St. 61 Fistulu pltian f Hiniti (trti enoti «HwW V Trstu, v lorak 13. Posamezna Številka 20 cent. Lelnlft XLVUI fsha)«t livietnH pondeljek, v&ak d«n j^^m^JUredniStvot «1»«« sv. FcanCiSka Asiškegs SL 20» L nadstropja DoRk^d^^/poili^jo Vditv«. Neranfcinna pisma se ne sprejemajo, rokopiaLq*£e t^Sajo. iJ^^t ugovori uredni* Anton Oerbec. — Lastnik tgfckfc^inost/jf^jVM Edir -». Na*oP znaša za mese L 7.—, 3 mcse&t^.SO,^ j^&tf^ iu9i Za inozemstv o mesečno 4 lire ^Jft^r-Telefon ^j^^Rv« la u&i Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 cent — Oglas! se rafcraafo v firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obfMnr mm po 40 cent osmrtnice zahvale, pooianiee bi vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmuij pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošilja)« izključno upravi Edtaosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon aedmitva la afravo 11-57. Fašizem, popolarl ln ml Opetovano — posebno v zadnjih časih i sredstvi! Mi fcoramo biti strnjeni kot zvesti — prihajajo iz fašistovskega tabora izjave, čtivarji in borci za oba nerazrusi^va da eni niso nasprotni slovenskemu ideala«, križ m svoboda!* ; . -ljudstvu, pač pa da so odločni in neiz-prcsni j S temi svojimi izjavami je senator nasprotniki oseb, ki sc — kakor oni Crispolti jasno označil stahšče svoje pravi'o — narinjajo temu ljudstvu kot j stranke * napram Mussoim jevi vladi m zastopniki in voditelji. Mi zavračamo tako | fašizmu. ZakUcal jima je: mi smo zastopmto stališče, ker je v strogem navzkrižju z katolicizma in z nami morate računani Kc Ir/^. 1 Ki Lr rv. in 4 r> m ol int m s t>/>K#mi iiof 1V f otvirs^d m t1 !fnva+i med stvar i o in njenimi . ,___________ljudstva gcv njega izvoljeni in pooblaščeni zastop-n-ki in voditelj ?! Na tako stališče, nevzdržno pred forumom pravilnega razumevanja politi- pufviaujai: ^riv-vi y viw, "« pobijali njene zastopnike! Izvajanjem načelne naravi g. senatorja glede spoštovanja državljanskih svoboščin, svobode r'zažanja svojega mnenja, in pa njegovemu odporu proti razlikovanju med ! ? . . ___'.u: _ rvt-.^i taki itj t Lili.L\j 111 pidvuuc^a - atm.it anja puUli- ''J^S vr* * ' . , . čnso'a življenja — se hoče menda postaviti stvarjo in njenimi zastopniki -— proti takt fašizem tudi napram katolicizmu, ali, kričeči dvoličnosti — pritrjujemo kar fašizem tudi napram katolicizmu, ali, točnejše rečeno: napram stranki popo-larov, zastopnici katoliške stvari v Italiji. Na eni strani izjavljajo fašisti, da je vera temeljni pogoj za. nravstveni in narodni napredek in razvoj vsakega naroda, na drugi strani pa zavzemljejo fašisti bojno stališče proB stranki popolarov. Razlikovati hočejo torej med katoliki kot takimi in pa med političnimi zastopniki tega brezpogojno. To tem bolj, ker se ta metoda uporablja tudi proti nam Jugoslovenom v Julijski Kraji&i. Bavili smo se z njo ravno te dni in jo zavračali — mislimo z neizpodbitno veljavno argumentacijo. Če se nam govori: z ljudstvom bi se že hoteli pobotati, njegovi voditelji pa naj nam ne prihajajo blizu! — je to isto tako, kakor če bi kdo rekel: z dnižino hočem živeti svetovnega naziranja. S tem razlikovanjem v dobrem razmerju, nje glavarja pa ne bi hotel fašizem prikriti notranje proti- priznavam! V laki metodi je kričeče slav je med eno točko svojega programa; protislovje, kakor je pravilno naglasal in svojim vojevitim stališčem proti r^cnnlfJI popolarom. - v Proti takemu- razlikovanju je odločno nastopi senator Crispolti v svojem govoru v trgovski zbornici v Tnrinu. Izvajal je med drugim: «Za določitev svojega stališča napram veri ima vlada dve poti Ali razumeva vero v nje absolutni svobedj in neodvisnosti, ali pa ie kot — sredstvo za vladanje! Ne vemo, na katero pot hoče kreniti vlada. Ne vemo, ali vnanji znaki poklanjanja pred sv. stolico izvirajo iz spoštovanja db nje pl visokega stališča, ali pa so to znaki, ki se je ti ti vlaHs »vic!fi7pva1i 1t> Irrvt Si'p^cj vTa let o — » i— — — » — jih hoče vlada posluževati le kot sfedstva za povzdigo in jačenje ljudstva? Ali pa zahtevamo, naj se vera spoštuje kot najv'šji izraz vesti in se ne izrablja v namen, da bi mogli lažje vladati in odstranjati nasprotstva! Z vero se ne sme špekulirati! Ona je najvišja duhovna avtoriteta!* V nadaljevanju je priznal senator Crispolti, da je Italija res potrebovala kirurgičnega ureza, ki ga je izvršil fašizem. ----v—,—r- - --«— .---- Državno telo je bilo res bolno. Pripomnil V prvi vrsti ne sme vlada kratiti svojim pa je: «Toda take metode zdravljenja državljanom te svobode. G. senator je senator Cr:spoltil Tudi njegovi izjavi, da se z vero ne sme špekulirati, pritrjujemo brezpogojno. Mi bi jo le še raztegnili. To pravilo naj velja na vse strani Ce jo izrabljajo za svoje politične namene ljudje, ki jim vera ni v programu, je to nelojalno in zavratno; če jo pa izrabljajo ljudje v vrstah njenih bojevnikov ni ta le nepošteno, ampak v največjo direktno škodo za vero samo. In kekor versko čustvo, tako se ne sme izrabljati v nečiste namene nobeno drugo plemenito čustvo! Na pr. narodno. Od tod je ravno razlika med čistim nacionalizmom, ki brani dobrine svojega plemena, in med izrodk;. nacionalizma, ki segajo po dobrinah drugega plemena! # Vsekako so izvajanja senatorja Grispol-tija za nas znamenit dokument, ker ugotavljajo neogiben predpogoj za zdravo politično življenje. Zahtevajo spoštovanje političnih svcfoošč'n, posebno pa svobodo izražanja svojega mnenja: torej svobodo političnega uveljavljanja v mejah zakona! morajo biti le prehodna izjema in ne smejo postati pravilo!» Na zaključku je gospod senator razpravljal o ustavi ilalijanske države. Obstoji že 75 let. Naglasal je: »Svoboščine, k> so nam rekel, da so operacije včas'ib potrebne na bolnem državnem telesu, nikakor pa ne sme taka metoda zdravljenja postati pravilo! Operacija, kakor jo je hotel fašizem, je izvršena. Epizoda «izjeme» se i J 1CI, iia^lfBTUl uuuv;viiiv, *»-.- o" - -----------1 ------------------r f ' ____ _ jih izročili predniki, moramo odločno j mora zaključiti in povra ti se mora doba čuvati in jih izpopolnjevati. Zahtevati! pratvilnega življenja v smislu ustavnih moramo, da se te svoboščine spoštujejo! zakonov. Tega potrebujemo v prvi vrsti. Vlada močne roke — to je prav. Ohraniti Vse drugo pride z živim zmrslom našega pa se mora vsem tudi svoboda izražanja ljudstva za kulturni napredek, z njegovo svojega mnenja in s tem tudi možnost za vnemo za gospodarsko snovanje in z uveljavljanje tega mnenja z zakonitimi njegovo politično dozorelosijo. Italija Z zadnje seje ministrskega sveta — Ustanovitev kr. zrakoplovstva — Načrt zakona o osemurnem delavniku odobren RJM, 11. Včeraj ob 15. se je sestal ministrski svet k seji, ki se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Mus-SJolinija in katere o se udeležili vsi ministri. Na tej seji sta bila storjena dva važna sklepa, katerih eden se tiče preuredbe vojaškega zrakoplovstva, drugi pa vprašanja osemurnega delavnika. Glede prvega vprašanja je ministrski svet najprej sklenil na predlog nrn. predsednika Mussolinija, da se stavi general De Siebert takoj v pokoj, načelnik odseka v vojnem ministrstvu kom. Faliea pa v disciplinarno preiskavo. Obenem je bil ta poslednji odstavljen na nedoločen čas z izgubo plače. Ta ukrep je b i storjen na podlagi poročila o postopanju pri predaji preostalega zrakoplovnoga materiala, kjer so se ugot-ovile razne ne-rednosti, za katere je padla odgovornost na generala De Sieberta in kom. Faltea. V zvezi s to zadevo je ministrski svet nadalje sklenil, da se razveljavijo vse pogodbe. ki so bile sklenjene glede prodaje zra-koplovnega materiala, ter je pooblastil pravosodnega ministra, da sestavi tozadevni odlok. Nadaljna skrb za prodajo zrakoplovnoga materiala pride v področje kr. komasarata za zrakoplovstvo. Ministrski predsednik je nato obrazložil svoj predlog glede ustanovitve kr. zrakoplovstva, ki bo veljalo v bodoče poleg kr. armade in kr. mornarice kot samostojna oborožena sila. Pri utemeljevanju je g. MussoTni navajal dejstvo, da je pokazal razvoj zrakoplovstva, da mu je usojeno igrati zelo važno vlogo ne samo na polju kulturnega in tehniči.ega napredka, temveč tudi v splošni organizaciji državne brambe. Ministrski svet je predlog enoglasno odobril in s tem je v Italiji ustanovljena nova samostojna oborožena sila, ki se bo imenovala, kakor že omenjeno, kr. zrakoplovstvo (R. Aeronautica). Nato je ministrski svet razpravljal o načrtu zakona za uvedbo osemurnega delavnika, o čemer je poročal mhrster za delo in socialno skrb Cavazzoni. Po daljši razpravi je bil nacrt tozadevnega odloka odobren. Osemurni delavnik bo obvezen pri vseh podjetjih razen v trgovski mornarici, kjer bi bila taka uredba škodljiva, ker bi spravila italijansko mornarico v primeri z drugimi v mnogo slabši stan. Zato se bo delo na ladjah discipliniralo s poseba'mi odredbami. Načrt zakona predvideva tudi prekourao delo, ki pa ne bo smelo znašati v nobenem slučaju več kot 12 ur na teden. Nato je ministrski svet sklen:I, da se ratificira pogodba, ki je bila sklenjena na washingtonski mednarodni konferenci dela in ki vsebuje določbe glede borbe proti brezposelnosti, glede prepovedi ponoćne-ga dela za ženske in nedorasle ter glede ženskega dela pred porodom in po njem. Minister za kolonije je poročal o položaju in o vojaških operacijah v TripoFta-naji in Cirenajki, nakar je bilo sklenjenih na predlog posameznih m'nistrov še par manj važnih ukrepov. Seja je bila zaključena ob 20.30. Prihodnja seja se sestane v četrtek 15. t. m. ob 15. uri. Deželni kreditni zavodi norih pokrajin in finančno ministrstvo RIM, 12. Politični zastcupnki novih pokrajin, upravitelji deželnih kreditnih zavodov v Poreču in Tridentu ter tridentro-ske občinske zadruge so bili včeraj sprejeti od finančnega ministra, da slišijo m sel vlade glede usode omenjenih zavodov. Finančni minister je izjavi, da mora biti podrejen obstoj teh zavodov občinskim in pokrajinskim zakonom in da se vsled tega mora zadeva razpravljati z murstrom za notranje zadeve, da se določijo potrebne spremembe v statutih teh zavodov. Finančni minister s^ je pridržal pravico, da prouči rešitev, ki bo predlagana za ureditev odnošajev med pokrajinskimi kreditnimi zavodi in denarnim poslovanjem krajevnih jurid čnih oseb tudi z ozirom> na upliv, ki bi ga utegnila imeti ta ureditev na državne finance. Poklon rimskega kr. Pilijo. kardimahi P Rim, 12. Danes zjutraj ob 10 je kr. komisar za mesto Rim Filip Cremonesi v spremstvu com. Laurentija posetil N. £ kardinala Potn-pilija, generalnega vikarja N. Svetosti. S askava za predsedstvo. Nedeljska *Era Nuo-jpri kaltrem lahko nato tudi oddajo izpolnjeno omenjene je bil nesrečnež prepeljan v precej *va» pripominja k tej izjavi, da jo rada spre- polo. Kdor opusti naznanitev ali poda neres- nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Zdi se, jema na nega nav---__ , i . _ ,, . *____]jeno pominja k tej izjavi, da jo ra-da spre- polo. Kdor opusti naznanitev ali poda neres- nevarnem stanju v mestno bolnišnico, ^.ai se, z"anj2, ker le želi, da bi nc bilo nobe-j nične izjave, je podvržen denarni globi, ki zna- Ja s{ fe hotel mož vzeti življenje zaradi bede avzkrižia, ki bi meglo kaliti enotnost ša dvejni do desetkratni znesek, za katerega ja bolezni: ima namreč desno roko pohab- . ___3_____1.: ^.oln1__* J___J__nkl«<<> /M-lnnaril r> ali sldlŠala OS le— Itona delovanja tega «naše£a udruženja, ki je znalo | Se je davčna oblast osleparila ali skušala osle-doslej razvijati tako plodnosno delo za gespo- pariti. darske koristi Tr3>a». To je sicer lep poklon] Gibanje nred državnimi vpokojenci- Draža trgovsko zbornico, ne pa za ^Ero»! Kajti,' g«vo davnih vpokojencev sklicuje izredni če je svoja dolgovezna izvajanja napisala brez 0*>£2i zbor, h kateremu so vabljeni tudi ne-nobenc stvarne podlage, bi bilo to — d- ..... •* "" A — Mnogoštevilne nesreče z motornimi kolesi. 0 priliki kolesarskih dirk, ki so se vršile preteklo nedeljo, se je zgodilo xeč nesreč. Karel Valfich, star 17 let, stanujoč v ulici ; uvvin " ——-----" ----' , _ . ivarei v uuui, suni n rei, » Ja ®e : člani, in ki se b o vršil 18. t. m. ob 10. uri v XXX Ottebre št. 5, je padel s kolesa in si pri P9- , dvorani Roma v ulici G. Carducci št. 12. iidana {em zjomii desno nogo. Rešilna postaja mu je sebno točka dnevnega reda je: Skrčenje državnih ^^ prvo po,^, ^to je bit nesrečni kole-pokojnin. i sar prepeljan v mestno bolnišnico. ___________ _ Pozdrav vojakov. Odhajajoč v vojaško služ-| z motornega kolesa je padel neki August ska Riieč» na naslov naše države. Kakor skrbi kličemo vsem zavednim Šentjakobčanom, Suricevich, star 38 let, stanujoč v ulici Scipio ona za svo?e brate v drugi državi, naj ta — tsr vsem prijateljem in znancem naš krepki g]ataper št. 10. Prepeljali so ga v mestno bol-mati skrbi tudi za svojo deco» — za svoje dr-" ~ " * " * ° Če pc. bo ta mati — mačeha, potem •i re bodo pravi otroci! Oblastniki blago izrazimo — zelo lahkomiselno. Će pa :o je imela, ni ta umik le s par frazami posebno slaven. Razziaroditi sc nc damo! Tako kliče «Istar- žavljane! tudi otroci re bodo pra na] ne računajo s tem, da je naše število ne napram zdravo! Ivančič J., Kobal A. Kravos Sr. znatno napram njihovemu! Ne. Mi smo velikega narodnega telesa — veja velikega slo Prošnja. Pred kakimi par meseci se je Herpeljah izgubilo devet ovac, sedem mladih nišnico, kjer so mu zdravniki obvezali razne rane na glavi in ugotovili, da si je mož pretresel možgane, ---- — ____Ista nesreča ie doletela nekega Valeria Gre- Na bazoviški cesti je padel s kolesa neki Viktor Cesca, star 21 let, stanujoč v ulici della raXVrbriarcd smo V« jESt^k i ^ kdor bi kaj vedel ali čul Jg.zaSla * Spoznavati nas morate, če nas hočete razumi žival. Pisati je na naslov: Josip Godma v Her-meti! Tudi mi Slovani — vsi brez razlike — smo bili in smo tudi sedaj v težkih borbah. Znali smo kljubovali našim nasilnikom in jih pobijati Srbski narod ?e ječal 500 le! pod Turčinom, vendar ga niso raznarodili! Hrabri Crnogorci niso izgubili ljubezni do svojega jezika in rodu, niso izgubili vere, četudi so zato tr- tudi raznarodovanju Avstrije. Cim bolj nam kratite naše narodne pravice, tem bolj se bo- peljah št. 51. DruitveM vesti < Šolsko društvo« podružnica pri Sv. Ivanu ponovi šaloigro trodejanko *Stari grehi» v nedeljo 18. t. m. v Narodnem domu. Začetek ob 4. uri popoldan. Tržaško kolesarsko društvo ima danes sejo. in odsek. Člani dobro- Tržaško kolesarsko društvo sklicuje za četrtek 15. t. m. ob 7 uri zvečer sejo in sestanek mo zavedali vsega onega, kar je naše, tem bolj članov. Docela nepotrebno ;e še posebej ozaa-berno ljubili svojo narodno imovino, tem tes- čati važnost seje m sestanka, na katerih je ob- nejše sc bomo občutili spojene k svoji narodnosti in svojemu slovanskemu ponosu, od katerega ne odnehamo pod nikakim pogojem! ^ .. , ^ odbora, odseka in čim več članov. NaproŠem Ta radi — ricinovega oI>af Dne \ q be: še onjf ki se mislijo udeleževati v lele v Milanu na zatozm klopi tek^čem letu dirk, da gotovo pridejo. — ravnati nešteto zadev, kot je: prememba pravil, najem lastnih društvenih prostorov, reor-__ganizacija društva in s tem v zvezi predpri- Ruši'i nam morete naše prosvetne hrame, mi prave za društveni občni zbor, ki se bo vršil pa jih bomo postavljali še vzč v svojih srceh! še tekom PortrebM^je to«^ n£vzocnost Dre lerti zapo 10. t. m. so sedele tri osebe, ker so dogovorno in nasilno komu- -p - ^ nisiu Antonu Bolzaniju dale piti — čašo ricinovega olja! Z ozirom na to, da obtoženci še niso bili kaznovani, je zastopnik obtožbe predlagal na/mar^šo odmero kazni: tri leta zapora. Sodišče jim ie prisodilo vsakemu dve leti, upo- Uevajoč olajSevalne okolnosti! Rcelični kr. od?oki iičoči se javnega pouka 5o bili, kakor pereča agencija Štefani, te ped-pis£.ni in odobrtr'ejo sledeče od naučnega ministra Ivama Gentile predložene ukrepe: Pravilnik za natečaje za mesta vladnega didaktič nega rav končalo svc^o dosedanjo službo na podlagi kr. odloka z dne 3!. decembra 1922 št, 1679. Odprava kr. učiteljiških tečajev. Nove odredbe za učiteljske nalečaje. Upokojenje in opustitev vseučiiiščnih profesorjev, načelnikov zavodov in srednješolskih knjig. Preustroj akademije *della crusca». Ustanovitev 40 brezplačnih iresl pri ženskem vzgojevalisču S. Demetrio v Zadru. Odprava ©bvezjiih nadzorovanj se sirani načelnikov zavodov in srednješolskih profesorov. Sprememba cdredeb nanašajočih Sz trisikega iivBIenia _____^ _ ulici S. Maurizio št. 2, in Miklavž Colela, star 25 let, brez stalnega bivališča. Prevrtana železna blagajna. V noči od sobote Borzna ooroilla, Ječafr Trst, 12. marca Jađranrti binfd Cosnlich •••••*•* ••*••••••< 1 almatfa • Gerollmick •••••••••••••••< Llbera TrtesUoa ••••••••« • • • • • < LIoyd Lnssino W artlnoltch Oceanla .................. Pfemuda Tripcovfcb Ainpelea • *••••••••••••*••< Cement Dftlmatia Cement SpiUto Valuta na tržaškem trge. Trst, 12. marca 1923 99 313 377 1290 382 1406 635 124 120 34* 2*1 500 333 , 256 ogrske krone • • » • • avstrijske kron* . . , Češkoslovaške krone • dinarji • • • . . • • tej i marke •••••••• dolarji ••••»•• rancoskl franki • • • Švicarski franki • • . aiigteiki fanti papirnati 1923 0.65 0.70 0.0290 0.0310 62.50,— 62.0 21.60.— 21 90 9.75.- 10 25 0.09750.1050 20.75.— 20.90 126 20.—126.6U 3S8.—392.— 98u—98.30 Mali oglasi s* računajo po 20 Slot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 etoi. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—-Kdor išče složbo, plača polovično ceno. STAROZNANI SEMENJ sv. Jožefa za živino in kramar&ko blago bo v torek, dne 20. marca v Komnu. 369 ZOBOTEHNIK ft, COVACKH % sprejema zopet od 9—13 In od 15—11 Trst, Via Valdirivo 33 ; (nasproti kavarne „Roma" Štev. 1961/22. R^ZO&b^SK Županstvo Tolmin daje v znanje, da se obnovijo v Tolminu dovoljeni sejmi manufakturnega blaga, drobnarije in raznih gospodarskih potrebščin. TI sejmi se bodo vršili vsako leto: na dan sv. Jurija, dne 23. aprila ; prvo nedeljo po sv. Rešnjem telesu In na dan sv. Matevža, dne 21. septembra. Ako pade sv. Jurij na nedeljo 23. aprila ali sv. Matevž na nedeljo 21. septembra, se viši sejm drugi dan, t. j. v por deljek. Ob enem se daje v znanje, da se vrSljo od prvega tekočega meseca marca predpoldne sejmi za prodajo mladih prešičev, kakor pred vojnim časom. TOLMIN, dne 9. marca 1923. (115) Za župana: J Mrak. Najvisie cene plačujem za v ENONADSTROPNA hiša z malim zemljiščem, pripravna za gostilno, se proda pod ugodnimi pogoji v Sv. Luciji ob Soči št. 14. Natančna pojasnila se dobijo istotam. 373 POSESTVO, oddal peno 3 km od Ljubljane, prodam iz prosti roke radi selitve. Posestvo se nahaja na zelo prometnem kraju* na križišču cest. V hiši se nahaja stara gostilna s trafiko. (Trgovina z mešanim blagom se je pred par leti radi družinskih razmer opustila.) Hiša je tudi pripravna za vsakega obrtnika, ker se tudi danes vrši v njej več;a obrt. Le resni reflektanti naj Se obrnejo direktno na lastnika: Miško Kavčič, Koseze pri Ljubljani. _ 374 POSTELJE L 90, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, žimnice iz morske trave in pohrolne, popolna soba L 900. — Fonde OBČINA VRABCE nad Vipavo išče občinskega tajnika. Plača po dogovon.!. Nastop službe takoj, župan: Suša.__342 Guardia št. 13. Pri tem je dobil težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Na rešilno postajo se je zatekel premogar Josip Daris, star 27 let, stanujoč v ulici Pa-squale Revoltella. Zdravnik mu je povezal rane na raznih delih telesa, katere je dobil pri padcu z motornega kolesa. Aretiran žepor. V nedeljo je bil aretiran pri Sv. Andreju brezposelni Ignacij Vaccari, star 33 let, stanujoč v ulici Tommaso Luciani št. 9, ker je izmaknil trgovcu Josipu Beltrame listnico z večjo svoto denarja. Aretiranec je izpovedal na poKciji, da ga je prisilila beda, da je ukradel denar. ŽELEZO IN KOVINE, steklenine in vreče se kupujejo po najvišjih cenah. Ulica Economo St. 4 na dvorišču 358 SLUŽKINJA, krepka, zdrava se išče za majhno družino. Dobra hrana in mesečna plača L 120.— Pendice Scorcola 353, Villa Emilia. 360 ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen, se proda. Coroc*eo 1, mehanik. 561 KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-litario 21, Marija Bubnič 365 Vesti z Goriifcega Tolmin. Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 18. t. m. Začetek ob 8 h v ljudski šoli pri Sv. Luciji. Vsi na krov! — Odbor. KROMPIR za seme se dobiva v «1. Valdirivo 23, Reja ._370 Vesti Is Istre ____(Pojasnilo k dopisu o »Strani rodbinski drami). Z ozirom na dopis pod -tem na-Dve aretaciji. Včeraj sta bila aretirana radi slovom, Tatovi «obiskali« dre slovenski Soli: pri St. Jakobu in ▼ Škednu. V noči od sobote na nedeljo so vdrli neznani zlikovci v slovensko šolo pri Sv. Jakobu. Odnesli niso ničesar. Isto noč so vdrli morda isti tatovi v sloven globe. Ubijalca tudi niso Se našli ne živega ne mrtvega (obešenega). Na koncu pravi dopis dobesedno: «Vsi valujemo po starem možu, ki je dosti napravil in se trudil za korist vse vasi. Zahifoči Tomenci.* (Op. ur. Priobčujemo glavno vsebino tega dopisa, ker nam je kot ----------- . t" vestnem obveščevalcem na5e javnosti pred- sko šolo v Škednfu. Tudi iz te šole niso odnesli; vsem za resnico in zato, da se nikomur ne dela ničesar. s poročili kaka krivica, mrtvim seveda še manj Tatovi so bržkone zavohali, da leži v tako-' kot živim. Pripominjamo pa, da bi se morala zvani šolski zadrugi denar. Zato so si ga hoteli pri takih popravkih podpisati ena ali več do-se na spcsobstvenc ispite za pedučevan e na! privoščiti Toda sreča jim ni bila mila, da bi ločenih oseb ali pa županstvo. Na ta načm nemških srednjih Šolah. Ustanovitev državne-1 ga iztaknili in tako so morali oditi z dolgim postane popravek mnogo tehtnejši in pred-ga zavoda za telesno vzgojo. Novi doprinosi nosom. i stavjla obenem za uredništvo gotovo jamstvo PODL1STE WILKIE COLLINS: 23 Gespa v belem IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. Prečitala ga je pazljivo, nato je prijela prvič odkar jo poznam sama mofo roko. Bolj kot vse njene besede me je uverilo to o njenem prijateljstvu. Nežno mi je povedala, kako si pridoi>im dovoljenje za odhod. In nič nisem čutil impertinenlnega pisma moža, globoko sem čutil le žensko ljubeznivost. Nato smo šli proti pristavi. Na potu sva se domenila, da pojde gospodična Halcombe sama v hišo, jaz pa da počakam zunaj in me pokličejole, če bo treba. To sva i Zjutraj je zapustila gospa Clements z Ano ' njeno hišo, ne da bi navedla vzroka njenega nepričakovanega odhoda; povedala ni niti kam odpotuje. Sinoči je padla Ana v nezavest. Ji je kdo kaj storil, ji je kdo kaj pripovedoval, je vprašala gospodična Halcombe ostro? Ne, je odvrnila gospa Todds. Pripovedovale smo si novice. Moja hčerka, ki služi v Limmerigde House, nam ie pravila razne novosti. Se je omenilo morda slučajno, sem prevzel jaz besedo, da pričakujejo v Limmerigde obisk. Seveda, je odvrnila žena. Je omenila tudi, kdo pride na obisk? O da, gospod, je pojasnila. Ravno, ko je hči izpregovorila ime gospoda Percivala Glydea, je padla Ana v nezavest. — Cez par trenotkov sva bila na prostem in sva se spogledala. Dvomite sedaj, gospodične Halcombe? Gospod Percival Glyde mora ta dvom pre- sklenila, ker sva se bala, da bi meja prisotnost, _ potem kar se je sneči dogodilo na pokopališču, gnati, ali pa ne bo Lavra nikdar njegova žena! zopet obudilo nervozni sfrei pri Ani Catherick je odgovorila. in bi se ji še podvojila besnest napram tuji j Drugo jutro je prispel gospod Gilmore. dami. Bil sem popolnoma pripravljen, jo pre- • Po svoji zunanjosti ja bil pravo nasprotje cej dolgo čakati. Na meje začudenje pa ni mi-1 temu, kar si predstavljamo pod starim advo-nilo niti še pat minut, ko se je gospodična Hal- katem. Bil je cvetočega obraza; nqegovi beli lasje so bili precej dolgi in skrbno pečesani; combe vrnila. Ona Catherich je odšla, je defala. — njegova črna sut1ciqa in vse kar je imel na sebi. Pri stari gospe nisva mo«*la izvedeti mnogom mu je krasno pristopalo; bela ovratnica ie bila t skrbno privezana in njegove rokavice bi lahko našel vsak modni pcidgar. Njegovo obnafenje se je prijetno odlikovalo s finostjo stare iole olike, poživljeno je bilo s prijetno ostrostjo in gibčnostjo moža, ki ga opravki silifo, da vztraja pri svojih zmožnostih. Biti mora sangvmistične nravi z ugodnimi razgledi ob vstopu v življenje, z dobro kariero o silovitem in prijetnem blagostanju; prijeten, delaven od vseh spoštovan starček; — to so bUi vrtisi, ki jih ^e napravil name, ko sva se predstavila. Anonimno pismo ga ni vznemirilo preveč. Po zanesl^vem služabniku fe zvedel na postaji da sta vzeli obe gospe listka za Carlisle. Meni ni pre o stajalo nič druzega m sklenil sem odpotovati še isti popoldne. O mojem slovesu naj molčim. Naj zadostuje, da povem samo, da sem doumel v tfctem trenutku vso Lavrino skrivnost. Gospodična Halcombe me je prijela za obe roki, možato mi jih je stisnila — njene črne oči so bliščale — n?ena temna lica so globoko zardela — energija obraza ji je žarela prekrasno v čisti luči njenega velikoauSja in sočutja. Zaupam vam, ko pride čas, je dejala, zaupam vam kot svojemu prijatelju in nfeaei prijatelju, kot svojemu in mfememu bratu. Obmolčala ie, stopila je bližje k meni in kot sestra se mi ie dotaknila z ustnicami čela. Dalie. kun9 zlatiCf lisic, dihurjev, vieter, Jazbecev.mačk, veveric, krf@v, divjih in domačih zajcev. D. WSNDSPA€H Trst« Via Cesar© Battists št« 10 II. nadil., vrata 16 Sprejemajo se pDŠiljatve po pošti. POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov- ei po najviSuh cenah plačuje edini groaist elleli Vita, via Madonnina 10, I._ 32 Srebrne Krone In zlato platojem po naloKllti cenah ALOJZU POOH M Plaz« mmm n i s (prej Barriera) KaMli slevensEi immmi KRONE in goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupcL Via Pondares št. 6. I. 44 f KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, mati, sestra, tašča Antonija SancKn <