Ljubljana, sreda, 30. juEja 1947 Poštnina T gotovini ★ Leto VITI., Štev. 177 — Posamezna številka 2 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. Rfc'AFXJEVA ULICA ŠTEV. 1 TELŽVON 55^2 DO 54-28 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA ★ INSERATKI ODDELEK LJUBLJANA. TELE FOOT 3M, 3S-S POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN GLASILO OSVOBODILNE —■— —— I ...————* F RONTE SLOVENIJE ★ Slovenila je z velikim navdušenjem sprejela bolgarsko vladno delegacijo z min. predsednikom Georgijem Dimitrovom na ieiu Georgij Dimitrov odzdravlja množici s Beograda Ljubljana, 29. julija. Prihod predsednika vlade LR Bolgarije je bil danes predmet razgovora v vseh delavnicah, tovarnah in ustanovah. »Skupno in pojoč bomo šli na kolodvor, da bomo pozdravili rajveejega bolgarskega borca proti fašizmu.* so skjenili člani sindikalnih Ofgan:’acij. »Na i živi bratstvo in enotnost južnoslovanskih narodov« in >Razbijamo načrte imjierialistov. ustvarjamo bratstvo« ter drugi, ki so z velikimi črkami govorili na ulicah in so jih nosili čiani sindikatov in množičnih organizacij, so bili napisani klici množice, ki se je zbrala pred kolodvorom in na pločnikih vseh ulic od kolodvora do vladne palače. Prišli so delavci in borci, invalidi, matere s svojimi malčki. vsak Ljubljančan ie hotel predstavnika bratskega logarskega naroda videti od blizu. Pred pošto se je postavila poštarska sindikalna godba, na kolodvoru te igrala vojaška, množica na ie vzklikala in pela. Bolgarsko ljudstvo se je odzvalo klicu svojih voditeljev in je skupaj z našimi borci krvavelo za svobodo. Naj živi naš maršal Tito. naj živijo bolgarski gostje, naj živi Georgij Dimitrov.« taki in podobni vzkliki so spremljali goste, ki so z vsemi navzočimi doživljali radost ob zavesti bratsiva in povezanosti slovanskega ljudstva. Na ljubljanskem kolodvoru so sprejeli br’garske geste: podpredsednik Prezid:ja FLRJ Jože Rus, predsednik vir ie LR Slovenije Miha Marinko, p dpredsedaik vlade LRS Ivan Maček ter ostali čjani vlade, predsednik Ljudske skupčine LRS dr. Ferdo Kozak, komandant IV. armije general!;!jtnanl Danilo Lekič, general Karel Lerlčnjk. polke—trk Roško Djuraškovič. polkovnik Gaje Vojkovie. šef vojne misije SSSR generalmajor Soldatov ter predstavniki niiicž:čnih organizacij. Ko je prisrčno pozdravljen od uradnih zastopnikov min. predsednik Georgii Dimitrov z ostalimi elani bolgarske vladne delegacije izstopil iz vagona, je zaigrala godba bolgarsko in jugoslovansko državno himno. Georgii Dimitrov je nato pregledal častno četo. V imenu slovenskega naroda, Ljudske fronie Slovenije, Komunistične Partij« in vlade LR Slovenije ga je pozdravil predsednik vlade LRS Mika Marinko. Min. predsednik Georgij Dimitrov se je zahvalil za prisrčni sprejem, nakar je predsednik vlade Miha Marinko seznanil bolgarske goste s elani vlade in ostalimi, ki so pričakovali bolgarsko delegacijo na kolodvoru. Pionirji v narodnih nošah so izročili Georgija Dimitrovu in ostalim elanom bolgarske delegacije šopke ter ga prisrčno pozdravili. Med navdušenim vzklikanjem velikemu voditelju bolgarskega naroda je bolgarska delegacija pregledala mladinsko delovno brigado in nato odšla pred kolodvor, kjer so Ljubljančani z velikim navdušenjem pozdravili drage goste. Prisrčen sprejem v Trbovljah Trbovlje, 29. julija. Železniške postaje od Brega preko Zidanega mosta. Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ie prebivalstvo svečano okrasilo, da dosloino sprejme delegacijo vlade LR Bolgarije. V Zidanem mostu so doživeli gostje posebno topel sprejem. Tam se je zbralo prebivalstvo iz Radeč. Zidanega mosta. Laškega, Celja in okolice. Po pozdravih ie med igranjem godbe vlak odpeljal proti Hrastnika, kjer jih je prav tako pričakala množica ljudi. Najlepši sprejem so bolgarski gostje doživeli v Središču revirjev v Trbovljah. kjer jih je sprejela nad desei tisočglava množica. Na prostor okrog trboveljske postaje, ki je bila okrašena z velikimi slikami maršala Tita in predsednika Georgija Dimitrova ter rudarskimi simboli, se je že od 3 popoldne zbiralo prebivalstvo revirjev. Ob navdušenju ljudstva je goste pozdravil v imenu trboveljskega prebivalstva sekretar okrajnega odbora OF tov. Lojze Ribič, v imenu mdariev pa udarnik Tine Kralj, ki je ob tei priliki izročil predsedniku bolgarske vlade Dimitrovu rudarska simbola: cepin in jamsko svetilko. Med navdušenimi vzkliki je ob 18.15 vlak odpeljal proti Ljubljani. SLAVNOSTNO KOSILO V PREZIDI JU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ Beograd. 28. jul. Predsedstvo Pre-zidi.ia Ljudske skupščine FLRJ je priredilo danes na čast delegaciji bolgarske vlade slavnostno kosilo v prostorih Ljudske skupščine FLRJ, pri katerem so bili navzoči predsednik nrnistrskega sveta LR Bolgarije Georgii Dimitrov in predsednik vlade FLR Jugoslavije maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Pri kosilu so bili navzoči tudi minister za zunanje zadeve bolgarske vlade Ki man Georgiiev. predsednik Vrhovnega gospodarskega sveta Bolgarije Dobri Terpešev. minister za notranje zadeve Anton Jugov, minister za finance Ivan Stefanov, minister za kmetijstvo Georgij Trajkov. izrc-bii poslanik in pooblaščeni mi- nister Bolgarije v Beogradu Sava Ga-novski ter člani spremstva bolgarske delegacije. Z jugoslovanske strani so bili navzoči poleg predsednika Prezidija dr. Dana Ribarja in članov predsedstva ministri zvezne vlade pod vodstvom podpredsednika Edvarda Kardelja, predsednik Prezidija Ljudske skupščine Srbije dr. Siniša Stankovič, oredsednik vlade LR Srbije dr. Bla-goje Neškovič. predstavniki generalnega štaba JA z generallajtnantom Ivanom Bošnjakom na čelu. generalni tajnik zvezne vlade L.iubodrag Dinrič, izredni poslanik FLRJ v Bolgariji Obrad Cicmil. predsednik ILO mesta Beograda Ndnko Petrovič in drugj. Zdravka predsednika dr. Ivana Ribarja Med kosilom je imel predsednik Prezidija Ljudske skupščine dr. Ivan Ribar tole zdravico: >Gos!M)d predsednik, tovariš marša!. gospodje ministri! Jugoslovanski narodi vas že dolgo pričakujejo. Prvikrat obiskujejo demokratično FLR Jugoslavijo pravi ir. resnični predstavniki demokratične Liudske republike Bolgarije. Vaš obisk. tovariš predsednik. Jugoslaviji in maršalu Titu. pomeni za naše narode in za bolgarski narod enega izmed velikih dogodkov, ki bo ostal zapisan in t i jenei» spa...'.nu. I4o te ga dogodka je moglo priti samo s «kopno našo borbo proti skupnemu ' iiiislvo in ena.jiosi in v burni za izgraditev ljudske oblasti, ustavnosti fn državnosti na načelih ljudske demokracije s polno suverenostjo volje na 'i e - inv in s podporo našega skupnega velikega sovjetskega zaveznika z generaJisimom Stalinom na čelu. Prvič v zgodovini se borijo jugoslovanski narodi z ramo ob ramj z bratskim bolgarskim narodom za demokracijo in mir na svetu, predvsem na na Balkanu. V preteklosti naših narodov so bile poleg nestrpnosti in vojn sklenjene tudi pogodbe in sporazumi o večnem prijateljstvu. Takšne pogodbe so ostale mrtva črka na papirju, med dru-n-irai razlagi predvsem zaradi tega. ker so jih sklepali nosilci — monarhija in dinastija, nosilci dinastije in diktature, nasilno in proti ljudstvu ctaJp |bcI«o in fll TP i"*erncp iiuiiiui uisKv-aiiiiiu* skI Bolgariji, ki k) vodite Vi, gospod predsednik, in Titpvi Jugoslaviji niso potrebna pogajanja. da bi prišlo do te prijateljske luugodbe. Naši narodi so si najbližji bratje, njihoTa volja pa se bo v bodoče izražala enotnp v v6eh njihovih težnjah, zahtevah, gibanjih, v delu in t borbi. Mi smo ena duša — in ena duša bomo ostali večno. Dovolite mi. tovariš predsednik, da Vam pri tem osebno izrazim nekaj besed. Ne zamerite, ker Vas posebej omenjam. Naše rodoljub.je in svobodoljubne ljudske množice Vas poznajo že dolgo po Vaših junaških delih pred vojno in med vojno. Pred fašističnim sodiščem v Leipzigu ste prvi pričeli odprto borbo s fašizmom, z njegovima nosilcema Göringom in Gobbelsom. To je bilo 1. 1933. ko je fašizem že vladal v Nemčiji. Imeli ste dovolj junaštva braniti sovjetsko demokracijo in reči Goringu pred vsem STetom: .Gospod minister, vi se bojite mojih vprašanj.’ V obrambi ste opozorili na Galileja Galilei, ki je pred grožnje smrtne obsoe rekel svojim inkvizitorjem, da se zemlja vendarle vrti, in zaključil svojo obrambo z besedami, — da gre kolo zgodovine naprej, da se premika v smeri zmage prave demokracije v Evropi. Naši narodi Vas poznajo kot prvo-boritelja bolgarskega naroda in kot iskrenega sodelavca in soborca našega najboljšega in najbolj priljubljenega tovariša maršala Tita. Poznajo Vas kot ustanovitelja nove domovin-sko-frontovske Bolgarije. Dvigam čašo na Vaše zdravje, gospod predsednik, kakor tudj na zdravje Vaših sodelavcev, za napredek in proevit domovinsko-frontovske Bolgarije in bolgarskega naroda!« Min. predsednik Georgij Dimitrov je odgovoril na zdravico dr. Ribarja z naslednjimi besedami: ’ Odgovor min. predsednika Georgija Dimitrova Min. predsednik Georgij Dimitrov je odgovoril na zdravico dr. Ribarja z naslednjimi besedami: »Gospod predsednik, gospodje ministri, tovariš Tito! Dovolite mi, da v imenu tovarišev iz delegacije, v imenu bolgarskega naroda in v s.vojem osebnem imenu izrazim prisrčno zahvalo za izročena visoka odlikovanja in za sprejem, ki st« ga nam vi — lahko rečem brez pretiravanja — ter narodi FLR Jugoslavije, pripravili naši vladni delegaciji. Naš obisk bratski Jugoslaviji ni samo izraz že obstoječega prijateljstva med bolgarskim narodom ter narodi nove Jugoslavije. To prijateljstvo se je pričelo, kakor je znano, s skupno prelito krvjo, posebno ob koncu vojne protj nemškemu osvajalcu za izvojevanje naše in vaše svobode ter neodvisnosti. Naš obisk v Beogradu in naša srečanja s pobudnikom in organizatorjem nove Jugoslavije maršalom Titom ter drugimi voditelji FLR Jugoslavije imajo mnogo večji pomen kakor navaden prijateljski obisk. Prišel je čas, sicer z gotovo zakasnitvijo, ko je treba pričeti praktično, popolnoma konkretno in dejansko okrepitev našega bratstva na podlagi tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Niso dovolj, kar je umljivo, samo slovanska kri in bratska čustva, ki vežejo naše narode. To je dobro, vendar pa ne zadošča. Srečni smo, da obstajajo, vendar pa je tudi potrebno, da se poglobijo in okrepijo v korist obeh slovanskih držav in v korist miru med velikimi in malimi narodi sveta. Tako vi kakor mi smo realisti. Ne morejo nas zadovoljiti samo bratska čustva. Fašizem je razbit, Hitlerjeva Nemčija je uničena, pred našimi očmi pa nastajajo prizadevanja za obnovitev fašizma v različnih oblikah. Balkan še ni prenehal biti sod smodnika in žarišče vojne. Naša skupna naloga je tako v interesu bolgarskega naroda kakor v interesu narodov FLR Jugoslavije, da se balkanski polotok končno spremeni iz soda smodnika v trdno zaslombo in močan činitelj miru ter demokracije ne samo v tem delu sveta, temveč sploh na svetu. Ni tajnost, da se na Balkanu ustvarjajo ognjišča, ki bi lahko postala velika nevarnost za mir. S skupnim naporom naših narodov moramo braniti svojo svobodo in neodvisnost, braniti delo miru in mednarodnega sodelovanja. Za vse to je nujno potrebno, da preidemo od splošnih želj in iskrenih bratskih čustev, ki jih gojijo naši narodi, k praktični in konkretni utrditvi bratstva med nami. Klevetniške trditve naših sovražnikov, da ima zbliža nje med slovanskimi narodi za cilj ustvaritev nekakšnega slovanskega bloka, umljivo ne ustrezajo stvarnosti. Zbližanje slovanskih narodov ne samo da ni ovira, temveč nasprotno vpliva, po mojem mnenju, blagodejno na ustvarjanje prijateljskih odnosov z neslovanskimi demokratičnimi državami in narodi. Takšen je primer v odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo z Romunijo in Albanijo, ki nista slovanski državi, kakor z vrsto drugih držav. Zbližanje in enotnost slovanskih narodov nista samo neobhodno potrebna za njihovo samoobrambo in zaščito njihove svobode in neodvisnosti v bodočnosti, temveč tudi v interesu miru med velikimi in malimi narodi sveta. Odločno nasprotujemo proti razdelitvi sveta v dva sovražna bloka. Odločno nasprotujemo politiki, ki vodi k novemu napadu in novi vojni na Balkanu, v Evropi in na svetu. V našem interesu, v interesu vseh narodov in v interesu svetovnega napredka moremo izpolniti velike naloge. Za izpolnitev teh nalog je potrebno, da se še bolj povežemo politično, gospodarsko in kulturno. Moramo se osvoboditi tuje, neprijateljske odvisnosti v našem gospodarstvu in naši notranji ter zunanji politiki. Mi lahko zagotovimo s skupnimi napori in s pomočjo naših slovanskih in neslovanskih prijateljev, posebno pa s pomočjo velike Sovjetske zveze in njenega genialnega voditelja našega tovariša Stalina, z zadostno trdnostjo, voljo in znanjem, skupno z ram0 ob rami, našo samostojnost, naš dober bodoči razvoj in hkrati dokažemo, da so slovanski narodi mladi narodi z velikimi sposobnostmi, ki bodo odigrali zelo važno zgodovinsko vlogo. Dvigam čašo na čast naših jugoslovanskih bratov, posebno pa našega tovariša, iskrenega prijatelja in pobudnika ne samo uspehov in zmag narodov FLR Jugoslavije, temveč tudi resničnega, globokega, neformalnega, praktičnega in konkretnega bratstva med našimi narodi — maršala Tita!« Sprejem v bolgarskem poslaništvu Ob bivanju delegacije bolgarske vlade v naši državi je priredilo nocoj bolgarsko poslaništvo v Beogradu svečan sprejem. Pri sprejemu so bili navzoči predsednik ministrskega sveta LR Bolgarije Georgij Dimitrov s člani bolgarske vladne delegacije, predsednik vlade FLR Jugoslavije maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar in člani predsedništva Prezidija, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj s člani zvezne vlade, predstavniki JA, predstavniki Prezidija Ljudske skupščine Srbije, predstavniki vlade LR Srbije in drugi gostje. Pri sprejemu so bili navzoči tudi člani diplomatskega zbora. Na poti iz Beograda v Zagreb Zagreb 29. julija. Člani delegacije bolgarske vlade s predsednikom Ge-orgijem Dimitrovom na čelu, ki so se odpeljali snoči ob 23.30 s posebnim vlakom iz Beograda v Zagreb, so bili na Hrvatskem prav tako toplo, prisrčno in navdušeno sprejeti, kakor r.a svoji poti po Srbiji in v Beogradu. Na postajah ob progi so odmevali pozdravi in pesmi ljudstva, ki se je zbralo s cvetjem in zastavami, da bi sprejelo in videlo državnika bratske Bolgarije. Postajna .poslopja so bila okrašen^ z zastavami, cvetjem, zelenjem, slikami Dimitrova. Tita in Stalina in velikimi napisanimi gesli. Ljudstvo je vzklikalo domovinsko-frontovski Bolgariji in njenemu tvorcu Dimitrovu, bratstvu in enotnosti bolgarskega naroda in narodov Jugoslavije in nezlomljivemu bratstvu in •notnosti vseh slovanskih narodov. Z okna svojega vagona so predsednik Dimitrov in ostali gostje odgovarjali na pozdrave, razigranemu ljudstvu in sprejemali šopke cvetja, si stiskali roke s predstavniki hrvat-kih kmetov in delavcev, mladinci in pionirji, ki so jim izročali velike šopke svežega cvetja in pozdrave hrvat-skega naroda. Čim bliže Zagrebu, tem več je ljudstva na postajah ob progi. Okrog 8 ie vlak z. gosti počasi privozil v slovesno okrašesi Zagreb. Sprejem bolgarskih gostov v Zagrebu Zagreb, 20. jul. Davi ob 8i je prispela iz Beograda v Zagreb delegacija vlade LR Bolgarije s predsednikom vlade Georgijem Dimitrovim na selu. Sprejema so se udeležili predsednik vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Balearic, s podpredsednikoma in člani Ppp'*?'*??«* Sfl-Pora Mile Počuea, pie-ouuni k Subuia dr. Zlatan Sremec, s sekretarjem Nikolo Rupčičem, konzularni zbor ter številni predstavniki kulturnih in javnih ustanov. Ko je prispel posebni vlak, je Georgii Dimitrov, prisrčno pozdravljen od navzočih, segel v roko predsedniku Bakariču. ki mu ie predstavil člane vlade. Po bolgarski in jugoslovanski himni je predsednik Dimitrov v spremstvu predsednika dr. Bakariča in ge- nera'"»jp> maieija Vase JcTnniri*» l*itRi*tis! Lamu ?eiu. uiintir 1» **1}f ’ po mikrofonu krajši govor. V svojem govoru je predsednik Dimitrov med drugim dejal: V imenu vlade LR Boleariie in T Georgij Dimitrov na obiska pri Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ. Od leve na desno: bolgarski min. predsednik Georgij Dimitrov, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpreti» «ednik Prezidija Moša Pijade imenu bolgarskega ljudstva vam prinašam najprisrčneiše bratske pozdrave in iskreno željo, da bi narodi FLRJ dosegli še večje uspehe pri svojem gospodarskem in kulturnem razvoju. Danes je bratstvo med bolgarskim in jugoslovanskimi narodi zapečateno s skupno preiito krvjo proti istemu sovražniku, fašističnemu okupatorju in njihovim hlapcem. To bratstvo moramo še naprej utrjevati in poglabljati, moramo ga še bolje organizirati zaradi skupne zaščite južnih Slovanov proti sovražnikom, zaradi vzpostavitve trajnega miru med vsemi velikimi in majhnimi narodi. Danes so postali jugoslovanski narodi prav tako kakor bolgarski in drug,- slovanski narodi v sodelovanju z veliko Sovjetsko zvezo gospodarji v svoji hiši, ki jo urejajo, kakor jim prija, kakor prija njihovim nacionalnim interesom. Naša pot ni lahka. To je težka pot, toda edino rešilna za vse nas, za vse slovanske narode. Nas ne plaše atomske bombe. Nas ne plaše grožnje z novimi napadi in vojno. To lahko prestraši samo tiste, ki imajo slabo pamet in živce. Slovanski uaredi se bili stoletja sužnji ter so se naučili boriti. Njihovi voditelji so zrasli v partizanskih oddelkih in borbah v zaporih in napravili težak izpit. Takih narodov ni mogoče prestrašiti. Po govoru ie predsednik Dimitrov s člani delegacije odšel s perona na cesto, kjer ga je množica navdušeno pozdravljala. Navdušena množica je metala pred avtomobile predsednika Dimitrova in bolgarske delegacije šopke cvetja in zelenja. Ob 9.45 je predsednik Dimitrov 6 čiani delegacije obiska! predsednika Prezidija Sabora Vladimirja Nazora in predsednika vlade dr. Vladimirja Bakariča, s katerim se je za.držal v krajšem prisrčnem razgovoru. Nekoliko po 10. sta bila ta obiska vrnjena Dimitrovu. Georgij Dimitrov kmetom v šitmadlji Beograd, 28. jul: Pri obisku v vasi Parcane v Šumadiji je imel predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov kmetom, ki so «e zbrali, da bi ga sprejeli in pozdravili, tale govor: Dragi bratje Šumadinci! Skupno s svojimi tovariši iz delegacije bolgarske vlade sem zelo srečen, ker sem v vaši sredini, v kraju, kakor mi je bilo rečeno, kjer so se šumadijski partizani epsko borili preti nemškim okupatorjem za svobodo dn neodvisnost jugoslovanskih narodov. Srečen sem, ker vam lahko sporočim plamteče pozdrave bolgarskega naroda, njegove vlade in Domovinske freute z najboljšimi željami za nadaljnje uspehe pri vašem velikem delu politične, gospodarske in kulturne graditve. Kakor se trudimo mi v Bolgariji, da bi pravočasno izpolnili naš dveletni načrt narodnega gospodarstva, tako bodo lahko tudi jugoslovanski narodi, o čimer sem popolnoma prepričan, uspešno i zpolnili svoj petletni gospodarski načrt. Bodočnost naših južnoslovanskih narodov je v naši enotnosti, bratstvu in neomajni veri v naše lastne moči ter v pomoč našega velikega prijatelja — Sovjetske zveze in njenega genialnega voditelja — tovariša Stalina. Mi smo globoko prepričani, da ne bo pod nebom nobene sile, ki bi nas mogla ločiti in spraviti v nasprotje, kakor je bilo nekdaj. Ta težka preteklost zločinskih režimov se ne bo več ponovila, ker so naši narodi trdno odločeni, da dokončno in zavedno okrepe svoje bratstvo proti vsem javnim in prikritim sovražnikom. Še vedno imamo sovražnike nove Bolgarije in nove Jugoslavije. To so naši skupni sovražniki. Da bi iih mogli premagati, da bi iim mogli preprečiti, da bi porušili naše bratstvo, je nujno potrebno, da se še bolj povežemo med seboj, da bomo še bolj blizu eni drugim in da bomo šli roko v roki naprej in stalno naprej! Mi smo še vedno siromašni državi iu siromašno ljudstvo. Mi nimamo tistega materialnega bogastva, ki ga imajo n. pr. Američani, vendar pa imajo naši narodi drugo bogastvo. To bogastvo je v naših glavah, v naših srcih, naših dušah in v naših jeklenih rokah za delo in boj ter v neomajni volji, da skupno korakamo naprej. To bogastvo je najdragocenejše, kar ima. mo, in nihče nam ga ne more vzeti. To bogastvo je močnejše kakor ameriški dolarji in angleški funti, močnejše kakor vse drugo na svetu, širimo, poveličujmo in krepimo vedno bolj iu bolj to bogastvo v korist nacionalne moči naših držav. To nam bo dalo možnosti, da bomo imeli več žita, več koruze, več krompirja, da bomo imeli več industrijskih podjetij, da bomo industrializirali in elektrificirali naši državi potešeno in da se bomo krepko in neomajno postavili na svoje lastne noge. Na tej poti Bolgari in Jugoslovani niso sami na zemeljski krogli. Imamo velike in močne prijatelje, na katare se lahko naslonimo, pri katerih lahko dobimo pomoč. Storiti moramo vse. d/> bi se mogli s pomočjo drugih slovanskih narodov, predvsem ob pomnil velike Moskve in z našim nacionalnim trudom ter ustvarjalnim navdušenjem, z junaštvom delavcev, kmetov in napredne inteligence, zlasti naše mladine. mladeničev in mladenk, osvoboditi za vedn* vsake odvisnosti od inozemstva. Naš narod spremlja z iskrenim veseljem in globokimi simpatijami graditev FLR Jugoslavije. Veselimo se vaših uspehov. To, kar vidimo tu. čeprav v majhnem obsegu, je najboljši dokaz, da so se jugoslovanski narodi odločno lotili obnove svoje lastne hiše, ki jo bodo z natlalnjim delom vedno bolj utrjevali, na katero bodo položili še boljšo streho in io pretvorili v udobnejši dom, dom delovnega ljudstva. Tudi. pri nas v Bolgariji imamo veliko delovno navdušenje in ustvarjalno iniciativo. Tudi naša mladina gradi enako kakor vaša železnice, nasipe, prekope, dela na poljih, toda iz Jugoslavije bomo odnesli s seboj novo vzpodbuda za naš narod in naš» mladino, vzpodbudo, ki je posledica tega. kar vidimo v Jugoslaviji in posebej v šiNiiadiji. V nekem pogledu ste šli dalje od nas. Skušali vas bomo dohiteti Prepričani smo. da bomo s -kupnimi silami našega naroda kmalu dosegli narode FLR Jugoslavije in da bomo z njimi korakali ne samo kot bratje po krvi in čustvih, ampak tudi kot bratje s splašno skupno ustvarjalnostjo v dobro in srečo Jugoslavije in Bolgarije. Naj živi bratstvo in enotnost med našimi narodi! Odmevi v bolgarskem tisku Sofija, 28. jul. Domovinsko-frontov-ski listi posvečajo največji del prostora obisku bolgarske vladne delegacije s predsednikom vlade Georgijem Dimitrovom na čelu v Jugoslaviji ln svečanemu sprejemu, ki je bil prirejeni delegaoiji v Caribrođu, Nišu in Beogradu. Glasilo zveze bolgar. novinarjev »Novini« poroča na dveh straneh o podrobnostih sprejema v član-ku iio-jiO v 0€\i : in nut-- a •— bratskega prijateljstva«. Bolgarska ljudska vstaja 9. septem-brat 1944 leta, je rečeno v članku, je odkrila neomeine možnosti za raz- voj jugoslovansko-bolgarskega prijateljstva. Koburški ljudcžrci, veliko-bolgarski šovin&ti in pobudniki pro-tiljudskih akcij so bili kaznovani od naroda. Prva pogodba nove dcnv_>->-sko-frontovske Bolgarije je biia sklenjena z Jugoslavijo. Bolgarska ljudska vojska se je borila skupil z slavno Jugoslovansko armado proti hit!erjovskj Nemčiji, z zf-j-.-o v. V JCibz.v ZiVCAC o«-*_ Jugoslavija in Bolgarija krenili po poti vsestranske politične gospodarske in kulturne izgradnje. Ameriški pritisk na Anglijo in Francijo Ali privoliti v ameriške načrte glede Nemčije, ali pa se odreči finančni pomoči Trgovinska pogajanja med Anglijo in Sovjetsko zvez® niso uspela ker so se predstavniki Velike Britanije postavili na staiišče, ki je bilo za Sovjetsko zvezo nesprejemljivo stopniki izjavili, da je sovjetska via- Vedno večja aktivnost partizanov povzroča atenski vladi velike skrbi Proslava cbletnke vstaje na Mrvatskem lagala, naj bi se obresti zmanjkale na 0.50°.'o letno, plačilo pa podaljšalo na 15 let, tako da bi se začetek plate vanja računal od konca Četrtega leta in da bi se odplačevalo v 12 enakih obro-kih letno. S tem naj bi Sovjetska zveza dobila take pogoje za plačevanje vojnega kredita, ki ne bi bili slabši od onih, kj jih je Velika Br-i-lanija dala Franciji ob podaljšanju vojnega dolga. Britanci niso hotelti sprejeti kompromisnega pred'oga Sovjetske zveze o tem vprašanju. Da bi se dosegel sporazum, je sovjetska vlada umaknila svoj predlog o podaljšanju že dobljenega kredita in je predlagala, naj se podaljša samo polovica te vsote, glede druge polovic© pa se je bila pripravljena zadovoljiti i neizpremenjenim rokom za plačilo. Britanci so odklonili tudi ta predlog in predlagali podaljšanje samo četrtine kredita, To je bilo seveda za Sovjetsko zvezo nesprejemljivo. Zaradi britanskega stališča, ki je bilo popolnoma nesprejemljivo za Sovjetsko zvezo, so bila 24. julija pogajanja prekinjena. Reuter je razširil vest, da pogajanja niso uspela zaradi previsokih cen žita, ki jih je baje zahtevala Sovjetska zveza. To pa ni res. Kakor je znano, je bil dosežen sporazum o cenah žita in je bila cena pšenice celo znatno nižja od cene. za katero je Velika Britanija nedavno kupila veliko količino pšenice v Argentini. in nižja od cene. ki jo ima sedaj pšenica na kanadskem trgu.« Kdo je povzročil poslabšanje odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo New York, 28. julija (Ass. Pr.) £ef oddelka ameriške vojaške uprave za denacifikacijo Nemčije Martin, ki je nedavno odstopil, je izjavil zastopnikom tiska, da skušajo skupine s posebnimi interesi pridobiti ameriško vlado za podpiranje monopolistične ameriške gospodarske kontrole v Nemčiji. Odstopil je zato, da bi po-iasnil ameriškemu narodu in Kongresu možnost druge poti. Id bi onemogočila nastanek močne Nemčije pod kontrolo monopolistov. Na vprašanje. katere naj bi bile te skupme s posebnimi interesi, je Martin iria-vil. da so največje med njimi družbe Standard OH, General Electric, General Motors in Mednarodna telefonska in brzojavne družba. Te in druge družbe so krive, da so te poslabšali odnosi med Ameriko m Sovjetsko zvezo. Amerika vrar-« Italiji njeno premoženje New York, 28. jul. (Tass) Kakor poroča dopisnik Associated Pressa iz Washingona, je ameriški Kongres potrdil in poslal predsedniku v podpis zakonski predlog o vrnitvi italijanskega premoženja v vrednosti več kot 50 milijonov dolarjev, ki je bilo med vojno zaplenjeno v Ameriki m izročilvi 28 ladij, 13 bivških italijanskih in 25 ameriških ladij tipa »Liberty«. »Tempo« poroča, da so zavezniške rekvizicije v Italiji od invazije na Sicilijo v juliju 1943 stale Italijo več kot bilijon lir ali okrog 20 milijard dolarjev. V seznam rekvizicij niso prišle izgube izdelanega in polizde-lanega materiala in inventarja. Moskva. 28. jul. (Tass). Zunanjepolitični komentator »Pravde« Boris Leonti jev piše: »Nove enostranske akcije Združenih držav Amerike glede Nemčije so sedaj na straneh angio-francoakega tiska potisnile v ozadje vsa pretirano napihnjena laskanja na naslov ameriškega dobrotnika. Amerika je predložila naslednje zahteve: obnova industrijske zmogljivosti zapadne Nemčije in povečanje proizvodnje jekla v Porurju na 12 do 14 milijonov ton letno. Razen tega bi Američani poslali radi lastniki tega industrijskega središča Nemčije. Po ameriškem načrtu naj bi v prihodnjih letih upravna! Porurje poseben anglo-ameriški Sirgan pod predsedstvom Amerikan-cev. V tem času naj bi obdržali svojo lastninsko pravico magnati nemške industrije, ki eo svoj čas financirali Hitlerja. Uvajanje Dave sov ega načrta maj bi *oraj dobilo še večji razmah nego pred 2 leti, seveda v korist Amerike. Razočaranje in odpor v demokratični javnosti Velike Britanije in Francije je zaradi prehajanja zapadne Nemčije v last monopolov tako zelo veliko, da se je celo Beviau zdelo potrebno nasloviti na zborovanju rudarjev nekaj besed na naslov prekooceanskih dobrotnikov. francoski veleposlanik v Wasbing-tonu Bannet je celo protestiral pri ameriški vladi proti sklepu o povečanju industrijske sopnje Nemčije. Ioda »odpor« aaglo-francoskih politikov je trajal le malo časa. Po dveh ali treh dneh je prišla britanska, nato pa tudi francoska kapitulacija. Britanska vlada je uradno sporočila, da je pripravljena sodelovati na dvostranski anglo-ameriški konferenci o Forurju. ki naj bi bila v tVashingto-BU. Tudi francoska vlada je izjavila, d3 je »za-doToljna« z ameriško zagotovitvijo. da se bodo tudi s Francozi posvetovali. Značilno je, da so Združene države Amerike dejansko poslale Veliki Britaniji in Franciji neke vrste ultimat: ali privoliti v ameriške načrte glede Nemčije, ali pa se odrem nadi na finančno pomoč. Franclja, ki ji grozi ameriški program o povečanju industrijske stopnje Nemčije hkrati z izgubo nade na prejemanje porurskega premoga, ker en bodo rabila nemške podjetja, in z obnovo vojaške moči Nemčije, žanje sedaj sadove svoje kratkovidne politike. šele sedaj se je francoska vlada spomnila, da bi morali vprašanje nemške proizvodnje rešiti 4 ministri. »Times«, ki predlaga previdnost, da bi se omogočil uspeh konference v letošnjem novembru, pa se je naenkrat spomnil bližajočega se novembrskega zasedanja zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije. Ali niso šle zapadne države s svojim enostranskim ravnanjem v Nemčiji že predaleč?« Dolarizirsna Nemčija in njeni sateliti Pariz, 28. julija- (Tass) »Ce Soir« primša članek ameriškega komentatorja Johanesa Steeh, posvečen Marshallovemu načrtu, kjer pravi med drugim: »Najbolj čudna stvar v Marshallovem načrtu je preprosto dejstvo, da lega načrta prav za prav ni. O njem se ve samo to, da je Nemčiji določena vloga središča evropske obnove. Ameriški krediti bodo re-zerv:rani za tisie evropske države, ki bodo kupovale nemško blago. Države, ki bodo dobile kredit, ne bodo dobiie v gotovini niti pare-Ta sredstva bodo uporabljena v Nemčiji za izmenjavo proizvodov, ki jih bo Nemčija dobavljala evropskim državam. Se več! Ameriški vojaški guverner Clay, se bo posvetoval z drugimi evropskimi državami, prav tako pa tudi z njihovimi mednarodnimi organizacijami o proizvodnji in trgovini in se bo pobrigal, da bo pri izbiranju proizvodov za izvoz imelo prednost hiar;->, ki je prvorazrednega pomena za obnovo in dvig evropskih držav. Na ta način bo imela ameriška vojaška upirava kot najvišja inozemska instanca pooblastilo, da določi vrsto proizvodov, ki se. bodo proizvajali v Zapadni Evropi, po pogojih Marshalovega načrta. Uprava bo tudi skrbela za to, da nemška proizvodnja ne bo nrišla v nasprotje z industrijskimi in gospodarskimi načrti Zapadne Evrope. Na ta način nadaljuje general Clay tradicijo, katere ustanovitelj je Schacht. Razen tega to navodilo ni samo v popolnem nasprotju s tradicionalno Rooseveltovo politiko, ampak je tudi odkrita kršitev sporazumov v Jalti in Potsdamu. 50 odstotkov kreditov, ki so namenjeni za posojila, bodo uporabili za Nemčijo, gospodarski sistemi drnoib držav pa se bodo prilagodili nemškemu gospodarstvu. Tako bodo države Zapadne Evrope postale gospodarski sateliti dolarizirane Nemčije. Attieejeve težkoče London, 28. jul- (AFP) Politična kriza, ki se je začela zaradi gospodarskega položaja Velike Britanije, je dejansko že tu. Predsednik britanske vlade Attlee je izgubil podporo laburističnih poslancev — tradeunionistov. Dve dejstvi sta pospešili razvoj. Prvo dejstvo je, da generalni svet trade-unionov preteklo sredo ni hotel brez razpravljanja sprejeti gospodarske politike vlade. Obenem so nujno zahtevali, naj vlada še nadalje pojasni svojo politiko. Drugo dejstvo je sestanek laburistične parlamentarne skupine ki je sklican za prihodnjo sredo in na katerega je povabljen tudi predsednik vlade. Na sestanku bo imei Attlee proti sebi razen opozicije »upornikov« (najmanj 100 poslancev) tudi še opozicijo poslancev, ki zastopajo sindikate (trade - unionov). Laburistični poslanci, ki zastopajo sindikate, so imeli doslej večino v parlamentarni skupini. Sprememba njihovega stališča se da objasniti z zaskrbljenostjo, ki jo je preteklo srdo izrazil generalni svet trade-unionov. Stališče laburističnih poslancev, ki so neposredno povezani z britanskim sindikalnim gibanjem, je življenjskega pomena za Attleeja. Italija mora ostati izven vsake koalicije Ancona, 28. jul. (AFP) Palmiro Togliatti, generalni sekretar KP Italije je izjavil na zborovanju v Anconi o odnošajih Italije z inozemstvom, da je italijansko vlada brez komunistov in socialistov, ki posluša ukaze iz NVashingtona in Londona, zelo velika nevarnost za italijanski narod, ki so ga potegnili v razne bloke, ki jih sedaj ustanavljajo. Togliatti je vztrajal na tem. da mora Italija ostati izven vsake koalicije, ker se bo težko rešila, če jo bodo potegnili v vihar. Komunist; hočejo mir in sodelovanje med narodi. vi vrsti med naloge Komunistične partije in socialno - demokratske stranke; v ta namen pa je potrebno njuno tesnejše sodelovanje, utrjevanje enotnosti, krepitev zveze demokratičnih strank in moči fronte nacionalne neodvisnosti. Zaradi tega izjavljata socialno-de-mokratična stranka in Komunistična partija: 1. da bosta volimo borbo v-odili v duhu delavske enotnosti, ne druga proti drugi, ampak proti skapnim sovražnikom; 2. da bosta v volivni propagandi upoštevali interese demokracije in delali za dvig življenjske rav. ni delavskih množic; 3. da ne bosta lovili reakcionarnih glasov; 4. da bosta storili vse, da niti domača niti inozemska reakcija ne bo mogla pred volitvami niti po volitvah razbiti madžarskega delavstva in tesne zveze med obema delavskima strankama. Komunistična partija Madžarske in socialno-ri emok rateka Stranka porivata vse člane, funkcionarje in govornike k borbi za neporušljivo delavsko enotnost, za zmago nacionalne fronte neodvisnosti, v prvi vrsti pa za zmago delavskih partij. Moskva, 28. jul. Tass Je objavil naslednje poročilo o anglo-sovjetskih trgovinskih pogajanjih, ki so bila v jeseni 1946 in v začetku leta 1947: »Vlada Velike Britanije se je večkrat obrnila na vlado Sovjetske zveze s predlogi za razširitev trgovine med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Med moskovskimi razgovori g. Bevina in Josipa Viearionoviča Stalina je bilo med drugim dogovorjeno, da bo Sovjetska zveza dobavljala Veliki Britaniji gradbeni les, Velika Britanija pa Sovjetski zvezi potrebne tračnice, prevozna in druga sredstva za mehanizacijo gozdne industriji. Zaradi pogajanj je prišel v aprilu 1947 v Moskvo Harold Wilson, sekretar za ekonomsko trgovino Velike Britanije. Med pogajanji sta se obe 6trank! v načelu sporazumeli o razširitvi trgovine, pri čemer je Sovjetska zveza stavila pogoj, da se je treba obenem sporazumeti o spremembi težkih pogojev kredita, ki ga je dala Velika Britanija med vojno Sovjetski zvezi na podlagi sporazuma z dne 16- avgusta 1941. Ker so britanski zastopniki zavrnili predlog sovjetskih zastopnikov o spremembi težkih pogojev kredita iz vojnih dni, so bila tedaj pogajanja prekinjena. V letošnjem juniju je britanska vlada privolila v razpravljanje o pogojih kredita iz leta 1941. in je predlagala, naj se pogajanja obnove. Zato ie 20. julija zopet prispel v Moskvo Harold Wilson s skupino strokovnjakov. Med pogajanji so sovjetski za- London, 29. julija. (Tanjug) Na včerajšnji seji grške vlade, ki ji je predsedoval predsednik vlade Maksimos, so razpravljali o splošnem političnem in vojaškem položaju v Grčiji. Šlo je v prvi vrsti za dve vprašanji: za borbo proti partizanom in za nove ukrepe proti Komunistični partiji. Monarhistični časopis »Katemerini« poroča, da so se pojavila pri teh vprašanjih nesoglasja. Nekateri ministri so izrazili mnenje, da bi bilo za uspešno borbo proti partizanom potrebno, sestaviti iz prostovoljcev »posebne vladne odrede partizanskega tipa«, drugi pa so bili zgolj za povečanje vladne vojske. Kar se tiče drugega vprašanja, so se nekateri izrazili za takojšnjo postavitev Komunistične partije Grčije izven zakona, drugi pa so vztrajali na tem. da naj vlada nadaljuje z aretacijami in drugimi izrednimi ukrepi, ne da bi Komunističn opartijo postavila izven zakona. Rešitev tega vprašanja so odgodili. Vlada bo vsekakor sprejela vse ukrepe, ki jih bodo smatrali za potrebne zastopniki Združenih držav Amerike in Velike Britanije v Grčiji. Glasijo Komunistične partije Grčije »Rizospastis« piše. da je minister za javno varnost Zervas poizkušal najti možnost, ločiti osvobodilno gibanje demokratične vojske od gibanja v mestih. Iz vseh vesti in razgovorov med predstavniki monarhofaši-stične vlade je razvidno, da je vlada postala zaskrbljena zaradi vedno večjih napadov demokratične armade. Vladni »dinamični« elementi so zahtevali pričetek novih množičnih aretacij. kakor tudi prepoved demokratičnih časopisov. Dinamični elementi monarhofašistične vlade zatrjujejo, da so Američani sicer dovolili uporabo terorističnih ukrepov, vendar s pridržkom, da se demokratično časopisje za enkrat še ne prepove. »Rizospastis« poroča nadalje, da je prišlo te dni zaradi ojačenih akcij demokratične armade po vsej Grčiji do krize v odnosih med vlado in generalnim štabom. V vojaških krogih izjavljajo, da je položaj zmeden. Povod in vzrok za to krizo je po mišljenju omenjenih krogov akcija demokratične vojske v Epiru. Prihod generala Rollingsa v Grčij'o London. 28. julija. (Tanjug) Po vesteh iz Grčije je včeraj prispel v Lariso šef vojne misije Velike Rritanije general Rollings, ki se je s poveljnikom drugega korpusa monarhofašistične vojske eeneralom Kalogeropu- da pripravljena privoliti v dobave določenega kontingenta blaga Veliki Britaniji, ako sprejme Velika Britanija predlog o izpremembi pogojev kredita iz vojne dobe in da se obveže dobavljati Sovjetski zvezi naslednje kontingente potrebnih na.prav za industrijo in ozkotirne tračnice: 50.000 ton v letu 1947. in po 100.000 ton v razdobju 1948.—1950.; razen tega za razdobje od 1948.—1950. po 100 tisoč ton cevi za industrijo nafte na leto. Sovjetska zveza bi nasprotno dobavila Veliki Britaniji milijon ton žil« od žetve v letu 1947.. milijon in pol ton od žetve ▼ letu 1948. in po dva milijona ton od žetve v letu 1949. in 1950.. v razdobju 1947.—1950. pa še 2,030.000 ton zabojev ribiih in rakovih konzerv, v letu 1947. 53.000 standartov (4.3 m>) tesanega lesa. pri čemer bi se v naslednjih letih i2voz gradbenega lesa Še povečal. Ko so bili sovjetski predstavniki že pripravljen! prevzeti določene obveznosti za dobavljanje, so britanski predstavniki odklonili prevzem prav tako določenih obveznosti za dobavljanje materiala za gozdno industrijo in industrijo nafte, čeprav je bila vrednost britanskih dobav nekolikokrat manjša od vrednosti sovjetskih dobav. Umljivo je. da sovjetska vlada n! mogla sprejeti določenih obveznosti bres jamstva, da bo tudi britanska vlada zagotovila dobavo tračnic in cevi Sovjetski zvezi v določenih količinah. Glede spremembe pogojev kredita iz leta 1941. je Sovjetska zveza pred- losom razgovarjal o aktualnih vojaških vprašanjih. Usodne gospodarske posledice ameriške pomoči Atene, 29. julija. Na prvi uradni konferenci šefa ameriške misije v Grčiji in njegovih pomočnikov so po poročilih časopisa »Taner« ameriški predstavniki vztrajali na tem. da se vsa velika državna dela v Grčiji, kakor obnova cest, železniških mrež. pristanišč, mostov itd. izroče anglo-ameriški družbi brez konkurence drugih držav. Dela bo plačala ameriška misija brez posredovanja grške vlade. »Taner« poroča med drugim tudi. da so grški ministri prosili, naj se manjši del naročil poveri grškim družbam, ni pa znano, ali bo prošnji ustreženo ali ne. »Elefteria« poroča, da bodo najprej obnovili in popravili ceste, ki so strateške važnosti, nato pa pristanišča v Solunu, Pireju in Volosu. most preko Korintske morske ožine in druge mostove. Ta dela bodo stala 10 mili-ionov dolarjev, tretjino vsote, ki je določena za obnova Ameriški parlament odgoden Washington, 27. julija. (Reuter). Kongres je včeraj zaključil letošnje zasedanje in je bil odgoden do Januarja 1948. Nerešena so ostala razna vprašanja mednarodne in notranje politike, med njimi tudi problem Marshallovega načrta in vprašanje naseljevanja razseljencev v Združenih državah Amerike. Beograd, 28. jul. Na Hrvatskem so slovesno praznovali dan nerodne vstaje. Po vseh krajih so na predvečer praznika priredili baklade, prireditve in slavnostne akademije. Glavno mesto Hrvatske, Zagreb, je bilo razsvetljeno, v Delavskem domu pa je bila slavnostna akademija. Tudi po drugih krajih so slovesno praznovali dan vstaje, posebno v tistih krajih, kjer se je 1. 1941 narod dvignil. V Delnicah ie prebivalstvo mesta in okolice skupaj z mladino, ki gradi žago, priredilo slavnosten sprejem meščanom tretjega zagrebškega rajona. V ogromnem sprevodu so obiskali vas Drgomlje blizu Delnic, kjer se je 27. julija 1941 začela v3taja zoper okupatorja. Slavnostne prireditve v Splitu, ki je bila na predvečer vstaje na Titovi obali, se .je udeležilo veliko število meščanov, na sam dan vstaje pa so priredili izlete v okolico, kjer se je pričela vstaja. Prebivalstvo Zadra in okolice je obiskalo uporniški kraj Malič, kjer so priredili zborovanje. Prebivalstvo Šibenika ie proslavilo dan vstaje na Kozari pri Vodicah. V severni Hrvatski so priredili v Bjelovaru veliko bakledo. katere se je udeležilo nad 5000 meščanov. Prebivalci Bielovara in bližnjih krajev so se udeležili proslav ua krajih vstaje na Kalniku, na Moslovački gori in na brdu Lasovcu. VREMENSKA NAPOVED za sredo 3». jallja Spremenljivo s krajevnimi nevihtami. Volitve na Madžarskem morajo okrepiti madžarsko demokracijo Budimpešta. 28. jul. (Tanjug). Madžarske delavske stranke so objavile naslednji skupni volivni proglas, v katerem poudarjajo potrebo učvrstitve delavske enotnosti: »Narodna skupščina je razpuščena, ker je bila nesposobna, da bi rešila naloge, ki čakajo madžarsko demokracijo. V večinski stranki narodne skupščine so bili zarotniki pTOti republiki, ki so hoteli odstraniti delavske stranke z oblasti da bi potem uničili velike pridobitve demokracije in vzpostavili stari protiljudski sistem. Sovražniki ljudstva so skušali s pomočjo dnozemeke reakcije ovirati ustvarjalno delo in izzvati državljansko vojno. Da bi dosegli svoje cilje, so postavili na kocko politično neodvisnost države. Madžarsko so hoteli potisniti na poslednje mesto v svetovni politiki, da bi jo ovirali na njeni poli k demokratizaciji. Volitve na Madžarskem morajo učvrstiti madžarsko demokracijo in zagotoviti njen boljši razvoj in ugled v svetu. Zato je v prvi vrsti potrebno, da volitve ne bodo omejile sodelovanja obeh delavskih strank. Zagotovitev mirnega razvoja države in izvedba triletnega plana spadata v pr- Hudi boji na Javi in Sumatri Batavija, 27. jul. (Reuter) Na vseh frontah na Javi in Sumatri so hudi boji ob povečanih napadih holandskega letalstva. Sile Indonezijske republike utrjujejo odpor proti Holandcem. Tako so na Sumatri napadi in protinapadi, kjer so Indonezijci prodrli v Medan. Holandčani sporočajo v svojem uradnem poročilu, da so Indonezijci dvakrat napadli Bindzar. Boji se nadaljujejo tudi na zapadni Javi. 10km od Bandunga. Indonezijci so se prebili tudi r Semarang, pristanišče na severni obali osrednje Jave. kjer so izbruhnili boji med Holandci in njihovimi lastnimi vojaki — najemniki. Hudi boji ob sodelovanju vsega prebivalstva so tudi pri Probolingu in Jumadzangu na vzohd-ni Javi. Razstava mladinskih organizacij v Pragi Praga, 28. julija. Na Starem sejmišču v Pragi so v okviru mednarodnega mladinskega festivala otvorili danes popoldne veliko razstavo mladinskih organizacij iz vsega sveta. Sekretarka Svetovne federacije demokratične mladine Keti Hukhem je ob tej' priliki v evojem govoru poudarila važnost dejstva, da je mladina dye leti po vojni, organizirana v Svetovni federaciji demokratične mladine, ki šteje 45 milijonov članov, pričela delovati za zbližanje in medsebojno spoznavanje, kar je po- lž Djokokarte poročajo, da se je prebivalstvo na Celebesu uprlo in da so boji južno od Makasarja. Tudi ljudstvo na otokih Karimum, vzhodno od Sumatre, se je dvignilo proti Ho-landčanom. United Press prinaša poročilo radia Djokokarta, da je glavni poveljnik indonezijskih čet general Suderman na tiskovni konferenci izjavil, da se Holandčani niso spopadli samo z indonezijskimi četami, ampak z vsem prebivalstvom. Z izrazom »policijske operacije« Holandčani samo prikrivajo napad na Indonezijsko republiko. dejansko pa z bombami ubijajo nedolžno civilno prebivalstvo. Dve holandski lovski letali sta včeraj obstreljevali s strojnicami potniški vlak na poti iz Demaka v Budzar. goi za vsako sodelovanje in enotnost. V imenu češkoslovaškega ministrstva za informacije je otvoritev pozdravil dr. Hoffmajster. Egipt išče posojilo v Ameriki London. 28. julija. (Ass. Pr.) Egipt-ski senator Mahmud Abdul Fat je izjavil, da namerava Egipt prositi Ameriko za 88 milijonov dolarjev posojila, s katerim naj bi se egiptski funt ustalil in se rešil britanske kontrole. Senator je pristavil, da Egipt razen tega lahko zaprosi za ameriške vojaške dobave za 6vojo vojsko in letalstvo. ga HI NiUcji; Ptihlov: Angloamsrfška propaganda v češkoslovaški I- Mične rile Češkoslovaške repucuiie so naredile veliko in uspešno pot v borbi za izpolnitev začrtanega programa demokratizacije socialno-gospodarskih in političnih odnošajev v družbi, obnovi gospodarstva, izboljšanju življenjske ravni ljudstva in njegovega blagostanja. Na podlagi doseženih gospodarsko-političnih uspehov se je češkoslovaška vlada potem ko je izdelala dveletni plan, lotila 1. januarja 1947. načrtne odstranitve posledic nemške zasedbe in vojne. Minuli meseci kažejo, da se dveletni plan z aktivno udeležbo širokih ljudskih slojev uspešno izpolnjuje. Borba za dveletni plan je borba za trajnost demokratičnega ustroja drŽ3.ve; to odlično razumejo delavske množice, predvsem tovarniški delavci češkoslovaške, ki nudijo odpor vsem poskusom zaviranja aji onemogočanja njihovega ustvarjalnega dela. Uspehi v izpolnjevanju dveletnega plana bi bili še bolj značilni, če ne bi bilo odpora domače reakcije, ki se naslanja na pomoč anglo-ameriških vodilnih krogov. V tej podpori češkoslovaški reakciji s strani Anglije in Zdru- ženih držav igra veliko vlogo v široki meri razvita anglo-ameriška propaganda v češkoslovaški. Izhoden moment v anglo-ameriški propagandi je nesoglasje vodilnih krogov Anglije in Združenih držav z razvojem češkoslovaške po demokratični poti, ki želijo onemogočiti njen demokratični razvoj in poskušajo ustvarjati resne gospodarske in politične težave češkoslovaški demokratični vladi, ki naj bi olajšale izvedbo načrtov angloameriškega bloka v češkoslovaški in Evropi. Splošna značilna poteza in točka, kj je izhodišče anglo-ameriške propagande, . je njena protisovjetska usmerjenost. V ta namen se poveličuje tako imenovani »demokratični« red v Veliki Britaniji (spričo podjarmljene Indije) in v Združenih državah (kjer so sodišča za linčanje črncev in se vpeljujejo protidelavsld zakoni), se širijo klevetniške izmišljotine o položaju v Sovjetski zvezi in plaši prebivalstvo s »komunistično nevarnostjo«. Napihuje se vojaško-gospodarska moč Združenih držav (atomska bomba) in Anglije in se pretiravajo težave, ki jih preživljajo Sovjetska zveza ln drugi demokratični narodi Evrope, ki pa so jih povzročile brezštevilne žrtve v minuli vojni. Poveličuje se zasebna pobuda v vseh oblasteh gospodarskega delovanja in z izbiro tendencioznih dejstev se naravnost ali posredno poskuša kompromitirati delo nacionalizirane industrije. Napihujejo nedostatke vsakdanjega življenja in realnosti v slovanskih državah, posebno pomanjkanje blaga široke potrošnje ter se izvaja propaganda o domnevnem »prepoceni in bogatem življenju«, posebno v Ameriki, kjer je, mimogrede rečeno, tudi sedaj po uradnih podatkih več kot dva milijona brezposelnih. Ta propaganda opisuje Veliko Britanijo in Združene države Amerike v vlogi »dobrega duha«, ki baje želi le mir in procvit Češkoslovaški in drugim malim državam. To delajo zato, da bi z besedičenjem o demokraciji prikrili svojo imperialistčno politiko, kakor je pravilno pripomnil Zilliacus v svojem predavanju, ki ga je imel 9. junija v Bruslju. Za. organizacijo propagande zapravljajo ogromna sredstva in vzdržujejo velik aparat sodelavcev. Posebna. pozornost v organizaciji propagande se posveča tisku ter ustanavljanju in delovanju različnih angle- ških in ameriških organizacij v češkoslovaški. V češkoslovaško pošiljajo redno v velikih količinah angleške in ameriške časopise in dnevnike. Angleško in ameriško poslaništvo izdajata informativne biltene. Razen tega obstojajo podružnice velikih angleških in ameriških brzojavnih agencij ter veliko število dopisnikov časopisov teh držav. Agencije in dopisniki oskrbujejo češkoslovaški tisk, posebno časopise desničarskih strank s tendencioznimi, včasih pa tudi izzivalnimi protisovjetskimi in protidemokratičnimi »informacijami«, ki jih z veseljem objavljajo predvsem »Čas«, »Lidova de-mokrace« in »Svobodne slovo«. V ta namen izkoriščajo Angleži in Američani podkupljiva peresa reakcionarno nastrojenih čeških žurnalistov Bogdana Hudobe, Slavika in drugih. Zadnji se, mimogrede rečeno, »specializira« v protisovjetskih obrekovanjih, 6tyemeč za tem, da bi izzval spor med slovanskimi narodi. V Pragi je 10 angleških in ameriških društev, klubov In institutov, med njimi imajo nekateri podružnice v pokrajini. Največjt angleški propagandni organizaciji sta »Britanski nasvet« (na čelu je Anglež Martin Black) in Britanski institut (čigar direktor je škotski pesnik Edwin Mor), ki razpolagata z velikj sredstvi Ur vodita intenzivno propagandno in organizacijsko delo med protidemokratičnimi in protisovjetsko nastrojenimi elementi, med nekaterimi nameščenci državne uprave, umetniki, mladino in drugimi. Članstvo teh organizacij sestavljajo v glavnem člani narodne socialistične in narodne stranke ter slovaške demokratske stranke. Glavna ameriška organizacija je »Zveza prijateljev Združenih držav«. To je množična organizacija, ki ima več kakor 50 podružnic v raznih mestih Češkoslovaške. Uprava »Zveze prijateljev Združenih držav« nakazuje velike vsote denarja za organizacijo večerov, ekskurzij, sprejemov, za ustmeno in časopisno propagando. Veliki del tega društva sestavljajo trgovci, industrijalci, uradniki višjih državnih ustanov — člani desničarskih strank. Mnogi kot n. pr. lastnik tovarn sladkorja Mikšiček, so med okupacijo sodelovali z Nemci, sedaj pa so se »preusmerili« napram Američanom in Angležem. Zelo važno vlogo v anglo-ameriški propagandi v češkoslovaški Igrajo obiski raznih političnih in kulturnih delavcev teh držav. Potujoč po velikih čečkariovaških mestih, se sestajajo s predstavniki desničarskih strank in poskušajo vplivati na določeni del češkoslovaške javnosti. Anglo-ameriška propaganda v češkoslovaški, naperjena proti radikalnemu demokratičnemu preosnovanju, ki ga izvaja vlada s Klementom Gottwaldom na čelu, se naslanja na podporo reakcionarnih krogov narodne socialistične in narodne (katoliške) stranke, slovaške demokratske stranke in vseh ostankov fašizma. Sedaj, ko so demokratične sile češkoslovaške aktivno razvile napad na položaje domače reakcije, širi anglo-ameriška propaganda v in izven Češkoslovaške vesti o domnevni pripravi resnih sprememb v češkoslovaški vladi. Toda to obrekovanje so razkrinkali predstavniki vseh strank Ljudske fronte, ki so se nedavno na svojem zasedanju v soglasno sprejetem sklepu zavezali da bodo nepopustljivo nadaljevali demokratično sodelovanje za uspešno izpolnitev političnih in gospodarskih nalog, ki čakajo Češkoslovaško. Zadnji dogodki v češkoslovaški dokazujejo, da so se izjalovili poskusi angloameričkih reakcionarjev in njihove propagande, ki so hoteli razvneti narodna nasprotstva med Čehi in Slovaki. Dolarska diplomacija in propaganda sta ponovno doživeli poraz, češkoslovaške demokratične sile, ki so uspešno premagale gospodarske in politične težave, pa bodo šle z gotovostjo naprej po poti napredka in demokracije. ßT. 177 / SREDA, 30. JTJLOJA 1947 s i o ? e n s k i FOIOÖITAIEC Na obisku pri zagorskih rudarjih, ki so napovedali delovno tekmovanje vsem premogovnikom v Jugoslaviji aTBAN Mnogo se je že pisalo o letošnjih kolonijah, o tem, kako živijo naši najmlajši v kolonijah, kako se igrajo in učijo. Da imajo dobro hrano, lepo urejeno stanovanje, da skupno in s pomočjo vzgojiteljev spoznavajo novo življenje in delo, vse to nam je znano. Vemo tudi to, da je ministrstvo socialnega skrbstva skupno z Glavnim odborom Ljudske mladine Slovenije organiziralo te kolonije zato, da se bodo naši najboljši pionirji — otroci delavcev, kmetov in delovnih intelektualcev med počitnicami okrepili, nabrali v kolonijah moči za novo šolsko leto in da bodo postali prav oni dobri organizatorji in voditelji pionirske organizacije. Zato naj bi v te kolonije prišli res samo taki pionirji, ki so socialno in zdravstveno šibki in ki so se do sedaj pokazali kot dobri člani pionirske organizacije. Prav takšnim naj se dokaže, da jim organizacija za njihov trud in predanost nudi poleg duhovnih tudi materialne dobrine. Pa če pogledamo po naših kolonijah? Zakaj je kolonija v Brežicah, ki jo je organiziral okraj Mozirje, tako dobro uspevala? Zakaj so tam pionirji sami vodili vso organizacijo, delo, zakaj so prav iz te kolonije prišli disciplinirani, vljudni in idejno prevzgojeni pionirji? Odgovor na to — izbrani so bili proletarski otroci, ki so čutili do pionirske organizacije odgovornost in potrebno spoštovanje. Zato je štab pionirske organizacije samostojno obdržal in vodil disciplino in red v koloniji. Zato so pionirji sami zahtevali, da se jim razlagajo prirodni pojavi, petletni plan in zgradbo našega novega družbenega reda. Zakaj pa se kolonija v Domžalah iz okraja Maribor - mesto še vedno bori s tem, kako uvesti disciplino, kako organizirati delo in študij v koloniji? Spet dobimo isti odgovor. Ali je okrajni odbor LMS Maribor - mesto mislil, da je za izbiro otrok odgovoren samo soc. zdravstveni odsek in če je tako, ali se ne čuti soc. zdravstveni odsek dolžnega, da skupno z organizacijo LMS pregleda, kakšne otroke bomo poslali v kolonije? Kako naj pio nirska organizacija uspeva v ko- Pesvecajniö ves pažnjs mb*th za kolonije lektivu, Kjer se neke mestne »gospodične« zmrdujejo, da ne bodo delale, ker so baje prišle na oddih in kjer pravijo nekatere »večvredne«, da ne morejo spati z mlajšiim, ker ponoči kašljajo in se boje jetike iid. In ko je potem načelnik okrajnega pionirskega štaba odpeljal nekaj takih nazaj v Maribor, je tam soc. zdravstveni odsek zavreščal in je razburjen nad tem ugotovil, da se mladinski odbor v njihove zadeve ne sme vtikati. Prav gotovo je krivda na odboru LMS, ker je šele v koloniji ugotovil, kdo ne spada vanjo, vendar pa bi moral soc. zdravstveni odsek pri tem upoštevati in spoštovati ukrepe mladinske organizacije, kajti ona je odgovorna za vzgojno delo v kolonijah. Kdo naj nosi sedaj odgovornost za to, da kolonija 190 pionirjev ni rodila nikakih uspehov, temveč nasprotno, otroci^v takšne kolonije ne bodo več hoteli in tisti dobri pionirji, ki so ostali doma, bodo užaljeni, ker so njihov delež nepravilno izrabili otroci, ki so sedaj nasprotovali našemu delu in se pionirski organizaciji posmehovali? Še nekaj lahko zasledimo po naših kolonijah. Kljub temu, da se je po časopisih in sestankih ter povsod že mnogo govorilo o tem, da podkupovanje in protekcija nimata mesta v naših vrstah, se še vedno lahko ugotavlja, da nekateri naši strokovnjaki in uslužbenci mislijo, da pač morajo ustreči tej ali oni »boljši gospe« in ne vem kakšnemu gospodu. Dovolj je bilo ob razpisu kolonij poudarjeno: izberejo naj se soc. in zdrav, šibki in dobri pionirji. Zakaj potem še intervencije od raznih «mamic in očkov« za njihove »sinčke in hčerkice«? Ali ni priporočilo pionirske ali mladinske organizacije edini kriterij za sprejem v kolonijo? Pred nami je odhod druge izmene otrok v kolonije. Okrajni odbori LMS naj dobro pregledajo, koga bomo poslali in izločijo tiste, ki ne spadajo vanje. Razni nameščenci uprav kolonij pa naj pri izvajanju svojih dolžnosti ne gredo predaleč in naj ne izrabljajo zaupanja ljudske 1 oblasti, za protežiranje tistih, ki ne spadajo v kolonije. T.. P Od Kostolca ob Donavi so zgradili električni daljnovod do barskega rudnika Petletka zagotavlja premogovnim «'bratom v Zagorju velik razvoj. Že letos bodo nakopali toliko premoga, kakor ga niso še nobeno leto. V prihodnjih letih pa se bo proizvodnja premoga še bolj dvignila. Po petletnem planu se mora do L 1951 zvišati za 75 %. Sedanjim obratom, rovom in jamam se 'bodo pridružili novi, v katerih bodo zagorski rudarji načenjali in izkoriščali debele premogovne žile, ki se vlečejo tja daleč v moravškokot-lirro. Delovno tekmovanje — pot do cilja Ta veliki načrt, ki prinaša vsej dolgi dolini Medije lepše in boljše življenje. se že uresničuje Nagel gospodarski razvoj naše države terja vedno več premoga. Maja je bil zagorskim premogovnim obratom povišan proizvodni plan. Da bi ga izpolnili, so zagorski rudarji podpisali velike delovne obveznosti, obenem pa pozvali na tekmovanje vse premogovnike v Jugoslaviji. Že prvi mesec je pokazal, de so se zelo resno zavzeli za časten uspeh v tekmovanju. Obvezali so se n. pr., da bodo prekoračili povišani proizvodni plan za 1 %. V juniju so ga presegli za 1.5 %. Obvezali so se. da bodo povišali planirano rudniško storitev za 6 %. V juniju so jo zvišali za 5 9c. Planirano varčevanje so dosegli in presegli tako, da so prihranili 22.4 % razstreliva in 16 % jamskega lesa. Obvezali so se nadalje, da bodo odpravili neopravičene izostanke. V juniju jih je bilo že 47.2 % manj kakor v maju. Kakovost kcsovca so izboljšali za 12 % v primeri s kakovostjo junija L 1946. Z organiziranjem zaščitnih aktivov so se uspešno borili proti nesrečam. Znatno so tudi prekoračili mesečni investicijski načrt za jamska in raziskovalna dela in za gradnjo stanovanjskih hiš. Tudi v juliju bo dalo tekmovanje, kakor kaže.'0 dosedanji rezultati, odlične uspehe. Čeprav še niso zbrani rezultati za ves mesec, je gotovo, da bo proizvodni plan najmanj izpolnjen. Na pripravi so bile dosežene zelo lepe storitve, na odkopu pa celo najvišje doalej. Rudniška storitev se je dvignila na predvojno višino. Kako je tekmovanje organizirano Vse dosedanje uspehe so zagorski rudarji dosegli, ker so dobro in pravilno organizirali tekmovanje. Proizvodni plan je porazdeljen na vse jamske obrate, oddelke, odseke, delovne skupine in poedince. Prav vsak rudar in delavec ve za svojo nalogo. V tekmovanje so v okviru kolektivov ali kot poedinii vključeni prav vsi rudarji in delavci. Velike važnosti so tekmovalne obveznosti, ki jih prevzemajo individualno posamezne delovne skupine. Vsakega prvega se «klepajo novi tekmovalni dogovori y katerih se kopači, kcpaški pomočniki in vozniki obvežejo, da bodo v skladu z delovnim krajem, ki jim je odkazan. prekoračili proizvodno nalogo za toliko in toliko odstotkov ,da bodo izvršili predpisano te-sarbo, da bodo dajali dobro kakovost pr-rjjvoga ln da bodo vestno in točno opravljali svojo služba Tekmovalni dogovor podpiše tudi nadzorno osebje, ki se obenem zaveže, da bodo kopači imeli ves čas dovolj vozičkov, zadostno množino lesa na določenem kraju, da bodo izvozne proge vedno v normalnem stanju in da se bo opravlja-lo parvilno zasekftvapje. Nadzorstvo nad izpolnjevanjem sklenjenega tekmovalnega dogovora opravlja sindikalna organizacija. Kjer delo še at normirano in kjer ga ni mogoče razdrobiti na manjše skupine ali poedince, podpiše tekmovalni dogovor ves delovni kolektiv. Tako je 60 uslužbencev elektroobrata podpisalo dne 15. junija kolektivni tekmovalni dogovor, v katerem ee je obvezalo, da bo izpolnjevalo 10 obveznosti. ki obsegajo najvažnejše službene dolžnosti Kot poedinec se je na primer obvezal inž. Pust, obratovodja Ko-tredeža in Podstrane, da bosita oba obrata prekoračila plan za 4 %. Že v maju in juniju je podpisalo take individualne obveznosti 90 % vseh rudarjev in delavcev. V juliju se je ta številka še dvignila. V obratu Ko-tredež in Podstrana je dosegla 100%, kar pomeni, da so podpisali tekmovalne dogovore prav vsi rudarji, delavci in uslužbenci. Velikega pomena so tudi medobrat-na tekmovanja, ki vedno znova izpod-bujajo k novim vzponom, k novemu napredku. Tako je na primer prav te dni napovedal obrat Podstrana med-cbratno tekmovanje vsem drugim obratom v naslednjih štirih točkah: kateri obrat bo presegel plan, kateri bo ime.l najboljšo storitev, kateri bo imel najmanjše število izostalih in kateri bo imel najmanj nezgod. Grafikoni nudijo popoln vpogled v razvoj tekmovanja Evidenca nad razvojem proizvodnje in tekmovalni uspehi je zelo dobra. V obratnih prostorih največje jame. Ko-tredeža so na primer štirje grafikoni in razvidi, ki vsak po svoje osvetljujejo tok produktivnega dela v obratu. Na prvi deski se dnevno beležijo grobi rezultati o proizvodnji in številka najboljše delovne skupine. Tako je znašala dnevna proizvodnja v Kotre-dežu v dneh od 23. do 25. julija 68, 62 in 3S ton nad normo. Mesečni povpre-ček se ie v teh dneh gibal 8, 15 in 12 ton nad normo. Najboljša delovna skupina je bila vse te dni št. 125. Tako razvidno desko ima vsak obrat' Prav tako ima vsak obrat tudi Gun-thov diagram, ki kaže trenutni odnos med proizvodnjo predpisano po planu in dejansko proizvodnjo za vsak obrat posebej ia ves rudnik skupaj. Široka zelena črta na vrhu diagrama predstavlja plansko proizvodnjo, rdeče črte pod njo pa dejansko proizvodnjo posameznih obratov in vsega rudnika. Ce ie rdeča črta daljša ali pa krajša kakor zelena, je mogoče takoj ugotoviti, ali se dejanska proizvodnja obrata giblje nad ali pod plansko predpisano proizvodnjo. Dne 25. t. m. je ta diagram kazal naslednje stanje po posameznih obratih: Kotredež ie do tega dne prekoračil plan za 70 % enodnevne planske proizvodnje, Podstrana za 105 odstotkov in Šeninik za 5 %. Obrat Ki- sovec je bil za 150 % enodnevne planske proizvodnje pod planom. Ves rudnik skupaj je bil na ta dan za 20 % enodnevne planske proizvodnje nad planom. Najzanimivejša je razpredelnica, ki kaže uspehe posameznih delovnih skupin dotičnoga obrata. Tako razpredelnico ima vsak obrat zase. Iz njih so razvidne dnevna proizvodna obveznost, ki jo je prevzela posamezna delovna skupina, doseženi dnevni in povprečni uspehi, v zadnjem stolpcu pa je pritrjena rdeča zastavica pri najboljši delovni skupini. Najboljše skupine visoko dvigajo svoje storitve Iz razpredelnice v Kotredežu, ki ima 14 produktivnih skupin, je razvidno, da so posamezne skupine prevzele obveznosti, ki se gibljejo med 5.5 do 6.5 vozička dnevno na moža. Na dan 25. t m. so bile najboljše številke 125, 116, 114 in 121. Pod sprejeto obveznostjo je bil edino povpreček št. 119. Št 125, ki si je ta dan tretjič povrsti priborila dnevno zastavico, je dosegla že povprečno dnevno storitev 9 vozičkov na moža. To skupino sestavljajo kopači Franc Čakš. Albin Strmolau, Ignac Urankar, Franc Vozelj, kopa-ška pomočnika Alfonz Cegler in Robert Drnovšek ter vozača Peter R«geti in Frane Kirin- Od 16. do 25. je ta skupina dosegla zelo lepe dnevne uspehe: 9.7, 9.6, 9.3, 8.1, 5.6, 4.8, 7.6, 10.3, 10.7 in 10.1 vozička na moža. Zelo dobra je tudi št 116, ki jo sestavljajo kopači Ivan Kokole, Martin Virč, Ludvik Glavač, Albin Gorišek, Alojz Kolenc, kopaška pomočnika Frane Borišek in Jože Repic ter vozači Franc Vodišek, Ivan Martinčič in Anton Zupan. Ta številka je 25. t m. dosegla povprečno 8.9 vozička na moža. štev. 114 je dosegla do tega dne 8.6, štev. 121 pa 8.5 vozička na moža. Razen teh ima Kotredež še nekaj zelo dobrih delovnih skupin, ki niso vključene v to tabelo. V čim hitrejši pripravi v premogu se najbolj izkazuje štev. 112, ki je sestavljajo sami udarniki: Alojz Tomšič, Ludvik Brinovec, Ivan Rozina, Ivan Dežman. Viktor Šuštar. Ludvik Bokal, Ivan Resnik, Matija Ajdišek in Ivan Slapar. Med jala vinskimi delovnimi skupinami se je najbolj izkazala štev. 108, ki dela na četrtem obzorju prekop v severno kri- lo. V juniju je napravila 90 m proge in je prekoračila normo za 80 %. Sestavljajo jo Anton Vodenik, Pavel Renko, Franc Medvejšek, Matija Lešnik, Franc Medved, Aloji Medvejšek, Ivan Vičič, Valenti® Zupan in Ivan Prvinšek. Vsi ti tovariši so predlagani za udarnike. V obratu Kisovcu, ki se mora boriti z velikimi objektivnimi težavami, sta najboljši produktivni delovni skupini št'35 in 21. ki delata v zelo težavnih razmerah. Štev. 35 sestavljajo Vinko Roglič, Polde Roglič, Jože Koderman, Pavel Obreza, Anton Klemen in Anton Brgant. Njihovo dnevno povprečje je znašalo 24. t m. 6.8 vozička na mo- ža. Štev. 21 pa je dosegla 6.1 vozička na moža. Izvrstna je tudi štev. 50, ki koplje šemniški rov. Dosegla je dnevno po 6 metrov napredka, tako da je prišlo na moža po 46 cm dnevno (rov je širok 2.50, visok pa 2.70 m). Kakor v Kotredežu in Kisovcu vodijo evidenco nad dnevno doseženimi uspehi tudi v Podstrani in Šenmiku. Pomanjkljivi pa so vsi ti pregledi v tolika ker iz njih nikjer ne izhaja, kako se giblje po posameznih obratih stanje bolnih in stanje opravičenih ter neopravičenih izostankov. Javna kontrola teh važnih podatkov bi bila zelo koristna. Na obratnih konferencah razpravljajo * o vseh zadevah, ki lahko ugodno vplivajo na dvig proizvodnje Lepi so uspehi zagorskih rudarjev, tem lepši, ker morajo premagovati znatne objektivne in subjektivne težave Ker se pa rudniški kolektiv ne omejuje samo na dobro organizacijo tekmovanja, temveč 6i tudi prizadeva, da bi izboljšal vse pogoje dela in življenja rudarjev, ker skupno išče izhod iz raznih težav, ki ovirajo še večji razmah, pa mu marsikaj uspeva, kar drugje dosegajo z večjimi težavami. Najlepšo sliko teh prizadevanj je nudila obratna konferenca dne 25. t. m., na kateri so zastopniki sindikalne organizacije, tehnični obratovodje, delavski inšpektorji in referenti za zaščito dela razpravljali o proizvodnem načrtu za mesec avgust, o delu zaščitnih aktivov po posameznih obratih in o raznih obratnih zadevah. Rudniško upravo v Trbovljah je zastopal inženir Malovrh, sindikat pa zaslužni predsednik tov. Alojz Lukač. Posvetovanje je vodil delavski inspektor Pavel Tomažič. »Proizvodni načrt za avgust nam nalaga veliko delovno nalogo«, je ugotovil inž. Malovrh. »Kljub vsem našim prizadevanjem, da izločimo nedelje kot delovne dni. nam to tudi ta mesec še ne bo mogoče. Gledati moramo, da bo- mo zvišali odkopae storitve posameznih skupin. Morda se nam bo v tem primeru posrečilo počivati še katero nedeljo.« Predsednik sindikata tov. Lukač je zagotovil, da bodo rudarji 6torili prav gotovo v6e, da bodo tudi v avgustu izpolnili plan, ker se dobro zavedajo, kako velike važnosti je premog za naše gospodarstva Izrazil pa je resne pomisleke proti nedeljskemu delu. Nedelje naj bodo proste, da se delavci in rudarji popolnoma spočijejo in potem v ponedeljek zopet okrepljeni primejo za delo. Z mnenjem predsednika so soglašali vsi in razvil se je obširen razgovor, kako bi odstranili vse tiste objektivne in subjektivne težave, ki ovirajo večje uspehe ob delavnikih. Velika objektivna težava je pomanjkanje vozičkov. »Potrebovali bi jih najmanj še 100«, ie ugotovil nekdo. »Kolesa so že davno naročena v Gu-štanju. pa nam jih tovarna ne dobavi. Če bi dobili kolesa, si bomo vozičke sami izdelali.« Rudnik ima dobro urejene delavnice, kjer izdela večino oro; dja in drugih potrebščin. »Predlagam, da skušamo, dokler ne dobimo novih koles, izkoristiti čim bolj vozičke, ki jih imamo. Opažam namreč, da stojijo vozički na. nekaterih delovnih mestih predolgo neizkoriščeni. Postavita naj se dva prometnika, ki bosta nadzorovala promet vozičkov in skrbela, da bodo čim bolj izkoriščeni.« S predlogom so vsi soglašali. Pa manjkanje lokomotiv pa bo omiljeno, ker dobi rudnik že v kratkem eno lokomotivo iz Trbovelj. »Uvedimo čim večjo kampanjo za dobro izkoriščanje vozičkov, obenem pa za zvišanje storitve. Rešitev so tudi nova polja.« Inž. Malovrh je podčrtal važnost zvišanja storitev, pri čemer je opozoril, da daio nekatere skupine v Trbovljah v enakih delovnih razmerah po 12 va zičkov na moža dnevno. »Potrebno bi bilo, da si ogledamo njihovo delo.« Predsednik Lukač pa ne gleda samo tehničnih problemov, temveč vidi za njimi vedno tudi človeka. Skrbi ga vse, kar bi moglo prispevati, da bi bil zagorski rudar čim bolj zadovoljen in kar bi ga izpodbujalo k še marljivejšemu delu. Opozarja na važnost dopustov, na zaščito dela, na gradnjo stanovanj, na stanovanjske razmere pa edinih rudarskih družin in še mnogo drugih čisto osebnih potreb. Isto misel poudarja strelni mojster Leopo-ld Ludovika, ki ie lani po 40 letih dela prvič v življenju užival 14 dni dopusta. »Skrbeti moramo, da ba do dobili rudaril, delavci in nameščen, vsa kar jim lahko že danes preskrbimo. Povišanje mezd, izboljšanje prehrane, uvedba delovnih norm, vse to je že doslej pripomoglo, da je naš rudar zadovoljen. Dajte norme vsem, ki si želijo po njih delati in kjer jih je mogoče uvesti!« Trenutno dela po normah v zagorskem rudniku 43.2 % vseh zaposlenih. Norm pa si želijo 6koraj vsi, ker 60 spoznali, kakšno prednost jim prinašajo. Vsi obrati posvečajo zaradi tega uvedbi norm, kjer še niso uvedene, vso pažnjo. Zagorje čuti veliko pomanjkanje stanovanj. Z nadaljnjim razvojem rudnika bo potrebnih vedno več stanovanj, saj se že danes vozijo nekateri rudarji in delavci kilometre in kilometre daleč na delo. V Potoški vasi se gradi nova stanovanjska kolonija, ki bo •živo nasprotje delavskih kolonij, kakršnih smo bili vajeni doslej. Tudi rudar bo v njih deležen lepih stanovanj, sonca, zraka in miru. »Izkoristimo za gradnjo novih stanovanj tudi denar, ki ga bomo dobili iz direktorskega fonda«, predlaga tovariš Lukač. »Tako bomo gradnjo stanovanj še bolj pospešili.« Pa ne samo stanovanja, tudi parki in zelenjadni vrti so važni. Tudi o tem se je razpravljalo na posvetovanju. Načrt za zelenjadni trg je že napravljen in ie sedaj na bazenski upravi v Trbovljah. Po obratih se bodo uredile posebne sobe za ženske. V Toplicah bodo gradili nove kopalnice, ki bodo po 6voji modernosti prekosile kopalnice v Kisovcu. Če jih naše tovarne izdelujejo, je treba rudarjem poskrbeti gumijaste dežne plašča ki jih bodo ščitili v tistih rovih, kjer voda kar teče na kopače in njihove pomočnike. Zaščita dela mora biti vedno budna. Zaščitni aktivi morajo dnevno pregledovati stanje po posameznih obratih in se na svojih sejah posvetovati o vseh nedostatkih. Preprečiti je treba čim več nesreč. Referenti poročajo: »Kotredež je imel v zadnjem razdobju 17 lahkih poškodb, Kisovec 8, Šem-nik 2 lahki in 1 težko. Varnostne naprave na separaciji 60 v redu. Bolnikov je v separaciji 10 %. Kotredež ima samo 6 % bolnikov.« Borba proti neopravičenim izostankom in proti bolnikom simulantom ge tudi v Zagorju pereča naloga. Visok odstotek izostankov, ki ga povzročajo mani zavedni delavci in bolniki simu- 1,1 'irinaša proizvodnji znatno «koto raj 35 % zagorskih rudarjev izhaja iz vrst kočarjev in malih posest- Na področju velikega bazena ligndt-nega premoga Kostolac - Klenovnik vzhodno od Smedereva ob Donavi gradijo dve veliki kalorični centrali ki bosta na rudniku samem izkoriščala odpadne vrste premoga. Oskrbovali bosta z električno energijo Bea grad, kakor tudi vzhodni del Srbije. V Kostolcu se dvigajo visoke stavbe električne centrale z dimnikom, visokim 105 m. Prva električna centrala je že zgrajena in sedaj montirajo stroje. Druga še večja centrala pa bo dograjena prihodnje leto. Že lani so od Kostolca do Beograda zgradili daljnovod visoke napetosti, preko katerega bosta centrali v Kostolcu oskrbovali z električno energijo vse področje Beograda. Sedaj se Beograd oskrbuje iz kalorične centrale v Ma-faišu ob Savi, ki mora dovažati premog iz Kostolca, kar občutno podra-žuje proizvodnjo. V bodoče bosta novi centrali v Kostolcu dobavljali Bea gradu kar električno energijo namesto premoga. Ker bosta centrali v Kostolcu oskrbovali poleg Beograda tudi vzhodni del Srbije in južni del Banata, je treba že sedaj zgraditi daljnovode visoke napetosti, preko katerih se bo prenašala električna energija v navedena področja. Lani so začeli graditi 120 km dolg daljnovod od Kostolca do rudnika bakrene rude v Boru, ki bo omogočil preskrbo borskega rudnika z zadostnimi količinami električne energije, ki jo zlasti troši za pridobivanje elektrolitičnega bakra. Pred kratkim so postavili zadnji nosilec iz nikov in njihova delovna disciplina še vedno šepa. Sindikat vodi proti simulantom in neopravičenim izostankar-jem neprestano borbo. Ta borba se je zanesla tudi med rudarje same, ki se zavedajo, da so pogosto zaradi mala marnosti teh svojih tovarišev prizadeti tako pri dopustih, ker jih ne morejo izkoristiti pravočasno, pri nedeljskem delu in v tekmovalnih uspehih. Tri ure je trajala obratna konferenca in sprejela številne važne sklepe. Udeleženci so odhajali z zavestjo, da bodo z njihovim uresničenjem pripomogli k še večjemu uspehu v tekmovanju, k še večjemu dvigu proizvodnje. Veliki so delovni napori zagorskega rudarja, da bi doprinesel z uspehi svojega dela čim več k splošnemu napredku. Noč za nočjo, dan za dnevom se zbirajo na postaji v Zagorju številni, s sortiranim premogom visoko naloženi vagoni, ki jih velike lokomotive razvažajo po vsej državi. Posledice velikih uspehov pa se že čutijo v vsej dolini. Rudarji ugotavljajo, da so se življenjske razmere že v kratkem razdobju zelo popravile, da jim skupnost vrača vedno več. Zato delajo še z večjo vnemo in požrtvovalnostjo. V tekmovanju skušajo preseči drug drugega v korist skupnosti in zaradi svoje boljše bodočnosti. G. Z. železne konstrukcije za ta daljnovod, ki je sedaj v celoti zgrajen. Vsega je bilo treba postaviti nad 300 železnih stolpov za dva vzporedna elektrovoda. Daljnovod je speljan po dolini Mlave. skozi Gornja!ko sa tesko, preko težko prehodnih Ho-moljskih planin in Ornega vrha do Bora. Lami v juniju je pričela z delom prva skupina 14 delavcev. Ker takega dela še niso bili vajeni, so delavci za postavitev prvega stolpa potrebovali 22 dni. Ko pa so dosegli pa trebno znanje, so postavili po pet do šest stolpov na mesec, toda delo je še vedno počasi napredovalo. V borbi za izpolnitev roka so usposobili nove skupine delavcev, in tako so letos v maju g 170 delavci postavili 26 stolpov. V juniju so postavljali stolpe v najtežjem terenu. Pričelo se je tekmovanje pri delu v akordu. Tako je uspelo v juniju postaviti kar 59 stolpov. Dne 11. julija, 20 dni pred rokom, pa je bil postavljen poslednji stolp. Do konca leta bodo montirali na stolpe še žico in tako bo novi daljnovod v jeseni, ko bo pričela obratovati nova velika kalorična centrala v Kostolcu, že uporaben za prenos električne energije od Kostolca do Bora. • Proizvodnja v idrijskem rudniku znatno presega pian Idrijski rudarji so v začetku letošnjega leta napovedali enoletno tekmovanje vsem kovinskim rudnikom v Jugoslaviji. Že v prvem letošnjem polletju so dosegli lepe uspehe z izboljšanjem jamskih naprav, z delovno disciplino in z uvedbo dela po normah. Znatno se je dvignila proizvodnja rude in živega srebra ob nižjih proizvodnih stroških.. Proizvodnja ruda se je dvignila v prvem polletju nasproti planu za 17 %, proizvodnja živega srebra pa za 13 %. Delovni učinek 6e je v topilnici povečal nasproti planu za 25 %, pri kopanju rude pa za 37 %. Delavci so doßegli tudi velik prihranek pri premogu in pri drugem potrošnom materialu. Potrošnja premoga po kalorijah je maSaJ« na 1 tono rude le 75 % v planu predvidene potrošnje, potrošnja električne energij'e 92 %, potrošnja jamskega 1 fesa 78 % in potrošnja eksploziva manj kot 70 %. V letošnjem letu bo uprava rudnika zgradila 5 štiristanovanjskih hiš. Gradnjo teh hiš je prevzelo gradbeno podjetje »Primorje«. V petletnem planu pa ie predvidena gradnja še več takih stanovanjskih hiš. V nedelja dne 3. avgusta L L bodo v Idriji slovesno proglasili večje število udarnikov. rudniškega delovnega kolektiva kakor tudi gradbenega podjetja Pri* morje. x Dovoz polnih vozičkov premoga na polnišče na m. obzorja obrata Kotredež. Polnišče je 180 metrov pod zemljo -. ■•'jj.Tta VOHUNSKA DRUŽBA PRED VRHOVNIM SODIŠČEM v LJUBLJANI Delovno ljudstvo ne more dopustiti, da bi kdo rušil In oviral njegove napore v času, ko žele naši narodi mir in sožitje z vsemi drugimi državami, da bi kdo ščuval k tuji intervenciji proti naši državi Ljubljana. 29. julija. Davi se ]8 pričela pred senatom Vrhovnega sodišča javna razprava proti inž. Nagode tu Črtomiru in soobtoženim Sircu Ljubu, inž. Kavčniku Leonu. dr. Furlanu Borisu, prof. Hribarju Zoranu, Vode Angeli, Kumelju Metodu, Hočevar Pavli. Zupanu Sva-toplutu, Staretu Bogdanu. Pircu Metodu, Lajovicu Vidu, Sircu Franju in j Hribar Elizabeti. V senatu Vrhovnega sodišča so:. predsednik Matej Dolničar, podpreorbi proti resnično demokratični FLRJ. Obtoženi Črtomir Nagode in soobtoženci predstavljajo torej organizirano skupino ljudi, agenturo tujih vohunskih služb, ki jo združuje dejstvo, da so vsi člani imeli isto voljo in isti zločinski namen, namreč vohunit; v korist tujih vohunskih služb, škoditi FLRJ na vsakem koraku, preiskava pa je nepobitno dognala, da je bil njihov končni cilj, odstraniti obstoječo državno ureditev v FLRJ in spraviti v nevarnost pridobitve osvobodilne borbe. Konkretni zločini, ki so jih izvršili, so le posamezni primeri tega vsem obtožencem enotnega načrta zločinske delavnosti, vendar pa to ne pomeni, da so vsi enako odgovorni. Zato špeciaini del obtožnice individualizira vlogo in odgovornost vsakega posameznika v uk viru te vohunske organizacije. Da delovanje omenjene skupine vohunov vsebuje vse elemente vohunstva, je popolnoma jasno iz predmeta kaznivega dejanja. Predmet njihovega vohunstva so bili podatki o Jugoslovanski armadi, o OZNI, o industriji, o političnem in splošnem gospodarskem položaju v državi. Iz inozemstva so dobivali od tujih vohunskih centrov obsežna navodila za izvrševanje svoje vohunske službe. Taka navodila so prejemali iz inozemstva po kanalih, ki so jih sami organizirali in vzdrževali z vohunskim centrom 101 v Avstriji in agenti v Švici in v nekaterih drugih državah. Vse njihovo delo je bilo globoko zakonspirirano in ilegalno. Uporabljali so ilegalna imena, šifre, strogo zaupne kurirje in organizirali radio-nddajml postajo za prenašanje vohunskih poročil. Doma so organizirali obveščevalno mrežo, ki so jo smatrali za temelj svoje organizacije. Postavljanja mreže je bil osnovni problem vseli njihovih razgovorov' in sklepanji na rednih sestankih. Vsak ukrep, ki So ga pod v zeli, vsako navodilo, ki so ga prejeli iz inozemstva ali od posameznega člana tujega predstavništva, je bil na sestanku kritično pvedebatiran, tako da je vsakdo vedel za vse. če se niso držali do črke točno navodil, ki so jili prejemali iz inozemstva, so to storili zaradi tega, ker so teren bolje poznali, in so uporabljali le to, kar je bilo bolj uspešno za cilj, ki so si ga bili postavili. Na skupnem sestanku so sklenili, da je treba organizirati mrežo in jo povezati v podružnice, s katerimi bi vzdrževali zvezo s kurirji. Na sestanku so celo teritorialno razdelili organizirano delo. Dejstvo je, da obtožencem od 2. dec. 11*45, ko so se konstituirali in sklenili organizirati mrežo, ni uspelo ustvariti take mreže, ki bi lahko dala vse lo, kar so špionaže v inozemstvu od njih zahtevale. Toda vzrok ni v nedelavnosti ali v tem,-d i ne bi hoteli ustvariti take mreže, ampak je v tem, da je delovanje te organizacije na vsakem koraku otež-kočsla budnost in politična zrelost našega ljudstva, ter so zato uspeli le pri p.sameznih proliijudskih elementih. če pazljivo pročitamo zapisnike o zaslišanju obtožencev in pregledamo vse preiskovalno gradivo, je iz vseh vohunskih porečil razvidno, kako besno in strupeno sovražijo FLRJ, pridobitve narodno osvobodilne borbe vsestransko gibanje za uresničenje petletnega piana, Jugoslovansko armado in sploh vse, kar je ljudskega. Zanje je ljudstvo kakor se sami izražajo, »sodrga, pakaža«, predstavniki organov ljudske oblasti pa skupina »amoralnih slovenskih ljudi, ki črpa svojo moč iz neizmerne neumnost' slovenskega izobraženstva«, slovenski izobraženci, kakor so duhovni velikan Oton Župančič, pisatelj Finžgar, Cankar in Vidmar pa »literarna svojat«, ki se drenja h koritu. Ljudska oblast je zanje oblast izprijenih štu de.atov, pokvarjene jare gospode in delomrznežev. Po vsem tem je logično, da se obtoženi Nagode veseli tega, ker morejo naš? čete zapustiti Trst, in da obtoženi Furlan na vprašanje Nago-d?ta ali bo pomagal podpreti naše argumente za pravične meje, odgovori odločno: »Ne«. Obtežena Vode-tova, ki j; je bila nekoč poverjena vzgoja mladine, je primerjala v svojem poročilu prostovoljno udarniško prizadevanje naše mladine s hitler-janskimi taborišči. Obtoženi Nagode , je v svojih zapiskih zapisal: »Vsi smo za to, da se hodi na kvart diskutirat in zabavljat, rajši pa tri fašizme, kakor en kvart—« Stare pripoveduje o »strašni sodrgi OF in pakaži« v šiški. Furlan pravi: »Toliko bom delil, kolikor mi plačo jo...«. Obtoženi, ki danes odgovarjajo za svoje zicč.ine pred ljudskim sodiščem •o že v času okupacije izvršili dejap lija vohunstva in izdajstva. »Stara pravda« ni bila nikoli politična opredelitev, ki bi imela kako zaslombo v ljudstvu, niti ni nikoli iskala množičnih zvez in politične zaslombe, temveč je predstavljala le majhen krog ljudi, ki je spletkaril In vohunil na vse strani in proti vsemu. Obtoženega Nagodeta tudi ne moti dejstvo, da dela Vauhnik za Gestapo in tujo vohunsko službo, kakor ga tudi ne moti, da delajo tudi ostali pripadniki »Stare pravde« za različne vohunske službe. V svoji bolni ambiciji so upali, da bodo zavladali nad slovenskim ljudstvom in da jim bodo njihovi prikriti gospodarji priznali delež na oblasti kot nagrado za njihovo vohunsko delo. Na tej poti vohunstva so ostali vse do konca vojne in jo po osvoboditvi tudi nadaljevali. Takoj po osvoboditvi so se začeli ponovno sestajati. Iz vseh njihovih zapiskov, ki so jih našli med preiskavo, izzveni samo eno: Vsi so bili edini v tem, da je treba zopet nekaj storiti. Želeli so si Intervencije, ki naj bi odstranila sedanjo državno ureditev naše domovine in temeljne pridobitve narodno osvobodilne borbe. Kot narodni izkoreninjenci kot hlapci v službi tujih gospodarjev so se posluževali najbolj ostudnih zločinskih sredstev v svoji izdajalski borbi proti ljudski oblasti in naši Pozval je obtoženo Pavlo Hočevar, nai pristopi k sodišču, dočim so ostale obtožence odvedli. Po 10 minutnem odmoru je pričelo zasliševanje Pavle Hočevar. Predsednik: Obtožena Hočevarjeva, ali priznate krivdo v smislu obtožnice? Hočevarjeva: Seveda. Preds.: Ali ste bili v preiskavi zaslišani? Obt.: Sem bila dostikrat. Preds.: Priznate pravilnost vaših podatkov in navedb, ki 6te jih dali v preiskavi? Obt.: Priznavam. Preds.: Ali ste se udeležili sestankov pri Nagodetu? Obt.: Večkrat. Preds.: Od katerega časa naprej so bili ti sestanki? Kdaj se je začelo do osvoboditvi? Obt.: Mislim, jeseni 1945. Preds.: Kdo je prihajal na te sestanke pri Nagodetu? Obt.: Hribar, Kavčnik, Zupana se spominjam samo proti koncu. Preds.: Kaj pa Kumelj? Obt.: Bil je samo enkrat pri Nago-ktu in enkrat pri meni. Preds.: Kaj pa Metod Pirc? Obt.: Ne vem. Preds.: In Stare Bogdan? Obt.: Tega nisem videla. Sirca sem videla samo enkrat Preds.: Kje? Obt.: Pri Nagodetu na sestanku. Pred.: Kai pa Pirc? Obt.: Tistega, ki je bil vojak ozi-oma mornar. Preds.: In Zupan? , Obt.: Zupana tudi. Preds.: Še katerega? Obt.: Kavčnika samo enkrat. Preds.: Ali so bili sestanki tajni? Obt.: Bili so tajni. državi. Padli so v blato vohunstva In izdajstva domovine. Ob čitanju obtožnice jo javni tožilec pozval sodišče, naj za vse obtožence izreče strogo kazen po težini njihove krivde. Prepričan sem, da je zahteva po strop kazni proti vohunom, zahteva vsega delovnega ljudstva, ki nikakor ne more dopustiti, da bi v času, ko samo ogromno žrtvuje za obnovo, izgradnjo in izpolnitev petletnega plana, nekdo rušil in oviral njegove napore, da bi v času, ko naši narodi žele miru ln sožitje z vsemi drugimi državami, nekdo ščuval k intervenciji proti naši državi. Ko je ob 9.55 javni tožilec preči tal obtožnico, je občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem pritrjevalo njegovim izvajanjem. Na vprašanje predsednika senata, ali so obtoženci vsi prejeli obtožni«) in io razumeli, so obtoženci odgovorili pritrdilno. Tožilec je predlagal vrhovnemu sodišču, da bi zaradi splošnih državnih interesov in v smislu zakona o ureditvi ljudskih sodišč odredilo, naj se pri razpravi ob šesti točki skupnega dela obtožnice javnost izključi Ko se je senat vrnil s posvetovanja, ie predsednik sporočil, da 6e predlogu javnega tožilca ugodi. Obt.: Hribar, Sire, Nagode, proti koncu tudi Kumelj. Tož.: Vi ste kritično razpravljali o položaju, ali ste razpravljali tudi o zvezi z inozemstvom? Obt.: Seveda. Tož.: Ali ste govorili o teni, da imate zveze in da pošiljate Drčarju poročila. Ali je vedel Nagode, da zbirate poročila, jih pošiljate in dajete odgovore na vprašanje? Obt.: Je. Vedel je. Tož.: Ali ie Kavčnik vedel? Obt.: Vedel je. Tož-: Ali je Sire to vedel? Obt.: Gotovo je vedeL Preds. senata: Ali je vedela Vo-detova? Obt.: Vedela j«. Tož-: Vedeli šte vsi, a niste ime- Zasliševaitje obtožene Pavle Hočevar Preds.: Kdo je imel pri tem Todil-no vlogo? Obt.: Kolikor rem, jo je imel Nagode. Preds.: Vaša skupina je organizirala potem zveze z inozemstvom? Obt.: Da. Preds.: Kako je prišlo do te organizacije? Ali so se s tem strinjali člani skupine? Obt.: Seveda, ker smo govorili, da bi se bilo treba zvečati z inozemstvom. Preds.: Kdaj je bilo to? Obt.: To je moralo biti lani. Preds.: Kdo je vzdrževal zvezo? Obt.: Zveza se je vzdrževala po kurirju Petru. Preds.: Kako je prišla ta pošta? Obt.: Kurir je prihajal in povedal, kdaj se bo zopet zglasil. Kar je prinesel s seboj, smo takoj oddali, ampak odgovor na to ni prišel nikoli takol odgovor smo dobivali v zadnjem trenutku. Preds.: Kako j« šla ta zveza Petra? Obt.: Kje je hodil, ne vem. Govoril ie samo, da je pot slaba, nevarna "n da gazi po snegu. Preds.: Ali je vaša skupina Izročala tujim državam in agentom tujih obveščevalnih služb podatke in listine? Obt.: Kar je šlo po moji strani, je bilo seveda, izročeno. , Tožilec: Potrebno je, da k prvi točki splošnega dela. obtožnice nekatere stvjri vendarle točneje ugotovimo. Vi. Hočevarjeva, ste sodišču povedali, da ni bilo govora, da bi kdo prišel čez mejo. Mislim, da je. potrebno povedati več o tem. Povejte, kdo vse je hotel preko kanalov, ki ste jih imeli organizirati za pobeg čez mejo? Obt.: Preko tegg kanala nihče. Tožilec: Kateri kanal mislite? Obtoženi Furlan se je pripravljal na beg preko meje Samo Obt.: Preko kurirja Petra, dr. Furlan je hotel. . Preds.: Kaj je on rekel? Obt.: Imela sem vtis, da je notranje odločen, da gre. Tož.: Ali je bil Furlan takrat, ko ,e je pripravljal, dejansko priprav-ien za .pobeg v inozemstvo preko meje? Ali je prinesel k vam shraniti neke predmete? Obt.: Prinese] je pisalni stroj. Tož.: Prečilati vam moram izvleček z zaslišanja, ki ste ga podali v preiskavi. Tu piše: »Mene je vprašal, če vem za ilegalno pot, po kateri bi lahko pobegnil. Takrat sem mu povedala. da bi ga lahko kurir Peter prepeljal čez mejo. Meni je dal ob tej priliki shraniti pisalni sjroj.« — To ie bila vaša izjava v preiskavi Tožilec: Ali je še kdo, ki je hotel nreko vašega kurirja priti v inozemstvo? Obt.: To ie Skvarčeva. Tožilec: Kdo je v Ljubljani povezal Petra in Skvarčevo? Kje ste se sestali? Obt.: Sestali so se pri meni v sta iiovaniu. Tožilec: Kakšno je bilo vaše stališče, odnosno stališče Nagodetove skupine do jugoslovanske emigra rije? Obt.: Od začtka so bilj vsi zato, da lih emigracija samo zanima. Tožilec: Ali ste delali z inozem stvom. ali ste dajala obvestila o stanju v Ljubljani? Zveze obtožene Kočevar s tujino K nobenih funkcij, delali pa si« enotno in soglasno. Vaša poročila, ki ate jih pošiljali, so vsa talca, kakršna sta zahtevala Drčar in vohunski center 101. In zato vas je pohvalil. Ali priznate to obtožena Hočevarjeva? Obt.: Priznam. Na predlog namestnika tožilca je sodišče predložilo obtoženki razne dokumente, da se z njimi seznani in potrdi njihovo verodostojnost. Obtoženki so bila predočena pisma ifl poročila, ki jih je priznala. Izpovedala je, da je oddajala pošto, ki jo je prinašal kurir Peter Nagodetu. ta pa je obveščal o tem druge člane. Posamezna poročila o položaju v Sloveniji sta prinašala b Hočevarjevi Nagode in Vodetova. Hočevarjeva pa je preko kurirja Petra, ki se je stalno oglašal pri njej, pošiljala ta poročila vohunskemu centru 101 v Avstriji. Obtoženka izrečno poudarja. da jp izročala vso pošto, ki io je prinašal kurir iz Avstrije, obtoženemu Nagodetu. FIZKULTURA Vso pošto Iz tujine Je sprejemala obtožena Pavla Hočevarjeva Obtoženka je priznala, da je šla vsa posta po njeni liniji in skozi njene roke. 30. januarja 1947 je prišla iz obveščevalnega centra 101 v Avstriji posebno velika pošiljka, v kateri so bili izrezki iz tujih Ijsl-ov, odgovor na poročila Angele Vode-tove. pismo Hočevarjevi, obširno navodilo za obveščevalno službo, ki jih ie poslal načelnik štaba Glušič. Obtoženka je te stvari predala Nagodetu. V pismu, ki ga je naslovil izrecno na Hočevarjevo, pravi Drčar, da prilaga navodila za center DOS v Ljubljani. Obtoženka tudi priznava, da je prečitala posamezno pošto, ki ie prihajala iz vohunskega centra v Avstriji. Preds.: Kakšne zveze pa Je Imel Furlan? Obt.: Za njegove .zveze ne vem. samo to vem, da je dobival pošto od hčerke iz Amerike. Preds.: Ali je imel zveze s kašnimi predstavniki tujih držav? Obt.: Enkrat je prišel k meni, da bi mu spisala zgodovino OF, po tem sem sklepala, da ima zveze. Preds.: Ali je prejel Furlan od Na-godeta kako sporočilo za inozemstvo? Obt.: Tega ne vem. Za Herriota? Preds.: Da. Obt.: Nagode je spisal to pismo in ie rekel, da ga bo dal naprej, po kakšni poti, pa ne vem. Tož.: Ali ste vj prebrali to poročilo za Furlana? Obt.: Prebrala sem ga tako kakor prejšnja. Tož.: Kakšno je to pismo? Obt.: Sovražno. Preds.: Komu sovražno? Obt.: Ljudski oblasti. Tož.: Ali ste vedeli, komu je poročilo namenjeno? Obt.: Vedela sem, da je namenjeno za ven. točno pa nisem vedela, kam gre. Tož.: Ali ste se na sestankih raz-govarjali o tem, kako bi bilo potrebno dobiti ta poročila? Obt.: Sem in tie je kdo kaj povedal, tako Kavčnik o Martinovi peči. Tož.: Kaj mislite, kakšni so bili ti podatki? Mi vemo, kaj je center DOS. kaj je Drčar. Vi ste z njim vzdrževali zveze. Pošiljali ste taka poročila, kakor je želel. Zato ste prejeli celo pohvalo. Ali so to vohunska poročila? Obt.: Priznam, seveda so. Tož.: Pošiljali ste poročila o vojski in političnem položaju? Vsa so šla preko vas, preko vas je šla pošta v domovino in vsa pošta ven na vohunski center. Ta poročila so taka. kakor jih je želela imeti vohunska centrala v inozemstvu. Sindikalno nogometno prvenstvo Sreda 30. julija. Igrišče Doma armije: ob 17. Navod: Železnica — sodnik Mikluš, ob 18. MLO : Slov. poročevalec — sodnik Otrin, služb. Bonča Igrišče Krima: ob 17. MIR : EC2 — sodnik Zajc, ob 18- Ljudska Pravica : Nama — sodnik Perko. Polet: Milicionar 6:2 (2:0) V prijateljski tekmi proti Poletu J* v nedeljo v Mariboru nastopil zagrebški Milicionar Tekma fe je konča-la z visoko zmago domačinov 6:0 (2:0). 2e v 5. min. je prišel Polet po Korenu v vodstvo. Igra je bila nato nekaj čas® Izenačena. V 32. min- prvega polčasa je dosegel Petek drugi gol za Polet. V drugem polčasu so Zagrebčani znatno popustili. V 38. min drugega polčasa je poslal Petek le>p «rei Vitega z glavo r mrežo, nakar Je v 40 min. zabil Koren četrti gol. V 43 mm. Je pad^l pet: g^l iz erejs‘metrkom. Delovna brigada fizkulturntkov. Preišcji teden eo sestavili na plavališču Mladosti r Zagrebu brigado, ki bo delala, pri obnavljanju starih in graditvi novih flzikul-turnih objektov. Brigada ima 3 če*e z okrog 200 fizkultum tki Nogometno prvenstvo Sovfetffte zveze. Po tritedenskem odmoru so je nadaljeval nogometni turnir za prvenstvo ZSSR. Na stadionu »Dinama« v Moskvi Je b:la od-grana teikma med m^’v^ma Centralnega kluba Sovjetske armode in »Dinama iz Tbilisija. Ob« kluba sta v skupin! vodilnih moštev. Nogometaši Sovjetske armade so zmagali r rezultatom 1:0 (1:0) a FD Krim. nogometna sekcija. D-rri ob 20. od borova, geja v gostilni Vehar. Grada-ška ulica. Vs? točno in zanesljivo! Obtoženi Kavčnik Je Imel nalogo, da organizira vohunsko mrežo Preds.« Ali je obtoženi Kavčnik vedel za to zvezo preko Drčarja? Obt.: Seveda je vedel. Preds.: Ali je imel Kavčnik nalogo. da organizira mrežo? Obt.: Seveda, saj je sam povezoval. Preds.: Ali je Kavčnik vedel, da to omrežje dela? Obt: Takrat, ko je bil na Jesenicah ▼ službi, je prinesel podatke. Preds.: Kakšne podatke? Obt.: To so bila neka sporočila tn ko ie prišel z Jesenic, je rekel, da ie z delavci težko kaj napraviti Preds.: Zakaj je Kavčnik potoval v Beograd? Obt.: Zvedela sem za to šele, ko se je vrnil iz Beograda, odkoder je prinesel več brošur Dragoljuba Jovano vica. Preds.: Ali ie Ljubo Sire vedel za Drčarjevo pošto? Obt.: Da. Preds.: S kom je imel zveze? Obt.: Imela sem vtis. da je imel zveze b Furlanom in tujim konzu latom. Vohunske zveze obtožencev preko Belgije Obtožena Hočevarjeva je napisala med drugim tudi poročilo o Slovanskem kongresu in ga preko Drčarja poslala na naslov neke Slovenke v Belgiji. Ta Belgijka je bila jeseni 1946 v Ljubljani in je v tajnem razgovoru z Nagodetom. Hočevarjevo ter Vodetovo vzpostavila vohunsko zvezo. Tož.: Pravite, da ste vedeli takoj, kaj hoče imeti Belgijka? Obt.: Hotela je imeti sliko o položaju pri nas. i Tož.: Kakšno sliko ste ji vi dali? Obt.: Vsak ji je dal po svoji strani. Obtoženka je izpovedala, da sta Belgijki orisala položaj v glavnem Nagode in Vodetova, sama pa ni govorila z njo obširneje. Tož.: Zakaj niste sami govorili? Obt.: Zato, ker nisem v nobeni zadevi smatrala. da smem govoriti. Tož.: Koga pa ste smatrali da je -mel govoriti? Obt.: Nagodeta in Vodetovo. Tož.: Zato «te torej povezali Nago deta in Vodetovo i Belgijko? Obt.: Da. Tož.: Kal pa je bilo govorjeno na lem sestanku z Belgijko? Obt: Da ji bomo poslali snov, ki jo lahko porabi. Tož.: Preko koga bi poslali? Obt.: Preko Drčarja. Jaz sem jii poslala poročilo o Slovanskem kongresu. Tož.: Po kaki poti bi Belgijka to izkoristila? Obt.: Da bi v list.ib pisala o tem Preds.: Ali so govorili na sestankih o obveščevalni mreži? Obt.: 0 mreži, ki smo jo ustvarjali pa ne ustvarili. Preds.: Ali se smatrate, da ste čla niča te mreže? Obt.: Da. smatram se. Preds.: Vi site opravljali obveščevalno službo? Obt.: Kakor sem sedaj spoznala sem. Obtožena Hočevarjeva Je vohunila v odborih OF Obi.: To sem ravno hotela omeniti sama. Tožilec: Al,- ste vedeli za dlje emigracije v inozemstvu? Obl.: Šele po avizi mi je postalo to iasno. Tožilec: Koliko pošiljk je prišlo iz inozemstva na vas? Obt.: Nikake evidence nisem vodi-ia. Vsako pošiljko sem izročila Nagodetu. Tož.: Zakaj ste poslali kurirja na zvezo h Hribarju? Obt.: Zaradi tega. ker sem se itak mislila izseliti. Tož.: Kakšno parolo ste dali? Kakšen je bil spoznavni znak? Obt.: Nekaj o koksu. Tož.: 800kg koksa? Tako je napihano? Obt.: Ne vem točno, mogoče. Tož.: Zakaj ste premestili sestanke :z vašega stanovanja v stanovanje Nagodeta nazaj? Obt.: Zakaj smo to prestavili, ne vem. Tož.: Med preiskavo ste povedali, la zato, ker se je ponoči ustavil pred vašo hišo avto, zato, da bi bilo bolj konspirativno. Obt.: To je bilo tisto noč, ko je zvečer Peter prinesel avizo. Tož.: Pod kakšno šifro in ilegalnim imenom ste dopisovali s podpolkovnikom Drčarjem in kakšne vsebine so bili dopisi? Obt.: Jaz sem »e podpisovala Miri-iam, njegova šifra pa je bila Harmonija. Tož.: Ali ste pošiljke prebirali, ali veste, da so bile pošiljke s proti-’ržavno vsebino? Obl: Vem. Tož.: Ib |te da jadi naprej? Obt.: Da. Tož.: Komu ste dajali naprej? Obt.: Angeli Vodetovi. Tož.: S kom je bila povezana Angela Vode? Obl: Vem, da jo je včasih omenil Hribar. Tož.: Ali ste imeli zvezo z njo? Obt.: Seveda. Tož.: Ali ona ni hodila na Sestan- bpO Obt.: Ni. Tož.: Zakaj pa ni hodila? Obt.: Zato. da na« je bilo manj. Tož.: Ali se je strinjala s vsem, kar ste delali? > Obl: Da. Tož.: Ona je pisala tudi poročila. Obt.: Da. Tož.: Katera poročila vam je dal za inozemstvo Nagode? Obt.: Dal mi je poročilo o OZNI- Tož.: Vaš namen je bil zbirati podatke in jih pošiljati ▼ inozemstvo? Obt.: Da. Tož.: Komu konkretno v inozemstvo, ali Drčarju? Hoč.: Da. Tož.: Ali ste imeli skupen namen, zbirati in pošiljati poročila? Obl: Seveda. Tož.: To ste tudi dejansko delali. Zato imamo nešteto primerov, ki vam jih bomo še pokazali. Skupni namen in dejansko delovanje ie obstajalo. Kaj je bilo z ostalimi člani, ki s« niso udeleževali sestankov? Ali so vedeli za delovanje vaše skupine? Obt.: Vodetova je vedela. Tož.: Vi ste imeli skupne sestan- ka, kdo j« hodil na te eestank«? Tož.: Povejfie, zakaj ste vztrajali v organizaciji OF. ali zato, da konstruktivno delate? Kakšen je bil sklep na seji pri Nagodetu? Obt.: Ali mislite to, da je treba iti v odbore in razbijali? Tož.: Da. da je treba iti v odbore in razbijati, da je treba iti na kvart, da je treba na kvartu s kritiziranjem razbijati in da je boLje imeti tri fašizme kakor en kvart. To je vaš odnos do ljudske oblasti in ljudska oblast ima do takega človeka tudi svoj poseben odnos. — Ali ste se porezali z Nagodetom in se strinjali z njegovimi načrti? Obt.: Da. Tož.: Zakaj ste ostali v odboru OF? Ostali ste samo zaradi tega. da ste lahko nosili vohunska poročila. Obtoženka je izpovedala, da je imela med okupacijo pomisleke glede Osvobodilne fronte. Tož.: Nagode in vaša celotna Škapina je med okupacijo ugotovila, da je Vauhnik gestapovski vohun in da dela po nalogu tuje obveščevalne službe. Kljub temu ste vztrajali na teh postojankah. Za va9 je bil Vauhnik človek, za katerega ste poslali v inozemstvo izdajalski londonski vladi predlog. naj postavi namestu Novaka za komandanta Vauhnika. Nagode je tudi povedal, kakšen odnos ste imeli do konca do Mihailoviča. On je zapisal pb usmrtitvi Mihailoviča, da ste se sestali in o tem debatirali. Napisal je kratko: »Pavla joka.« Torej ste jokala za Mihailovičem. Obt.: Jokala bj za rsakim človekom, ki hi ga ustrelili. Tož.: Skozi vaše roke je šlo več poročil, ki govore o Draži Mihailoviču po osvoboditvi. Vodetova piše v inozemstvo: »Draža ie mrtev, ni ga več. nimamo voditelja, partizani pn imajo svojega voditelja.« Ali ste vi to pre črtali? Ali stojite na tistih pozicijah kakor ste stali med okupacijo, na pozicijah narodnega izdajstva? Vi ste ta pisma pošiljali naprej. Obt.: Seveda sem jih pošiljala. Nisem jih tako vestno čitala. Mene ni nihče postavil za cenzorja, da bi imela evidenco nad vsem. Tož.: Špioni se ne konstituirajo, da bi imel vsak svojo funkcijo. Oni tudi ne prirejajo sestankov, marveč vzdržujejo samo stike. Vi ste bili določeni da ste vzdrževali zvezo. BiH ste javka preko katere je šlo vse najprej v inozemstvo. Ali je tako? Preiskava je to dokazala in med zaslišanjem sedaj isto izpovedujete. Obt.: Da. tako je. Ob 13.05 je predsednik senata za kij učil zasliševanje obtožene Hočevar ieve in odredil, da se razprava na daljuje jutri ob 7. zjutraj. Krompirja je dovolj naprodaj Trgovsko podjetje LMO »Prehrana« obvešča, da je na razpolago zgodnji krompir v vseh maloprodajalni-cah državnega, zadružnega in privatnega sektorja, kakor tudi na vseh trgih v Ljubljani. Cena krompirju Je 5 din za kg. Nakupi krompirja nad 50 kg se dostavljajo na dom; pozvati je treba »Prehrano«, telefon št. 2776. Razen tega se prodajajo na trgu kumare Po 1 din za kg. Trgovsko podjetje LMO »Prehrana« obvešča vse poslovalnice državnega in zadružnega sektorja in vse privatne trgovce, da je prispel zgodnji krompir. Na razpolago je v vsaki količini v skladišču »Prehrane«, Kolodvorska ulic» 7, 1NEVNE VESTI KOLEDAR julija: Mais ona, Abdon in S*- Sreda, 30 nen. četrtek, 31. Julija: Ignacij, Boleslav. SPOMINSKI DNEVI 30. Julija 1943 — Enote XIV in XV. divizije namenile belogardistično postojanko Sria _ šumbe-rk. kjer so pedi i t-vra-riši: Milovan šananovič. načelnik Glav. štaba Slovenije: Dragan Jefrč. komandant XIV. divizije in Ivan KarvCič. namestnik politkom. Gl štaba Slovenije. DEŽURNE LEKARNE Danes: Druga državna lekarna. Dunajska oesta 6; četrt® drž. lekarna. Celovška oeeta 62. VAŽNI TELEFONI Oddelek za notnmje radove —-Up-ava Narodne milice: dešurn4 oficir ................ 31-00, 32-00. 23 .no Reševalna porta ja ................... 44 44 Gasilska mlilica ..... , . . 55 55 Minitatrstao' notranje zadeve 53-41—43 Bolaflšntoa .................. « . . 53-81 Kolodvor, glavni . • • ... 27-68 Putnik.......................... 24-72 20-32 Turisthotel ............................24-36 Gledališč« Narodne uprave . . . 45-26 * Tečaj iz polit:čne ekonomije za profesorje. Za profesorje sro-podm-sV-n šol MTP. ki e» bod*o udeležili tečaja Iz politične ekonomije 1. avgust-a j« rezervirano s*‘inov»-nje v Domu Arcce č-erne:ere. Ljublana, Ambrožev trg št 8 ž° z 31. Julii »m. Kri -r *e bo želel hraniti v mcmi nvd/cin^e fa. kultete. na’ prinese živilsko n«*kazn#co (Iz pisarne MTP.) Zveza prosvetnih iglavcev v Črnomlju darovala v počasti-ev er^nvna umrlega tov. Zalarja Jože** učit. iz Metlike 509 d n za siromašne belokranjske otroke v počitniških kolonijah v Gornjem gradu Mozir u in 500 din za otroke :z Slov. Konjic, ki so v poč kolonije v Črnomlju. V bazi za repatriacijo na Jesenicah na Gorenjskem se nahajajo ra»lednj: repat dirani otmei: Puškarič Štefan, roj 8. februarja 1945. M>hs.rd Gustav, roj. 12 april 1942 Mohard Marg.irete. ro:. 27. aprila 1939, Krirtov Petar roj. 6 oktobra 1933, Kr s v Elizabeta, roj. 1. decembra 193-9. Kraft Oto, roj. 23. februarja l?^. Petrovič Gunter roj. 27 julija 1932. Starše, sorodnike ali znance imenovanih otrok naorošamo, nej se čim prej zglasijo v baz-' za repi-trijacijo na Jesenicah, kjer bodo otr.-.ke prevzeli Ako jim to n: mogočo, naj nemudoma pošljejo svoje točne naslova ^ :epat»J.:ac'Jo Jesenice na Go-crjskem da jim pošljemo otroka s «=pTem'icve.:l:nm5 ra njihove naslove. Iz pisarne M'nis'rstva za socialno skrbstvo. Vrnitev mariborskih otrok iz počitniških kolonij. Mariborski otroci, ki so bili v počitniških kolonijah meseca Julijo. vra_ čaj o v Maribor sledeče dneve: Otroci iz počitniške kolonije v Škofja Lriki, se vrnejo v Maribor v wedo. 30 t m. z vlakam ob 13.45 uri; Otroci :z počitniške k »lotitje Sv. Martin ra Pohorju se vrnejo v Maribor v sredo. 30. t. m ob 12 uri t avtobusom. Ra/hod bo na Koroški 1; Otrcc: iz počitniške kolonije y Domžoiah se vrnejo Maribor, v četrtek, 31 t. m. z vlakom, ki prispe na glavni kolodvor ob 13 45 uri. Otroci iz počitniške kolonije ra Krku se vrnejo v Maribor v torek. 5. avgu^ra. predvidoma ob 13.45 uri. — Prosim" starše, da ob označenih terminih zanesljivo pridejo na glavni kolodvor oz na KoroSko c^to 1 po svoje otroke. 2251-n Gospodinjske pomočnice — Ljubljana. Izlet v Opatijo bo 3. avgusta t. 1. Odhod isti din ob 2. uri (ponoči) z glavnega kolodvora. Plačane vozovnice d°bto pri svojih podružnicah od 31. julija do vk1 nično 1 .avgust* od 4. ure dalje. 2252-n [TdSSZLuA SVEŽE MESO ZA LJUBLJANO OKOLICO Gospodarski odsek okraj« Izubijana okolica obvešča vse krajevne klavnice, pooblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da delijo potrošnikom m^sa dne 2 in 3. dn prejeli še posebej posebne dodatne ž'vilske nakaznice, ki se bodo tudi razdeljevale preko OLO ln KLO. Naročilo nakaznic mora prispeti dne 1« ftvtgusta. KINEMATOGRAFI LJUBU ANA, UNION: sovjetski aim ,Bej, volčjak«, tednik. Predstave ob 18.30 20.30. MATICA: Sovjetski fllm »Petnajstletni ir. pe:an«, tednik. P redstava o b 18.30 20.30 uri. KODELJEVO: sovjetski film »Sigmund Kolosovskl«, tednik Predstava o'o 20 TIVOLI: sovjetski film »Zaklad censke ste. ne« tednik. Predstavi ob 20.30 in 22. MARIBOR ESPLANADE: češki film »Mo-dna. tenčica«. tednik. Predstavi ob 18 30 in 20.30. GRAJSKI: francoski film »Angel noči« — tednik. LETNI: sovjetski film: »Kameniti cvet« — tednik. CELJE METROPOL: Jugoslovanski film »V gorak Jugoslavije«, tednik PTUJ: sovjetekl film »Prebrisano dekle«, tednik Radio Ljubljana, Maribor In Slovensko Primorje 569 m J449 m SPORED ZA SREDO 6jO0 Budnice. 6.15 Iz naših časop'&ov Dnevni spored 6.25 Veder jutranji spored. 7.00 Pesmi slovanskih narodov .7.15 Napoved česa», poročila, objave in radijski koledar. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Laika gLatba. mali oglasi in objave. 13.00 Oddaja za pčondzje: Jiri Wolker »Pravljica o m:l:onarju, kT je ukradel sonce (pripoveduje Fran Milčinski). 13.30 Skladbe za mlada ušesa. 13.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ: Cio m*k >RŠšev'alci otroških življenj« (Ruski list, 5. zvezek, str. 78). 14.00 Stare rur-ke romance. 14.15 Napoved časa In porobila. 19 00 Reportaža s procesa proti Nagode ju In soobtožencem. 19.10 Francoska baletna glasba 19.30 Napoved časa in poročila. 19 45 Lahka glasba, mali oglasi In objave 20.00 Zdravstvena ura — Dr. Bonač Ivan: O novem pomenu higijene. 20.15 Poje Slovenski vokalni kvintet. 20 45 Iz kulturne zgodovine Bolgarije. 21.00 Novakov in Su-kov »Trio« izvaja godalni trio: violinist Albert Dcrmelj, čelist čenda Šedlbauer in pianist Marjan Lipovšek. 21.30 Male koračnice in poskočnice. 21.40 Schumannove Ir Schubertove samospeve poje solistka Elza Karlovčeva. pri klavirju spremil j a Danilo Švara. 22.00 Preno«; vesti Zvezne postaje iz Beograda 22.15 Rson spored izvajajo znani pevci, violinisti in orkestri. Oglasni oddelek telefon štev. 38-32 vodja oddelka tel. štev. 38-33 SLUŽBO IŠČEJO 8LU2BO z DVOSOBNIM STANOVANJEM išče lesni-mhaTski strokovnjak z dolgolet. no poslovodsko in pisarniško prakso. — Sem obenem dober glasbenik in šofer. Malenšek, št Vid - Poljane. 18.337-1 SLUŽBO DOBE MLAJŠI 2ELEZOSTRUGAR dobi Službo. Hrana m stanovanje preskrbljena. Elan. Zgoša. pošta Begunje. 18.172-2 TRGOVSKO NAOBRA2ENO MOČ potrebu jemo za vodstvo centralnega skladišča. Pogoj dober kaikuLant Naproza Žužemberk 18173-2 SPREJMEMO KINO-OPERATERJA, vešče ga tudi električarsklh del v industrijskem podjetju. Plača po ured^L za hrano In stanovanje Je preskrbljeni Nastop takoj. Tovarna strojil Majšperk. 18174-2 ZAPOSLIMO PISARNIŠKO MOČ z znanjem strojepisja in lepo pisavo ter spretno v računanju. Ponudbe na Tovarno usnja, Sl o ven jgradeč. 18-026-2 SAMOSTOJNO GOSPODARSKO POMOČNICO k živini, ter gospodarskega pomočnika. ki ima veselje do kmečkega dela. rabimo. Plača dobra, stanovanje m hra n3 preskrbljena. Javiti: Uprava Kmetij, ške šole. Podvin pil Radovljici. 17654-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo vseh hišnih del. išče dr. Novak, Gradišče št 8a/n 18.377-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO. starejšo, vajeno kuhe, iščem takoj ali s 1. avgustom. Plača dobra, Bizjak Loly, Ljubljana. Groharjeva 2 18.375-2 IZVEŽBANO NATAKARICO in SLUŽKINJO sprejme gostilna na Borštnikovem trgu 2. 18.372-2 PO STREŽNICO, pošteno in čisto, na par ur dnevno sprejme Janc Muzejska ulica 3/4 18.371-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let, sprejme takoj Mastnak, Predjamska ulica 44, pritličje 18.400-2 POSTREŽNICO. pridno, 18 č e zq. trikrat tedensko Zorko, pokama. Celovška cest». 18.283-2 DOBREGA FRIZERSKEGA POMOČNIKA išče Klein, Kočev£ 26. 18-288-2 MIZARSKEGA POSLOVODJO Iščemo za takoj. Prednost s prakso v sestavljanju okvirov patiniranju in pozlačevenju istih Pismene ponudbe na Umetniška zadruga z o. J.. Ljubljana, šelenburgova ulica 1. 18 3C8' HOTELSKO KUHARICO z večletno prak m išče Me-po restavracija -v Škofji Lo U 18.380-2 SLUŽBO DOBI AGILEN KOLPORTER ali KOLPORTERKA. Zaslužek cca 150 do 200 din dnevno. Osebno se Javiti v podružnici SP v Kranju 18.351.2 ZASLUŽEK DOJILJO sprejmem ta^oi pod ugodnimi pogoji — lahko tudi z otrokom na st» novanje. — Ponudbe oglas oddelku pod »Dojilja« 18 333-4 PO STREŽNICO za popoldne iščem. Plačam 900 din. — Polak. Kotnikova štev. 13/VT 13.369 4 ABITURIENTKA z znanjem stojepisja išče dnevno nekaj ur zaposlitve — Po nudbe oglas, oddelku pod značko »In teligentna«. 18.339.4 PRODAM KAMGARN CRSN. predvojno blago, moško obleko, ali ženski kostum, pro dam. Naslov v podr. SP Zagorje 18272-5 GRAMOFONSKE PLOŠČE, dobro ohranje ne. prodam Naslov v podr Slov por. Zagorje 18271-5 ŠIVALNI STROJ SINGER pogrezljiv žen-poceni prodam. Gosposka ulica 10, ski pritličje« desno. Cerar 18287-5 JEDILNI SERVIS ZA 12 OSEB. predvojno steklo, krasne — nove moške gojzarice št. 42 in jerhasti jopič, prodam. Tyrševo cesta 69-a. III. desno 18201-5 VREČE PRODAM, večjo količino oa 50—60 in 100 kg po odobrenih cenah Güebe Vlaška 31. ZagTeb 18021 5 RAZPRODAJA INVENTARJA ZARADI LI K V ID A CUE: kmečko orodje, kosilnica, drobilci za koruzo, okenska krila s steklom. vrata, železna ograja, pis. pulti, deli hlad naprav, plošče za sladoled, aparati. Izparilci. email, obloge, rezerv, kolesa za vozove, tovorne sani, morske gobe, rotarji za lstosmerni tpk elektr. pečica ter razni drugi leseni in kovin skl predmeti. Ogled od 7. do 13 ure. Tvrdka I. Knez v likvld.. LJublJa-nA. dvorišče Figovec. 18-125-5 TRAČNO ŽAGO (ogrodje leseno) škarje kombinirane s Stanco ta luknje za kleparstvo, črpeLko za jermenski pogon (Speisepumpe). proda, Ileršič. kom strojev. Ljubljana, Rimska 13. 18232-5 FOTO, APARAT, na zviti film 6X9, znamke Voigtländer, poceni prodam. Lekarna Oblak, št. Vid. 18.362-5 FRIGIDAIRE, električni, ta gospodinjstvo odlično ohranjen prodam. Ponudbe ogl. oddelku pod »Hladilnik«. 18363-5 SINGER ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv žen ski. poceni prodam- Naslov v oglasnem oddelku 18.387-5 DVE PISALNI MIZI. novi, poceni proda Vildman, Napoleonov trg 5." 18.361-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, najbolje ohranjen, lep. moderen avto model, prodam v Kladezni ulici 8. 18.383-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, proda Bučar. PražakoVa ulica štev. 11. pritličje. Ogled od 9 do 13-ure. 18.378-5 KUHINJSKO OPRAVO, moderno, šperano. proda Zorman. Breg 14. 18.374-5 BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO S komplet, no podlogo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 18.370-5 NOVO TEMNO MOŠKO OBLEKO ln plašč prodam. Ogled od 11 do 15. ure Rus. Lepodrorska št. 3/1. 18.367-5 BLAGO ZA ŽENSKI PLAŠČ prodam. -Gosposvetska cesta 13, «oba štev 67 — KolizeJ. 18 368-5 BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO ali ženski plašč v sivozelenem, rjavo gladko, prodam v Aljaževi ulici 24. 18.394-5 ZBIRKO 97 KNJIG, med njimi Cankar. Jeve zbrane spise, ugodno prodam na Sv Petra cesti 28fU. 18.395-5 PREPROGO ARGAMAN, 2 X 3, krasno -prodam v Groharjevi ulica 21, srednji zvonec 18.392-5 OTROŠKI VOZIČEK, nov, globok, modern avtomodel, po nizka ceni prod:, čehak. Kolodvorska ulica 18 — dmgn dvorišče. 18.398-5 V ZVEZI Z IZVRŠITVIJO PLANA ELEKTRIFIKACIJE DRŽAVE potrebujemo več STAVBENIH INŽENIRJEV m TEHNIKOV za naše pisarne in gsradiUšča Ponudbe pošljite na DIREKCIJU PODUZEĆA ZA ELEKTRIFIKACIJU ZAPADA ZAGREB» Gundulićeva 32, soba 121 ati PODUZEĆU ZA ELEKTRIFIKACIJO ZAPADA TERENSKA SEKCIJA LJUBLJANA, Gledališka 8. ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv »Singer« m fino moško obleko prodam. Naslov v oglas, oddelku. 18.393.5 VRTNARJI! Prodam sadike primula občo. niča, do 700 komadov. Vrtnar Hace M., Zaboršt, pošta Domžale. 18.390-5 MALO RABLJEN INVENTAR ta trgovino, tudi posamezne dele, naprodaj v Cerkveni ulici 5- 18.401-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, krasen glas, 120 basov, 2 registra, ugodno prodam! Otroški voziček, nov, avtomodel. In šivalni stroj po nizki ceni prodam — Komisijska trgovina Hinko PriVš^k, Sv. Petra nasip 29. 18.397 5 PARNO LOKOMOBILO »Lane«, 45—55 Ks proda parna žaga Findiš, Ptuj. 18.276.5 TEKAČ, predvojni. nov, 6 m, prodam. Naslov v ogl. oddelku 18.335-5 BLAGO ZA KAVČ. 4 J/> m. prodam. Na-lov v oglas oddelku 18.329-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, prodam. Ogled dopoldne. — Baraga. Rožna dolino., cesta X štev 13. I nadstr. 18.341-5 POSTELJO Z VZMETMI proda Kunčič. Sc,-lendrova ulica 4/TL. 18.342-5 RADIO, nov »Superba«, 6 cevni naprodaj na Zaloški cesti 119. 18 338-5 STAJICE IN OTROŠKE POSTELJICE poceni proda Krže. pohištvo. Tyršev3 ce sta 47/b. 18.347-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, temno moder. lepo ohranjen, proda Gorše. Beograd. Jarnikova 3. 18.344-5 PRODAM MOTORNO KOLO N S. V.. 350 do 500 ccm. takoj uporabno. Naslov oglasnem oddelku. 18.345 5 PREDVOJNO FANTOVSKO OBLEKO 13—16 let starosti, prodam Naslov oglasnem oddelku. 18.331_5 KAVČ. lep, velik, z omarico š h rafija ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 18.359-5 Trboje št. 45 — 18.353-5 BREJO SVINJO prodam Smlednik. KUPIM PISARNIŠKO OPREMO, pisalne mize ln omare dobro ohranjene, kupimo. — Ponudbe pod: »Pisarniška oprema« n* ogl odd. SP 18203-0 ELEKTROMOTOR 10—15 KS. 220—380 V kupi Elan Zgoša. pošta Begunje. 18171-6 KUPIM IN PLAČAM na J višjo ceno za vsa kovrstne pisalne, šivalne in pletilne ter vse druge obrtne stroje, stružnice. §e-pinge. rezkalne ln vrtalne stroje, motorje ca vse pogone, razno m težko orodje, dviga|a Boscheve in druge kompresorje avtomobilske dele. gume, vozne to druge tehtnice, hišne telefonske centrale, kinematografske aaprave električne šte dllnike. bojlerje, električne hišne vodovode to we druge boljše predmete. — Po o udbe na: Novakovič. Zagreb Vlaška U|. 101 • 17825-6 PREPROGO, ne večjo od 2X3, in patentne kozarce za vlaganje, kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Preproga« 18.383-6 LINOLEJ, za kuhinjsko pohištvo, cca 3 m kupi Maček. Trsten jakova 3. 18.402-6 TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV „SAVA“, Kran| sprejema zaradi preobilice poslov STRANKE samo od lo. do 12. ure m prosi, da vsi odjemalci, ki bi hoteli urediti osebno svoje posle to upoštevajo. Razpis Industrijska metalurška šola železarne Jesenice bo sprejela v šol. letu 1947/48 v strokovni uk Igo učencev in sicer 60 učencev, ki se bodo izučili topilništva, 30 učencev, ki se bodo izučili za valjavce oz. žičarje, 30 učencev zidarjev industrijskih peči odn. gradbenih zidarjev in 30 učencev železo- oz. jeklolivarjev. Kandidati za topilniške poklice morajo imeti predizobrazbo 2—i razr. nižje srednje šole, kandidati za vse ostale navedene poklice pa najmanj 5 razr. osnovne šole. Prijavnico za sprejem v šolo morejo prosilci dvigniti pri vratarjih železarne Jesenice oziroma pri vodstvu šole, kjer jih potem izpolnjene oddajo zaključno do sobote 16. avgusta t. 1. do 14. ure. Po tem času oddane prošnje se ne bodo mogle upoštevati. Prosilci morajo biti zdravi ln fizično močni ter morajo Imeti dopolnjeno 14 leto. Prošnjam je treba priložiti karakteristiko LMS-a v kateri naj bo tudi navedba o osebnem vedenju kandidata. Resničnost navedenih podatkov v prošnji mora potrditi KLO. Cas sprejemnega Izpita bo vsem kandidatom javljen po pošti in se bo vršil v zadnjem tednu meseca avgusta t. 1. Sprejeti kandidati bodo v okviru prostornih možnosti oskrbovani v internatu šole. KROŽNO ŽAGO Im PISALNO MIZO kupimo. Ponudbe ne podjetje: Adolf Pran, Kranj. 18.054-6 KUPIMO DVA PLAŠČA ln dve zračnici 3,50X19, ali 4,00x19 Ponudbe na Tovarno podpetnikov. Rimske toplice. 18103-6 STROJE ZA VSAKO INDUSTRIJO ln obrt ponudite komisijski trgovini strojev Derač, Ljubljana. Rimske cesta štev 13 — telefon 37-55. 18231-6 SVILO, temnejše barve, rožasto, kupim, — Ponudbe oglas oddelku pod značko »Svila«. 18.366-6 ZENSKI DE2NI PLAŠČ Za Veliko osobo kuipcm. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Plašč« 18.365 6 OGLEDALO 106 X 73 cm ali 118 X 85 cm, pa tudi manjše kup: Štepic Alojz, Toplice št. 15, Zagorje 18.38P.6 DEŠKO KOLO. dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe oglas odddsu pod v.nnčko »Deček«. 18 343 6 KUPIM DVE KLAVIRSKI HARMONIKI. 1—2 registra. 60—80 basov. Anton Božič. Virmaši 16 Škofja Loka 18.349-6 ZAMENJAM ZA OTROŠKO KAD dam protivrednost. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Banja«. 18.382-7 NEPREMIČNINE KUPIM MODERNEJŠO ENOSTANOVANJ. SKO VILO V Ljubljani Naslov v oglas, oddelku 18 385-8 PARCELO KUPIM na Ježici. Črnučah, št. Vid-Vižmarje — Ponudbe oglas oddelku pod »Stavbna« 18.373.8 V NAJEM KLAVIR ALI PIANINO vzamem v najem proti mesečna odškodnini. Ponudbe ogl. oddelku pod »Klavir«. 18.350-9 SOBE — STANOVANJA OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO iščem Večkratna odsotnost. Plačam dobro. Ponudbe oglas oddelku pod tnačko »Brez sorodnikov«. 18-340-10 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE n« Reki, Via Branchetta 5/1. levo, v kuhinji plin, želim takoj menjati za enako v Ljubljani. (Event, tudi za enosobno) pismeno ali osebno se oglasiti v Domu jugoslovenške ormije. Ekonom, soba št. 106 18.331-10 RAZNO ŠOP KLJUČEV (5 kom.) sem Izgubila na trgu. Najditelj naj jih odda v upravi Porod., šelenburgova 5. 18.348-14 PARKETE polaga ln prevzema popravila PARKETARSKO PODJETJE ZAGREB, Tomislavov trg štev. 17 Telefon štev. 39-61 — iz usluge. Pisarniško praktikantmfo sprejme PODRUŽNICA „Slov. poročevalca“ in „Ljudske pravice44 V MURSKI SOBOTI Na podlagi odločbe PREDSEDSTVA VLADE LRS ■e preimenujeta TEKSTILNA INDUSTRIJA LATEKS LAŠKO ln TEKSTILNA TOVARNA LAVA LAŠKO eno podjetje pod Imenom Industrija volnenih izdelkov VOLNA LAŠKO UPRAVNIKA sprejmemo takoj na državno posestvo z a rejo plemenjakov Biti mora veSč samostojnega vodstva gospodarstva, zlasti živinoreje, nekaj računstva in knjigovodstva. Prednost ima družina z več člani, ki so sposobni za delo. Pismene ponudbe je poslati na OKRAJNILO Škofja Loka IZGUBIL SEM ha poti Ljubljana.—Ig, 25. t. m. torbico z orodjem za motor. Poštenega najditelj» prosim, na vrne proti nagradi na naslov, ki ga izve v oglasnem oddelku 18.364-14 NA POTI ROŽNA DOLINA—VRHOVCI, Vrhovci—Tržaška cesta, sem izgubila 28 t m. med 19. in 21. uro črno denarnico z rdečim robom. Denarnico ln denar lahko najditelj obdrži, ključek in rožni venec Pa naj čimprej vrne v oglasnem oddelku, ker odpotujem 18.384-14 POTNIK, ki se Je peljal z vlakom 27 Julija z Jesenic d-o Dobrove.Vintgar ln je pomotoma vzel aktovko « tremi knjigami. prosim naj Jo takoj pošlje na naslov: Gre<$ Vinko, postaja Podbrdo. 18.376-14 PODPISANA DRAKSLER MARIJA, roj. 25. junija 1903, nameščenka Ministrstva za froc. skrbstvo LRS v Ljubljani, preklicujem veljavnost naslednjih dokumentov. glasečih se na ime Draksler Marij» (Marjana), ki so\mi bili ukradeni dne 6 julija t. 1. na službenem potovanju V Portorožu (Istra): potna dovolilnica Istro in Krk. izdana 11. julija 1947 od Ministrstva za notranje zadeve LRS; uslužbenska knjižica št. 3536 izdana od Ministrstva zfc socialno skrbstvo LRS: iz. kaznica za vstop na Ministrstvo za soc. skrbstvo LRS št. 1292 izdana od istega ministrstva: partizanska spomenica 1941 štev 5423: legitimacija za partizansko spnmenco št. 1314. — Draksler Marija (Marjana). 18.399-14 DOTIČNA TOVARIŠA, ki sta v nedeljo, 27 t. m. med 18. in 19 uro sedela v kmečki sobi v Da-j-Damu. pri tretji mizi, se opozarjata, da pobrano listnico z večjo vsoto denarja vrneta takoj blagajni v Daj.Damu. Bila sta opazovana z drugih miz ter tudi poznana ln bosta policijsko zasledovana 18.379-14 KOMUR JE ZNANO, kje bi bila majhna. črna psičko z dolgo dlako, košatim re-p^m in rjavimi nogami, ki sliši na ’tie »Pazi«, pasja znamka 222. r.aj javi prori nagradi na naslov; Janez Vovk. Vič. Puhtejeva 24. 18.396-14 V cvetu mladosti nas je zapustila naša ljubljena hčer-kica-edinka DANICA PRAŠNIKAR Na njeni poslednji poti jo spremimo 30. julija ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Zagorje ob Savi, dne 29. julija 1947. Žalujoči: IGNAC, očka; VAJ.Čl, mamica, ter ostalo sorodstvo. Med nebeške krilatce se je preselil in nas zapustil v nežnem cvetu 4 in pol let naš ljubljeni sinček-edinček TOMAŽEK kljub skrbni in požrtvovalni negi vseh zdravnikov Aseptičnega oddelka tukajšnje bolnišnice. V prerani grobek ga položimo v četrtek, 31. t. m. ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Kamnik, Tržič, Beograd, 29. julija 1947. Globoko žalujoči: Ludvik Škof, očka; Anica, mamica, Fink Marija, stara mama in ostalo sorodstvo. Vsem znancem m prijateljem sporočamo tragično vest, da so gore, katere je tako ljubil zahtevale 27. julija življenje poznanega planinca, našega ljubega brata, strica, svaka Mllia Bizjak-a Prepeljali smo ga lz Mojstrane na Jesenice, kjer bo 29. juliji ob 16. uri popoldne pokopan. Jesenice, Podbrdo, Ljubljana, 28. julija 1947. žalujoče družine: PIKON, BIZJAK, MUROVEC, HAFNER, VRHOVEC. ZELEN NAHRBTNIK SEM IZGUBIL v nedeljo dne 27 julica na cesta od hotela »Zlatorog« do Bohinjske B'strioe. Najditelja naprošam, da ga vrne proti na-radi v gradbeni pisarni, šola Da »Grab-nnz«. 18.336-14 OSEBA, ki Je zamenjala kovčeg v nedeljo 27. julija med postajo Brežice in Raj. heniburgom. se naproša. da ga zamenja do 15. avgusta — Filipčič. Gajema ulica št 9/m. 18.332-14 IZGUBIL SEM 100 komadov petdeset dinarskih bankovcev. Ker denar ni moja last. prosim poštenega najditelja, da proti nagradi vrne omenjeno vsoto N sorodni milici na Bleiweisovi c. 18.330_14 TEMNO RJAV A KOPALNA OBLEKA. Pišita z barvastimi priči, izgubljena 27 ju. lija zvečer od postaje Ljubljano do papirnice Vevče. Poštenega najditelja prosim. da odda proti nagradi na naslov: Delorenzo, Vevče 78 18.346-14 DNE 27. JULUA SEM NA POTI OD GOSTILNE PRI KORLNU DO KAMNIŠKE BISTRICE izgubil listnico z legitimacijami in denarjem. Najditelj naj denar obdrži listnico z legitimacijam: pa naj prori nagradi pošlje n« naslov: Dolžan Branko, predsednik sodišča, Trbovlje. 18.360.14 ZAMENJAM KOVČEK v večernem osebnem vlaku Zagreb—Maribor—Ljubljana-, 27. t m. naj se odda proti nagradi: Blatnik, Šmarje pri Jelšah, oziroma iavL kje se nahaja. 18.356-14 POŠTEN NAJDITELJ ZLATEGA NALIVNEGA PERESA, izgubljenega 26. julija od Lave, Bežigrad. Teharje naj ga odda proti nagradi v podružnici Poročevalca v Celju. 18.355-14 IZGUBILA SEM 17. julija od lekarna Rauch do tiskarne -Sava* v Kranju zlato zapestno uro. Poštenega najditelja naprošam. naj jo rine prot. nagradi — Dijakinja. 18.352-14 Po kratki, mučni bolezni nas je za vedno zapustil v 37. letu starosti srčnoljubljeni mož, sin, brat ter svak RUDOLF FIST AR ml. nadzornik žel. elektronapaj-postaje Opatija—Matul je Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 31. julija 1947 ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. D. M. Polje, 29. julija 1947. Globoko žalujoča žena, hčerka in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža, očeta FRANCA ŠUŠTARŠIČA se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja toplo zahvaljujem. Posebne hvale pa sem dolžna tov. ministru Tomo Brejcu za njegove ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, tov. Brdaj-su za poslovilni govor, delavski godbi, č. duhovščini in vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin rajnega. Ljubljana 30. julija 1947. Žalujoča žena CILKA in sin JOŽE. Smrtno se je ponesrečil naš ■ dragi sin, brat, svak in stric, poročnik JA Metod — Zupan Jm2 odlikovan z redom hrabrosti in z redom 2. stopnje zasluge za narod, stari borec gorenj, vojnega področja, tedaj šef vojn. podružnice Jesenice Pogreb dragega pokojnika bo od doma do pokopališča žabnica, danes 30. t. m. ob 17. uri popoldne. Žalujoči: mama, Ana, Cilka, Jaka. ostalo sorodstvo in prijatelji Martin Andersen Nexö: 56 V božji Roman Marija je bila mirnejša. »Tak zakon je še vedno tukaj, čeprav samo na papirju,« je dejala, »treba ga je le ponovno uveljaviti. Če ti bo to kaj koristilo, je seveda drugo vprašanje!« »Ampak to je vendar zločin, tako osramotiti človeka; to je klevetanje!« »No. popolnoma zlagali se tudi niso,« je vztrajala pri svojem Marija tako mimo, da ga je morala s tem še bolj dražiti. Saj je bil Jens tisti, ki ni bil odnehal prej, dokler niso ločili služinčadi od skupne mize, zato mu je zdaj — privoščila malo zaušnico. »Ti bi tudi ne jedel rad kruha, ki bi ti ga prej mačke oblizale,« je dejala, kakor da bi hotela potrkati na njegov čut za pravico. Toda to ga ni pomirilol Jens Vorup je bil teh večnih primerjav že do grla sit — končno je on vendar mož in tisti, ki za vse skrbi. »Jaz nisem noben hlapec,« je ostro dejal, »in se s svojimi hlapci tudi ne tikam, kakor se je svoj čas tikal tvoj oče. Pri meni mora biti vsaka stvar na svojem mestu.« Marija ga je samo smehljaje pogledala. In prav je tudi imela; jasno je bilo, da človek ne sme očitno sramotiti malih ljudi; saj vendar po zaslugi njihovih glasov sedi v občinskem svetu; poleg tega pa bi ga utegnili tudi okrcati v delavskem časopisu! Kaj takega si sme privoščiti komaj župnik, nikar pa Studenčar! Studenčar je šel takoj h krajevnemu zaupniku poselske organizacije in mu razložil, kaj se je zgodilo; s tem je hotel stvari i odbiti ost — kar se mu je v resnici posrečilo. Poleg tega je odredil, da bodo znova obedovali vsi skupaj v poselski sobi, ki je postala s tem spet prijazna in domača kakor je bila nekoč. Toda to je bila zanj pomembna žrtev. Župnikovi vendar ne jedo skupaj s svojimi posli, in zdravniki in njim podobni tudi ne — pa vendar služinčadi ne pride na misel, da bi zaradi tega stavkalal Poiskal si je zadoščenje tako, da je zdaj v lepem poletnem času pil kavo na vrtu — in sicer takoj po kosilu, kakor je videl, da delajo to župnikovi in predstojnik. Služinčad je dobila kavo nekoliko pozneje, po opoldanskem spanju. Jens Vorup si je sezul čevlje in je položal noge Mariji v naročje; sedel je naslonjen nazaj na svojem stolu in bral časopis. Marija je nekaj krpala in hkrati pazila na deklico, ki je lovila eno izmed muck in tekala po trati. Arne in Inge sta se že dopoldne odpeljala v vas k staremu očetu. Bil je dan pred kresom in gori po deželni cesti je pripeljal mimo voz s prepevajočo mladino. »Ali je kaj novega v časopisu?« je vprašala Marija. »Nič, razen običajnega hrupa. Skoraj mislim, da bi bilo prav, če bi že nehali s tem. Ali pa naj začno pošteno vojno. Skrajni čas je, da se odločijo za prvo ali drugo.« Ob teh njegovih besedah je Marijo zazeblo. »Tega menda vendar ne misliš zares?« »Oh, saj veš, tako stanje mora vsak čas ubiti človeka; nič se nikamor ne premakne, ničesar ni mogoče prodati, nobena stvar nima nobene cene. Vse stoji in vsi previdno čakajo, kaj se bo zgodilo. Čas je že, da mehur poči — Evropa je uživala zadosti dolgo mir.« »Govoriš, kakor da bi šlo za tvor, ki se mora predreti in izčistiti, ali za kaj podobnega!« Položila je njegove noge s svojega naročja. »Zdi se mi, kakor da si se zelo oddaljil od svojih miroljubnih nazorov, Jens! Na ljudski visoki šoli si bil ravno ti eden izmed najbolj gorečih zagovornikov miru!« Jens Vorup se je prizanesljivo smehljal: »Takrat, da — to je bilo vendar tako rekoč v zanešenjaški mladosti! Toda človeK moje vrste se mora takih zelenih preobčutljivosti znebiti.« Marija se je zravnala, njen obraz je drgetal, tako je bila razburjena. »Zelene preobčutljivosti? Torej misliš, da je to, če hoče človek dobro in se za to zavzame, zelena preobčutljivost? Vera v človečnost — ali res misliš tako?« Svoje oči, ki so ji kar gorele, je upirala v njegove, in Jens Vorup se je nehote zdrznil, kakor da bi se hotel umakniti udarcu. »Jaz nisem kriv, da je svet tak, kakršen je,« je dejal »s.naravnih zakonov nisem jaz ustvaril. In nihče ne more zanikati dejstva, da pride z vojno rast in uspevanje — prenovljenje! Torej ne more biti vojna zgolj samo zlo. V ostalem pa so vojne zmerom bile in zmerom bodo; to je dejstvo, ki tudi nekaj velja. Vojna vpliva na življenje tako, kakor puščanje krvi na konja, ki ima vodo v členkih nad kopiti; odplavi nezdrave sokove in prenovi kri. In kako naj bi se človeška rasa izboljšala, če bi ne bilo nobene vojne več? Prav tako je, bi lahko rekel, kakor pri naši svinjereji, ki —« Marija je osuplo strmela vanj, ne da bi se bila zganila; Jens Vorup je čutil, da mora nehati, da mora za vsako ceno utihniti; toda spričo njenega pogleda ni mogel drugače kakor govoriti, kar na slepo utemeljevati, sploh nekaj reči. — »Naša, naša svinjereja — ki —« dalje ni mogel, kajti Marija je začela vreščati, dvignila je roke kvišku in kričala, da so sončni žarki trepetali. Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št, 5/II — Telefon uredništva in uprave št, 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modic