iiiitimmiiHTr, M SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! ■ AMERIŠKA AMERICAN IN SPlRlT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA VimTTTTTTimm AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 137 CLEVELAND 3, 0., M0NDAY MORNING, JULY 15, 1946 LETO XLVIII—VOL. XI VII] DR0BNE V!STU*SL0VENIJE Kongres je odobril Angliji posojilo i ♦ Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice NOVA VLADA V SLOVENIJI. — V Ljubljani imajo spet novo vlado. Seveda ravnotako komunistično kot je bila dosedanja. Predsednik je neki Miha Marinko, podpredsednika sta dr. Marijan Brecelj in Ivan Maček, načelnica kontrolne komisije Vida Tomšič. Nadalje so v vladi ministri: Sergej Kraigher, Boris Kraigher, Jože Pokorn, Zoran Polič, Janez Hribar, Tomo Brejc, Miha Kambič, Marijan Ahčin in Anton Kržišnik. — Dosedanji predsednik vlade Kidrič je odšel v Belgrad kot zvezni minister. Zakaj so spet premešali komunisti svoje ministre, ne povedo. Za eno leto vladanja je bilo že kar lepo število zamenjav. Ali menjavajo na boljše aU na slabše? BIVŠI MINISTER FRANC SNOJ je sedaj navaden uradnik v enem izmed uradov, kjer je poprej ministrova]. ZGODBA O SODNIKU TO-MINCU. — Sodnik Tominc je bil velik prijatelj OF in je tako ostal sodnik tudi pod novim komunističnim okupatorjem. Ima dva brata frančiškana, ki sta tu-' di mislila, da se s partizanstvom vali izza gora neka nova doba.1 Vsi trijei so sedaj prestrašeni nad dejstvom, da so si v nepremišljenosti želeli totalitarni komunizem. Sodnik Tominc je že prejel prvi opomin za svojo lah-' kovernost. Ker je premalo ob-' sodil "sovražnike", komunizma oziroma, ker je hotel soditi po Senat je sprejel OPA in predlog je pri poslancih Poslanska zbornica bo morda že jutri o tem glasovala svoje, je sedaj Zgodbo prinaša kov" takole: SODIŠČE V je, kot javlja OKROŽNO LJUBLJANI "Ljudska pravica," nedavno razpravljalo proti Tomincu Milanu, sodniku Okrožnega ljudskega sodišč,a v Ljubljani ter ga je obsodilo na odvzem prostosti za do- Washington. — V poslanski zbornici se pripravljajo, da sam obsojen, sprejmejo predlog za podaljša-'Glas zavezni- "je OPA natančno'tako, kot je i predlog sprejel senat. Glasovanje o tem predlogu bo v poslanski zbornici jutri. Tako so imeli poslanci, ki so za in ki so proti par dni časa, da se pripravijo na debato. Vladna stranka bo skušala v tem času dobiti dovolj glasov na Strica išče— , p. Studenec p) i Sevnici bi rada Anton Erjavec išče svojega j zvedela za naslov svojega bra-strica Jožeta Erjavec, doma iz ta Josipa Krnc iz vasi Mala vasi Plešivca pri Grosupljem. IHubajnca, fara Studenec pri < V Ameriki se nahaja okrog 30j Krškem. Dolgo let je živel v let. Naj mu piše na naslov: I Akronu, O. Zglasi naj se za Poslanska zbornica je v hudi debati v t^Zl^t CTP Podrobnosti na naslovu Louise , v UU hi, Barak 13, Servigliano, Asco- |Bergoč, roj. Retejc, 558 E. 140 - . ^ H Piceno-Italy. |gj- Cleveland O in ga sprejela, kot ga je sprejel že prej senat. Poslanci so Po pismo naj pride— odobrili posojilo v vsoti $3.750,000,000 z 219 proti 155 gla- Alojzij Urajnar ima pismo sovom. Senat je odobril posojilo še 10. maja z 12 glasovi od doma. Dobi ga pri Mrs A. Predlog je bil poslan v Belo hišo, da ga podpiše predsednik; kongres ni hotel angleških baz za garancijo posojila. Washington. soboto odklonila-vse dodatke k predlogu za posojilo Angliji Dva jugoslovanska vojaka ubita od ameriških patrulj na meji Trst. — Dva jugoslovanska vojaka sta bila ustreljena v soboto od ameriške patrulje blizu Morganove črte, ki deli zdaj Jugoslavijo od pasu zaveznikov v Julijski Benečiji. Iz gl. stana 88. ameriške di-viz i je v Gorici se poroča, da sta dve jugoslovanski patrulji odprli ogenj na ameriško patruljo. Jugoslovanska patrulja je pre bo 2 let, odvzem političnih in dr J feV<),° stran' da vržejo iz Pradlo-žavljanskih pravic za dobo 2 let ' ^ dodatke, ki jemljejo na plačilo stroškov kazenskega °PA oblast zlasti nad živilL Se" _(Dalje na 6 strani) nat Je sprejel predlog za OPA ob 1:56 v soboto zjutraj in izločil iz predloga vso vladno kontrolo nad živili. Predlog, kot ga je sprejel senat, izločuje iz OPA ceno za živino, meso in perutnino, mleko in mlečne izdelke, žito in žitno krmo, tobak, petrolej. V OPA je senat pustil kontrolo nad najemnino, toda samo za one države, ki še nimajo take po-štave. Predlog določa1, da ostanejo cene, kjer ni to drugače določeno, iste kot pod staro OPA. vojak je bil pa ubit, ko je dru-| ga jugoslovanska patrulja odprla ogenj na ameriško patruljo. : Tukaj se tudi govori, da so! odpeljali Edvarda Kardelja,| podpredsednika j u g o slovanske vlade ter da ga bodo držali kot talca za slučaj, če bodo obsodili na smrt generala Mihajloviča. Vesti niso uradno potrjene. V Trstu je bila v soboto kon- stopila Morganovo črto glasom j čana generalna stavka, ki je tra-poročil ob Soči. Pri prvem stre-1 .jala 12 dni in ki je ustavila sko-l.ianju je bil ubit nek jugoslovan-J ro vso industrijo v ameriški in ski vojak. Drugj jugoslovanski angleški coni. ZANIKAJO NAPAD NA TITA Belgrad. — Ministrstvo za informacije je včeraj zanikalo, da bi bil izvršen atentat na maršala Tita ali da bi bil ranjen. Tito potuje te dni po Crni gori in je pri najboljšem zdravju, zatrjuje ministrstvo. (V petek večer so vse svetovne radijske postaje poročale, da je bil izvršen na maršala Tita atentat in da je bil nevarno ranjen). Novi krvavi izgredi proti Judom na Poljskem Varšava. — Kljub temu, da je vlada na delu, da prepreči nadaljne krvave izgrede proti Judom, pa jih je bilo ubitih na-daljnih 22 te dni. Nekaj dni prej jih je bilo ubitih 41 v Kiel-cah. Najnovejši poboji so se pripetili na cestah in železnicah med Londonom in Bratislavo, kamor Židje beže iz Poljske. Poročila trdijo, da bi se radi vsi Židje izselili iz Poljske v Ameriko ali v Palestino. Poljski kardinal Hlond je izjavil, da so Židje, ki se nahajajo v poljski vladi, krivi pobijanja Židov. Grčija svari Albanijo, naj neha napadati Atene. — Obrambni minister Mavromichalis je izjavil, da Grčija ne bo več trpela neprestanih napadov na meji od strani Albancev. Ako napadi ne bodo prenehali, bo Grčija sama začela z inicijativo na meji, je zagrozil minister. Tako se govori! Naš naročnik Jerry Ko-privšek iz Bethlehem, Pa., nam je pisal sledeče vrstice: "Ker se mi list Ameriška Domovina prav dopade, sem malo poagitiral zanjo in dobil dva nova naročnika, za katera prilagam tukaj denar." Tako se govori, Mr. Kopri všek! Iskrena Vam hvala za trud in dobro voljo! Morda si bo Vaše plemenito delo vzel za zgled še kak drug naš naročnik in naročnica. Zelo bi jim bili hvaležni, sami bi pa imeli zavest, da so nekaj dobrega storili za slovenski list v Ameriki, ki se mora boriti za obstanek. -o- Mleko se bo najbrže podražilo za 2 centa V tem okrožju, ki sega od meje Pennsylvanija in 150 milj južnozapadno od Clevelanda se bo najbrže podražilo mleko za 2 centa pri kvortu od jutri naprej. Federacija producen-tov mleka je v petek odglaso-vala, da se p'iača 65c za 100 funtov mleka (46 kvortov) farmarjem, ki so izgubili vladno podporo, ki je pomagala toliko, da so mogli farmarji dajati mleko po sedanji ceni. Od te podražitve ne bo do-il razvažalec mleka, niti do-bavatelj nobene koristi. V Pittsburghu se je podražilo v petek mleko za 3 cente pri kvortu, v Columbusu pa za 2 centa. Byrnes ni zadovoljen s konferenco v Parizu ko se vrača domov Danes bo govoril po radiu narodu ter povedal narodu o položaju V soboto se je odpeljal državni tajnik Byrnes iz Pariza s svojo delegacijo od konference ministrov, Izjavil je, da ima vse zaupanje na uspeh mirovne kon. ference 29. julija, ni pa prav nič zadovoljen z uspehom konference ministrov. Nocoj bo Byrnes govoril na radiu o tej konferenci. Byrnes je predvsem nezadovoljen s tem, ker se ministri niso mogli sporazumeti glede bodoče uprave Nemčije in ne glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Rusija je bila proti temu, da bi se ustvarilo centralno agencijo za upravo Nemčije, zato bodo Zed. države skušale zdaj ustvariti tako centralo iz ameriške, francoske in angleške zasedbene cgne. Byrnes, Vandenberg in Con-nally so odleteli iz Pariza v letalu predsednika Trumana, v soboto ob 1:51 popoldne. SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM POHIŠTVO BO TUDI NAJBRŽE DRAŽJE Chicago. — Iz pohištvene industrije se naznanja, da vsa znamenja kažejo na to, da se bo pohištvo podražilo za kakih 20''/< v teku prihodnjih 60 ali 90 dni. Izdelovalci pohištva bodo morali več plačati za les in material, kar bodo potem naložili prodajalnam na drobno. Vendar se sliši, da višjih cen ne bomo čutili pred koncem leta ali v začetku 1947. veČine. ( Predlog je bil poslan v Belo' hišo, da ga podpiše predsednik' Truman ,kj je vneto zagovarjali to posojilo, torej bo predlog pod-] pisal brez ugovora. Za posojilo je glasovalo 157 demokratov, 61 republikancev in en laborit. V opozijici je bilo 122 republikancev^ 32 demokratov in en progresivec. Sprejem tega predloga je bila vsekakor zmaga za predsednika Trumana in njegove prijatelje. Poslanska zbornica je zavrnila dodatek k predlogu, da naj da Anglija atlantske in pacifične baze kot garancijo'za to posojilo. Te baze imajo zdaj Zed. države v najemu. Od clevelandskih kongresnikov je glasovala republikanka Mrs. Frances Bolton za posojilo, demokrat Michael A Feighan pa je glasoval proti. To je bil edi- Lausche je za to, da se napravi postava za najemnino Toda le potem, če ne bo kongres sprejel take postave do petka i ni ohijski demiv>"<-, ki je glaso val proti posojil u jp jn# Predložil voditeljem Speaker'Šam Raybnrn je sva- zbornic legislature ril zbornico, naj odobri to posojilo Angliji, da se ji ne bo treba obračati za pomoč na Rusijo. "Ako se ne bomo zvezali z angleško demokracijo, se bojim, da se bo zvezal ž njo kdo drugi in potem gorje nam," je govoril speaker Rayburn. * # * Pavlovič 5909 Prosser Ave. Piše mu Rozalija Matekelj, Zagorca 2, p. Mirna na Dolenjskem. Sorodnike išče— Terezija Kašič, 1075 E. 68. St, v Clevelandu bi radi važne zadeve rada zvedela za naslove sledečih: Anton Udovica iz Bače pri Knežaku in za otroke od Valentina ter Nicka jUdovič. Prošeni so, da ji na-Columbus, O. — Ohijski gu- slove s p oroče, verner Lausche je izjavil, da mo-Zaprto ob sredah— ra imeti država Ohio do 1. avgu-j Mrs. Pauline Stampfel, ki vo-sta postavo za kontrolo najemni.'di modno trgovino na 6108 St. ne. Zato pa, če kongres do pet-|Clair Ave. naznanja da bo ka ne bo sprejel take postave, bo' imela tekom julija in avgusta guverner sklical državno posta-'trgovino ves dan zaprto ob sre-vodajo k izrednem zasedanju.! dah. Cenjene odjemalke in od-Od petka do 1. avgusta bo do-J jemalci so prošeni, da to upo-\ olj časa, da se napravi taka po.jštevajo. stava za državo, je rekel guver- Zaradi pisma— ner. Naročil je državnemu! Anton Ostanek, ki je stano-tfravdnikfu, naj pHiflravi obris j val na 1369. E. 53. St,, ima pi-z;i tako postavo, ki jo bo guver-^smo pri Antonu Ostanek na Obeh; 827 E. 156. St. Piše mu Ostanek Frančiška, Vrbovec. 18," p." Na guvernerja se pritiska, naj bi država Ohio imela tako postavo za kontrolo najemnine, ne glede na to, kaj napravi kongres tozadevno. Guverner je tud j omenil, kako se je mnenje glede najemnine spremenilo v nekaj dneh. Ko je šla OPA i/, veljave, so hišni London. — Angleška delavska j posestniki rekli, naj država ne vlada je z veseljem sprejela vest, da ji je bilo odobreno v am°ri naredi ničesar v tem oziru, do-tim so najemniki zahtevali kako škem kongresu posojilo SK0r()| akcijo. Zdaj pa, ko je senat po-štirih bilijonov dolarjev, kot' stavil v OPA kontrolo za najem-znak "naših ameriških prijate-; nino po stari višini, so pa hišni ljev, ki želio delati z nami, kot' gospodarji tisti, ki zahtevajo od države akcijo, proti. najemniki so pa hočemo mi delati z njimi." Angleški vladni kabinet se bo danes sestal k seji, da napravj načrt, po katerem bo razpolagal s tem denarjem iz Amerike. Angleška gospodinja bo kmalu lahko postavila na mizo nekaj boljšega,' v petek zjutraj sta dva ne-ker vlada bo s tem posojilom znanca ustavila truk, na kate-nakupila v Ameriki zlasti mno-^em je bilo za 15,000 državne-r0 sadnih konzerv, posušenih ja-ga žganja, namenjenega za ZA $15,000 ŽGANJA SO ODPELJALI jec in kondenziranega mleka. Ameriške čete so zdaj na patrulji ob meji Jugoslavije Trst. — Ameriško in angleško vojaštvo skrbno patruljira vzdolž vse jugoslovanske meje z namenom, da ustavi tihotapljenje živil iz Jugoslavije v Trst. V zadnjih par dneh so namreč zavezniške vojaške oblasti zaplenile več trukov, naloženih v živili, največ z moko. In ta roba je bila vsaj delno poslana v Jugoslavijo po UN-RRA. Ti truki so bili namenjeni z živili v Trst za pomoč stavkarjem. Zavezniške oblasti sodijo, da je podpora z živili iz Jugoslavije glavni vir stavkarjem in demonstrantom v Trstu. Oblasti so aretirali najmanj 20 oseb, ki so hotele utihotapiti UNRRA relifno blago iz Jugoslavije v Trst. Tržaška policija pa pravi, da prihaja dnevno na stotine Slovencev v Trst, da pomagajo v pretepih proti Italijanom. Genevo, Jefferson in Chardon. Voznika sta,zvezala, mu zavezala oči in ga pustila v gozdu , na Euclid Ave. in Richmond iRd. v Euclidu. Napad se je iz-! vršil pa na St. Clair Ave. in Lloyd Rd. Pozneje je policija našla truk pred 'hišo na 1420 E. 45 St. v Clevelandu. / —-o-- Jeseni bodo jemali v armado do 35 let Washington. — Zdaj, ko je kongres prepovedal jemati v armado 18 let stare, bodo začeli jemati do 35 let starosti. Urad za obvezno vojaško službo je priporočil predsedniku Trumanu naj dvigne rekrutira-nje novincev od 29 do 34 let starosti. Bomba je ranila 6 oseb v Trstu Trst. — V neki restavraciji v Trstu se je razletela bomba. Ranjenfh je bilo 6 oseb. -o- OAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Dobrniče. Pozdravi od slapov— Naša dobra prijatelja Frank in Helen Tomažič in hčerka Eleanore iz 8804 Vineyard Ave. pošiljajo pozdrave od Niagar-skih slapov. Od tam so šli pogledat še Kanado in preko De-troita domov. To je vse preveč vode, je ugotovil France ter si iskal za žejo bolj pripravnih prostorov. Poroka— V cerkvi sv. Vida sta se zadnji teden poročila Miss Mary Hitti, hčerka Jack Požarja iz 998 E. 71. St. in Joe Barmus z istega naslova. Želimo jima obilo sreče. Šesta obletnica— V torek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Raymonda Mivšek'v spomin 6. obletnice njegove smrti; Pri nas ima pismo— Pri nas ima pismo Franjo Delišimunovič; piše mu Bara Tomaševič iz sela Veliki vrh 10, p. Kostanjevac. K&rnival na cesti— Fenn kolegij priredi 20. julija na 24. cesti in Euclid Ave. plesni karnival. Z denarjem za prodane vstopnice se bo ustanovilo šolnino v počast 69 dijakom tega kolegija, ki so padli v zadnji vojni. Prve vstop- Program v Gor don parku— Dosti naroda se je zbralo sinoči v Gordon parku, kjer je bil slikovit program pod vodstvom treh Community koncilov: Nonvood. Hough in Glen-ville. Narodne plese so lepo podali fantje in dekleta od Baraga Glee kluba; za godbo je skrbel Pete Srnickov orkester. Zelo je tudi ugajal pevski zbor od Richman Bros. tovarne. V soli je nastopila Dorothy Svi-gel. Podani bodo računi— Vsi odborniki in odborni-ce za Baragov dan naj se zberejo nocoj ob 8 v prostorih Antona Grdine, 1053 E. 62. St. Podani bodo računi o pripravah za itsti dan. Seju nocoj— Nocoj bo redna mesčena seja društva sv. Antona št. 138 O. K. of O. Seja je v šoli sv. Vida. Podani bodo šestmesečni računi. -o— SOVI GROBOVI Frank Paik Kot smo že poročali je umrl Frank Paik, star 70 let. Stanoval je na 1284 E. 55. St. Doma je bil iz Žalne pri Višnji gori, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. Tukaj zapušča soprogo Jo-sephne roj. Žužek, štiri sinove: Frank, Joseph, Rudolph, Charles tri hčere: Josephine Greben Angeline Skully, Julia Baraga, 11 vnukov, v Duluth, Minn. brata Matta v starerm kraju pa brata Jakoba in sestro Marijo. Pogreb je danes zjutraj ob 10 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Henry Paulin Po dolgi bolezni je umrl v soboto zjutraj Henry Paulin, stanujoč na 9808 Reno Ave., star 42 let. Bil je samski in rojen v Sharon, Pa. Tukaj zapušča brata Franka, Johna, Jo-sepha in Augusta. Pogreb bo jutri zjutraj ob 7:30 iz Fer-foliatovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 8 in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. M arg Peskar Umrla je Mary Peskar, stanujoča na 3604 E. 80. St. Tu- nice je prodala gdč. Betty Jane j kaj zapušča soproga Johna Jr. Dolinar, 17718 Grovewood|Pogreb bo jutri zjutraj ob 9 Ave. županu Burke-u. jiz Parobek pogrebnega zavo- Proti zidavi— j (la> 2937 W. 14. St., v cerkev sv. Nocoj ob 7:30 bo seja 'hišnih ' Katarine ob 9. posestnikov, ki žive v okolici i Desetake je prepoceni 33. ceste in Superior Ave. Na \ prodajal Akron. — Mladinske oblasti seji bo govoril mestni odbornik Ed\vard Pucel proti zidavi skladišča za Compressed Gases of Ohio, ki bi rada postavila skladišče za spravljanje stisnjenih plinov in kisika na vogalu Superior Ave in 33. cesta. Ljudje tam okrog mislijo, da so take stvari preveč nevarne, da bi se jih spravljalo v bližini stanovanjskih hiš. Brata išče— / Ana Kernc iz vasi Zavratec,1 dobili še $152. imajo v rokah 9 letnega dečka, ki se je zastonj trudil na cesti, da bi prodal bankovce po $10 za $5. Policiji je povedal, da je v nekem avtu "našel" $200 v večjih bankovcih. Ko je videl, da jih po trgovinah ni mogel izmenjati, je sklenil, da jih bo prodajal za polovično ceno irf tako dobil bankovce manjšega obsega. Pri njem so \ r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clftir Ave. KEnderson 0628 Cleveland S. Ohlo Published dally escept Saturdays, sundays and Holldays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol.leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko će trt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po rasmafialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, čstrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 6 centov. __ SUBBCRJPTION RATR8: United States $7.00 per ye»r; Cleveland and Canada by mali «.00 per yeax. 0. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mali $4.50 for 6 months. O. S. $2.50 for 3 montha. Cleveland and Canada by mali $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Oarrler $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2 50 for 3 months. Single copiea 5 cents each. Eniered as second-clasa matter January 6th 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd 1879. ___ No. 137 Mon., July 15, 1946 Misli ob Mihajlovičevem procesu Staro resnico, kako je prazna človeška čast in slava, nam spet kaže Mihajlovičev proces. Leta 1942 junak sveto-vVne slave, štiri leta kasneje mu hočejo zmagoviti nasprotniki vtisniti pečat zločinstva. Marsikomu se je že v zgodovini tako godilo. Skoro bi rekli, da se celo procesu samemu godi podobno kot Mihajloviču. Ko so desetega junija začeli razpravljati v Bel gradu o tem srbskem četmku, je časopisje vsega sveta prinašalo njegovo sMko in opisovalo vse podrobnosti iz sodne dvorane, danes listi le še malo poročajo o obravnavah. Godi se v malem isto kot s procesom proti nacistom v Nu-rembergu. Svet bo kmalu pozabil, da se še vedno vrši neka razprava nekje v Ne,mčiji proti nekim Hitlerjevim pristašem. Živimo pač v dobi dnevnih senzacij in pozabimo tudi na slavne procese ne samo na slavne može. Da pa je belgraj-ski proces stopil v ozadje pa je še en vzrok. Tožitelji so znali spretno zasukati proces v tako smer, da je ali upravičeno ali neupravičeno tudi obsodba zavezniških metod v tej veliki vojski. Razkriva se marsikaka, recimo, čudna poteza zaveznikov, ki so se malo brigali za to, kaj je prav, ampak samo za to; kaj prinese trenutno korist, pa tudi marsikaka Mihajiovičeva poteza, ki se je ne da zagovarjati. Naši čitatelji vedo, da se je nas list v Mihajlovičevem slučaju zadržal zelo rezervirano. Nikakor namreč ni mogoče zagovarjati tiste velesrbske politike, ki je jugoslovan-stvo izrabljala samo kot plašč za nadvlado Belgrada in srb-stva. Tudi skupini okoli obtoženega srbskega četnika je bila ta ideja velesrbstva v veliki meri merodajna v odporu proti okupatorju. V Bosni so njegovi četniki pobili mnogo muslimanov in Hrvatov iz srbskega maščevanja proti Pave-ličevim ustašem. Tekla je nedolžna kri. Politični predstavniki velesrbstva v londonski vladi in razni, bolj srbski kot jugoslovaski, diplomatski zastopniki so smatrali kot eno glavnih nalog črniti Hrvate in Slovence vsaj omalovaževati. Prav tako se upira treznemu opazovalcu pretiravanje tako imenovanih junaštev. Zavezniki so v letu 1942, ko so stali /skrajno slabo, potrebovali zgodb o slavnem četniku za domačo propagando in za dviganje morale lastnih ljudi. Kaj jim je-bila na eni strani mafS čista resnica in kaj so se na drugi strani menili, če so Balkanci padali in iztrebljevali drug drugega. Razumljivo je tudi bilo, da so srbski krogi skrivnostnega Mihajloviča še. bolj živo predočevali kot nezaslišanega junaka. Vse to je razumljivo, toda vsako pretiravanje se prej ali slej maščuje. Nad Mihajlovičem se je maščevalo, ko ga zavezniki niso več potrebovali in ga pustili. na cedilu. Nad Srbi se maščuje danes. Le resnica vzdrži v zgodovinski luči. Pa še eno nam ni ugajalo. Družba okoli srbskega četniškega vodje je bila pisana družba, ki je ime'a med seboj tipe kot Djuro Vilovič, odpadli katoliški duhovnik in strasten sovražnik vsega katoliškega, pa tudi tipe iz nekdanjih orjunaških, fašistično usmerjenih krogov, ki so svojega voditelja kasneje tudi res zapustili in odšli — k Titu. Iz teh razlogov je bila naša sodba o srbskih četnikih vedno umerjena. Toda prav tako moramo na drugi strani izjaviti, da ne verjamemo, naj se konča proces v Belgradu kakor hoče, da bi bil Mihajlovič kak prijatelj Nemcev ali drugih okupatorjev. Preveč poznamo ves srbski odpor proti tujcem in posebno proti Švabom, kot oni imenujejo Nemce. Ne zagovarjamo vseh Mihajlovičevih dejanj, toda vero v njegovo izdajaistvo — izdajstvo v pravem pomenu besede — prepuščamo.lahkovernežem, ki drve za komunistično propagando. Pod besedo izdajstvo so ljudje vedno razumeli, da jc kdo iz 9sebnih koristi delal za sovražnika v škodo svoji domovini. Kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi bjl obroženec izdal in kakšne koristi naj bi dobil iz tega? Do 20. maja 1944 je bil vojni minister jugoslovanske vlade v Londonu, ki je bila v stiku s svojim ministrom po Angležih. Amerikanci in Angleži so imeli pri njem svoje zaupnike. Nič se ni zgodilo brez vednosti teh. Ali naj rečemo, da je cela vlada s pomočjo Angležev izdala Jugoslavijo? Ali misli kdo, da so tudi Angleži sami sebe izdali Nemcem? Tudi ni doslej še noben povedal kaj bi bilo tisto, kar je Mihajlovič namenoma naredil, v fkodo fugoslaviie in obenem v korist Nemcev ter kakšne koristi bi imel od tega. Vemo, da se veliko uporablja beseda kolaboracija, sodelovanje s sovražnikom. Toda ta beseda, kakor se mogočno sliši, je včasih zelo nejasna. Vsak kmet, ki je obdeloval zemljo, pa je potem Nemec jedel plodove njegovega dela, je sodeloval z okupatorjem in mu pomagal. Če ne bi tega delal, bi vsa dežela poginila v veliko veselje, ravno tega okupatorja. Ali bomo rekli, da je s svojo pomočjo okupatorju naredil zločin? Tako je na en ali drugi način sodelovalo brez krivde skoro vse prebivalstvo. Vsaka ko1aboracija torej ne more biti šezločin. Marsikoga so v tej vojski obdolžili sodelovanja, ki pa je včasih bilo naravnost nujno radi zaščite prebivalstva. Kje se začne krivda pri sodelovanju? Mihajloviču se očita, da je sodeloval z okupatorjem tako, da je od njega dobil orožje za boj proti t i to vi in komunistom. Zdi se da takega sodelovanja v nekih slučajih Mihajlovič niti ne taji. Ali je bilo v škodo Jugoslavije? S tem. ch je kdo proti Titu, ni še proti svoji domovini. Na Slovenskem so tako sodelovali z Lahi in z Nemci partizani. Dobili so od Lahov municijo, dobili puške in topove, s katerimi so potem pobijali svoje nasprotnike. Razni Baeblerji so imeli sestanke z voditelji Gestapa in Kidriči in Kocbeki so sedeli z italijanskimi generalom Ceruttijem pri slavnostnem kosilu, ko so skupaj pobili slovenske fante iz vaških straž. To so dejstva, ki jih nihče ne bo mogel utajiti. In to je škodovalo slovenskemu narodu. Vtis nepristranskega opazovalca je torej, da kotel Tito očita loncu Mihajloviču, da je črn. Zavezniki so kasneje pod ruskim vplivom zapustili Mihajloviča in Tito je danes njegov sodnik. V nasprotnem slučaju bi danes četnik sodil' partizana radi sodelovanja z okupatorjem. Odločila je samo sila. V celi domači vojski med četniki in partizani ne smemo pozabiti na dejstvo, da so zlasti po Srbiji četniki branili domače vasi pred komunističnim nasiljem podobno kot so to delale vaške straže v obrambo življenja in v zaščito domov v Sloveniji. Nihče nas ne bo prepričal, da ne bi smel kmet braniti svoje hiše in svoje glave, pred roparjem, ki si 'je za varanje sveta nadel ime Osvobodilna fronta. Ta ropar in terorist je postal žalibog danes s pomočjo zveznikov — oblast. Uničevanje svojih nasprotnikov, ki ga je začel z umori in požigi, nadaljuje isti nasilnik sedaj — v sodni dvorani. Njegova pravica je pravica pesti. Nehote pa komunisti v tem procesu izvršujejo eno dobro delo. Mnogo gnilega iz jugoslovanskega javnega življenja bo prišlo na dan in bo upajmo za zmeraj odstranjeno. Velesrbske tendence centralističnega predvojnega Belgrada bodo razkrinkane in marsikatera laž bo razgaljena. Pretiravanje v propagandi se sedaj maščuje. Tudi'marsikaka poteza zaveznikov bo postavljena v pravo luč resnice. Ta proces znova dokazuje, kako resničen je pregovor: Laž ima kratke noge. Naravnost se najdalje pride. Tudi o krivici ve*ja: Vsaka sila nekaj časa. Ker se vsaka slava tako hitro konča, bodo sedelii na zatožni klopi enkrat tudi Tito in njegovi pajdaši. Takrat bo Jugoslavija do konca očiščena in ozdravljena. Odpri srce, odpri roke. . . II Pismo iz Lienza Prijazen človek mi je poslal pismo, iz Lienza, ki ga je prejel in je dostavil, da ga lahko uporabim v koloni, če čem. Pa sem rekel, da "čem" in ga bom kar prepisal. Vi pa čitajte—če "čte." do petnajst. Zvečer pa rožni venec, pridigo in litanije z blagoslovom. Tako je bilo ves maj-nik, pred binkošti pa devetdne-vnica v čast Sv. Duhu. Zanaprej morebiti pridige ne bo. Otroci imajo pa še posebne svoje po- * * * božnosti. Lienz, 10. junija 1946. * * * Dragi! Danes je pa precej naše fan- Tak praviš, da bi rad vedel, lovske mladine na skavtskem ta-kako se kaj imamo v našem ta- borenju. Niso daleč od tukaj, borišu. Kako naj začnem pripo- Pri njih .je ves čas tudi duhovnik vedovati? Najrajši bi na dolgo in komaridaM našega taborišča in široko opisoval, kako smo naj- in še zdravnjgptar. Meršol. Neka-večkrat-lačni. Ttrdi to bi Ti po- teri od tu s SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevan le p Drve strani» postopka in izvršitve kazni. V kazen so mu vštelj preiskovalni zapor od 12. aprila 1946 dalje. Obtožili so ga, da je v izvrševanju svoje službe kot ljudski sodnik pogazil zakon, vzdrževal zve" ze med priporniki in njihovimi svojci, in razsojal pristransko ter v škodo ljudskih koristi, s čimer je nameraval zaščititi narodnega izdajalca in ga odtegniti zasluženi kazni. Te prestopke je zagrešil v razpravi, ki jo je vodil proti lekarnarju Hočevarju Stanku iz Vrhnike, kj mu je obtožnica očitala belogardistično idejno pobudništvo, organizator-stvo in propagando na Vrhniki. Kljub temu je sodnik Tominc Hočevarja obsodil na kazen samo 2 let in na zaplembo nekega laza. Vrhovno sodišče je to sodbo razveljavilo ter so na ponovni razpravi lekarnarja Hočevarja Stanka obsodili na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, na 10 letno izgubo vseh praVic, na zaplembo vsega premoženja, na 10,000 din povprečnine in na plačilo stroškov izvršitve kazni. Med preiskavo proti lekarnarju Hočevarju je sodnik Tominc vzdrževal zvezo z obtožencevimi svojci — zlasti s soobtoženim bratom Hočevarjem Slavkom, •— katerim je prinašal obvestila, in jim izjavil že v naprej, da bo obsodil le na 2 leti zapora brez odvzema pnemoženja. Proti obsodbi se je pritožil tako sodnik Tominc, kot tudj državni tožilec. Zgodba priča, da je mnogo nekdanjih prijateljev partizanov do kosti ozdravljenih. Sedaj vedo iz lastne skušnje, kdo je imel prav. Priča pa zgodba tudi o tem, kakšna so sedanja ljudska sodišča. Vsak sodnik mora soditi kot je višja komanda, če ne pa gre sam ričet jest. "IŠPIIJONAŽNA SLUŽB A" ZA POBEGLE "IZDAJALCE." — Strašno gredo novi vladi čiste komunistične svobode na živce begunci. Radi njih vidi povsod strahove. Ljubljansko sodišče je obsodilo 6 oseb, češ, da so skušale obvešvati begunce o razmerah v Jugoslaviji. Poskušali so torej dvigniti tisti težki "železni zastor," o katerem je govoril Churchill in ki deli komunistično Evropo od ostalega sveta. In tako poročanje izza želenega zastora je velik greh v partizanskih očeh. "Glasnik zaveznikov" poroča o tem: OKROŽNO LJUDSKO SODIŠČE v Ljubljani je pred kratkim sodilo skupino 6 obtožencev, ki so jih obdolžili, kot javlja "Slovenski poročevalec," da so skušali organizirati špionažno službo za pobegle narodne izdajalce in vojne zločince v tujini, da so jim pošiljali laži in bajke o razmerah v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji, da so organizirali posebno obveščevalno službo, ki je delovala po navodilih in smernicah nekega Kovača. Sodišče je izreklo naslednjo sodbo: Vorstnar Matko 10 let, Grilc Vida 10 let, Jenko Stanislav 8 let, Šmajd Marija 6 let; Velikonja Marija 12 let in Marolt Marija na 1 leto odvzema svobode s prisilnim delom, vsak na 4 leta izgube državljanskih pravic po prestani kazni, vsi na zaplembo premoženja in na plačilo stroškov postopka in izvršitve kazni. verjamete it ps o« Ta prikrajna dečva mi je vzela listek iz rok. Prečitala ga je in ga dala drugi, ta ga je dala tretji in tista oni, ki je bila videti za vrhovnega poveljnika pri štalvahti. Ta listek z važnim obrazom preleti z očmi, potem pa ukaže eni izmed podrejenih: "Pokažite mu sobo, številko to in to." že sem zinil, da bi kaj iz lastne inicijative dodal: "Pa ne pozabite poslati večerje za menoj," pa sem si mislil, da bi to ne bilo lepo in bi se jim morda celo zameril. Saj nisem tak, kot je bil oni, ki je godrnjal na seji, kjer je bil sprejet v društvo: "Kakšno navado pa imajo ti ljudje v Ameriki! Dvakrat smo molili, pa nobenkrat jedli. Pri takem društvu jaz že ne bom." Zdaj so to lepo navado pri mnogih društvih opustili, — menda samo radi tega vzroka. Ej, sem si rekel, brez večerje me pa ja ne bodo pustili, ki so tako prijazni ljudje tukajle. Se reče, če bi se pa res primerilo, da bi me kot novinca pregledali, jih bom pa prijazno opomnil na njih krščansko dolžnost, ki ukazuje lačne nabasati. Tista, ki je dobila od svoje naprej postavljene befel, naj mi odkaže jerperge, mi je prijazno pokimala, naj grem kar za njo, bova prec tam. Krevsal sem torej tri korake za strežnico, kakor smo se učili manire pri vojakih. Taka razdalja je bila menda v paragrafih zato, da če je spredaj hodečemu spodletelo, da ni za njim idoči telebnil nanj in tako ustvaril živo konico. "Tukajle imatersobo, kar lepo komod se naredite, kot bi bili doma," je rekla in mi odkazala prijazno sobico s posteljo. "Malo potrpite, bo takoj večerja tukaj," je dodala in od mojega srca se je pri teh milih besedah odvalil tolik kamen, da bi ga trije junaki ne vzdignili. "O, saj nisem lačen" mi je ušlo iz ust, trapa neumna, ki i-mam vedno tisto neumno navado, radi katere sem bil že tolikokrat lačen. K sreči je bila strežnica samo uslužbenka in ne gospodinja, ker prijazno mi je pokimala in rekla: "Well, večerjo boste dobili, kakor jo dobi vsak, kj je tukaj zvečer, potem pa napravite ž njo, kar hočete." Bog bodi zahvaljen, da ni bila to sama hišna gospodinja, ker bi se bilo prav lahko zgodilo, da bi rekla: "No, ja, vate pa trdi ne bomo, tlačili, če nočeš žre." Kuferček sem najprej "spravil" z elegantno brco pod posteljo, kot sem bil že od nekdaj naučen, klobuček in suknjič sem obesil pa v omaro. Potem sem odprl predale pri mizici in omarici, če ne bi morda kdo kaj tam pozabil, pogledal skozi okno in konštatiral, da bi padel naravnost na tlakovano dvorišče, če bj po pomoti stopil skozi okno, mesto skozi vrata, ako bi se mi slučajno polomilo kako kolesce v tikvi, potem sem se pa zavalil na posteljo, ker nisem mogel absolutno nič drugega pametnega pogruntati in predno bi prijatelj Albin Filipič mogel reči: — "Jack, kaj boš pil?" sem jih že žagal, kot bi imel od klaftre. X3TEftI§KA DOMOVINA, JULY 16, 1946 Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Nisem! Kaj se tako mudi! Franca bo še ozdravela in do takrat bom že imel denar. Ves denar!" "Ves denar? Da, ves denar! Bog sam vedi, kje si ga zaspal," je kričal Mohor. "Notarja ne pripelje, denar je zapravil. Kakor da ga je kam zakopal," je skoraj zajokal starec od bolečine. Vstopil je Klancar. Naglo, ne da bi pozdravil, je prožil Matij cu šop bankovec: "Da ti vrnem —" "Saj ga ne potrebujem!" se je branil Matijec. "Ali boš!" je prišel Mohor iz izbe. "Prav v pravem trenutku si prišel! Ta denar nujno potrebujem!" "In se meni laže, da ne!" je bruhnil Klančar. "Ti lažnivec lažnivi! Ali se zmerom tako lažeš?" je iskal nemirno okoli sebe. In v strašnem gnevu je zagrabil Janezka, uzrši ga v čumnati, ter ga dvignil v naročje. "Domov poj diva!" "Cisto meša se mu!" je planil Matijec. "Cisto meša se ti! i Pusti otroka, da pride'ona ponj! In denar vzemi nazaj," je segel na mizo. "Ali boš!" je besnel Mohor ter pograbil bankovce. In kakor blisk jih je preštel z oč- Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 __(Mo- x) Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od B:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. mi. "Dovolj bo. Dota je zdaj skupaj," je planil k Franci. "Da je?" se je trudoma obrnila na postelji. "In če ni notarja, boš pa napravavila testament! Po tri može ti stopim. In jim boš povedala, da vračaš grunt. Jaz bom poslušal. Ti zapuščaš grunt meni kot glavnemu dediču in razpolagaš s svojo doto. In od te dote zapusti tudi tem pričam vsakemu nekaj za trud,'' se je zvito nasmehnil Mohor. (Dalje prihodnjič) Liga Katoliških Slovencev v Ameriki je da rada vodi skozi trpljenje.!kom in nad vso Cerkvijo, ki je' P £ J, Q H 0 B I JI 0 ' H , - t- , v blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Zupančič ki je mirno v Bog-u zaspala dne 14. julija 1943. Leta tri je že poteklo, odkar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih še živi spomin. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. .Žalujoči ostali: v SOPROG in OTROCI. Cleveland, O., 15. julija 1946. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABNEGA BRATA Stanley P. Koshak ki je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino nekje v severni Afriki dne 13. julija 1943. V daljni tuji zemlji ■ je Tvoj grob hladan, truplo tvoje tam počiva, duša pa nebeški ra uživa. Kličemo Ti vsi Tvoji dragi, počivaj mimo, ljubi naš, pride — čas, ko k vstajenju nas vse bo poklical angelski glas. žalujoči ostali: SESTRE IN BRAT. Cleveland, O., 15. jun. 1946. Čestitke clevelandski naselbini Po splošni sodbi se je BARAGOV KATOLIŠKI DAN skupno z letno sejo LIGE prav dobro obnese!. Teden za tednom bodo naše objave še in še pripovedovale o tem. Za danes pa le par besed. Nobenega dvoma ni, da gre poglavitna zasluga za dober uspeh tega dneva naselbini v Pridno je delal ondotni pripravljalni odbor pod vodstvom Mr. Antona Grdine. Uspeh tega dela ste videli vsi, ki ste bili navzoči, drugi boste zvedeli iz časopisov. Kra se tiče financ, je pa poseben pododbor še vedno na delu pod vodstvom Mr. In-tiharja in si je zastavil veliko in lepo nalogo, o kateri bomo, če Bog da, ob svojem času s ponosom poročali. Bog daj srečo, Clevelandčanje in Cleveland-čanke! ko naročate te pakete tudi pre- Pomislite, koliko bridkih skrbi s Kristusom deležna preganja- j j koliko strahu in naporov sta'nja. A kadar je Cerkev navi-1 I imela Mati Marija in rednik sv. i dežno plen mogočnih prega- i gnancem in vsem brezdomcem Jožef, ko sta z begom reševala 1 n jalcev, tedaj v resnici pod var-! v Italiji in Avstriji. Če je od- božje Dete. In Bog, tako sejnim božjim vodstvom potuje prta za te pakete tudi Jugosla-j zdi, niti s prstom ne gane, ka-j skozi pušščavo zemeljskega vija, o, tem za enkrat še ne mo- kor da nima nobene ljubezni do, življenja in ž njo vsi, ki so ji remo poročati. Upamo pa, da se bo tudi to kmalu uredilo. Za naročila paketov po orga-ničaciji "CARE" se je treba posluževati posebnih "application blanks," ki jih baje lahko dobi-CLEVELANDU. te Pr* lokalnih bankah. Tako je vsaj rečeno, opažamo pa, da to ni povsod res. Ako jih vaša domača banka še nima, zahtevajte, naj jih dobi, ali pa sami pišite ponje na naslov: CARE, 50 Broad Street, Neiv York 4, N. Y. Mnogim brezdomcem je ta organizacija že znana. Sami pišejo svojim, naj jim pošiljajo te pakete. To je znamenje, da so se že prepričali o korist-I nosti te naprave. .Toda nikar Kar se tiče udeležbe na BARAGOVEM KATOLIŠKEM DNEVVU, naj bo omenjeno dvoje: Največjo delegacijo od zunanjlih naselbin je poslal JOLIET. Pravilno se je zavedal, da mu kaže spremljati LIGO, kamorkoli se poda, zakaj rodila se je LIGA pred letom dni — na jolietskih tleh. Kar se pa tiče vprašanja, katera naselbina je poslala zastopnike iz največje daljave, iz-j svojega Sina. Pa vendar ima zvesti otroci in živi udje skriv-največjo, najmočnejšo in naj- nostnega telesa Kristusovega, skrbnejšo Ijubezćn do Njega j ZAUPAJMO V BOŽJO PRE-in njegove Matere ter rednika. i VIDNOST! Naš odgovor na bo-j In prav ta neizmerna ljubezen j žjo ljubezen mora biti tak, da j nebeškega Očeta vodi te tri naj-j življenje z veseljem in žalost-j ljubšemu osebe po potu trpi je-! jo, v mirni sreči in v bridkih I nja. V božjih očeh'ime* trpi je-j preizkušnjah, posvetimo v Nje-j nje večjo vrednost, kot vse dru-govd večjo čast. Zlasti vas progo, kar bi mogel človek velike-' sim, predragi verniki, darujte ga, važnega' in dobrega Stori-.vsak dan svoje težave in križe ti. Trpljenje je najvišje in naj-!po Marijinih rokah Križanemu boljše, kar more božja Previd-j Zveličarju in ga prosite, naj vse nost človeku v to zemeljsko živ- te križe združi z neskončnim ljenje poslati, odkar si je Sin1 zasluženjem svojega ^bridkega božji prostovojno iz ljubezni j trpljenja. Tako dela sveti Oče do nas trpjenje izbral, da nas i Pij XII. z njim odreši. Odkar je Jezus j Naj pride nad vas vse v vsej šel po križevem potu, je tudi j obilnosti blagoslov vsemogočne-za nas, njegove učence, pot kri-!ga Boga Očeta in Sina in Sveža in trpljenja kraljevski pot, I tega Duha in naj vedno pri vas ki je prihranjen tistim, ki so j ostane!—Na svečnico leta 1946. od ljubezni božje poklicani k j—Dr. Gregorij Rozman, škof časti in slavi božjih otrok, ki j ljubljanski. Rev. Alojzij Medic, OFM, ne čakajte, da bi vas posebej prosili, pohitite jim na pomoč sami od sebe! Zvedeli smo, da se morajo'bodo večno nemoteno delli de-j paketi pošiljati le na posamez- j diščino nebeške blaženosti. Ko-1 tajnik LIGE. ne osebe, po trije na mesec. Na,gar hoče Jezus v nebesih imetij -o- kak odbor ali kar na taborišče j posebno blizu sebe, tega vodi! g*-tfA ■ 14% se po naših informacijah ne j po najtežjem potu križa, kakor! ||£hLH PvuBJv morejo pošiljati. Liga se zanaša na to, da se boste v veliki meri poslušili te prilike, da vsak svojim priskočite na pomoč. gleda, da je treba reči: CHI-j ' SHOLM v Minnesoti! Čast to-[Nekaj nadaljnih prispev-rej tudi tej naselbini. Če pa te tri naselbine posebej ime- nujem, s tem ne mislim podcenjevati drugih. Vsem torej čestitke in lepa hvala! V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Frankovic ki je nepričakovano za vedno zaspal dne 13. julija 1931. Bog odvzel soproga in očeta, petnajst let je že odtedaj, v miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O. 15. julija 1946. "Pozdrav škofu Rozmanu'' Pod gornjim naslovom je bila na zborovanju LIGE v Clevelandu soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija, ,in,,,94pdslana na naslov škofa Rožmana: "Prevzvišeni! Ameriški Slovenci, zbrani na Liginem in Baragovem katoliškem dnevu dne 29. in 30. junija v Clevelandu, Vam pošiljamo najlepši pozdrav in izraz svojega iskrenega spoštovanja. Spominjamo se tistih lepih dni pred enajstimi leti, ko ste bili tudi Vi na podobnem zborovanju med nami tu v Clevelandu in ste blagoslovili odkritje Baragovega spomenika v Kulturnem vrtu. Takrat nismo slutili ne Vi ne mi, kakšno goro trpljenja je i-mela božja Previdnost pripravljeno za Vas in za narod, kateremu ste postavljeni za duhovnega vodnika. Z Vami vred vdano sprejemamo naročilo sv. Očeta v pismu na Vas, ki nam nalaga, da 'to trpko žalost izročimo Bogu, ki naj izkaže svojo nebeško usmiljenost.' "Vztrajajte, Prevzvišeni, v zaupanju na božjo Previdnost v veri, da pride čas, ko ne bo več 'težav in bridkosti,' ki jih omenja sv. Oče v istem pismu na Vas, 'tistih namreč, ki ste jih že naprej videli, in tistih, ki ste jih slutili in do skrajnosti skušali preprečiti.' "Izročamo Vas, Prevzvišeni, božjemu varstvu na priprošnjo velikega Friderika Barage, katerega tako iskreno častite." Cleveland, 30. junija 1946. Za Ligo Kat. Slovencev: Rev. M. J. Butala, preds. Za Baragovo Zvezo: Rev. Frank Scheringer, preds. kov v Ligino blagajno Father John prejel za bogo-slovce—$75.00. Mrs. Kristina Kolar, West Allis—$25.00. Fannie Brezovar—$12.00. Po $10: Mrs. Gabriela Mikuš, Neimenovan, Anton Teran, fina iz Betlehema, John Dech-man. Po $5: Margaret Sellak, Mrs. Vine. Ovca, Therersa Archull, Mike Trinko Family, Neimeno-'to ve vsevedhi'Bđg, ki van vec. iz Chicage, Jakob Lesko- Po $2: Gertrud Urbas in. An-tonia Gradišar. Po $1: Mary Zupan, Frank Banich, John Prah". ' Bog povrni in prav lepo se še nadalje priporočamo. Letošnje pastirsko pismo škofa Rožmana (Konec.) Pot trpljenja — kraljevska pot. — Tretje, kar spoznamo na vodstvu božje Previdnosti, svojo ljubo Mater, jih pa s svo jo milostjo in ljubeznijo tako mogočno podpira, da znajo z veseljem trpeti. "Tistim, ki Boga ljubijo, vse pomore k dobremu" (Rimij. 8, 28.) Tako je sveti Pavel izrazil ta vrhovni zakon, po katerem se božja Previdnost tudi v našem življenji: rtvna. Vse brez izjeme pomore k v... :"„..iu tistim, ki v veri spoznajo pota ljubezni božje in ki to ljubezen ponižno molijo in ji ljubezen vračajo. Za vse, kar nas težkega in neumljivega zadene bodisi od naravnih sil, bodisi iz proste volje bližnjega—iz njegovih grehov in zmot — za vse e poln TAPC0 ljubezni do nas. Ta ljubezen ga nagiba, da dopusti, da nas ali ljudje mučijo ali naravne sile strašijo. Vse to uporablja dobri Bog, da naše srce nase pritegne in najbolj tedaj, kadar smo navidezno zapuščeni in nasprotnim silam izročeni. Kakor Marija in Jožef na samotnem nočnem begu skozi puščavo. Očetovska Previdnost vsemogočnega Boga bdi nad nami, kakor gledajo svetle zvezde z nočnega neba na temno zemljo, bdi Bog nad vsakim verni- tovarna zdaj izbira kvalificirane Porge Shop Purnaee Loaders Maintenance Težake Millwrights Elektrikarje in druge Lepa plača od ure in ugodni delovni pogoji. Zglasite se v employment office v sredo od 8 zj. do 5 pop. v soboto od 8%zj. do opoldne. Thompson Products Inc. 23555 Euclid Ave. Euclid, O. (137) DRAPERY OPERATORS Morajo biti izkušeni Za poln čas Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. (142) Pošiljajte pakete po organizaciji "CARE"! Pred dvema, tednoma smo vas na te mestu pozvali, da se pridno poslužujte ponudbe organizacije "CARE," ki pošilja pakete s hrano na vse strani sveta, ako ji dovolijo državne oblasti v dotični deželi. Paketi organizacije "CARE" vsebujejo dobro hrano, se nam zatrjuje, vsak paket najmanj 30 funtov, stane pa vsak le $15. Lah- SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo SONNER CAS CONVERTORS ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA VELIKOSTI ZA VSAKO GRELNO ZAHTEVO. spremenja furneze za premog in boilerje v avtomatično gretje Kompletno z vsemi Minneapolis-Honcywell Kontrolami POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN \ MALI OGLASI II A N N 15505 E II H H R At Taylor VeSitirif! & Ptumbmg Supplies MU, 4200 Slnce 1907 V- ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK Ugoden nakup Naprodaj je zidan trgovski blok, 2 veliki prodajalni, stanovanjske sobe, vse v dobremu stanju. Cena je «$13,500 in res dober kup. Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, zidana dvojna garaža, velik lot, vse v dobrem stanju. Cena je $8,750. Velika hiša 8 sob za eno družino, se lahko rabi za 2 družini, ekstra velik lot, pripraven za vse. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. (141) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) |:l!IIIIIIUIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lltllllllllII^ | Pokličite KE 5200 1 | DA VAM SCISTIM0 FURNEZ ŠE DANES! f Čistilno furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum i S čistilcem. Računamo po $4 in več. I Adams Heating Service | | 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY ^IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllUlIt^ čoln naprodaj Naprodaj je čoln, 14 čevljev dolg, outboard motor, v dobrem stanju. Pokličite HE 1295. (137) Tovarniški delavci Stalno delo 40 ur na teden Dobra plača od ure VALLEY MOULD & IRON CORP. 3900 E. 91 st Street _(142) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93% c na uro čas In pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (141) DIE REPAIRMEN DIE MAKERS Za 2. šift Dobra plača od ure za izkušene moške Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (139) Mašiniste se sprejme Za 2. šift, 4:30 pop, do 2. zj. za sledeče stroje LATHES TURRET LATHES PLANERS BORING MILLS RADIAL DRILL PRESSES Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Zglasite se od 8. do 11. dop. Joy Mfg. Cc. Breckenridge Division 23000 St. Clair (139) ŽENSKE ZA ČIŠČENJE .ja Poln čas Dnevno 6 zj. do 12. opold. . Stalno delo Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAVLOR SONS & CO. (142) Stanovanje iščejo Zakonski par brez otrok bi rad dobil 3 sobe. Kdor ima kaj primernega naj poklič^ EX 6383. (139) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLTJČAJE Lepo delo In točna postrežba 11311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4318 Pomočnice za kafeterijo in pomivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure Zglasite se v Employment Office Telling Belle-Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. ._(142) TAPECIRARJI Morajo biti izkušeni Polna zaposlitev Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. (142) SLIP COVER OPERATORICE Morajo biti izkušene Poln čas Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO. (142) Delo v čistilnici Sprejme se dekle za splošna dela v Čistilnici. Dobro je, če zna šivati, če ne se bo pa naučila. Dobra plača od ure. Poln j čas. Zglasi naj se v Notting-ham Dry Cleaners, 18127 St. Clair Ave., tel. IV 0595. (138) TOVARNIŠKI DELAVCI 4o ur na teden, plača od ure, stalno delo, nočni in dnevni šifti. pleharski Izdelki, ugodni delovni pogoji. THE MILLS CO. 965 Wayside Rd. Med St. Clair in Euclid J^aznantlo in JZahx)ala V globoki in nepopisni žalosti naznanjamo, da je nagloma umrl naš dragi in preljubi jeni soprog in oče lobn Gornik ki je končal svoje delo za vekomaj dne 14. maja 1946, ko je kot oče svetoval in priporočal delegaciji XI. redne konvencije S. D. Z., kako naj bratsko sodelujejo v bodočnosti in za v prid članstva ter se je s tem zadnjem nasvetom nekaj minut potem že zgrudil mrtev, ker mili Bog ga je poklical v nebeški raj, da mu poplača njegova mnoga dobra dela, ki so šla z njim. Rojen je bil dne 16. maja 1875. v vasi Globel, fara Sodražica. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga z veliko udeležbo ispremili na Calvary pokopališče dne 18. maja 1946, kamor so ga njegovi sinovi in zet s težkim srcem spremljevali in žalostno položili v naročje matere zemlje k večnem počitku ravno dva dni po njegovem 71. rojstnem dnevu. Najprisrenejšo zahvalo želimo izreči Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno slovesno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za tolažilni cver v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Edvard Gabrenji O.F.M. in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši. Ravno tako tudi vsem drugim gg. duhovnikom od blizu in daleč za molitve, darovane svete maše in izraze sočutja. V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskrene in tolažilne izraze sočutja ob času naše globoke žalosti, vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in nam lajšali najbridkejše ure v tem najbolj težkem in žalostnem času, vsem, ki so ga prišli pokropit ter se ga spominjali z molitvijo in ga spremili do groba. Obenem tudi vsem, ki so v blag Žalujoči ostali: JOHN ERMIN JAMES JOSEPH RAYMOND sinovi spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja, vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše ter onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba. Enako naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo glavni odborniki Slovenske dobrodelne zveze in delegacija ter tudi mestni odborniki, ki so mu izkazali zadnjo čast, se poslovili od njega ob krsti ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda in ga tako častno spremljevali do groba, kakor tudi vsem, ki so prišli izven mesta pokojnega pokropit, se udeležili svete maše ter ga spremili na pokopališče. Iskrena zahvala vsem, ki so izrazili sočutje s poslanimi sožalnimi kartami, pismi in telegrami. Ravno tako članom društva Slovenec št. 1 SDZ in društva sv. Vida št. 25 KSKJ, društva Dvor Baraga št. 1317 COF in društva sv. Josipa št. 99 HBZ za častno spremstvo do groba. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme tudi pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežljivo naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, ni Te več med nami in bolečina od žalosti stiska srce, ker smo Te tako nanagloma izgubili in Te talko zelo pogrešamo. Pa Bog Ti je že uro odločil in Te poklical k sebi in moral si nas zapustiti, ki smo Te tako iskreno ljubili. Ostali so nam samo Tvoji dragi spomini, ki bodo živeli med nami do konca naših dni. Ti, predragi, pa v miru počivaj v zasluženem počitku in pri Bogu uživaj večno srečo. Blagopokojnega priporočamo v molitev ter trajen in blag spomin. Cleveland, Ohio, 15. julija 1946. JOHANNA GORNIK, soproga HELEN JOHANNA ADELINE SOPHIA por. Marinko in FLORENCE MARIE, ROSE hčere sinahe vnuki in vnukinje FRED MARINKO zet AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 15, 1946 nego te videla le trenutek nezadovoljnega — odpusti mi, Glavk! Glej, verižico sem vzela in si jo tudi obesila za vrat. Nikoli več se nočem ločiti od nje, ker je tvoj dar!" "Moja draga Nidija," — je odgovoril Glavk, jo dvigni in jo poljubil na čelo, — "ne misli več na to! AH zakaj si postala tako naenkrat huda, dete moje; nisem mogel uganiti vzroka!" "Ne poprašuj me več o tem," je dejala in pri tem prav živo zardela; "polna sem muh in pogreškov. Saj veš, da sem še otrok, kar si često sam dejal. Ali moreš zahtevati od otroka vzroka za vsako neumnost?" "Ali kmalu že ne boš več otrok, in ako naj ne ravnamo s teboj, kakor z otroci, si moraš prizadevati, da premaguješ v sebi take čudne izbruhe silovitosti. Ne misli, da te kregam, ne, govorim le v tvoje dobro." "Res je tako," je dejala Nidija, "sama se moram bolj nadvladati; čustva svojega srca moram zatreti in prikrivati. Taka je naloga in dolžnot ženske. Njena poglavitna čednost je menda res hinavščina." "Samozatajevanje še ni hinavščina, Nidija," jo je zavrnil Atenec, "a te čednosti potrebujemo moški kakor ženske. To je prava senatorska'toga, znak dostojanstva za tistega, ki jo ima." "Samozatajevanje! Samozatajevanje! Da, imaš prav! Ko začujem tvoj glas, Glavk, se mi pomirijo najbolj divje misli in blažena veselost prešine vse moje bitje. Bodi vselej moj svetovalec, moj rešitelj !" "Tvoje dobro, blago srce ti bo najboljši vodnik, Nidija, ako boš znala krotiti njegova čustva." "Ah, tega ne bom znala nikoli," je pripomnila Nidija in si otrla solze. "Ne misli tako; težaven je le prvi poskus." "Naredila sem že dosti takih prvih poskusov," je odgovorila Nidija naivno., "Ali se neki ti sam res tako lahko krotiš? Ali imaš tako popolnoma v oblasti svojo ljubezen do Jone? Ali bi jo mogel celo prikrivati V "Ljuba, draga Nidija — io je pa nekaj čisto drugega," jo je zavrnil mladi učitelj kreposti. "To sem si mislila," je odgovorila Nidija z otožnim nasmehom. — "Glavk, ali hočeš moje cvetlice? Naredi ž njimi, kar hočeš; — lahko jih nese.š Joni, ako hočeš," je dostavila mencaje. "Nikakor, Nidija," je odgovoril Glavk prijazno, kajti uganil je nekako ljubosumnost v njenem vedenju, dasi je smatral to le še za ljubosumnost dražljivega otroka. Tvojih le-pih cvetlic ne dam nikomur. Sedi semkaj in spleti mi jih v venec, ki ga bom nosil nocoj; saj ne bo prvi, ki so mi ga spletli tvoji nežni prstki." (Dnlje prihodnjič) Ko je ravnala tako velikodušno, ni še popolnoma poznala bolesti, ki so jo čakale. Preje ni biia še nikdar navzoča, ko sta bila Glavk in Jone skupaj. Še nikoliko ni slišala onega glasu, ki je tako prijazno kramljal ž njo, kako je bil z neko drugo še mnogo nežnejši in milejši. Bolestno čustvo, ki je pretreslo njeno srce, ko je prvič zvedela, da Glavk ljubi Jono, jo je spočetka omamilo in potlačilo; polagoma pa je postala njena ljubosumnost čedalje bolj divja in samozavestna. Pridružilo se ji je še sovraštvo, ki ji je pričelo šepetati o maščevanju. Nidijin značaj je dozorel zgodaj, ker je bila izza detin-stva sama sebi prepuščena. Morda so razni razburljivi prizori pokvarjenosti, med kakršno je morala živeti, poživljali njene strasti, dasi niso omadeževali njene čistosti. Os-studnosti v Burbonovi krčmi so se ji le gnusile, Egipčan ove veselice pa studile. Morda pa so zapustile vse te izkušnje v njenem srcu dovolj kali, dasi se prvi hip ona izprijetriost ni mogla vkoreniniti. Slepota le množi domišljijo, zato je pač lahko tudi ta pripomogla, da je gojila ljubezen nesrečne deklice divje sanje. Izprva je donel Glavkov glas kakor prijetna godba na njeno uho. Njegova prijaznost je silno vplivala na njeno dušo. Ko je lani odšel iz Pompejev, je ohranila vsako njegovo besedo, ki jo je izpregovoril ob slovesu, kakor svet zaklad v svojem srcu. Ako je slišala kjerkoli, da je ta njen prijatelj in zaščitnik eden naj ljubeznive j ših mladnih mož v Pompejih, je bila vselej nekako ponosna nanj v svojem spominu. Ko se je Glavk vrnil v Pom-peje, je bila Nidija leto starejša. To leto s svojimi skrbmi in osamelostjo je hitro razvilo njenega duha in njeno srce. Ako jo je Glavk, ki jo je imel še vedno le za otroka, prostodušno stisnil na prsi, ako jo je objel in poljubil na nežni lici, je Nidija takoj občutila, da je to čustvo, ki ga je tako dolgo negovala v svoji nedolžnosti — ljubezen. Glavk jo je rešil iz tiranstva Burbonovi hiši. Našla je varstvo pod njegovo streho, dihala ž njim isti zrak, dasi le za malo časa, in v tako srečnih in blaženih trenutkih je morala slišati, da ljubi drugo. — K tej drugi jo Je poslal celo kot svojo zastopnico. Ali se v takih okoliščinah ni morala zmesti njena divja in strastna duša? — Ali se je mogla ohraniti ta ljubezen, nastala v takih razmerah, vedno poplnoma čista in sveta? — Včasih se je bala, da bi Glavk zaslutil njeno skrivnost; včasih se je pa jezila, da je ni še opazil. To ji je dokazovalo, da jo prezira, — saj si vendar ni mogel niti misliti, da bi se mogla tako daleč izpozabiti? — Njena čustva do Jone so se menjavala z vsako uro. Zdaj je ljubila Grkinjo, ker jo je ljubil on, kmalu pa jo je sovražila iz istega vzroka. Bili so trenotki, ko bi jo naraje umorila, pa zopet drugi, ko bi dala zanjo življenje. Take nestalne spremembe v njenem dušnem stanju so bile preveč silne, da bi jih mogla dolgo prenašati. Njeno zdravje je trpelo, dasi tega ni čutila, — njeni lici sta obledeli — jokala je pogosto, toda čutila se je le malo olajšano po svojih solzah. Neko jutro, ko je hotela, kakor po navadi, zalivati cvetlicam na Glavkovem vrtiču, je naletela na Glavka med stebri peristila v družbi nekega mestnega trgovca. Grk je izbiral dragulje za svojo nevesto. Dal ji je že prirediti stanovanje. Tudi biseri in dragi kameni, ki jih je kupil ta dan, so bili tamkaj razpostavljeni. — Ni jim bilo usojeno, da bi krasili krasno Jonino postavo in še dandanes jih je mogoče občudovati med izkopanimi pompejskimi zakladi v studijski sobi muzeja v Napolju. "Pridi sem, Nidija, pridi, odloži svojo cvetlično vazo. To zlzato verižico m o r a š sprejeti od mene, — tako, jaz sam ti jo položim.—Ali ji ne pristoja lepo, Servilij?" "Prekrasno!" je odgovoril draguljar; kajti draguljarji so bili že v oni dobi dobro vzgojeni in so se znali laskati. — "Ali ko se bodo ti obročki lesketali v ušesih plemenite Jone, potem šele, pri Bukhu, boš videl, kako moja umetnost poviša tudi še tolišno lepoto." "Jone?" — je šepetala Nidija, ki je doslej zardela in smehljaje iražala Glavku svojo hvaležnost za dar. "Da," je odgovoril Atenecc, ki se je malomarno igral z dragimi kameni. — "Rad bi izbral dar za Jono, pa ne najdem nič takega, kar bi bilo vredno nje." Ko je to izrekel, ga je prestrašila hitra kretnja Nidijina; strastno in silno si je strgala deklica verižico z vratu in jo vrgla na tla. "Kaj pa je to? Kako, Nidija, ali ti moj dar ne ugaja? Ali sem te raizžalil?" "Ravnaš z mano še vedno kakor s sužnjo in z otrokom," je odvrnila Tesalka in prsi so se ji burno dvigale, pa se je hitro umaknila na drugi kOnec vrtiča. Glavk je ni skušal pomiriti. Čutil se je sam razžaljenega. Nadaljeval je z ogledovanjem draguljev, .izrekel svojo sodbo — to grajal, ono hvalil. Končno pa se je dal pregovoriti, da je kupil vse. To je naj-gotovejša odločitev za ljubimca, kakršno moremo vsakomu priporočiti, — kajpada le tedaj, ako je kaka Jone njegova nevesta. Ko je bila kupčija sklenjena in je druguljar odšel, je šel Atenec v svojo sobo, se oblekel, s t.opil v svoj voz in se odpeljal k Joni. Niti mislil ni več na slepo deklico in njeno vihravost; pozabil je oboje. Dopoldne je bil pri lepi Napolitanki, potem je šel v kopališče, večerjal (ako moremo tako imenovati, kakor smo že omenili, rimsko "coena", ki je bila vselej ob treh popoldne) sam v neki restavraciji. Tudi Pompejci so namreč imeli res-tavraterje. Ko se je vrnil domov, da se preobleče, predno pojde zopet k Joni, je šel skozi peristil, toda v raztresenosti zaljubljenca je komaj opazil slepo deklico, ki je čepela še vedno tam, kjer jo je bil pustil. Ko je v svoji najljubši sobi zamišljeno sedel na poči-valnici, je naenkrat občutil, da se je nekaj narahlo dotaknilo , njegove obleke. Okrenil se je (zagledal pred seboj Nidijo, | klečečo in s kito cvetlic v rokah — pač ljubezniv in težko odkloni j iv poslanec miru. "Razžalila sem te," je pričela hlipaje, "in to prvič v svojem življenju. Rajši bi umrla Pomagajte Ameriki, kupujte Victorg bonde in znamke.