2, štev. Novo mesto, 25. januarja 1911. XXVII. letnik. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25. vsaccga mcBec». Cena jim je s poštnino vred za ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročniDO in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. P. n, gg. naročnikom! Datifs s)im> iicikihíí uki. rseiii naroriiikoiii. i'l-ilitidnjo št(tvílk<> iHiNljeiiH) pit Ic! vsem onim, ki so lixt vsuj 2e /ii [»rcldkl« IH(» pliirali. Kdor jni nikakor iie želi liiti itiirořiiik. naj vpošlje list »«.aj. Upravnlštvo. Shod zaupnikov in občni zbor „Kmečke zveze" za novomeški okraj. Takega zl)orovanja že zdavna ni videla lepa Dolcigska, kot je bil gori označeni shod 9, t, m. v Kandiji pri Novem mostu. To ni bijo nikako manifeetacijsko zborovaige, ampak shod, ki ga je rodila potreba. Ni je bilo fare, ne občine, da skoro vasi v novomeškem okraju, ki ne bi bila sem poslala Številnih zastopnikov. Ako trdimo, da je bilo na shodu okrog 400 samih mož, hočemo s tem reči, da jih več ni moglo iti v obširno WindiSer-jevo dvorano in da so ostali vsled pomanjkanja i>r03tora morali oditi. Prvi je jioročal dež. poslanec Dular o delovanju deželnega zbora, zlasti o novem ccstacm zakonu; potem deželni poslanec MatjašiČ o novem občinskem volivnem redu, nakar je nastopil burno pozdravljen državni poslanec Evgen Jarc ter podal poročilo o političnem položaju. Zasluga poslancev S. L. S. v drž. zboru je, da ministri in Nemci vsaj vodo, da živimo. Slovenski klub, v zadnjem časn pomnožen s 4 hrvatskimi pravaši iz Dalmacije (živijo-klici), si jc znal v kratkem času priboriti v drž. zbornici tak ugled, kakor ga nima noben drug klub z enakim Htevilom članov. To je dosegel s svojo odločno, pametno in odkrito politiko. Odločno zavrača nato g. poslanec liberalne poslance, ki 80 vedno in povsod nasprotovali kmetu koristnim zakonom ter najoilločnejše jirotestira i»rotÍ liberalni poiqi na usmUjene brate v Kandiji, ki niso drugega zagrešili, kot da so pri zadi^jih državno-zborskih volitvah izvr&evali svojo državljansko pravico in dolžnost, (Bnrno odobravaiye). Ko pojasni že čedno stališče, ki ga zavzemajo liboralci pri lovskem zakonu, lOmiljonskem po.sojilu in pri drugiiiji, otvori poročevalec debato o gospodarskih potrebah novomeškega okraja, zlasti o cestah in živinoreji. Na podlagi tu izraženih želj in proSqjâ je šele razvidno, kako silno je bil doslej zanemarjen ta okraj glede cest in potov. Načrt tozadevnega dela v bodoče, kakor se je določil na tem shodu, obstoji bistveno v sledečih točkah: 1.) Preložiti je treba klance Drska-Podturn-Sola-Toplice; Soteska; Strmolje nad Gor. Stražo. 2.) Napraviti je nov železen most na okrajni cesti Brsiin-Gor. Straža čez Temenico, in pospeši naj se gradnja betonskega mostu Vavta vas-Gor. Straža. 3.) Med okrajne ceste naj se uvrste sledeče ceste: občinska cesta Mačkovec-Sela-Bajnof; dovozna cesta mimo kolodvora Gor. Straža, ki se steka potem v okrajno cesto Prečina-Bršlin ; občinske ccste v občini Orehovica in Podgrad; cesta v Belocerkev, cesta Ceščavas-Zalog-Straža, in iz Bršlina v Bučnovas; 4.) Podpora (subvencija) naj se izposluje za zgradbo opornega zidu pri cesti b\izn prečenske cerkve, za popravo ccste iz Vavtevasi-Drganje selo-Vršna sela, in iz Brusnic T Gabrijo. Pred vsem naj se pa na imenovani cesti regulira hudournik Gospodična. Ko bo ta urejen, naj so imenovana cesta uvrsti med okrajne ceste. V občini Smihel-StopiČB naj se Se da podporo za vzdrževanje poti Volavče-Vrh-Gor. in T)ol. MraSevo-Vel. in Ma), Pod^uben. 5.) Razbremeniti je občino Brusnice od po )ravc in vzdrže-vaiga ceste, ki pelje od fir-i —čez Otočico, ker ista za imenovano pbčiijo ninm p,»/«! ,,.jiena. 6.) Napraviti je brod med vasmi občine Sniihel-Stopiče, ležečimi ob dolenji obali Krke, in med Št. Petrom, ter zgraditi na obeh straneh dovozno cesto. Istotako je silno potreben tudi brod med Prečino in občino Šmihel-Stopiče. 7.) Prošnja Mirnopečanov glede ondotnih cest naj se kolikor mogoče hitro reši. — To je v velikih obrisih načrt, ki vpije po skorajšnji rešitvi. Gospodje poslanci so ob^ubili, da bodo igega izpeljavo z v.semi moĚmi podpirali. Ravnatelj g- Robrman je nato pričujoče kmetovalce opozoril na veliko nevarnost, ki preti našemu okraju od goveje kuge na gobcu in parkljih tei jih pozival, naj ne zanemarjajo škropljenje trt z galico. Potem se je vršil občni zbor „Kmečke zveze". — Načelnik g. Apè, dasi bolehen na telesu, a čil na duhu, je prisrčno pozdravil navzoče člane „Zveze". Tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik g. Frohlich. omenja uspehov, ki jih je dosegla Zveza v prvih dveh letih svojega obstoja. Potom raznih shodov in poučnih predavanj je delala za gospodarsko in politično izobrazbo kmečkega ljudstva, lýcna zasluga je, da sta se otvorila gospodinjska sola in trgovski tečaj v Šmiheln p. N. m., da se je ustanovila živinorejska zadruga. — Prejšiiji tajnik g. Tome je v tem obziru bil v vedni pismeni in ustmeni zvezi z merodajnimi činitelji. Če pa še ni storila toliko, kakor bi bilo želeti, je vzrok ta, ker smo ngen pomen premalo I>oznali. Odslej mora biti „Kmečka zveza" središče vsemu gospodarskemu in političnemu delu. Geslo nam bodi: Vsak kmetovalec bodi član „Zveze". Blagajnik g. kanonik Žlogar poda na to blagajniško poročilo, ter koncem predlaga in utemelji sledeče resolucije; 1.) Mnogoštevilno obiskani shod „Kmečke zveze za novomeški sodni okraj" izraža svoje zadovo^stvo o poročilu g. državnega poslanca Evg, Jarca, odobruje postopanje poslancev „Slovenskega kluba" v jesenskem zasedanju ter se nadeja, da bodo tudi v prihodnje vzdržali ugled slovenske delegacije na Dunaju. 2.) Shod s posebnim veseljem pozdravlja ustop dalmatinskih pravašev v „Slovenski klub" kot prvo etapo za uresničevanje jugoslovanskega vprašanja v Avstriji. Hrvatsko-siovenska vzajemnost naj se kaže v praktičnem delu za razvoj naših južnih zanemarjenih dežela. 3.) Shod z zadovoljstvom vzame na znanje i)oročilo naših deželnih poslancev gg. Dularja in Matjašiča, izreka poslancem „Slovenskega kluba" zahvalo za dosedanjo požrtvovalnost, jih poživlja, naj vstrajajo v izvajanju progama S. L, S. ter naj se osobito zavzamejo za prepotrebne melioracije naše zanemarjene Doleiflske. 4.) Shod pozivlje poslance S. L. S., da z vso energijo pri ministersvu urgirajo pričetek gradbenih del belokranjske železnice, oziroma nadačně zveze z Dalmacijo. (Med tem je že razpisan polit, obhod itd. Glej „Gosp. drobtine". Uredn.) — Vse resolucije so bile enoglasno z glasnim navdušenjem sprejete. Volitev novega odbora se je izvršila po^vskliku. Za načelnika je bil izvoljen posestnik Kr. Vrtačič iz Žihovega »ela, pod-načelnik ^je župan Jos. Zurc, tajnik kaplan FrOhlich, blagajnik kanonik Žlogar, odborniki so posestniki: Špendal iz Biške vasi, Kastelic iz Št Jošta, Bojane iz Št. Petra, Beg iz Gornjih Sušic, Medved iz Krke, in župan Vintar iz Prečine. Revizorja sta župnik Zakrajšek iz Vavtcvasi in posestnik Ape iz Kandije. Sklenilo so je, da se imenujejo po vseh občinah glavni zau])niki, ki imajo skupaj z glavnim odborom K, Z. redne seje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Tudi naj se organizirajo odseki K. Z. Omenjamo se, da je shod pozdravil vrli župan občine Šmihel-Stopiče g. Jos. Znrr.. Novoizvo^eni predsednik Vrtačič se zahvali za izvolitev z obljubo, da hoče po svojih močoh po-speâevati prospeh kmetskejra stanu. Dvoje je pokazal ta krasno uspeli shod. Velike (jospotiarakc potrebe novomeíkefía okraja in pa neomujano zvestobo (io S, L. S. Iti v tem drugem vitiimo jamstvo botjSih dni za našo Dolenjsko. Gospodarstvo. Nemška detelja in umetna gnojila. Nemška detelja daje po iiaèilj krajih posebno važoo krmo. Ne le da nam bogato rodi, nam daje tudi izvrstno krmo, enako dubro ia teČno za molzno kakor tudi za drugo goved in za konje. Velika njena prednost tiči tudi v tem, da se proti susi tako dobro upira, veliko bolj kakor travniki ali druge detelje. Grlede nemške detelje laliko trdimo, da nam daje »ploh lepše pridelke kakor travniki in da je prav temu dejstvu in pa njeni trpežnoBti pripisati, ako se pri nas in po drugilt krajih, kjer manjka travnikov, primeroma tako labko in dobro izbaja s pridelovanjem krme na njivah. Nemška detelja bi nam pa lahko dajala^ se t boljše košnje, ako bi ji redno in zadostno gnojili. Žal, da se na to stran tako rado greši. Nemška detelja bi nam ne le po veČ let trpela, ampak ona bi nam tudi boljše košnje dajala, ako bi ji redno gnojili. Pri nemški detelji je pomisliti, da vzamemo s 4 aH 5 košnjami prav tečne krme veliko redilne moči iz zemlje. Da nam v tej svoji rodovitosti prehitro ne opeša, bi jo morali vsako leto gnojiti. Na ta način bi nam dlje časa trpela in dajala bi nam Še boljše košnje kakor doaedaj. In te povzdigniti, je »aša naloga, če hočemo pri živinoreji več vspelia. Grnojiti ji pa moramo z umetnimi gnojili. Hlevski gnoj in gnojnica nista za njo. S hlevskim gnojem naj se gnoji le pred setvijo, potem pa ne, ker pri naglavnem gnojenju pospešuje hlevski gnoj le rast trave in plevela, ki škodujeta detelji, če se vmes prikažeta. Nemška detelja potrebuje drugih gnojil. Njej je treba Tomasove žlindre in kalijeve soli ali pa rudninskega supertosfata in kalijeve soli. To so gnojila za nemško deteljo. S Tomášovo žlindro in kajnitom ali kalijevo soljo je gnojiti na jesen ali pa po zimi, po tanjki sneženi odeji, spomladi je pa bolje, če potrosimo superfosfat in kalijevo sol. Na vsak način je pa treba tudi kalijevih gnojil, toraj kajnita ali kalijeve Boli, ker potrebuje nemška detelja tudi mnogo kalija. Kdor ima dosti pepela, naj vzame pa pepela namesto kalijeve soli. Pri gnojenju nemške detelje % umetnimi gnojili je tudi važno, da vzamemo zadostno ali bolje rečeno pravo množino umetnih gnojil. V naših razmerah se priporoča, da vzamemo za 1 oralo po 300 kg Tomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli. Stroški za tako gnojenje znašajo okolu 38 do 40 K, kar se izplača z bogatejšimi pridelki, ki jih dobimo vsled takega gnojenja, če je lucerna dosti gosta. Kjer je lucerna že opešala in redka, tam je pomoč manj izdatna. — Začnimo tedaj tudi pri nas z rednim gnojenjem nemške detelje in kmalo se prepričamo, da smo pravo zadeli. ^^ —r— Zakaj in kako skopljemo drevesno jamo? Vsak kmetovalec ve, da je treba zemljo v vinogradu, na polju in v vrtu rahljati, da kaj prida pridela. Nobeni gospodinji ne pride na misel, saditi sadike v slabo zrahljano zemljo ali pa celo v celino. Pri saditvi sadnega drevja pa se vidimo dandanes, da izkopljejo nekateri gospodarji komaj toliko jamo, da stlačijo za silo v njo korenine drevesca. Pozneje se pa Čudijo, da ne raste drevje, ki so ga dobili od kmetijske družbe ali pa iz kake drevesnice. Kavno tako, kakor ne uspevajo korenine vinske trte, ali pa korenine drugih kmetijskih rastlin v celini, tako zahtevajo prerahljano zemljo tudi korenine sadnega drevja. — Za vinsko trto rigolamo svet. Pri drevju seveda tega navadno ne storimo, ker pridejo drevesca predaleč narazen. Zrahljati pa je treba pri saditvi drevja vsaj tisti prostor, ki ga preprežejo korenine v mladosti drevesa, takrat ko je drevesu treba najkrepkejšega razvoja. Drevesce, ki se bode v prvih letih lepo in krepko razvilo, bode tudi pozneje redno in obilo rodilo ter prinašalo lep in dragocen aad. Drevesce pa, ki zaostane v mladosti, se bode vedno le zanikerno razvijalo. Zemljo za sadno drevesce pa zrahljamo s tera, da skopljemo pred saditvijo jamo. Širja kot se ta jama skoplje, dalj časa rastejo korenine v ralili zemlji in bolj bo drevo uspevalo. Na mladem drevesu se pozna pozneje takoj, kedaj je koreninam prerahljane zemlje zmanjkalo in kedaj se začnejo v celini razvijati. Slabša in težja je zemlja, bolj se to pozna. Zaradi tega je treba skopati v slabi zemlji kolikor mogoče široke jame. Širokost jame bodi Im 20 cm do l'/a™ za jablane, hruške, orehe in sploh za večje drevje. Za Česplje zadostuje 1 meter široka jama. Mnogokje je tudi razširjena napačna misel, da je treba izkopati prav globoko jamo. V taki jami se razvijejo sicer korenine začetkom izborno ; ker pa poiščejo najraje rahlo zemljo, se tako zvabijo v globoČino, kjer jim primanjkuje kmalu zrak» in hrane, drevo pa »stavi vsled tťga svojo raat. Drevesna jama, ki je 40 —50cm globoka, zadostuje popolnoma. Bolje je delati širje jame namesto preglobokih. V dobri zemlji se dela globokejse jame kot v alabi, manj rodovitni. Dno jame, ki smo jo skopali, vedno zrahlj-imo; pustimo pa to zemljo v jami ležati. Pri kopanju jame je treba tudi zemljo ločiti. Zgornja rodovitna plast pride posebej na eno stran jame, srednja plast pride na drugo stran in spodnja mrtvica pa zopet posebej. Jame skopljemo najbolje v jeseni, ali pa sedaj po zimi, da se zemlja prezebe. Seveda je treba pustiti radi tega jamo odprto. Pri tej priliki je tudi preudariti, v kateri razdalji da se drevje sadi. Pri nas se sadi navadno pregosto. Komaj je drevje nekoliko dorastlo in prične roditi, že ovira ena krona drugo. Jablane in hruške se sade 8 —lOm, česplje pa 6 m narazen. Da ta razdalja ni pretirana, nam dokaže takoj pogled na starejše krepko drevo. R. Zdolsek. Politični pregled. Novo miiiistrNtv» je imenovano dne 9, januarja in naslednji dan zapriseženo. Sestavljeno je tako: ministrski predsednik liaron Bicnerth (star), notranji minister dr. Maks (çrof Wickenburgr (nov), domobranski minister fini, Frid. Georffi (star), naučni minister fïrof Stiirgkh (star), trg. minister dr, tíihard Wciskirchner (star), justiční minister dr. Hochenhurprer (star), delavski iniiiiHter Karol Marck (nov), fiti. minister dr. Robert Me.ycr (nov), železniški minister dr. Stanislav Glabinski (nov), poljedelski minister baron Widmann (nov), poljski minister rojak dr. vitez Zaloški (nov). Mosti ncmškcf^a in éeskcfça ministra nista zasedeni. Tako jo vseh 5 prejšnjih in 6 novih ministrov. Dne 17.jan.se je sesel državni zbor. Predstavila se jc nova Biesertova vlada. Ko bo ministri vsto))ili, ae jo zaóclo veliko vpitje. Na vlado so kričali čeňki in nemSki radikalci. Ko se je vpitje poletio, zaĚne (çovoriti Bienert, ki povdarja, tla bo njegova vlada nepristranska. Nato našteva razne vladno načrte, ki so: do 15. febr. mora biti rešena bančna predloga; nadalje dovofjeni novinci, da se liodo nabori lahko vrših že v suScu; rešila se bo la.ška pravna fakulteta in državni proračun; pozneje se reši socialno zavarovanje, krošnjaraki zakon, zakon proti nalezljivim t)ole7,niiii, iircurcdha železniške ujiravc itti. Biencrt je lielil ob-íjiibc nu levo in desno. Ot'hi in upniški ratlikalci so tireilluu-ali, naj Bc o ministrovem preiiloji'ii začne razprava, i^roti jircdlořrn KO iflasovaii: nt-niški lilieralci ín kršćanski socialci, socialisti in Poljaki. Za iirciilog [la so liiii : Čehi, Jufroslovani, Knsini in radikalni Nemci. Predlofi jo proiiadcl. Na.ši iioslaiici so stavili dve interpelaciji radi razjuista )iolit. in jioajiodarskcjia društva za Slovence na Koroškem, in raiii tjiidskej^a štetja, pri kuterciri so Slovencem ííode velike krivico. Nato se je začela prorai'unaka raz|irava, jiri kateri stranke izražajo svoje stališče proti vladi. Nemci, l'o^iaki in Italijani so zdaj nositelji nove vlade; vender ona nima še zanesljive večine. .^Slovenski kJiili'' se je zadnji teden oksirno Imvil s |iar-lanicntarnim [(oložajeiti, Vsicd jiostopanja Čehov ob zadnji krizi, se je pazbila „Slovanska Jednota\ „Sbvcnski klub" ima torej !iro.ste roko na vse strani. Kazpravljal je. kako mn je jiost^jtati v danih razmerah. Dr. Krek se je izjavil za politiko proste roke, dr. Korošcc pa za atrojfo opozicijo jTOti vladi, katera tako kruto postopa proti obmejnim .Slovencem — osobito še zdaj ob ljudskem štelju. Dr./ireiiorčič in Kon sta za milejši način 0])0zicijc ter ožji stik s Čehi. Dalmatinski pravaši za stro^ro opozicijo, ker vlada prezira ])Otrebe hrvatskega Ijndstva. Sklenilo se je, da klnbova komisija izdela predloge, po katerih se bo ravnati, ako jib klub odobri. (!elii spregleda vajo, da ni bilo primerno, ker so neke intrige razbile „Slovansko Jednoto". Dela se na to, da se čemiirej reorganizira. „Slovenskiklub " se je v kritičnih dneh žrtvoval za Cebe, nadeja se, da bodo oni vrnili milo za drajïo. — Gotovo je, {!a se vladni sistem ne bo spremenil, dokler no bodo Slovani nastopali bolj jednotno. Ker tndi mej Poljaki ni jedinosti in so v njihovem kluba razne struje, so si |)0 odstopu dr. Glaljinskcj^m, ki je postal minister, izbrali za načelnika dr. Lazarskija, ki ne pripada nobeni stranki. Žal, da Poljaki, narbrž iz strahu pred liusini. preveč podpirajo Nemce. Vsled tega Slovani no inorejo priti do mero-dfijnpfra npliva. Češki namosiiiili jo postal prof Franc Thiin, vodja konservativnih čeških veleposestnikov. Prevzel je nalofio, da dožene spravo mej Cehi in Nemci na Češkem. Ako se mu to posreči, presnče se tudi notranja politika avstrijska, líolťffarijfi bodo nadaljevalo zborovanje ód dno :■)!. janu-varija in lio sušca meseca rešile skupno potrebšfdtie radi vojaštva in mornarice, Nu Koroškem so je jiričelo silno zatiranje Slovcnccv. C. kr. ]iredsediiik baron Hein je izdal odlok na knozo.škohj8tvo, naj ono skrbi, da se bo veronk tudi mej Slovenci poučeval v učnem jezik» dotično šole, Ker pa Slovenci nimajo čisto slovenskih sol, bi se torej moral poučevati v nemščini. Kakor javlja ,,Mir", sc slovenska duhovščina no bo držala te^ra ukaza, amjiuk yesla; „ř^říOdi sc volja Kristova ne pa volja Heinova!" — Dnij^o na-silstvo jo povzročil predsednik, ker jo razpustil „pol. in gospodarsko društvo", katero jc zasebno štelo na.šo slovensko ljudstvo. Sicer pa časniki poročajo, da so kar navjirek zaj.isavali slovenske uslužbonce za Nemce. Bati se je, da so morda jmlovico Slovencev upisali za Nemce. Kakor na Koroškem, tako Stevni komisarji postopajo po obmejnih krajih, na Htajarskeiii, Goriškem, l'ržaškcm in pn Istri. V Gorici in po Trstu so bili mnopi shodi, ki so poživljali vlado, naj odstavi take krivične komisarje ter sama nepristransko izvrši stotjo, — Slovanski poslanci bodo gotovo ropotali v državnem zboru, ker vlada drugače govori in obljubuje, a nasprotno dela. Ogrski in iivstnjski sku]>ni ministri so se zadnjo dni i»o-svetovali gledo preosnovo vojaškega kazenskega jiostopanja. — Listi pišejo, da odstopi sedanji šcf generalnega štaba pl. Iloetzen-dorf, iTjegov naslednik bo baje general Schemua. Hrvatski in Imsanski sabor sta so aešia zopet dne 23. ja-nuvarija, Italija poviSa za svojo mornarico izdatke za 20 ndlijonov lir na leto. Do 1. 1914 se morajo zgraditi 4 narnovejsc bojne ladije (dreadnougthi). Rusija se kar no more iznebiti novih odkritij o velikih sleparijah ob zadnji rusko-japonski vojski. Knjeginja Lobanov je kot načelnica dobroriolnega društva poneverila mnogo milijonov rubljev. Živel« jc zelo razkošno. Na fortnpiilskeiH šo zmironi vre. Štrajkajo železničarji, pridružujejo ae jim delavci po plinarnah, elektrarnah in drugih (ovarnah. Keservisti 8C pozivu k vojakom nočejo pokoriti. Mno- žico zahtevajo nove volitve za parlament, katere republikanska vlaiia zavlačuje, ker se boji nioriarhične sirnje. Nil i'rancosketa niiuisirskec« iircdseiiiiika Brianda je 17. jan. v zlioinici streljal iz revolverja neki Gisollc, it ga ni zaiiel. I'ajieiev iinucij na Dunaju nadškof Di Belnmnte je odpoklican, se že jioslovil od cesarja ter se mu zahvalil za viMoko odlikovanje. — Naslednik je Aleksander Bavonna. doslej nuncij v Braziliji. ^B Aitiîlcskcm hočejo ustavo zelo premeniii ter posebno omejiti zastarele pravice lordske z!»ornice. Kiimunski (larlainerit je razpuščen. razjdsaiie .so nove volitvo koncem februarja. V Arabiji se razni glavarji vzdigujejo zoper Turke, kateri pošiljajo tja mnogo vojaštva. Na .hipoiiskein so 26 zarotnikov zojier cesarsko rodbino obsodili na smrt. Krancoski anarhisti protestirajo zoper nsnirtenje teh zarotnikov. Kaj pa da, oni ttiorč, a njih se ne sm^!':' Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. Sji. (ir. .1. Marinko. Najiliieniiniši kiaji v Jcruzalpnin. (Unije.) Da se je z Gos]>odoni Jezusom to kruto mučenje re.s tu godilo, spričujo razini ustnega izročila frančiškan, juej nemški inženir, ki jo tu kopal in d(dočno nasel nekdanji s kamenjem tlakani prostor „lithostratos'' ali „Gabatho", ki ga imenuje sveti evangelij. Kateri verni kristijan bi ne bil ginjen na tem kraju V Kedo ne bi hvaležno izdihnil: „Torej tukaj, o moj Jezus, si prelival pod udarci svojo kri, tukaj si nosil tr^jevo krono, tukaj so (i naložili težki križ!" — Da, težko sc ločimo od tega kraja, vendar hitimo dalje po cesti.^ Hlizu vrat sv. Štefana na levi je precej velika, znamenita cerkcv sv. Ano. 'JVdi se, da sta sv. Joahim in Ana. roditelja blažene device Marije, tu stanovala; da je bila torej tudi naša nebeška kraljica tu rojena, in res se kaže na desni strani nekoliko pod zemljo kraj — altar, — kjer je baje Marija zagledala luč sveta. Mogoče, Drugi namreč trdijo, da je bila Marija rojena v Galileji v mestu Soforis ali kakor nekateri mislijo, v Nazaretu samem. Fa bodisi tako aH drugače, gotovo je, da so Marijini starši vsaj gotov čas tukaj bivali, da je torej kot otrok brez-dvomno todi hodila; vsaj imamo dosti dokazov, da se stara )io-ročila glede na kraje v tem svetem mestu sploh ne motijo. Zato sem tudi jaz z veličini spoštovanjem i« svetimi čustvi stopal po teh tleh ])roseč nebeško našo mater, naj me no pozabi, ki vsaj žeJim v svoji človeški .slabosti, da bi jo ljubil in spodobno častil. Pri tej cerkvi je napravil »lavni francoski kardinal l^avi-gerio, nadškof v mestu Kartago v severni Afriki velik zavod za tako zvane beJe očete, ki imajo namen delati zlasti za zedi^jenje razkolnih Grkov ter izgojevati duhovne za zedinjence pa misijonarje za srednjo Afriko. Službo božjo v tej cerkvi opravljajo v gršketn obredu. Se drug znamenit kraj smo obiskali prav zraven te cerkve - -Bezcto ali ovčjo kopel, v kateri je Gospod ozdravil 38 letnega bolnika. Sveto pismo nam o iijom sledečo pripoveduje: V Jeruzalemu je ovčja kópel, katera se jio hebrejsko imenuje Betezda in jo imela pet loji. V tel je ležala velika množica bolnih, slepih, kruljevih, suhoudnih, ki so čakali plivkanja vode. Zakaj aitgelj Gospodov je ob časih prišel v kopel in voda je plivkala. In kedor je jio plivkanju vode )>rvi v kopel stopil, je ozdravel, katerokoli bolezen je imel. Bil je pa neki človek tam, kateri je bil 38 let bolan. Ko je -Jezus videl tega ležati in je vedel, da je že veliko časa tak, mu je rekel: „Hočeň ozdravljen biti?" — Bolnik mu je odgovoril: „Gospod nimam človeka, da bi me v kopel dejal, zakaj predno jaz pridem, drugi prod menoj vanjo stopil" Jezus mu reče: ^Vstáni in hodil" Bil jo zdrav. Voda se se dandanes vidi precej globoko; ali do nje se pride po strmih kamnitih stojmicah. Šel sem notri in pokusil vodo, ki je |)a jako slaba. Kedo no vidi, da je ta kópel bila predpodoba sv. krsta? Kadar so jo voda gibala, je ozdravel prvi, ki je vanjo stopil — bodisi od katerekoli bolezni telesne; ko plivka voda pri oblivanju, ozdravi krščenca od vsake bolezni — dušne. Zato sem se tudi jaz tu posebno živo spominjal milosti sv. krsta ter hvalil Gospoda, da je postavil ta zakrament, ki nas očiščene dá cerkvi — i)a tndi nebesom, ako le sami resno hočemo. Med tem ogledovatqem in premišljevanjem se je bližala tretja ura koncu; zato sva hitela na nasprotno stran na dvorišče turSke vojašnice, kjer je prva postaja sv. križevoga pota, kajti ta vojašnica je na kraju nekdaqega gradů Antonija, v kateri je bival rimski oblastnik Poncij Pilat, ki je obsodil našega Gospoda. Križevi pot vsakdo pozna v svoji domači cerkvi. Toda pravi križevi pot — via dolorosa, pot bolečin — je tisti, po katerem je hodil naš Odrešenik obložen s križem od hišo Pilátové do Kalvarije. (Dalje sledi.) Dopisi. AcJleSièo. Kdor še ni poznal naših liberalcev, se je v zadnjem času lahko prepričal o njihovem podlem počeiqaiqu. V dosego svojih namenov se ne ustrašijo ni laži ni obrekovanja. To kaže tudi slučaj Jureta Požeka iz Gorenjec. „Slovenski Dom", ki pač ne zasluži tega imena, je pisal, "đa je omcngeni posestnik po navodilu fajmoštrov vzel Bojancanu Radojčiču glasovnico in jo popravil, da so k temu Požeka zapetjali duhovski gospodje, in če bo P. obsojen, o čemur ni dvoma, potem naj se zahvali za kazen župniku Šaštju . . . No, in kako se je zadeva končala? Dne 6, januvarija je stal Jure Požek pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Obravnava je pokazala, da Požek ni storil nič kaznivega, ampak le to, kar ga je liadojčič sam prosil, kakor so to priče dokazale. Požek je bil se ve oproščen. A Eadojčič bi bil prišel v preiskavo radi krive prisege, če bi ga sodišče ne spoznalo za slaboumnega. Tacega moža so se poslužili liberalci, da bi pošteqaka Požeka, ki je tudi občinski odbornik, spravili v nesrečo. Kedaj in kje so torej duhovski gospodje učili slepariti Jureta Požeka, kedaj je hotel osobito naš g. župnik zapeljati koga v nepoatavno dejanje? — S takim počenjanjem se morajo liberalci prisluditi vsakemu trezno mislečemu človeku. S takim laitgivim pisarjeujem le nečast in krivico delajo naši župniji, katero je uprav sedaiqi župnik povzdignil, da slovi ne samo med belokranjskimi sosedami, ampak tudi po drugih krajih. Kdo ne ve, da je g. Šašelj vzdignil narodni zaklad in ga kot „Bisernice" že v dveh ktýižicah predložil slovenskemu svetu v zabavo in občudovanje? ... — Ta mož obhaja prav ta mesec svojo 25 letnico, kar pastiruje v naši župniji. Vsak faran, ki brez predsodka opazuje njegovo delovaiye, mora priznati, da jo mnogo storil za preporod naše fare. Oglejte si cerkve, kapelice in znanienja po naši župniji, ali ne spričujejo, da jo vodi umen pastir? Dasi naš kraj ni bogat na časnem imetju, pa je bogat v radodarnosti po svojih močeh. In če g. župnik ni dobil doma dovolj darov, obrnil se jo do rojakov celo v daljni Ameriki. Njegovi dopisi v Am. Slovencu so privabili lepe darove za našo župnijo. Revežu in faranom v potrebah in stiskah rad prihiti na pomoč — a po načelu, da ne ve levica, kar je storila desnica. Dobremu pastirju iarani želé še mnogo mnogo let! Kmetijski tečaji, ki jih je priredil deželni odbor od 6. do 8. januvarija, so bili dobro obiskani. Ljudje zdaj vidijo, kdo se poteguje tudi za njih gospodarski napredek ... — Poseben gost nas je obiskal. Priklatil se je divji prasec ali mrjasec, o sv. 3 kraljih 80 ga sledili celo v vasi Bedenj, potem je prenočil v hosti „Lešina". Pri.iel je sem najbrž iz „Biikov|ja". Odšel je proti Gribljam. Iz Aiiibnisa. Kdo bi ai mislil? Toliko imajo ((udje denarja za pijačo, zlasti za nesrečno žgatýe, a kadar se gre pa za naro-čitev kakega dobrega časopisa ali pa za dobro knjigo, ima pa denar vse drugačno vrednost. Ko bi bili ljudje ie za tretjino tako varčni pri pijači kot so pri naročevanju dobrega berila, pa bi ne bilo treba se seliti v Ameriko. Pri nas smo mislili, da bomo to leto napredovali, pa bomo morali biti zadovoljni, ako ne bomo nazadovali. Vrli Dolemci! Naročite si dobrih časopisov in jih pridno berite. Brez teh ni treba misliti na napredek. — Naše k. si. izobraž. društvo je priredilo na sv. Štefana dan gledališko predstavo. Fantje so igrali igro; „Pastirji in Kralji", dekleta pa „Jeza nad petelinom". Obe igri sta dosegli najbo^ši vspeh. Zasluga zato gre največ g. učitetju Fr. Kavčiču in g. učiteljici M. Hirschmann. Prvi je narisal prav lepo in zastonj, i'^ne kulise za oder. Gospodična pa kot glavna činite|ijica za celo prireditev, zlasti pa kot igralka zasluži največje priznanje. Ni6 ni lepšega, kakor da učitelstvo dela in živi za tjudstvo. Ljudstvo pa ludi ve, komu ima biti hvaležno, — Pri nas imamo zelo hud mraz 18 stopinj. Pieti nam pomanjkai^e vode. Veselimo se novega vodovoda, Toda godilo se nam bo menda tako kot Belokranjcom za železnico. Toda kaj čemo. Imamo vsaj upanje. (Ne bojte se; belokranjska železnica in vaš vodovod sta zaptovÇena. Uredn.) Šempeter. Prav lepo se je začelo razvijati naše društveno živDonje. Ni .še dolgo, kar jo ustanovljeno izobraževalno društvo, in že šteje lepo število članov, ki se zanimajo za društvo in njegov napredek. Posebno moramo pohvaliti naše mladeniče, ki so se v predstavi na „Betlehemskih poljanah", 8. t. m. pokazali izborni igralci. Le tako naprej ! Izobrazba je do sreče pot — nevednež se povsod potiska v kot. Višinja Gora. Občinski zastop v Dednem Dolu je imenoval svojega župana g. Mihaela Omahen častnim občanom ob 25 letnici njegovega nepretrganega županovanja ter mu je poklonil krasno diplomo. Na mnoga leta. — Zadnje zborovaiqe železničářské „Prometne Zveze" je počastil tudi državni poslanec komerční svétnik Povše ter je v lepem govoru pojasnil našim železničarjem, kako so se slovenski poslanci trudili za opravičeno zahteve železničnih uslužbencev. G. Medved si je pridobil največ zaslug za našo podružnico ob dolenjski progi. Pač bi bilo želeti, da vsi železničarji pristopijo k Prometni Zvezi. Shod železničarjev v Višnji Oori, Občni zbor plačilnice „Prometne zveze" (s sedežem v Zatičini), ki so jo vršil 8. t. m. pri g. Omahnu v Višnji Gori, je jasno pokazal, da železničarji dolenjske proge niso več v množini v socialno-demokraSkem taboru, ampak veliko število njih, na občnem zboru jih jo bilo krog 70, stoji neomajano med četami krščansko-socialne „Prometne zveze". Vseh krščausko-socialnib železničarjev na dolenjski progi je 77. Shod železničarjev v Višnji gori je podal popolnoma drugo sliko o železničarju, kot jo podajajo socialnodemokraški. Na teh vidimo ljudi, ktcri ne žele druzega, kot izsesavati „manjše" podložne, kteri se na račun tujih članov sami dobro inastijo, kteri veliko vpijejo, ne store pa za člane ničesar. Da so sliši o njih, da so to in to blagajno defravdirali, ni nič novega; kaj druzega niti člani niso pričakovali o njih. Nekaj druzega smo videli na shodu „Prometne zveze". Predsednik plačilnice g. Medved iz Za-tičine, je podal natančen račun do zadiýega vinarja, in kar je bilo najlepše, romuneracijo, ki jo ima za delo, je odklonil in predlagal, da naj se ;)orabi za slučajne podpore potrebnim članom. Železničarji, kje najdete med sociji take može, ki bi delali tako za druge? Zborovanja se je udeležil tudi g. komerčni svetnik drž. in. dež. poslanec Povše, ki jo v poldrugouro trajajočem govoru pojasnil zbranim železničarjem, kaj in kako dela S. L, S. v korist zatiranemu železničarju. Železničarje opozarjamo o tem velevažnem govoru, v kterem so jasno vidi skrb naših poslancev za železničářsko sloje, na „Našo Moč", ki ravuo v teh številkah prinaša natančno poročilo o tem shodu, kar bo gotovo zanimalo vse ob dolenjski progi. Višnja gora. Na semigu na dan sv. Neže jo opazil živino-zdravnik krog 10. nre dopoludne na nekem volu znake bolezni na parkljih. Takoj so orožniki razgnali živino in kupce iz sejmišča in prepovedali vsak prevoz živine ven iz okraja. Zopet nov udarec za našega kmeta; ta prepoved zna veljati do pomladi. Samo danes je čakalo na kolodvoru 17 vagonov, ki bi vozili živino, toda .šli so vsi prazni nazaj, živina i>a nazaj v hleve. Iz Opatije. Vaš čislani list naj blagovoli sporočiti nekoliko o častnem dnevu vrlega dolenjskega rojaka, ki je že ftar desetletij zvest naročnik Dol. Novic, Pretekli teden je namreč obhajal svojo 70 letnico g. Janez Strucefl, c. kr. upok. sudb. iiodvomik. Rojen je bil na Otavcu, črnomaljske' fare. V družbi svoje 5 let mlajše soproge, svojih otrok, zeta in nevesto in peterih vnukov je veselo sprovedel ta dan. V 36. letih tukajšnjega bivanja si je pridobil veliko prijatc^ev in znancev, ki ga zelo čislajo. G. Štrucetj je bil 38 let v državni službi. L. 186fi so jo vdeležil vojske na Laškem in bil kot podčastnik v naši zmagoslavni bitki pri Kustoci, pozneje je bil s svojim oddelkom poslan na sever proti Prusom. Skozi 19 let jo tukaj uaiužben pri glavni banki Block et Co., kjer ga radi njegove natančnosti in zvestobo zelo cenijo. Ker mu je Bog dal ljubo zdravje, ves čas svojega službovanja ni še niti ene ure zamudil. Bog ohrani vrlega rojaka še na mnoga letal DomaČe in ptuje novice» Tržaški škof. — Dne 20. jan. je dospela v Ljubljano uradna vest, da je presvitli cesar imenoval gospoda Andreja Karlina, stolnega kanonika v Ljubljani, tržaško koperskiin .škofom. Novi škof Andrej Karlin je bil rojen 16. nov, 1827 v Stari Loki na Goronjskeni. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika jo bil 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval visoki cerkveni dostojanstvenik v Smledniku, v Št. Juriju pri Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1890, ko je odpotoval v Rirn v „Aniino" študirat pravo. V Rimu jo ostal do leta 1892, ko jc bil promoviran za doktorja obojefra prava, nakar se je vrnil v svojo domovino. V Ljubljani je Ijil j^osp. dr. Antlrej Karlin imenovan za prefekta v Alojzijevišču do leta 1894, ko je postal gimnaxijdki katehet in profesor. Leta 1900 je bii dr. Andrej Karlin imenovan za kanonika; od leta 1906 do leta 1910 jo pa bil sedanji tržaški škof ravnatelj „Alojzijevišca." — Častitamo, da- je trŽ8.í!ka škofija dobila vrlega moža za svojega pastirja. Bog blagoslovi ijjega in njegovo ^udstvo! I men« vanje — Veleučeni jrosp. dr. Ante Bauer je imenovan nadbiskup - koadjutor s pravico nasledstva po nadb. dr, Posiloviču V Zagrebu. Ďr. Bauer slovi kot učenjak in ugleden svečenik. Znan je kot prijatelj Slovencem, katere rad obiskuje. Osebna vest. Imenovan je dosedanji suplent tukajSrqe gimnazije g. dr. Milan Šerko za giinn. učitelja. PoHlanoc Jarc rontra Itozinuii. Dne 18. jan. se je vršila pri tukajšnjem okrajnem sodiscu obravnava radi razžaljet^a časti. G. Rozman je namreč v nekem plakatu, ki ga je c. kr. okr. glavarstvo konfisciralo, trdil, da g. Jarc ni resnice govoril, ko je kot kandidat na shodu mej drugim dejal: da gre primarij dr. Defranceschi zaradi Novomeši-anov stran. Sodišče je g. Rozmana oprostilo, ker tožite]] ni doprinesel dokaza o njegovi krivdi. To-žiteljev zastopnik dr. Rozina je uiožil priziv, Itežcliii «dbof razpisuje do 3. februvarija službo okrožnega zdravnika v Novem mestu. Ta zdravnik bo ob enem primarij v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, za kur se določi dogovorno s konventem in deželnim odl)oroui se posebna plača. Žoležniškii koiileroiien v (irudrn je bila 14. jan. Naš dež. glavar pl. Šuklje je nai)ro3Íl šiajeraki deželni odbor, naj bi podpiral železniční program na,še dežele. Vsled tega so se oni dan posvetovali zastojiniki obeh dež. odborov; našemu glavarju se je posrečilo, da je pridobil štajerske člane za naše železnične načrte. Y ('i-nomljii je nmrl 12. jan. ondotni trgovec in posestnik Karol MUiler. N. p. v m.! IMinaj .šteje 2,004.291 civilnih in 26.543 vojaških bivalcev, vkup 2,030 834 oseb. Tako je zdaj šesto svetovno mesto in sicer: London, Xew York, l'arix, Berlin, Chicago, Dunaj. l'redpusliio veselico v hotelu Jacaz priredi odbor rokodelskih pomočnikov dne 12. svečana. Sodeluje tudi meščanske garde godba na lok. llokodelsko drnšU« je jiriredilo dne 22. jan. v svojem domu zgodovinsko žaloigro „Garcia Moreno." Predstava jo zadovoljila mnogobrojno občinstvo, ki je vstrajalo vk^ub predolgim presledkom med posameznimi dejaiýi. Igrali so kaj spretno, odlikoval se je posebno predsednik Mfjreno s svojim sinčkom Gab-rielitom. GÍn|jivo je bilo mej njima |io.sebno — slovo zvečer pred umorom. — Tako igre so prava šola za izobraževanje ljudstva. Take predstavljajte, pa bote imeli vselej polno dvorano. „Slovenski Straži" je Kolínska tovarna za kavino primes v korist obmejnim Slovencem, izročila en tisoč kron. Slovenske gospodiiye kupujte to primes. Zrakoplovflc Runjaii, rodom goriški Slovenec, se je bil po srečnem poletu v Zagrebu o pravoslavnem Božiču podal v Beligrad. Vkljub neugodnemu vetru je poskusil vzlet ter plul proti Savi in nazaj — a tu je nasproten veter letalni stroj prevrnil in treščil na tla ob belgrajski trdnjavi, kjer je Rusjan mrtev obležal. — Beligrad je prevzela splošna žalost in občno sočutje s ponesrečenim izumite^em. Bil je pokopan na občinske stroške, mod ogromno vdeležbo vseh slojev. Postavijo mu na grobu in kraju njegove nesreče dostojen spomenik. Slava njegovemu spominu! Sliodi S. l. S. na »oleiijskein. Dno 15. januvarja so biJi kar trije shodi. V Trebrgem ga je sklicala „Kmečka Zveza," Tu ic poročal dr. Lampe o političnem položaju in o delu S. L. S. Ker liberalci raznašajo neresnico čez kmečke denarno zavode in bi radi tako odvrnili pozornost od svojega poloma, pojasni zadevo glavne posojilnico v Ljubljani, ^pri kateri naši zavodi niso nič prizadeti. G. Vehovec, župan iz Žužemberka se predstavi kot kandidat za deželni zbor, ki je bil soglasno sprejet. — Poslanec Hladnik je poročal o živinoreji in drugih za kmete koristnih zakonih. — G. Oblak pa je opisal delovatýe kmečke Zveze, Mnogoštevilno je bil obiskan shod v Radečah pri Zid. Mostu. Poročal je dež. odbornik dr. Zajec. Dragipje ne odpravi argentinsko meso nego le povzdiga domače živinoreje. Država deli podporo le zadrugam, na Kranjsko hO prišlo okrog 133.000 K, za npeljavo boljše pasmo. Opozarja na vodno moč memotekoče Save za električne naprave. — Priporoča tudi kandidaturo župana Vehovca, ki jo shod soglasno odobri. — Tretji shod je bil v Črnomlju, kjer BO se zbrali zaupniki iz vseh občin okrog Črnomlja. Poročala sta poslanca prof. Jarc in Matjašič o delovanju S. L. S. Vršil se je razgovor o prometnih in gosjiodarskih potrebah črnomeljske okolice, kar se polagoma vse izvrši. — Dne 22. januvarija pa je bil shod v Metliki, na katerem so poročali deželni glavar pl. Šuk|je in dež. poslanec Matjašič. O tem prihodi^ič. Odbor „slovenskega lovskega društva'^ priredi dne 1. febr. v Narodnem domu v Ljubljani lovsko predpustno veselico. Namen to zabave je združiti slovenske lovce in njih prijatelje ob zaključku iovske sezije v zabavni družbi. Saj je to prva prireditev slovenskih lovcev v slovenski metropoli, ki strme »a tem, da pridobi lovstvo čimveč simpatij tudi širšega občinstva, osobito pa, da se omogoči stik slovenskih lovceV. Velik dobrotnik. Umri je na Dunaju podmaršal Gjuro Oanič, rodoljuben Hrvat, ki je poklonil družbi sv. C. in M, za Istro svoto 25.000 K. Ime darovalčevo se je smelo razglasiti šele po njegovi smrti. Štetje. Novo mesto šteje po dovršenem štetju 2404 prebivalcev, Izkopine. V Orehku, Stopiške župnije, so našli pri ri-golanju 25 člove.ikih okostnjakov, poleg katerih je bilo nekoliko bronastih spon in bronast četverokotni amulet z urezanim Jezusovim imenom. Najdene stvari so se poslale deželnemu muzeju v Ljubljano. Strelne vaje se bodo vršile na sredinih šolah. V Novem mestu bo poučeval nadporočnik Arko od 27. pešpolka. Pomagali bodo tudi podča'^tniki. • Moška bolnica v Kandiji. Pred par dnevi je pisec teh vrstic prejel XVII. letno poročilo tega človekoljubnega zavoda čč. Usmiljenih bratov. Primerno je, da Vaš list nekoliko posname iz obširnega izvestja, iz česar bodo čitatelji razvideli, kaka dobrota jo ta bolnica za našo dolenjsko stran. Prvi pregled našteva bolezni v 20. razdelkih. Seznamek operacij izkaže tekom I. 1910 vkup 590, od teh bolnikov je bilo ozdravljenih 666, zboljšanih 22, umrli so le 3. Iz toga se razvidi velika spretnost gg. zdravnikov; pa je tudi bodrilo za bolnike, da se jim zaupljivo izroče. Sjilošni jjregled pa izkaže: Ostalo je koncem leta 1909 93 bolnikov. Sprejetih je bilo leta 1910 1643 bolnikov. Skupaj 173ft bolnikov. Od 1736 tekom leta 1910 oskrbovanih bolnikov je zapustilo bolnico: Ozdravljenih 1088, zbolj.šanih 399, neozdravljenih 129, umrio 46, skupaj 1662. V oskrbovanju ostalo koncem 1. 1910 74 bolnikov. Na vsakega bolnika pride 18'39 oskrbovalnih dni. Povprečno je bilo vsak dan 87 bolnikov v oskrbovanju. Število oskrbovalnih dni vseh bolnikov znaša 31.939. Od odpuščenih 1662 bolnikov je bilo glede vere 1632 rimo-katolikov, 2» grko-katolikov, protestantov 2, orijentalcev 3. Za brezplačno odstranitev 8lal)ih zob, kakor tudi /,a obvezo ran, oglasilo se je vsak dan mnogo bolnikov. Bolniki, ki hočejo biti sprejeti v bolnico, morajo prinesti s seboj potrebne listine. Neozdravljivih bolnikov in onemoglih starčkov se ne more sprejemati, ker so prostori v bolnici vedno prenapolnjeni. Po noči se sprejemajo le ponesrečenci in pa oni, ki nenadoma nevarno oholé. Po >okIicu so bili zastopani skoro vsi možki stanovi, največ je bi o posestnikov oz. njih sinov, namreč 778, poiem dninarjev in pomožnih delavcev 151, gojencev in učencev 150, rokodelcev in njih učencev 126, gostačev 116. — Po domovini največ Kranjcev, in sicer Dolenjcev 1313. — Konvent je dobil največ podpore pri dež, zboru kranjskem, pri kranjski hranilnici in pri duhovščini. Kerjel.1910 z dozidanjem 2. nadstropja bilo veliko troškov, bodo čč. bratje morali potrkati na dobrodelna srca. Pisec meni, naj bi posebno bolniki-posestniki v zahvalo bolj izdatno podprli to bolnico, da 80 bo čem prej laogJa re,šiti dolgov. Da si bratje od nobenega bolnika kaj ne zahtevajo, vendar je vsakemu jasno, da naj, če mogoče, vsaj nekoliko podari. S tem skaže hvaležnost za zadob-Ijeno zdravje in podpira trpečega sobrata. — 1'ristavek uredn.: Poroča se nam, da bo 26. januvarija ob enajstih blagoslov ljenje prenovljene bolnice. Gospodarske drobtine. — Zadi uííiii tečaj na iJrniu priredi ravnateljstvo kmetijske šole od 6. do 11. februarja ti. Pouk bo vsak dan od 9. do U. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Na sporedu tečaja eo sledeča (»redavanja : Važnost knietijskeg:a zadružništva. Različne vrste kmetijskih zadrug in njih naloga. Urcflba in poslovanje živinorejskih zadrug, mlekarskih zacirui^ in vinarskih zadruj^. Važnost, uredba in poslovanje denarnih zadrug'. Zadružno knjigovodstvo s pniktičnini izgledom. — Kcdor se želi leèaja udeležiti, naj ae ot^iasi [10 dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole iia Grmu. Podpore i»otrebni vnanji udeleženci dobe plaOano železnično vožnjo do Novega mesta in za hrano in prenoćište po 2 K na dan. — Kmetijsko šolo na Onim iii ^os[KMHii,jski tečaj v Šiiiilielu je v soboto 21. tn). obiskal in nadziraval deželni glavar, dvorni svetnik [»]. Šuktje. Dopoludne je (irefrledal gospod deželni glavar uredbo gospodinjskega tečaja v Smihelu in prisostvoval praktičnemu pouku t^ojenk, popoldne je pa ogledal nove naprave na kmetijski šoli na irrmu in nadziral praktično delo učencev. Na obeh zavodih se je gospod deželni glavar pohvalno izrazil o lepem napredku, kar beležimo z veseljem. — ŽÍTiiioreJski iii mlekarski tefitij priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 14. in 15. ťebr. t. 1, Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 14. februarja. OtI 2. do 4. popoludne; Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Kaba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Jtolža. Stroški kravje reje. - V sredo, dne 1.5. februarja. Od Si. do 11. dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna i)0S0da. Popoldne od 2. do 4.: Prodaja smetane in i>resnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodit^am in je želeti, da sc gii mnogoštevilno udeleže tadi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šoie na Grmu. OddaÇcnim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta iii za hrano. — Oili)ii,ja sadnega drevja. Podpisana [lodmžnica naznanja svojim p. n. udom, da dobe iz podružnične drevesnice brezplačno po štiri sadna drevesa, čez to število jih morejo dobiti udje proti plačilu 70 h za drevo. Neudje morejo dobiti dreve.«a po 1 K v tem slučaju, če bi podružnični udje ne vzeli vseh za oddajo določenih dreves. Drevje je izredno lepo in močno in pocepljeno z nujpripravnejšimi vrstami za Dolenjsko. Naročila se sprejemajo do 28. februarja 1911. — Kmetijska f)odružnica v Novem mestu, dne 16, februarja 191). V. Rohrman, načelnik. — Valiilo k ohriipiiiii zboru kiiiotijí^ko jiodruSitnee v Novem mestu, ki bo v pondeljek, dne ao. februarja t. I. ob dveh popoldne v društvenem prostoru (v hiši g-, Jakšeta v Novem mestu). Spored: 1. Poročilo o delovanju podružnice. 2. Poročilo o računih. 3. Volitev enega odbornika. 4. Predlogi za občni zbor v Ljubljani. 5, Slučajnosti. 6, O pomenu in uredbi mlekarske zadruge za novomeško okolico. Poročevalec ravnatelj V. Rohrman, Opomnja; Cs ob zgoraj določenem času ne [»ride zadosti udov, se bo občni zbor vršil pol uro pozneje z istim sporedom, ne glede na .število navzočih. Novo mesto, dne 16. febr. 1911, V. Rohniiiin načelnik. — Kmetijski tečaj priredi deželni odbor 29. in 30. januvarja 1911 v šolskem poslopju v Škocjanu. — Spored: nedeljo, 29, januvarja po prvi sv. maši; Pašništvo. Prašičereja. Predava ravnatelj kmetijske šole na Grmu ViÇ. Rohrman. Jsti dan po popoldanski službi božji: O kmečkih gospodarskih zadrugah: Predava deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik. — V ponětí eljek 30. januvarja od 9, ure dopoldne datje: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski instruktor Martin Humek. Isti dan popoldne od 2. ure dalje: Vinarstvo in kletarstvo. Predava c, kr. vinarski nadzornik Boh. Skalický, Kmetovalci ! Udeležite se v lastno korist tečaja, — Naročilo na modro galir.o sprejema kmetijska podružnica novomeška do 15. februarja ti. Modra galica se bo oddajala v celih vrečah po 50 in 100 kg in je treba vsako naročitev za-arati z 10 K. Prosimo županstvo, da gredo našim vinogradnikom kakor v prejšnjih letih tudi letos na roko. — Umetna gnojila za vinogi-ftde. Na.ši vinogradi .so lansko leto močno trpeli vsled peronospore in toče. Trsje je tako oslaliljeno, da mu je treba z gnojenjem pomagati. Kdor iraa dosti hlevskega gnoja in kamposta, naj ga vozi tudi v vinograde. Sicer je pa nujna potreba, da gnojimo vinograde z umetnimi gnojili. Opozarjamo že danes na to naše vinogradnike, prihodnjič jim pa natančneje povemo, kako je treba gnojiti z umetnimi gnojili. — — Pri giiojeuju sadnega tli-ovja ne smemo, kakor ae to še vedno i)0 nekod godi, gnojiti pri deblu drevesa. Hrano usrka-vajo le najdrobnejše, takozvane lasne koreninice. Take lasne koreninice nahajamo le po konceh korenin. Pri deblu na debelih koreninah jih ni. Jasno pa je, da moramo gnoj spraviti tje, kjer so te drobne korenine in to jo: pod kap krone. Če gnojimo pri deblu, ne bodo gnoj drevesu mnogo koristil. — Pokliulanje zdi'ohljenili kosti kokošim. Kokoši potrebujejo apna za napravo jajčjih lupin. Če liočenio, da bodo pridno nesle, je treba, da dobe dosti apna vsè. Poleti ga iščejo in dobe dosti v pesku in na zidu. Prav zelo se priporoča, da jim pokladanio v ta namen kosti, ki se morajo seveda zdrobili. Da se lahko zdrobe, jih je treba najprej v krušni peči dobro posu.šiti in potem stolči v možnarju. — Za iiavrertek kniiijsko deželo. Kranjski deželni odbor se jo lotil z veliko pridnostjo melioračnega dela, V dveh letih se je zdaj več zgradilo, kakor iircj v dvajsetih, in ni dežele, katere stavbeni urad bi imel v delu primeroma tolikih in tako raznovrstnih dol. Kar se je skozi desetletja zamudilo, to se zdaj popravlja. Je pa tudi skrajni čas, kajti ravno silno izseljevanje ljudstva iz dežele nam priča, da je treba novega gospodarskega življenja. Poleg zadružne ^udske organizacije jia gospoiiarsko življenje najbolj povziiignejo javna dela, ako so izvršena po pravem načrtu in ako dajo ljudstvu pomoči v najbolj perečih potrebah, Zboljšajo se gospodarske in prometne razmere in nov zaslužek pride v deželo. Med taka delu spadajo ceste in mostovi, vodovodi, izsTi.ševanje in namakanje zctn^išč, uravnava rek in hudournikov itd. V deželnem odboru so sestavlja program za izvršitev teh dei in za dela, ki hI prišla v doglednem času do izvršitve, je deželni stavbni nadsvetnik Klinar proracunal stroške na približno 38 milijonov kron. Med temi deli je obsežena že celotna vodna preskrba za Suho Krajino in za notranjski Kras. Tako obsežno delovanje pa mora biti zakonito urejeno. Ne more se sklepati in denar najemati od slučaja do slučaja, ampak treba je poleg tehničnega programa tudi fin an enega-program a in stalno ureditev gospodarstva z melioračnimi denarji. Zato je kranjski deželni zbor sklenil dvoje: Najprej je določil kot deželni prispevek za te nielioračne zgradbe vsoto 10 milijonov kron, ki se morajo nabaviti potom posojila In ae ))orabijo tekom let po napredkii zgradb, Potem je pa sklenil obširnejši mclioračni zakon, ki določa upravo melioračnega zaklada in gos])odarstvo z ilenarji, ki se stekajo v ta namen. Oba ta zakona pa nista še dobila Najvišjega potrjenja. Na poti skozi razna ministrstva sta se ustavila. Temu se ni čuditi, kajti ta melioračni zakon, ki ustvarja stalni nielioračni deželni zaklad, ima tudi za državo veliko važnost, — Najprej so prizadete po tem zakonu tudi državne finance, zlasti ctat poljedelskega ministrstva. Kajti po sedaj veljavnem ključu pri.'ipeva za gotove vrste melioracij država v izredno visoki meri. Če torej dá dežela deset milijonov, se jiravi to, da bo dobila Kranjska od države za te namene se mnogo več. Daljo se pričakuje v bližnji bodočnosti saniranje deželnih financ. Vlada zato zadržuje najemanje posojil in vpliva na to, da bi dežela svoje izdatke omejila. Vsled jako nerednega gospodarstva v nekaterih kronovinah jo pa tudi nastalo neko nezaupanje do deželnih ujirav, ki nam škoduje. Na Kranjskem je deželno gospodarstvo urejeno in bo jirišlo v ravnotežje, ko mu tiržava prepusti dohodke, katero zahtevamo iz naslova: saniranje deželnih financ. Drugače je v drugih deželah, ki izkušajo zania.šiti ogromne primai^kl^aje v tekočem gospodarstvu s tem, da porabljajo v.se na razpolago jim stoječe fonde. Tega se pri nas ni bati, a splošna mizerija deželnih financ tudi nam škoduje. V taki družbi smo. Ne moremo pomagati. Kranjski melioračni zakon je pa tudi nekaj novega. Nobena dežela še ni tako natančno uredila svojega gradbenega delovanja. Tu smo Kranjci zopot enkrat prvi. Ta zakon torej ustvarja neki prejudic in bo postal vzor tudi za druge dežele, ki nas boiio posnemale. In to je glavni vzrok, zakaj se je centralna vlaila obotavljala pritrditi našim zahtevam in predložiti zakon v Naj-vi.çje potrjenje. Tudi je vladalo nesoglasje med zastopniki raznih ministrstev, kateri so izkušali uveljaviti pri tem vprašanju svoja različna stališča. Navadnim uradnim potom bi bilo lahko trajalo še nekaj let, preden bi mi prišli do melioračnega zakona. Posledice za kranjsko deželo bi bile Jako kvarne, kajti vse tako na-deiiolno pričeto delo bi^ se ustavilo. Ta gordiški vozel je pa presekal dež. glavar pl, Suk|je, ki se mu je posrečilo doseči inter-ministerielno konferenco, pri kateri se jo doseglo soglasje med deželnim zaatopom tn med prizadetimi ministrstvi. Ko je deželni glavar z ministrom Bilinskim in Haerdtlom dogovoril glavna določila, 80 se sešli referenti k skupni aeji, pri kateri se je določilo besedilo zakona, katero se predloži deželnemu zboru. Ta konferenca se je vršila v finančnem ministrstvu 6. jantivarija. Kranjsko deželo so zastopali glavar pl, Šuklje, dr. Lampe in rav- tnitolj ííamicíii, finunčiio ministrstvo sokcijski načelnik baron Engcl in miniHtGrialtii svetnik Lopurzanski, za liriifra ministrstva yo bili navzoči ministerial ni svetniki Dentscli, Lašič, Davy, ťo štiri-urnein jiosvetovanjii, ]>ri katerem so jo obravnavalo o vsakem atuvkii besedila, se je (ioscpel sporaziirti. V niaterielnem ozirn fio bilo s)>rejoto vse zahteve deželnih zastopnikov. — Zli helokiaiijsk« železnico je c. kr. deželna vlarfa — raznn žoloznii-nih delov od km :■) 5(30 do 5 526 in km 47-520 do 49 500, ki jih jo zaradi doscfic stavbnoekonotničnih koristi šc daljo proučevati — določila politični obhod, razlastilno razpravo in razpravo zaradi požarnovarnih naprav na torek, 7. dan februarja 1911 in na nasledtye dni s pristavkom, da se komisija snide dno 7. februarja Ifill o)» i), uri dopoldne na kolodvoru v Kudolfovem. Komisija prične obLod v kat. občini Rudolfovo in fia bo, kakor se bo delo odsekalo, nadaljovala in končala v katastralnih obiîinah Rudolfovo, Kandlja. Gotiia vas, Stranska vas, Lakonica, Dobin dol, Altsag", l'ribisje, Semič, Kot, Petrova vas, Talč vrb, Onomelj, Oradae, Virq vrh, Dobravico in Metlika. Uradno poslovanje bo dno 7. fol)ruarja v katastralni občini Rudolfovo; dalje [ircvidoma dne 8. februarja v katastralnih občinah Kaudija in Gotna va-j; dne 9. februarja v katastralni občini Strati.'ika vas; dtic Ki. februarja v katastralni občini Lakonica; dne 11. februarja v katastralni občini Dobin dol in dne 13. fcbr. v katastralni ol>čini Altsaji, Potem bo uradno potovanje za 8 dni firenohftlo ter se n;idatjevaio in končalo dne 22. februarja ob 10. dofioMne v kataritralni občini Pribišje; dne 23. februarja v kniastraltii občini Seifiič in Kot; dne 24. februarja v katastralni občini l'otiova vas; dne 25. februarja v katastralni občini Talč vri:; dno 2'/ februarja (v ponedetjek) v katastralni občini Cítío-nieij: dne 28. iobniajja v katastralni občini Gradac; dne 1. marca v k:itasirrtlni občini Vinj vrh; dne 2. marca v katastralni občini Doli.'avice in lino 't. marca v katastralni ol)čini Metlika. l'ovi oličinskih uradih Ru-,l.,ii.u'o. Št. ililiel Sropiče, TopUco, »^rnioši^ice, oziroma Semič, ÍVOL, Petrova vai^, Ťalč vrh, Ornometj, Gradac, Vinj vrb, Podzemelj in Metlika v roku, ki g-a razglasita zjroraj oiiieigeni (glavarstvi. Gijienja se, da se bo pri političnem obhodu pretresalo tudi doslej .šo odprto vprašanje, kje naj bi stal kolodvor v Mciliki. Od poliTičnejja obhoda in od razlastilne razprave ostanejo raztin zironij navedenih žclezničnih delov tudi še izključeni: dovozna ce.sta lio tunelskefia inMtalacîj9ke^ía prostora na severni strani semiškega tunela v km 207«, da^e projektirana preložitev okrajne ceste ravnotain in naposled naprava za )»reskrbo z vodo poleg potokov, zadnja pa samo v toliko, kolikor je je komisija že pri političnem obhodu dne 13, julija 1910 obhodila. O tem se obveščajo udeleženci s jiristavkom, da jim jo dano na prosto voljo, inoreliitne ugovore vložiti pri c. kr, okr. glavarstvu v Rudolfoveiu, oziroma Črnomlju. Gradnja se prične baje julija meseca. Dražbeni oklic. 8 K 850,10 7 ■ K 818/10 5 D= Trenz 90 je pre. aoo K, sd 1)>: 1) tIož. Stv, 1S64 — HHHi) K; :f) vluá. ítv. iOl)4 700 K, »d c) 800 K. Nnjniftiijííi jioundûk. pod kňlflrini se ne bo prodlilo, pa /naŇa; ad a) soo K, ad 10 n 44.ÍQ K, ad b) 2) -lUl K, ml v) 534 K. Draí.beno iiogtijK in listino, tii^oěe ec toh iiRprcTMÍ("'DÍn, zaitíúrejo ti^ti, ki í!olo knjíiti, pri tem iwdiŇín, v izbi štv. 5 med ojintvilnimi nranii pregledati. C. kr. okrajno sodišče v Rudoltovem, odd, II.. dne 14. u'rndim IIIH. lO No ] 15;ll 1'ri o. kr. okrajDOii iiodÍN(\n v RiidolfaTOin je iio prošuji latitnika Knrola Fiiicher-ja, posestnika t Kandiji, na prodaj na javni draibi sledotia nepremičnina, za katero «o je ustanovila izklicna cena in iitetr: 1.) Posestvo vlož, St. 703 kal, ob<'. Kandija, Ď minut oddaljeno od novomeškima mostu pri glavni ccsli proti Grmu (Kmetijska kila'), obslojoêo iz nove „Vile" in sicer ii 7 sob, 'i kubinji s íumoato, 1 kojialnico in 8 kleti v vrednosti 12,B00 K, tor 2.1 i)! vrta pare. St. 3íía'(), voěinonia žo riifolan, kakit) lOOOm* v vrednosti 2HS0 li, skupuj za Ift.HW) K. Dražba se bode vr£ila dne 16. februarja 1911 dopoldne ob 10. uri pri g. dr. Albinu Pomniku, o. kr, notarju kot sudnemu komisarju v Hudolfovein, Ponudbe pod izklicna oono ee no sprejmo. Na pošetit vu zavarovanim u)inikou) ofstanejo njihore eastavne pravice liTC/. ozira na jirodivjiio ceno. Hrailieno izkupilo je plačati na tak naťtn, da prevzame zdraiit«lj vse vknjižcne tirjatvo in osiancik skupila v 4 obrokih tekom en^jja leta. Uražbone pogoje jo inog:oi':e »pogicdatj pri g. dr. Albinu i'ozniku, c. kr. notarju v Rudoltovem. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.. dne 30. januarja ]«M. 23 Izjava. 20 Ker som po krivem obdolžila Marijo Kolarič da mi je drva ukradla in zraven Se svojegfa g. Ivana Petriča na laž postavila, obžaljnjcni svojo obsodbo in se jima zahva^ujem, da sta od tožbe odstoiiila. Sajovec - Rudolfovo. K. Roziniin, stanujoča ]nn íí. Murmi v Novem iiiestn, se «tjudno jmporoča si. občinstvu v izj,'otovljanje nove/ia in jako lepo popravilo starega perila. SÍ2 Raznoterosti. Književnost. Kartografični zavod Krcytag & Berndt na Dunaju VII. je dal na svetlo Prometni zemljevid A vstro-Ogrske za 1. 1911. Cona 240 K, na platnu 5 K. Zemljevid jo zelo ]»raktično sestavljen ter kaže vhc postajo železnic, po.št in morskih luk. Razno barvo kažejo lastnike prottteinih podjetij. Na Hrvatakcni so imena pravilno pisana po hrvatsko, a po Oislajtaniji se košatijo se bolj nemška. Dok nimamo svojega zemtjevida, so lahko poslužujejo tega pisarne, gostilno, podjetja in posamniki. Loterijske številke. TRST, 14. janiiarja 60 '28 70 2fi 57 GRADEC, '21. januarja 78 49 64 S3.5 20 Isj 1'otIlMsaiio iiačelstvo izjavlja, da ni \ nobeni zvezi s propatilo „(Jlavno posojilnic.« t LJubljani". Kandija, dne 23. januvarja 191], Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Ivan Appfl 1. r, načelnik. Jus. /uit 1. r., podnačelnik in župan. Posestvo (pol j^riintaX obstoječe s hiše v dva konca, v vsakem po dve sobi, vsega dražega gospodarskega |>08l0[>ja, njiv, liostc, vinograda in dveh kozolcev, enega treh štantov, druzega 4 štante (dopler). Vse je radi požara popolnoma novo in Lisa z zarezano opeko krita. Več pove Jože Mesojedec na Krki št. 7. 2i a-i Ivan Kuntara, : tapetnlk in dekoratnik : v Smihelu pri Rudolfovem 80 priporoča slavnemu občinstvu iu gg. gra.ščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko apadajočega dela in sobnega tapetovanja. Kíííí) Zu »uročil« zadostuje (lopisiiicii. 15-23-1 17286717 Radi preselitve se odda dobro idoča prodajalna s špecerijo in galanterijo takoj v najem. Ob enem se sprejme dečka poštenih staršev kot vajetica v mesarski in gostilničarski obrt. Več pove npravništvo Dol. Novic. 17-2-1 pripravna zb. gostilno, in t vrtom, njivo z& 5 mernikov poietve in goidom, je " ■ ■ ■ Vse je v takoj lE iiroste roke na Pavel Haider, periutar v'Eudolfovem. pray dobrem stanu. — VeC pove 16 300"^ suhih buhovih drv ill sicer vsakemu Nnvonieščaim na iloni postavljene po K 6*40 7.a. meter, pro0 v, 5 zavojev naenkrat 2 kroni. -Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, poprej A. Panser, Novomesto — velika zaloga železnitie in špecerije. Farna opehorna cBnerťeTu) služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava. Kupite če imate: Kašalj hripavost, katar in zasliženje, oslovuki in dnšljivi kafielj nič driizega, kakor fino diSoče: KaiserjevB prsne haramele s „tremi smrehami". 5900 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 00 vinarjev. Dobi se v lekarnah: Hei-ginann Josip, Novo mesto; Andrijanift - Novo mesto, - 1-18-2 najboljši in najceneji opeko vsake vi-ste. Naročila in vprašanja sprejema oskrhništvo graščine Zalog (Breitenau) pri Budolfovem. Izdelovalnica peči in glinastih izdelkov na Drski pri Novem mestu. Ljubomir Orlando se vpdno pnporoeuje slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela — Specijalist 274.3.3 56 prodâ za popravila slabo postavljenih pečij in štedilnikov. 270 (oziroma tri) pripravni za pisarno z razgledom na Glavni trg se takoj oUdastc pri Ljiidovik-n Ferlič-n v Novem mestu. Ravno tam se tudi sprejme UČCtieC, ki ima veselje do mesarske obrti; dobi hrano, prosto stanovanje in plačo. Novo vila v Kandili pri Novem mestu oddaljena 6 minut od Novega mesta, ki obsega 7 sob, 2 kuhinji s čumoato, 1 kopalnico, 3 kleti ter zraven vrt kakih 1000 m^ «Ck nnofla ugodnimi pogoji eventuelno se odda v se proaa „^J^,,, ^ J^ marcem i. I. Naslov pove npravništvo „Dolenjskih Novic". (t3-2-a> 4-12-2 Solidno delo in triletno jamstvo. Iz proste roke ^j^pgpgj ^ Jp^jj^j gjpj na novo zasajen. Zraven spada zidanica in vsa priprava. — Več se izve pri lastniku Joiefn Osolnik — Novo mesto št. 131. Izdajatelj in xaložnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anion Žlogar. Tisk J. Kralecnatl. 01723648