, vsak naj pomaga Gospoda žetve kolikor more in s čimer more! (Na misijonsko nedeljo se bodo pred cerkvijo prodajale različne misijonske brošure in listi. \se denarne zbirke tega dne so namenjene za naše misijonarje ip za njihove sodelavce v poganskih pokrajinah.) Delavstvo STROKOVNA ZVEZA POLJEDELSKEGA DELAVSTVA. \ suk je sam svoje sreče kovač! Na podlagi tega narodnega pregovora se združujejo razni poklici in skupine ljudi v društvih ter organizacijah, s katerimi hočejo zaščiti svoje interese, svojo pravico in si medsebojno pomagati. Slovensko poljedelsko delavstvo (razen viničarjev na Štajerskem) je bilo doslej brez vsake poklicne organizacije, ki bi ga splošno in strokovno izobraževala ter ščitila njegovo pravico. Hvala Bogu! Tudi za poljedelsko delavstvo se bližajo boljši časi. Sestavil se je namreč pripravljalni odbor za ustanovitev Strokovne zveze poljedelskega delavstva v Ljubljani, pristojnemu oblastvu pa so tudi že predložena pravila v potrditev. Upamo, da bodo pravila kmalu potrjena in bo društvo kmalu ustanovljeno. Nova strokovna organizacija bo po pravilih popolnoma samostojna in ne vezana na kako centralo, tako da bo mogla priti v njem do popolnega izraza le volja članstva. Po pravilih bo mogla biti član organizacije vsaka oseba, ki se bav i v pretežni meri z najemnim delom v katerikoli stroki poljedelstva. V novo organizacijo spadajo torej kmečki hlapci ter dekle, mujerji, uslužbenci velepo-sestev, bajtarji, dninarji itd. Vsak kdor misli, da spada med poljedelsko delavstvo, spada tudi v organizacijo Novo organizacijo toplo priporočamo. Vse, ki bi radi postali njeni člani, vabimo, da se javijo na naslov: Pripravljalni odbor Stro kovne zveze poljedelskega delavstva. Ljubljana. Tv rševa cesta. Gospodarska zveza (poleg knjigovodstva Gospodarske zveze). Tedenske novice Prosvetni dan v Kranju. Kr. hanska uprava Dravske banovine je z odlokom z dne 26. septembra i9V>. razveljavila odlok banske uprave z dne 11. oktobra 19"52., s katerim je bilo prosvetno društvo v Kranju razpuščeno. Po skoro tri in pol letnem nasilnem grobnem spanju vstaja Prosvetno društvo v Kranju k novemu življenju. Časi, ko se je nasilno in nazadnjaško zatiralo prosvetno delo med Slovenci, so minili. Osramočeni pred \seui svetom so danes zatiralci narodnega kulturnega dela, katoliška prosveto pa vstajo na dan pomlajena k novemu življenju. Tudi Kranj mora praznovati vstajenje svojega ljudskega kulturnega društva, kakor se praznuje po vsej Sloveniji. V nedeljo 27. oktobra se v ta namen vrši v Kranju PROSVETNI DAN. V nedeljo 27. oktobra bo ob 8. društvena sv. maša. ki se je udeleže vsi člani po možnosti v narodnih nošah. Po sv. maši bo v društveni dvorani slavnostni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Petje društvenega pevskega zbora. 2. Nagovor predsednika. 3. Izročitev društvene zastave društve- nem u zastavonoši. 4. Poročilo o društveni imovini. 5. Volitev novega odbora, revizorjev in razsodišča. Zvečer ob 8. uri se otvori sezona dramatičnega društvenega odra z igro „Za pravdo in srce". Sinn 2 .GORENJEC- Ste v 42 Vsi prijatelji narodnega prosvetnega dela so vabljeni, da se udeleže vseh prireditev prosvetnega dne. Lep popravek Naravnost interesanten popravek nam je poslal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kakor so z velikim zanimanjem brali naši čitatelji v predzadnji številki »Gorenjca". Popravek je povzročil v Kranju naravnost začudenje. Res je. kar piše O.U.Z.D., da isti že dolgo išče primernega prostora za zgradbo svojega uradnega poslopja, saj je že sedanji minister dr. Krek kot svoječasni predsednik O.U.Z.D. v Ljubljani iskal in dobil primeren prostor. Ko je pa prišla na površje sedanja uprava, je spoznala, da je dotični prostor neprimeren, nastale so ..velike" tež-koče, kakor piše uradni popravek. »Okrožni urad je začel štediti" in zato ni kupil parcel, ki so bile na razpolago in so bile vse bolj primerne, kakor ona. ki jo je kupil od Sirca, kar se tiče lege in velikosti. Ker je torej O.U.Z.D. »Stedil". je kupil »najbolj primerno" parcelo, in jo tudi šarmantno plačal. Kupil pa je to »najprimernejšo" parcelo, dasi bi bil morul vedeti, da je premajhna za nameravano stavbo. Popravek sam prizna, da je hotel O.U.Z.D. to parcelo arondirati z drago, ki je bila v bližini, in bi mogel dobiti dovelj prostora. Popravek trdi. da so bile na razpolago ..prevelike" parcele, ki jih ratli štednje ni bilo mogoče kupiti, zato pa je kupil premajhno parcelo, da bi potem do-kupovai od soseda dovolj sveta! Ce pa je imel že ..sklenjen dogovor" s sosedom, da se potoni delne zamenjave dobi dovolj prostora za stavbo, zakaj ni O. L'. Z. F), takoj izvršil te zamenjave, ko je kupil od g. Sirca parcelo? Popravek trdi. tla je bila tega od g. Sirca ponu-dene parcele ..najugodnejša"', konštatiramo le to, da leži ta parcela na skrajni periferiji Kranja! Daleč od vseh važnejših prometnih ulic! Popravek trdi. tla je bil O.U.Z.D. šele naknadno opozorjen, da pri kupljen] parceli ni dovolj vode. O.IZ.D. ima v Kranju svojo ekpozituro in lam več uradnikov. Vsak otrok v Kranju ve. da na dotičnem mestu ni dovolj pitne votle in to je verjetno vedelo tudi urad-ništvo kranjske ekspoziture. Mi dvomimo, da bi uradništvo kranjske ekspoziture tega predsedstvu O.U.Z.D ne pojasnilo, ko bi bilo za to vprašano. Če bi pa uradništvo predsedstva O.U.Z.D. na to okolnost ne opozorilo, bi pač slabo vršilo svojo dolžnost Pa ta okolnost je bila tudi dobro znana mestnemu županu g. Pir-cu, tastu g. Sirca, od katerega je O.U.Z.D. kupil predmetno parcelo. Mi dobro poznamo g. župana Pirca in vemo, du bi bil g. župan, če bi bil O tem vprašan, kot poštenjak in odkrit mož, Okrožnemu uradu odkrito poročal, da dotična »po legi najugodnejša parcela" nima dovolj vode in da ni primerna za stavbo Okrožnega urada. Zakaj Okrožni urad ni prosil za pojasnilo g. župana Pirca. ki bi bil po svoji dolžnosti poda! potrebno pojasnilo glede vode? »naknadno od javnih oblasti opozorjen", da pri kupljeni parceli ni dovolj pitne vode in du ta parcela torej tu najbolj primerna /a stavbo, ki jo namerava napraviti O.U.Z.D. v Kranju. Prepričani smo, da je g. mestni župan Pire kot javna oblast naknadno opozoril na to, da purcelu, ki jo je Okrožni urad kupil od njegovega zeta Sirca, nima dovolj pitne vode. Po »naklonjeno.sti in s podporo mestne občine" pa se je Okrožnemu uradu posrečilo hvalabogu zamenjati od g. Sirca kupljeno parcelo za drugo, bolj primerno stavbišče, kjer bo sedaj stala nova stavba. Mogoče je sedaj pomagal tudi g. Sire, zet župana, tla je dobil O.U.Z.D. bolj primerno stavbišče, že iz hvaležnosti, ker je svoj čas svojo parcelo dobro prodal, še bolj pa seveda iz socialnih motivov, da pomaga dobiti primeren prostor za veliko socialno napravo. Seveda pri tern ne gre za nobeno ..kupčijo", kakor se zavaruje popravek O.U.Z.D., ampak le za resno stremljenje, da se kupi primerno stavbišče in sezida potrebna stavba. Končno pa konštatiramo še to, da tudi sedanje zamenjano stavbišče po našem skromnem mnenju ni najbolj primerno. Toda o tej zadevi morda drugič kaj več. Navodila za vajo v obrambi pred napadu iz zraka, ki se bo vršila v soboto, dne 19. t. m. ob Vi 15. uri v Kranju. Vsako mesto, trg pa tudi vas mora imeti /a obrambo izve/bane skupine, z njihovim delom pa se mora seznaniti tudi vse prebivalstvo, da moglo skupinam za primer potrebe pomagati. Skupine so sestavljene tako-le: 1. Skupine za obveščanje: o prihodu sovražnih letul. 2. Skupine za reševanje: sestavljene iz več patrol za pobiranje ranjencev in poškodovancev. 3. Skupine za preiskovanje bojnih strupov. Njihovo številčno stanje se ravna po velikosti kraja. .Njihova dolžnost je. da takoj po končanem bombardiranju kot prve stopijo v akcijo in da preiščejo s posebnimi aparati kraje, kamor so padle bombe. Če ugotovijo, da so bile vržene bombe s strupenimi plini, preiščejo vrsto strup-;, obeležijo kraje in prostor, ki je zastrupljen in takoj obvestijo skupine za čiščenje zastrupljenih prostorov (skupine za dezintoksi-kaci jo). 4. Skupine za deziutoksikacijo. Njihova naloga je. da se takoj ko dobijo obvestila od skupin za preiskovanje bojnih strupov, lotijo čiščenja zastrupljenih prostorov, poslopij, lokalov, skladišč, vodnjakov itd. >. Skupine za gašenje požarov. Gasijo požar, ki -o ga povzročile vržene zažigalne bombe. I). Skupine /a odkopavanje ruševin in za popravilo instalacij. Njihova naloga je. da se takoj lotijo odkopavanja rtiševin in da takoj popravijo event. porušene instalacije (vodov(.dne. električne, plinske napeljave itd.). \ se te skupine, pa tudi ostalo prebivalstvo, I>i moralo biti opremljeno s plinskimi maskami in z zaščitnimi oblekami. Ker pa ni mogoče vsega prebivalstva opremiti s temi zaščitnimi sredstvi in ker tudi vsakdo (n. pr. bolniki in otroci) ne morejo v njih zdržati, je treba za primer sov raznega napada iz zraka to prebivalstvo skriti v posebne zaklone, v katerih bo prebivalstvo varno pred bombami in pred -mi- penimi plini. Če bi pa takih zaklonov ne bilo na razpolago, bo moralo prebivalstvo kraj zapustiti in se izseliti v kraje, ki niso ogroženi (evakuiranje prebivalstva). Da bi se prebivalstvo seznanilo z nevarnostmi plinske vojne ter zračnih napadov in da bi sprevidelo važnost in potrebo obrambe pred njim, se bodo letos vršile vaje, kjer bodo skupine pokazale svoje delo. Pri teh vajah bodo aeroplani ponekod izvršili bombardiranje določenih objektov z raznesilnimi in s strupenimi bombami. Prebivalstvo bo te vaje gledalo z dolečenili krajev, od koder se bo moglo videti delo letal in skupin. Pozneje se bodo vaje vršile tako, kakor da bi bil v resnici izv ršen napad, t. j. ljudje sc. bodo morali skriti v določene zaklone (posebna zavetišča in močne kleti). Prebivalstvo se opozarja, da se o priliki te vaje v vsakem oziru pokorava odredbam organov polcijske službe in rediteljev, da bi vežba mogla biti čim bolj poučna za skupine iu za vse prebvalstvo ter da ne bi prišlo do eventualnih nesrečnih slučajev. Kraje določene za prebivalstvo, bo moglo prebivalstvo zapustiti šele na znamenje ..nevarnost je prenehala", s katerim znamenjem se bo vaja zaključila. Opazovanje letal in delo skupin je dovoljeno prebivalstvu samo izza oken svojih stanovanj in iz Stražišča. odnosno izpod Smarjetne gore. Povsod drugod je postajanje prepovedano. U-lice in trgi morajo biti prazni. Osebe, določe-čene za sodelovanje pri raznih skupinah se opozii rja jo. da se zberejo najkasneje do 14. ure pred gasilsko shrambo na Gasilskem trgu. Vsakdo naj se javi pri vodji svoje skupine. Kr. banska uprava je izdala naredbo, glasom katere se vsakdo, kdor se izdanim in razglašenim odredbam ne pokori, kaznuje z globo 10 do 1000 Din. ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Odbor za obrambo mesta proti sovražnim napadom iz zraka v Kranju. 16. oktobra 1935. Kulturni večer. Jug. akademsko društvo v Kranju bo priredilo v soboto 19. t. m. ob 20. uri v gimnazijski telovadnici akademski kulturni večer. Program sestavljajo izvajanja društvenega pevskega zbora, orkesira it; reci-tacijskega zbora: poleg še vijoiina solo in recitacije. Vstopnina je Din 10. 0 in 3. I deležite se v čim večjem številu! Odbor. Prosvetno društvo v Kranju organizira naraščaj pevskega zbora. Vabimo fante, ki imajo veselje do petja, da obiskujejo pevske vaje. ki se bodo vršile vsak ponedeljek ob s. uri zvečer v žujmišču. Pevske vaje se prično 21. oktobra. Skupina poselske zveze v Kranju sporoča, članicam in njih stanovskim tovarišicam, da bo priredila v Kranju šivalni tečaj. Pouk bo dvakrat na me-. Čudni gostje v pozni uri. V nedeljo so kranjske prebivalce prebudili iz sladkega spanja posebni glasovi. Radovedno so pogledali skozi okna. kaj je vendar na ulici. Videli pa so na enom samem vozu vse „naprednjake" neke bližnje vasi, ki so v tej pozni nočni uri dajali duška svoji -naprednosti". Mi jim ne zamerimo, če hodijo po noči okrog, saj po dnevi si ne upajo več na solnce. Mimogrede bodi povedano, da jih je gotovo bolela glava radi dopoldanskega shoda JRZ in so si šli ponoči hladit razburjene živce. VISOKO NAD KRANJEM 80 let je dopolnil zadnjo nedeljo v septembru na svoj godovni dan občespoštovani in ugledni posestnik n" Visokem nad Kranjem Mihael Jerina. V krogu tlomače družine so obhajali pomembni dan. Pač so godovnjaku ta dan romale misli na preživeto dolgo življenje. Na težke dni. ko se je kot vojak udeležil oku-pacije Bosne in na še bolj težke in žalostne ko sta mu v svetovni vojni padla dva sinova (Jože in Lojze) in mu je umrla srčno ljubljena soproga. Kljub hudim udarcem je stal vedno čvrsto pokonci, poln vere v dobrotno božjo previdnost, ki naklanja človeku tudi sončnih dni. Zvest in dolgoleten naročnik katoliškega časopisja, odprtih rok in poln razumevanja za vsako dobro stvar, mu poteka življenje v krogu sina in ljubljenih hčera, ki so vseskozi •ake kot on. in da bi videli njegov snažni lični dom ob šumeči Kokri! To vam je hiša. kakor cvetličnjak, občudovan od domačinov in tujcev, ki pa ne goji prelepega okrasja zase. marveč zlasti za božji hram. ki je odičen za vsak praznik s tem tako negovanim in izbranim cvetjem. In tega je toliko, da vam ž njim z izrednim okusom okrase vso cerkev. Da bi bili videli visoško cerkev za njen god 1). septembra! Kako lep je tak gorenjski dom! Zato čast in hvala taki hiši! In možu, osemdeset-letniku, ki ima take otroke! TRZ1C Shod dr. Krc':a v Tržiču. V soboto dne 12. t. m. se je vršil v ...Našem domu" shod JRZ. Dvorana je bila do osme ure napolnjena do zadnjega kotička in je publika z godbo morala zavzeti tudi oder. Prihod ministra g. dr. Miha Kreka so zboro-valci navdušeno pozdravili. Predsednik pripravljalnega odbora JRZ g. Majeršič Janez mu je izročil pozdrave za g. dr. Korošca. Pove naj mu, da mi Tržičani stojimo dosledno za njim ter vselej in ob vsaki priliki zastopamo in podpiramo njegovo politiko, ker se je v naj-težjih trenutkih preizkušnje izkazal za dovolj vrednega, da mu smemo nakloniti svoje zaupa n je. Dr. Miha Krek nam je v svojem govoru razložil, da se nova vlada nahaja v precej težavnem polože.ju, ker je našla v^e »izpraznjeno" in je, da prebrede te prve težave, morala, dasi nerada, pristopiti k znižanju osebnih izdatkov, čeprav se dobro zaveda, da je to samo injekcija državnemu gospodarstvu, trajnih uspehov pa od tega ne moremo pričakovati. Sicer se to /nižanje v splošnem odobrava, kritizira pa se, ir. to upravičeno, lestvica po kateri naj se znižanje izvaja. Krivica, ki je s tem zadela po- Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletju. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (N a d a 1 j e v a n j e.) Možje so premišljevali, kaj hi odgovorili. Le Pečnik z Bistrice, znan nagajivec, ni dosti premišljeval, temveč- rekel odločno: ..Ali nimamo dovolj cerkva? Farno cerkev, podružnice v Ziganji vasi. v Sničnem in v Gozdu, čemu še eno? Kdo ho hodil v to strmino in kdo bo plačeval mežnarja? Ce hoče imeti graščak cerkev v čast svojemu patronu sv. Juriju ali pa morthiti v Čast samemu sebi, naj jo le zida. Mi mu ne moremo hraniti, ker jo ho zidal na svojem svetu. Pomagati mu pa tudi ne moremo, ker imamo sami dovolj dela. posebno zdaj \ spomladanskem Času. Sicer je pa že itak preveč tlake. Menda graščak nima pravice, da hi nam nakladal še novo. Zato dobro premislite, kaj hoste sklenili." ..Ne bodi tak!" — je segel župan Pečniku v besedo. „Saj nas graščak ne sili, temveč- samo želi, da bi mu pomagali. Stroškov ne ho nobenih. Le nekaj ročnega dela je treba in nekaj voženj z živino. Zaradi tega ne bomo revnejši." „Pa se pomiri. Pečnik!" — mu je prigovarjal Urh iz Ziganje vasi. „Ne bo tako hudo, kakor si predstavljaš. Saj si ti z Bistrice doma. kjer nimate nobene cerkve. Vse vasi jo imajo, Bistrica pa nobene. Šele vesel bodi. da jo graščak zida. Slišali boste zvonjenje s hriba in večkrat imeli malo, Tiste merice žita. ki bi jih dajali mežnarju, pa vendar ne pridejo v poštev." i— mu i ihimiiii !»■......n m............. weeBmniBX3-zJX33B.:t.-u .s».Te.i i ..Pripomnim še to" — je rekel Crašič — ..da nam ne bo treba pomagati pri zidavi v spomladanskem času. Takrat imamo veliko dela na polju. Ko zor jemo in vse jemo, bo pa že nekaj časa za cerkev. Graščak je tudi omenil, da nam bo v povračilo odpustil del tiste tlake, ko smo jo dolžni delati vsako leto." Možje so dokončali razgovor in se sporazumeli, da bodo pomagali pri delu. CTtdovito hitro je napredovalo zidanje nove cerkve, lemelja niso glohoko kopali, ker so naleteli na živo skalo. Tudi slabo vreme ni delavcem nagajalo. Zidaisko delo je bilo kmalu dovršeno. Prav tako so bili tesarji pridni ljudje, ki so spravili stavbo v kratkem času pod streho. O sv. Jerneju so že bingljale zastavice na zvonikovi strehi. Snaženje notranjščine so pa odložili na prihodnje poletje, ko bosta solnce in prepih posušila svežo zidavo. Zato so imeli pozimi dovolj dela mizarji in kiparji. Meseca oktobra 14S1 je bila cerkev že toliko dovršena, da jo je prišel blagoslovit škof Žiga Lamberjr. Vsa okolica se je sešla Cahajevo nedeljo na griču sv. Jurija ter praznovala slovesni dan, ko je bila zgradba odločena za božjo službo. Ker pa še ni imela vsega potrebnega za posvetitev, so odložili njeno po-svečenje >.a poznejši čas. Zal, da tega časa ni dočakal škof Žiga. Grof Jurij Lamberg je bil vesel nove cerkve, čeprav je imel veliko skrbi z zidavo. Najbolj so mu olajševali delo kriški občani, ki so radi pomagali pri delu. Vsled tega se je še bolj ukrepila zveza med Lambergarji in ljudstvom. Kakšen razloček med drugimi podeželskimi gradovi in Jg.».aSEEMtvr in izdajatelja odo-ovarja Kari Eržen v Kranju. Tisi« Tiskam« Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik