( i-mtiiiim plačana » gotovini. Leto LXT1 V Ljubljani, ▼ torek 1. januarja 1935 Štev. 1 • Cena 2 Din Naročnina mesečno 29 Din. z« inozemstvo 40 Din — no-deljaka izdaja celoletno <*> Din, ea .inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SCOVESEC ček. račun: Ljnl* Ijana »L I Oh«) it 10. za inserate; Sarajevo itv. 7M>3. Zagreb štv. V>.oil, Pra«o-Dunaj 24.7«)' Uprava: Kopitar jeva 6. telefon 2w996, 2994 In SOM Utaja vsak dan tjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Blagoslova potno 1935 želita vsem naročnikom, inserentom in prijateljem „Siovenca" Uredništvo in uprava „Domovina je stavba, hi jo je hotel Bog" Katoličani v javnem življenju Slavni holandshi državnih čitateljem „Stovenca44 za novo leto 1935 V novo dobo Človek se je v zadnjih dveh, treh stoletjih tako zelo porazumil, da je skoroda žo popolnoma izgubil sposobnost dojemati to, do česar razum sam nikoli prodreti ne more.. Zato vidimo, da pogostokrat ravno uaj-uoenejši ljudje ne morejo spoznati smisla dobe, v kateri živimo, da ne znajo pokazati poti skozi zmede in temo časa k jasnosti in luči, da ne slutijo svetle bodočnosti, ki se sredi zmot v bolečinah poraja. Eni, ki se imajo za naprednjake, vidijo vse rožnato in letijo za vsako modo na polju duha, politike, socialnega vprašanja — drugi, starokopit-neži, so popolnoma slepi za premnoge dobre kali in strani naše dobe. Tega ni krivo samo naše razumarstvo, ki je slepo za vse, kar se ne da matematično preračunati, ampak tudi to, da vse, kar je v našem času trajno vrednega, upapolnega in lepega, raste tiho in skromno ter ne dela zase reklame, tako da se večini, vajeni vpo-števati le to, kar z največjim šundrom bije na njeno uho, sploh ne odkriva. Tretji vzrok, da ne spoznamo najbistvenejšega, do česar nas Bog skozi razburkano valovje našega časa z nezapopadljivo modrostjo vodi, je to, da skoro vsi obračamo svojo pozornost vseskozi ali pa predvsem na take vrednote, ki nam tako rekoč v oči padejo, ki jih lahko otipamo, ki imajo zunanjo obliko, dočim smo skoro že čisto ohromeli za zgolj duhovne vrednote, za osebno odličje, za dovršenost duše. Komunizem, narodni socializem, liberalna demokracija — vzemite kar hočete — vse vidi srečo posameznika, blagor človeštva, svetovni mir in red edinole ali vsaj v poglavitnem oziru v zunanjih oblikah bodoče družbe, v načinu proizvajanja gospodarskih blag, v čim pravičnejši, koli-tor mogoče enaki porazdelitvi civilizatoric-nih dobrin, v državni vladavini, v socialni organizaciji. In vendar je to zmota, najhujša emota, kar smo jih podedovali od svojih prednikov, zmota, ki jo moramo premagati, ki jo zato moramo spoznati. Kdor pazljivo prisluškuje podzemnim tokovom in razvoju sodobnega življenja, temu se bo odkrilo, da se človeštvu že začonja svitati, da njegov pravi blagor ni v takih zunanjih oblikah, ki 60 sicer človeškemu sožitju potrebne kot ogrodje, kot okostnjak, ampak da bo treba človeku in družbi vdihniti novega duha, sužnja strojev, organizacij in njim podrejene civilizacije zopet počlovečiti in obogatiti njegovo dušo, kajti le na tem slonijo resnična sreča, mir in zadovoljnost. To smo hoteli povedati ob novem letu, ko si drug drugemu voščimo srečo. Prepričani samo, da se ta vek ne bo končal, ko bo ta skozi več stoletij pozabljena resnica, ki je bila starim in zgodnjemu srednjemu veku razvidna ko sclnce na nebu, zopet postala vodilo življenju, osnovno načelo politikom ln družboslovcem ter njihovemu praktičnemu delu. Zopet se bomo morah naučiti, da je največja odlika človeka skromnost, ki povzroči, da človek živi v mini sam s seboj 111 z drugimi; da dve peroti človeka dvigata nad vse drug« stvari: preprostost in čistost srca, ki nam edini pomagata vse pravilno razumeti in presoditi; da je čista vest največja sreča človeku, ker ga edina usposobi, da potrpežljivo premaga najhujše težave; da nobena pot ne vodi tako sigurno k zmagi ko kraljevska pot trpljenja; da zna prav vladati le, kdor zna tudi drugim pokoren biti; da učene besede in razprave človeka se ne narede blagega in pravičnega, ampak cedno: sti srca; da zmedo življenja more razsvetliti le luč večnih resnic in vrednot, ako naj ima življenje smisel in delo sploh kakšen pomen; da brez teh odlik duše ne bo mogoče rešiti nobene krize sodobnega človeka: ne politične ne gospodarske in socijalne. To so zelo preproste resnice, ki jih more vsak razbrati iz znane knjige srednjeveškega meniha in ki se seveda dajo povedati tudi v modernejši obliki; na vsak način so zivo-tvorne in vsaka državna in socijalna, se tako popolna oblika človeške družbe bo prazna m brez koristi ter Brez trajnosti, ce ne sloni na teh osebnih duhovnih vrednotah. v Ce smo sodobnega človeka in našo družbo spomnili na to, nismo tega storili, da bi nas kdo smatral za popolne — narobe! Zavedamo se, kako smo vsi vec ali menj zapadli zmoti razumarskih vekov, ki so vrednost, kulturo in lepoto duše ter prvenstvo duha zapostavili za gmotnimi, gospodarskimi, tehničnimi dobrinami, za zunanjo socialno uredbo družbo, za ekonomičnim blagostanjem in golo civilizacijo. In čim bolj je kdo zapadel temu duhu, tem bolj bi moral danes čutiti, da je vse to premalo in da ni najbistvenejše. S temi mislimi zaključujemo staro leto in prestopamo prag novega. Bech na Švedskem Stockhohn, 31. ilec. TO. Kralj Gustav je dane« priredil svečan obeti na čast poljskemu zuna-njemu ministru, ki je prispel semkaj včeraj popoldne. Jutri priredi obed poljskemu državniku tudi predsednik vlade Sandler. Časopisje mnogo ugihli« n vrpokih, ki so privedli polkovnika Beckii na Švedsko, ter pristavlja, da gre za razgovore za sklenitev obširnega baltskega sporazuma. Junker dr. Charles J. M. Ruijs de Beeren- brouck, odlični bolandski katolik, skladatelj in politik, večkratni ministrski predsednik, ki je dosegel najvišje časti, ki jih sploh more doseči holandski državljan, je za novoletno številko »Slovenca« napisal članek o vlogi holandskih katoličanov v državi. Pisec je bil že I. 1925 ministrski predsednik in minister notranjih zadev, od avgusta 1929 do maja 1933 je zopet vodil državo s teb mest. Danes Je predsednik poslanske zbornice. Pri svojem političnem delu se holandski katoličani ravnajo vedno po pravilni definiciji politike, ki jo je podal grof Hertling: »Politika v smislu državniške umetnosti ali državniške modrosti je prava izliera sredstev, s katerimi je mogoče v določeni dobi doseči smotre države.« Ker segu človeški namen v onostranstvo in po znanih besedah: »Kaj pomaga človeku, ako si ves svet pridobi, na duši pa trpi škodo« daleč presega vse gmotne in minljive skrbi, mora državna vlada v prvi vrsti upoštevati višja načela. Zato upošteva holandski katoličan v javnem življenju 10 božjih zapovedi. Holandsko katol. ljudstvo je vedno čutilo to potrebo, prav tako jo čuti danes s svojimi voditelji. Poglejmo trenutek nazaj v zgodovino! Ho-landci so si priborili državno neodvisnost v 16. in 17. stoletju v vojni, ki je izzvala uajhujše spore, ki jih je kdaj poznala božja cerkev. To je bil boj za versko in državno svobodo, ki se je istovetil z uporom proti materi cerkvi in posvetnemu knezu španskemu kralju. Za časa tega boja in tudi po zmagi, ki je prinesla državno svobodo, so zanikali Holandcem, ki so ostali zvesti papežu, državno in versko enakopravnost. Preganjali so jih enkrat hujše, drugič manj. Njihov vpliv je padel, padalo je tudi njihovo število. Po načelu »Cujus regio, illius religio« so oblastva v sedmih pokrajinah, v katerih se je reformacija že usidrala, in v generalitelnih deželah — tako so imenovali pokrajini lirabant in Limburg, ki sta ostali še zvesti katolicizmu — skuš.da širiti protestantski nauk. V tem bridkem letu je bilo treba tistemu, ki je hotel ostati zvest Cerkvi, po-žrtvovanja — in žrtev tudi res ni manjkalo. Vzor katoliškega politika Sredi 19. stoletja je nastal preobrat, prišla je emancipacija katoličanov najprej na verskem, po tem na političnem področju. Na prvo so nekatoli-čani lahko pristali. Verni ljudje so po svojem prepričanju miroljubni, oni zavračajo revolitcijo-narne nauke in ljubijo red. Drugače je seveda bilo, ko so holandski katoličani zahtevali politično enakopravnost. Tedaj so nastopile težave še posebno, ako pomislimo, da so holandske katoličane smatrali tri stoletja za manj vredne. Kot prvi borec za emancipacijo holandskih katoličanov je nastopil duhovnik msgr. dr. Schaepman Cujte, kako je pisal o njem vseučiliški profesor dr. J. ten Brink, ki ni katoličan: »Holand>ki duhovnik, holandski pesnik, holandski učenjak, go vornik, inprovizator, branilec zaupanih mu stvari govornik bronastega glasu, borec za katoliško cerkev, četnik Herkulovih mišic v rimski armadi profesor v holandski bogoslovnici, književnik zakopan v knjige stare in nove dobe, prijazen duhoven, smehljajoči se gostitelj, ki zbira okoli sebe svoje prijatelje, in končno državnik, ki kot poslanec vodi svojo stranko, ki ga spoštujejo njegovi nasprotniki in Cenijo njegovi prijatelji.« — Schaepman je vzor holandskim katoličanom. Oni hočejo služiti svoji domovini, sebi in bodočim katoliškim rodom hočejo zagotoviti primerno mesto tudi v političnem pogledu. Treba tudi živeti za ideale Pri svojih težnjah ne pozabijo slavnih besed Danijela 0'Connella: »Veliki posvetni ljudje niso tisti, ki razvijajo svoje velike talente in kažejo lepe lastnosti, ampak tisti, ki imajo poguin, da za svojo stvar tudi živijo.« Pod podobo amsterdamskega župana iz slavne regentske dobe stojijo besede: »Aliis inserviendo consumor« (V službi za druge se izživljam). To bi moralo biti geslo vseh, ki hočejo voditi holandsko katoliško ljudstvo na političnem polju. Na naših poslanskih sejah se potegujemo za najvišje interese svojega ljudstva. Ljudstvo mora bolj krščansko živeli; organizirati in voditi ga je treba po volji Tistega, po katerem kraljujejo kralji in zakonodavci, ki določajo, kaj je pravica. Junker dr. Karol Ruijs de Beercnbrouck večkratni nizozemski predsednik vlade Kakšna bodi državna ureditev Narodno v pravem pomenu te besede je nastopanje holandskih katoličanov. Oni poznajo zgodovino svojega naroda v vseh njenih dobah slave in propadanja, in to jih sili k ljubezni do domovine. V domovini ne vidijo produkta slučajnih (»vinskih dogodkov, ampak harmonično Htav-bt. ki jo je hotel Jllog. Njihove težnje gredo za uresničenjem »bonuni comune« (skupnega blftgra). Ostri spori med političnimi strankami naj bi se po motnosti omilili, da pride do idra>ega skupnega dela s končnim smotrom »bonuni comune«. Holandski katoličani radi tega po naravnem nagnjenju sodelujejo v vladi. Zgodovina nas uči, da so sprejeli tudi predloge od ministrov, ki so isšii i« vrst drugega svetovnega nazora, ako to uvideli, da so ti predlogi v skladu i njihovimi načeli. Oni se upirajo nadvladi večine nad manjšino in kot takšni so zagovorniki istih pravic la vse v idravi pravni driavi. Polirijsko državo odklanjajo. Oni se potegujejo ia splošno volivno pravico za moške in ženske; to je pogoj za ohranitev ljudska svobode, ki jo oni tako cenijo. Posebno v teb časih, ki so polni skrbi. Vztrajno in krepko sodelujejo, da bi uvedli nove oblike v državno življenje, ki jih zahteva sedanji čas. To delajo ■ pomočjo močno organizirane katol. politične stranke, ki je zajela vse katoličane v državi. Osnova njiho-. vega političnega delovanja so načela, ki jih vsebuje program katoliških poslancev, priobčen dne 20. oktobra 18% in ki se začenja takole: »Kot katoliški in ožje bomo branili, kar uči sveta stolica glede bistva države. glede izvora in kompetenee oblasti, vladarjev in narodov.« Oni odklanjajo, kar odklanja »Syllabus« in sprejemajo, kar vsebujeta encikliki »Quanta Cura« in »Immortale dei«. V prvi vrsti so pozorni na stvari, ki lahko dvignejo ljudstvo v njegovih stanovih, pomnožijo njegovo blagostanje, zagotovijo njegov mir in preprečijo socialne spore. Skozi ves njihov program se vije ena misel: držnvna oblast mora biti usmerjena blaginji vseh ljudskih slojev, to je vsega holandskega ljudstva. Naloga holandskih katoličanov je, da v kraljestvu Ilolandcev pod blagodejnim vladanjem kraljice Viljemine, ki po milosti božji od 1. 1898 daje svojemu ljudstvu dober zgled v spolnjevanju visokih dolžnosti, delajo za srečo in blaginjo osmih milijonov prebivalrev malice in 60 milijonov prebivalcev prekomorskili kolonij. Sporazuma ne bo Italija se noče odreči revizionističnim težnjam v Podonavju Pogajanfa Rim-Pariz Dunajska vremenska napoved. Oblačno s padavinami. Spremenljivo. Sicer milo vreme. Pariz, 31. decembra, c. Pogajanja za sporazum med Francijo in ltali;o so zas-tala. Sedaj je že gotovo, da Laval v Rim ne bo mogel odpotovali 2. januarja, kakor je bilo domenjeno. Ker so pa nastopile take težave, da jih ne bo mogoče odpraviti niti v nadalinih 48 urah, je gotovo, da Laval ne bo mogel odpotovati v Rim niti v soboto 5. januarja, kakor so to objavili nekateri današnji londonski časopisi, zaupajoč preveč v svoj optimizem. Med obema državama je nastala celo precejšnja nervoza zaradi težav, ki so nastopile pri pogajanjih tekom včerajšnjega dneva. Ta vznemirjenost se je razširila celo na Anglijo in angleška vlada j« zaprosila sira Johna Simona, da naj stopi v stik z vladama v Rimu in Parizu in posreduje, če je še mogoče. Sir John Simon je takoj stopil v stik z Rimom in Parizom, a cilj in uspeh njegovega posredovanja še ni znan, Reuterjev dopisnik je danes dopoldne večkrat obiskal francosko zunanje ministrstvo. Tam mu je bilo rečeno, da so neresnične vse vesti, ki so se razširile, da se je pri teh pogajanjih govorilo tudi o revizionizmu in njegovih posledicah. Francoska vlada tega vprašanju ne pozna in se o njem sploh nikdar ne bo pogajala. Ta izjava se zdi francoskemu ministrstvu nujna posebno zaradi tega, ker so v srednji Evropi nekateri krogi hoteli_ s tem orožjem škodovati francoskim interesom. Sicer pa gleda francosko zunanje ministrstvo zelo ugodno na nadaljni potek pogajanj. Dopisniku je bilo rečeno samo to, da je treba proučiti nekatere podrobnosti in je zato možno, da Laval ne bo mogel odpotovati v Rim pred posaarskim plebiscitom, Angleško posredovanje Angleško poslaništvo v Parizu je bilo danes v stalnem stiku s francoskim zunanjim ministrstvom. Uradniki poslaništva so tekom dneva večkrat obiskali francosko zunanje ministrstvo. Opoldne ©o se iz poslaništva razširili glasovi, da bo Laval začetkom prihodnjega tedna odpotoval v London, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Uzunovič odložil predsedniško mesto poslaniškega Muha JNS Belgrad 31. dec. m. Kakor smo že poročali, je | ske nacionalne stranke in predsednik Jugoslovan- bila aa četrtek dopoldne, 3. januarja sklicana eoja I sk« nacionalne stranke Nikola Lzunovič poda pi- ooslanskena kluba Jugoslovanske nacionalne stran- smeno ostavko na polož^ predsednika poslanskega W Tajništvo tega kluba je pa v nocojšnji »Pravdi« kluba Jugoslovansko nacionalne stranko, objavilo komunike, v katerem pravi dobesedno: | Belgrad, 31. dec. m. Danes dopoldne in popol- Povodom objavljene vesti, da je sklicana seja po- ()ne je imei eeela.nek Izvršni odbor Jugoslovanske slanskega kluba Jugoslovanske nacionalne stranke namlne 8|rnnke. Po seji je izvrši odbor Jugoslo- 7,a dan 3. januarja 1935, ee iz tajništva poslanskega vanske nanKine fttran,ke izdal o konferenci tudi ko- kluba Jugoslovanske nacionalne stranke sporoča, munike v katerem poudarja, da novoustvarjeni da o sklicanju te seje ni nikomur ničesar znanega, po pri|10li„ via)i moJ,n(>st la novc kombinacije za s k cm klubu .lugoslovansKe nacionalne stranko r ureditev naših notranjih razmer, danes predsednik poslanskega kluba Jugoslovan- . sirom Johnom Simonom. V krogih poslaništva s« zatrjuje, da sir John Simon ne bo potoval v ltali o, ampak se bo vrnil v London, kejr bo počakal Lavala. Danainji jutranji časopisi prinašajo obširne komentarje o včerajšnjih odločilnih pogajanjih med de Chambrunom in Suvichem v Rimu. Vsi dopisniki pariških dnevnikov soglasno zaključujejo, da so se pogajanja zavlekla zaradi tega, ker se ni moglo najti enotno stališče v vprašanjih srednjeevropske politike. Italijanski zastopniki so nenadoma morali priznati, da vsebujejo rimski protokoli ogrodje za italijansko politiko v srednji EvropL Sicer je res, da se Francija tudi lahko naslanja na sistem, ki ga predstavlja Mala zveza, je vendarle gotovo, da morajo imeti rimski protokoli drugo tajno ozadje, ki ga sistem Male zveze nima. Čudno stališče Avstrije To dejstvo se je najboljše opazilo pri odločilnih pogajanjih za definicijo varnostne pogodbe za Avstrijo. Glede pogajanj za to pogodbo je Italija takoj izjavila, da Avstrija želi, da naj to pogodbo podpišejo samo velesile. Na ta način naj bi te pogodbe ne podpisale države srednje Evrope, Francija pa želi, naj bi pogodbo podpisalo šest držav ter se s tem ustvaril blok šestih držav, ki bi s svojimi podpisi znova potrdile stanje ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. S tem bi bil zadan najbrž smrtni ndarec madjarskemu revizionizmu. Italija je smatrala, da še ni prišel čas vreči revizionistič-nega strašila pod mizo in potegniti Madjarsko iz njenih fantazij na tla realne politike. Odgovornost leži na Italiji V tem smislu piše posebno »Petit Parisien«, ki velja za poluradno glasilo sedanje francoske vlade. List piše ob zaključku, da je možno, da pride do sporazuma še tekom današnjega dneva. Če ne pride, moramo sklepati na to, da v doglednem času sploh ne bo prišlo do konkretnega sporazuma med Francijo in Italijo. Do sporazuma pride lahko samo tedaj, če izvrši Italija v zadnjem trenutku popoln preobrat v svoji zunanji pol tiki. če pa Italija tega ne stori, pa Francija ne bo kriva, če se začno zakoni evrof^kega ravnotežja razvijati ▼ drugem smislu. Revolucija v Albaniji Atene, 31. dec. TO. Tekom današnjega dne je prišlo na več krajih do krvavih pobojev med albanskimi upornimi četami in med redno vojsko. Od nlbanske meje poročajo celo, da so deli redne vojske prešli v tabor upornikov in streljali na vojsko. Položaj v Albaniji postaja vedno bolj resen. Kraljeva vlada je bila včeraj močno ojačena, ministrski svet pa zaseda neprestana od včeraj opoldne. Albanska vlada je izdala uradno poročilo, da upa vzpostaviti mir tekom prihodnjih dni; kar pn nikakor iii gotovo, knr iuui nastopajoči mrai podpira delovanje upornikov« » Cerkev v leta 1934 ast^ES* Med pamemJvnostmi preteki«** leta »tojl na cerkvenem področju daleč (»red VKMiii drugimi Evharistiftni kongres v Bučno« Aire.su, ki je po svoji veličastnosti iii sijaju dosedaj najlepši evharistični kongres vesoljne katoliške Cerkve. Otvoril pa je |»apežev odposlanec, drž. tajnik kardinal Pacelli oh udeležbi nad 100 ško-fov in več kot en milijon vernikov. Višek proslave je bil nagovor sv. očeta na /i)rane vej-nike po radiu, ki ga je pui|>ež pričel i besedami: »Kristus, evharistični Kralj, zmaguje, Kristus, evharistični Kralj. gosjioduje, Kristus, evharistični Kralj, vhnla.c Oh koncu je pupež dal svoj blagoslov z besedami: »Po nriprošnji blažene Device Lujanske, /avetnice Argentine, sv. nadangela Mihaela, sv. Janeza Krstnika, sv. apostolov Petra in Pavla in blaženih nuifencev Roka, Gonzalesa in Janeza iz Castillo naj vas blagoslovi vsemogočni Bog Oče, mi Sin in Sv. l>uii«. — Kardinal Pacelli je otvoril tudi mednarodni kongres pravnikov v Rimu ob mnogo-Števil 11 i udeležbi zastopnikov zlasti evropskih univerz. — V začetku leta je bilo v Aaehenu v Nemčiji tudi mednarodno zborovanje za katoliško cerkveno glasbo. — Švica je na svečan načiu proslavila tO«* »letnico obstoja svetovno-r,liane opatije Benediktincev Mnria Kinsiedeln. — Dominifcanci so obhajali ?0<)-letni obstoj svojega red«, jezuiti 400-letnico in cisterciani 900-letnico. - knrdinaMci kolegij je v preteklem letu izgubil med drugimi posebno od lična cerkvena kneza, namreč kardinala Ehrle-ja, znanega nemškega /gndovinarja in učenjaka in pa kardinala Gasparrija, ki si je iztekel po-vobnih zaslug za kodifikacijo cerkven, prava. Cerkev v boja Doba taljenja in preizkušnje katoliSke Cerkve v Mehiki še vedno ni končana. Izgonu tkofov j* sledil izgon duhovnikov. V pismu, ki ga j« nosi a I »[»ostoLski de.legat nadškof Leo-poiuo Ruiz y I'lores predsedniku rai >ut) like, je aa svečan način zavrnjena kleveta vladnih krogov, da je duhovščina s svojim političnim delovanjem lama povzročila, da je vlada nastopila (.roti njej. Trenutno seveda na žalostnem polo-žhju Cerkve v Mehiki to ne l>o nič spremenilo. Prihajajo nove kulturnobojne odredbe vlade, ki je v rokah marksistov in prostozidarjev. — Ne,'.»lina kri vernikov in duhovnikov je tukla ▼ pretekle.ni letu tudi Se v Španiji, kjer se je od komunističnih agitatorjev naliujaka.no delavstvo uiprlo in za nekaj časa z.agois-|>odovaIo v gorati oJ»monski pokrajini Asturiji. Upori)iki so □a girozovit način mučili in umorili okr<»g M) duhovnikov. — TežJte dneve preživlja tudi katolicizem v Nemčiji, kjer vladajoča narodno-jocialistična stranka zlasti med mladino rarz-ii.ja novo poganstvo, nasto|»a proti svobodnemu delovanju Cerkve, ovira dušno pas-tirstvo, pači sveto pismo, itd. V znanem pokol ju y>. junija je bil umorjen tudi voditelj nemške katoliške akcije dr. klausner. — Preganjanje slehernega verstva v boljševiški Rusiji traja z nezmanjšano silo še redno dalje, kljub temu, da se v vladajoči komunistični stranki vodno vidneje kažejo enaki razpora in propada. Uspehi in zmage Kljub preganjanju Cerkve, ki od njenega početka pred 1900 leti do danes ni nikdar prestalo. se pa po mnogih pokrajinah kažejo tudi cerkev po sveta) raivoaeljrvi znaki ufcoljfonja ko tem trčenja. Ravno v Španiji doživlja katolicizem irvoje novo pomlajc«ije in prihaja pod i/:vr»tnim vodstvom duhovnikov in lajiikov vodno bolj do veljave tudi v javnem življenj«. — Kljub ailn«n«i vladnemu pritisku tudi nemški katoličani ne klonejo. Opazuje se, da je na rod nosoei a I is t ič ni vihar razčistil in še bolj strnil in vtirsko poglo-bil njihove vrste. Ponekod so morali iti v katakombe, odkoder pa prihajajo pogumnega duha in gorečih src. pripravljeni za svoje verske svetinje žrtvovuti tudi življenje. Na čelu obnovitvenega dela stoji pogumni moinakovski kardinal Mihael Faulhaber. — Odkar so v Avstriji i/gu-irli marksisti oblast in politično veljavo ki ne morejo več terorizirati delavstva, se kažejo ugodne posledice tudi za versko živl jenje. Nova ustava je uvedla v šole zopet verski |«>uk in verske vaje m srednješolce. I Hišnopastir.sko delo na L>unaju, ki so ga marksisti preprečevali z vsemi sredstvi, se najlepše razvija. Na/.aj v Cerkev 90 se vrnili mnogi odpadniki. — V Frnn-eiji se pod vodstvom pariškega kardinala Ver-diera vrši Siroikopotez.no misijonsko delo med versko zapuščenim delavskim proletariatom. V ogromnih predmestjih pariškega velemesta je bilo ua novo zgrajenih nekaj desetin novih cerkva z novimi župnijami — Tudi v Poljski je na delu živahna cerkvena obnovitvena delavnost. Ustanovljen je bil katoliški socialni svet pžreti grenko kroglico, da se družijo s kapitalističnimi Francozi in da zago-\ a rja jo vsepovsod »burž.ujska načela o nedotakljivosti državnih meja«. Pravoverni komunisti so nad tem razjarjeni. Oni dolže Stalina, da je »izdal čisti boljševizem Ljeninov« in da zavaja komunizem na kriva pota. >("'isti komunisti« so se začeli t stranki sami organizirati proti Stalinu. Nezadovoljnost so zanesli v prvi vrsti med mladinska komunistična društva (komsomole), ki so vedno bolj radikalna. (>udno je, da *e z radikalno levičarsko opozicijo vežejo v prvi vrsti židje, med tem. ko se obešajo na Stalina in na Rvkova zopet komunisti ruske krvi. I7. procesa proti K i rovu izhaja, da so aretirali nešteto dečkov 15—16 let starih, ki da so v »komsomolih« delovali za levičarsko opozicijo proti Stalinu. Stalin je imel srečo, da je odkril to zaroto »čistih komunistov« pravočasno, predno ni dal svoje glave. Ker je nvidel obsežnost gibanja, mu ni preostaja fo drugega, kot da z barbarsko sirovostjo gii««iaiN i^aiiuikvt, pri ieaa iv Mumj po glavah Židov in med njimi, kakor pravijo poročila, po glavah najvišjih boljševišikih Židov, kot sta Zinovjev in Kamenierv, oba stara stebra boljševiške revolucije. Da bi se Stalin opravičil pred javnostjo, je organiziral »narodno ogorčenje« in sprejema od vseh strani bodrilne br-ziojave, naj brez usmiljenja odstrani zarotnike, kar je deloma tudi že storil. Lz tega sledi, da vlada v komunisti&ni stranki v Rusiji strašna zmeda in da je napočil trenutek, ko se bodo komunistični mogotci, ki (»o 15 let kovali načrte na plečih ruskega naroda, v kaosu, v katerem tonejo njihove utopije, sami sebe požrli im napravili mesto zdravim gibanjem, ki IhkIo Rusijo osvobodila od židovsiko-manksističnih tiranov. Zinovjev in Kamenev London, 31. decembra, b. »Daily Exprest« poroča, da Zinovjev in Kamenjev nista bila ubita, ampak da sta bila prepeljana na Solovjetske otoke skupaj s svojima družinama in sicer v navadnem tovornem vagonu. Ob času, ko je vlak odhajal, je bila vsa postaja zastražena z vojaštvom, j V Odesi je bilo aretiranih 12 častnikov general-j nega štaba, ki so v zvezi z odkrito zaroto in bodo I vsi izročeni vojnemu sodišču. * Ublažitev deviznih odredb Belgrad, 31. decembra. V svrho olajšanja pU-čalnega prometa z inozemstvom je finančni minister dr. Milan Stojadinovič izdal odlok, ki ubla-žuje dosedanje doloibe In ukinja formalnosti za nabavo manjših zneskov tujih plačilnih sredstev odn&sno dinarjev za izvoz iz države. Po tem odloka (št. 190.147/11 od 29. decembra 1934) smejo pooblaščene banke v nasprotju s členom 5 pravilnik« o ureditvi prometa z devizami in valutami prodajati za osebne potrebe zasebnikov tuja pla-čalna sredstva brez posebnega dovo jenja finančnega ministrstva, in sicer v vrednosti do 300 Din (tri sto dinarjev), enkrat na mesec ki na osebo. Pooblaščene banke so dolžne vsako prodajo vpisati v poseben register, v katerem bo zabeležen popoln naslov kupca. Na zahtevo oddelka državnega računovodstva, odsek* za devizne valutne posle, s« imajo vai potrebni podatki takoj dati na razpolago. Prav tako smejo v svTho olajšanfa potniškega prometa potniki — tako naši državljani kakor tujet, ki stalno žive pri na« — 7 vidiranimi potnimi dokumenti nesti iz drlav* v dinariih znesek 300 Din »ioklivnik Kakor d« M gleda* naraj na rfWbo prespano noč, tu) eo uas oblegale strašne sanje, ae nam zdi leto 1934, ki ga zaključujemo. Politični in socialna Evropa je preživela eno svojih najhujših preizkušenj, ko je morala v strašnih potresnih «111 kili dokazati, da je njen poliUčni red vzdržljiv in da je njon družabni red dovolj močaia, d« kljubuje razdiralnim silam. Ni g« akoraj meseca, da bi ne biB doživeli na enem koncu sveta kakšnega nevarnega pot-resnega su nka, loi je grozeče mi ma jal temelje obstoječega reila, in ni je menda pomembnejše države, ki bi bila preživela težke preizkušnje, ko je ilo ta oltttoj njenega trajanja. j Takoj v začetku leta m nastopile rainiSevaino sile in jiovzročile prelivanje nedolžne krvi v Franciji in v sosedu jti Avstrija. V Franciji seje nevihta dolgo pripravljala. Vlada je bila v rokah ne-antožnih, podtaVniun prevratnim silam prodanih in korumpiranih vlad, ki so v zunanji politiki Kiba-rantale več ali manj prijateljstva starih zaveznikov Male zveze in Poljske, v domači nolran>i jioHtiki pa izročile usodo tvornih sil levičarskim in svobodomiselnim revolucionarjem, tako, da se je vse, kar je biki zdravega in domovino ljubečtga, morajo 6. februarja pognati na ulioe, nastaviti svoja prsa strojnicam in končno z velikim pogumom le zmagati in pognali vladodržee nazaj v njiihova temna pribežališča. Prišla je nova vlada, ki je zbrala okrog sebe vso tvorno rodoljubje ter preprečila razdejanja, ki so grozila. Na znotraj je bul vzpostavljen red, vrnilo se je zaupanje, v zunanji politiki pa je Francija zopet prevzela vodilno mesto ter si jmibo-rila nazaj zaupanja prijateljev, ki so ee v obupu začeli obračati drugam. Kni, ki je bila prelita na Trgu edinosti v Pariau, }e bila plodovita. Dvignila in utrdila je Francijo ler jo usposobila, da pokaže svetu nesnirlaost demokratičnih uačel, kakoT tudi, da s svojimi ustvarjajočim genijem pomaga usmerjati usodo narodov po simernicah svobode in pravice. Par fini |>o krvavih dogodkih v Pariiu so izbruhnili žalostni dnevi na Dunaju. Ni še ugotovljeno, kdo je prvi prižgal bakljo revolucije, ali oblastna fašistična Heiimvvehr, ki ji je vsaka demokracija naoel.no osovražena, ali rdeči marksizem, ki je avstrijsko demokracijo zlorabljal za tajno pod- I talno pripravo na komunistično revolucijo. Cel teden je rjovela meščanska vojna po Avstriji. Na Dunaju so grmeli topovi, ki 90 porušili trdnjavsko opremljene stanovanjske hiše, ki jih je postavil marksizem v pravilnem prividu bodočih dogodkov. Heimwehr je zmagala in čeravno je zunanji svel bil sprva nekoliko začuden in zaradi prelivanja delavske krvi tudi nad Avstrijo razjarjen, je sčasoma le spoznal, da je Evropa takrat šla trdo mimo bruhajočega vulkana in da bi bila zmaga avstro-komu- j nislov v Avstriji saimo signal m še večjo in še bolj krvavo igro, ki bi se bila začela razvijati na sred-njeevropskean pozoriSCu. Posledica heimwelirovske amaige v Avstriji je bila fašistična ustava rta sta- I novski podlagi, ki je bila uveljavljena 1. majnika. Nato pride umor romunskega ministrskega predsednika Duce, s katerim je bi J razgaljen skraj- , no nevaren punlarski pokret v Romuniji, ki ; je imel namen vreči državo v žrelo fašistične diktature po vzorih kljukastega križa in po navodilih tujih velesil, ki so začele nevarno rovariti na eiv-ropskem vzhodu. Romunija je pretresljnj, povzročen po podvigih »železne garde«, moškio preživela brez težjih posledic za svojo notranjo utrjenoet, ka- ; kor tudi za svoj zunanje-politični ugled. Nasprotno, : revolveraki streli, ki so odjeknili iz uporniških | temin, so Romuniji dali pobudo, da se je še bolj i vsidrala v Malo zvezo in »kupno s našim kraljem i začela rmagoslavno pot do končnega zbiranja vseh balkanskih narodov, ki je dosegla svoj triumf v podpisu paikta o Balkanski zveai, ki je odslej ne- : zlomljivo hrbtišče za vm zdravo tvorno zunanjo po- i litiko na jugovzhodu Evrope. £atem pride krvavi nemški junij. Po; vsej Nemčiji se je valila »čirvstvena kriza« nezadovoljstva z diktaturo kljukastega loriža, kn je deset let ljudske množice hujskal na skrajno levičarsko 1 udarnost, obetal raj, ki bo zrasel na razvalinah socialne'revolucije, a je 6edaj obtičal omahujoč pred ciljem. Ljudske množice so hotele »drugo revotu- ] eijo«, bolj radikalno, bolj proletanako, ®ta.ra Nem- 1 čija, poosebljena v nemški vojski in v trdmjav&h bank tn velike industrije, pa je klicala po starih vzorih. 30. junij, ko je v noči vrhovni voditelj narodnega socializma s pomočjo generala Goringa lastnoročno ali po oddelkih zvestih »SS« čet pomoril vse vodje revolucionarnega gibanja od načelnika generalnega štaba dveh milijonov SA čet kapitana Rohma. pa do vseh pokrajinskih vodij in podvodij, poleg večjega Števila katoliških voditeljev in družine generala Schteicherja, je odločil o bodočnosti Nemčije. 77 umorom je priznal Hitler sam, o več sto drugih bo zgodovina molčala. Na ta barbarski nečim je bila avtoriteta vzpostavljena, nezadovoljne® so se poskrili v svoja zatišja in Nemčija, odslej oslonjena na stare nosilce nemške državne misli, je mogla zopet naprej do izhojenih potov Viljemove Nemčije. Pruski generali jo vodijo sedaj politično, gospodarsko pa ji zapoveduje guverner nemške narodne banke Schacht, ki je z diktatoričnnmii ukrepi zaenkrat izfbil iz glave nemškemu ljudstvu želje po kakšni novi »drugd socialni revoluciji«. Na svoji politična udarnosti je Nemčija s 30. junijem pridobita, saj si je sedaj izvojevala popolno enakopravnost 1 drugimi narodi in bremena vorsajskega miru so poijiolnom« izginila. Komaj so utihnili odmevi krvavega 30. junija v Nemčiji, ko je 25. julija nenadoma vzplamtela zopet revolucija na Dunaju, organizirana tokirat iz narodnoeooialietične Nemčije, ki je mislila vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji rešiti na isti krvavi način, kot je mesec popreje rešila krizo notranje nezadovoljnosti v Nemčiji saimii. Narodni socializem je zopet pokaziiil, da on sovraži pravne metode za svoje uveljavljenje, annpa,k da se naslanja edino le na nasilna »redsiva fizične moči. Kot prva žrtev je padel avstrijski zveani kancler DollFuss Sodelovanje vplivnih osebnosti Heimwehra pri tem umoru še danes ni pojasnjeno. Meščanska vojna ee j« razlila domala'po vsej Avstriji in da ni bila nevarnost Italijanskega vpada, bi bil morda izid te borl>e popolnoma drugi, kol je bil. Po enem tednu krvave borbe, med tem ko so italijanski ar-mad.ni zbori stali na avstrijski meji, je bila kljukasta revolucija premagana, a imela je to posodico, da ie Avstrijo končno veljavno vrgla v naročje Italiji. Rimski protokoli, ki so trdno povezali Avstrijo z Italijo in Madjaretoo, bi nikoli ne bili nastali, da ni kljukasti križ v «votf neumni domišljiji, da je revolver edino učinkovito politično orodje, napravil osodepolne nnpike. ko je stufsknl iul.i ski ujHir ,na Dunaju. Preteklo bo Se časa, treba bo ?e vel likih žrtev, predali bomo 5e mnogo skrbi, preden bodo izbrisani brutnlui sledovi zunanjenoMtič-ne.?n w1< V*!vovnnin narodnpgi sori^Vfima v Sro''n'i Evropi. Avstrija jmi je zuživuia s to preizkušnjo k novemu Življenju. Revolucionarna rošnsi f? n.ilo vrrin na S r> a n i J o . ■ ier iK iVvoiuf.jc IHItMu. »vei. ui ilij,.J, toMSki pokrot katoliške Sp-inffe ter stegnil rok« po oblasti v imenu v krvi ponižanega katoliškega ljudstva Španije. Dolgo je marksizem pripravljal ta udar. Pripravljal ga je skrbno >tn previdno. A zmotil so je tokrat nad čuvelvovanjein ljudstva, ki je h<»-telo braniti novoustanovljeni red. V pot©!;, i h je tekla kri v severni Španiji, v Asturiji, Kjer se je strahopetnim marksističnim vod jem posrečilo pre-slopMi nedolžno delavstvo in ga poslati na ulico. Ljudsko zdravje je amtigalo nad trohlimii pohlepi u[»oi'niških vodij. Tisoči nedolžnih ljudi so s svojim življenjem plačali krvoločne gone in bolno douiai-ljijo »rdečih vol i j«, ki so ee v senci mrliče v znali izgubiti v svoja skrivališča. Španija je iz potre a srečno izšla, še bolj uverjena, da je red, ki pa edino nudi krščanstvo, edini, ki osrečuj«, še bolj strnjena, da z vsemi žrtvami brani zdravo rast naroda in drža ve. Prišli so oktoberski dnevi, najtemnejši v zgodovini minulega leta. Evropa ee je v temeljih zamajala, ko je zločinska roka podTla na tla dve življenji, našega kralja in franooskega zunanjega ministra, ko sta bita na tem, da postavata politični red v Evropi na nove temelje. Streli so bdli namenjeni tvorni politiki našega kralja, ki se je tako mogočno uveljavila pri poMirjenju Balkana in pri sklepanju BaLkanske zveze In ki se je hotela postavili v služfro miru še na mnogo večji ploskvi na vsein jugu Evrope. Razbiti bi se'moralo, po računih morilcev, naša država, razpasti in postati lahek plen objestnih sosedov, razpasti Mala zveza io Balkanska zveza, mali napodi bi se morala razpršiti ▼ drobce, da bi jih bil pogoltnil reviziorazem. Preprečiti veliko delo ribiranj« francoskega zunanjega ministra, ki se je steanlo do Sibirije in na jugu tja do Anatolije, d« bi dobili zopet prvo besedo obm, Irl pravijo, da ee morajo za poraz v svetovni vojni maščevati. Nad Evro|>o je siknil dih nove vojo«. Čutili smo ga v»i, čisto blizu. Toda tudii ta prevratni načrt, najhujši v nizu prevratov v preteklem letu, «e je izjalovil, ee je raabHnf! ob zdravju narodov, ki jim je bil namenjen. 9 oktober, ki M moral Evropo vreči v krvavi motež nove vojne, p« je imel za posledico le, d« je na smrt obsojenim narodom le še povečal veselje do življenja in da Jih jo le še bolj navdušil za sk«pne žrtve za neovirano rast na sveti rodni zemlji. Mareejski zločin je Ml težka izkušnja, ki pa jo je Evropa sijajno prestala. In to je v celotnem presojanju mednarodno-politiJ-nega položaja ter temeljev, na katerih se razvija, morda najsvetlejši vzrok, da ohranimo svoj optmrf-zem za bodočnost, ki nam skoraj ne more doli hujših preizkušenj, kot one, ki eo sedaj, hvala Bogu, ie daleč, daleč za nami. In da bi krvava sled, ki gre po BcrMh knjftge proštega leta, niti na končnih platnicah ne Izginila, smo bili ob božičnih dnevih obdarovani * novimi grozodejstvi v sovjetski RusljL 119 fltovo-ških žrtev je sovjetska vlada priznala, ki so moral« pasti, da je bito odtehtano življenje enega boljše-viškega mogotca, koliko sto drugih je leglo v grobi, pa bo zgodovina molčala. Iz globin ruskega ljudstva je privrel krik nezadovoljnosti. Zadušita ga je salv« iz pušk in nad Rusijo je oopet l«tgHa teža molčečega trpljenja. To eo v vettkih obrisih mamo najvaSnepi dogodki minotega leta, našteti po wwti brat vidna medsebojne idejne zveze, kot eo se dogajali v begu tednov in meeecev. Prišteti bi jim morali še velika dogajanja na kontinentih, oddaljenih od Evropo, taiko v Južni Ameriki, kjer je sleherne od južnoameriških držav v preteklem letu doživela svojo revolucijo in svojo meščansko vojno, hi kjeflP je, kljubujoč vsem nasvetom in svarilom kulturnega sveta, divjala mesece in mesece ena najstrašnejših sodobnih vojn v pragozdovih, ki deflijo Bolivijo in Paragvaj. Navesti bi morati meščansko vojno, ki traja ie leta na neizmernem ozemlju K i t a j a , kjer si lastijo oblast rame od velesil podpirane oborožene tolpe, in kjer je v preteklem letu, plačama s tisoči in tisoči človeških življenj, vstala nova ogroim-na vladavina Mandžurije, kot glasnik, ki napoveduje mogočno porast japonskega imperializinia. Končno bi bilo potrebno omeniti še nevarna dogajanja zadnjih tednov v Afriki, kjer se hoče sprostiti itallijanski Imperializem na škodo tisočletja staje neodvisne A bes i ni je. Ako gledamo r to pisano zrcalo krvavih 1I0-godkoT, ki spremljajo politično življenje Evrope in ostalega sveta, bomo pri lojalnem opazovanju vendar le odkrili skupno idejno podlago, ki jo služila »a temelj vsemu temu bolestnemu dihanju narodov. Kriza avtoritete. Napačno pojmovanje avto-| ritete. Čisto materialistično pojmovanje oblasti. Av-I toriteta, kot tista, na božjih in naravnih načelih ; zgrajena oblast, Id v spoštovanju neumrljivih 61o-j večanskih pravi« usmerja življenje poedincev tako, ; da n« škoduje socialnim skupnostim ljudi, in ki brzda fizične gone. da se v urejevanju sožitja ljudi podrejajo duhovnim vrednotam, ta avtoriteta preživlja hudo stisko. Zato bodi naša želja, ki jo ob eprmiinu na preteklo leto izrekamo za novo leto 19S5, da naj bi zmagal kržfanski pojem avtoritete tako v žh li en ju posameznih narodov kakor v njihovem mednarodnem sožitju: Duh nad silo. Pra-viea nad močjo. Ljubezen nad sovraštvom Delgrafsk vesti Belgrad, 31. decembra. AA. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se ne bo letna taksa za uporabo motornih vozil za leto 1935 plačala naenkrat, temveč se lahko plača v začetku leta do tistega roka, ki ga zakon odreja za plačilo, samo ena četrtina letne takse. Način in rok plačila ostanka te takse bo objavljen 31. marca 1935. Belgrad, 31. decembra. AA. Ministrski svet je izdal uredbo o izpremembi uredbe od 5. maja 1934 iz zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih od 19. junija 1931 z izpremembami in dopolnitvami od 5. decembra 1931, 24. junija 1933. Po tej uredbi se izpremeni čl. 3 uredbe od 5. maja 1934 o izpremembi zal ona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, ki govori o rokih, do kdaj se morajo izvršiti dela glede proženj agrarnih subjektov, ki so preko banskih uprav zahtevali razlastitev gozdov na veleposestvih. Z novo izpremembo se morajo prošnje rešiti do 31. marca 1935. Najkasneje do tega roka ss mora v zemljiških knjigah črtati prepoved odtujevanja in obremenjanja z gozdov veleposestva. Belgrad, 31. dec. m. Za četrtek ob 15 je sklicana seja kluba senatorjev Jugoslovanske nacionalne stranke. Belgrad. 31 dec. m. Danes ob 13 je pri,redil v dvorani zunanjega ministrstva pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar .lurič s svojo gospo posloviin> banket v fcaet dosedanjemu italijanskemu poslaniku nd nn.o.a.,ti ilmrn /'..nI., 1.: I--- -1U J-. 1 _ J____ .. ------------ "'-"«• w*»ui \>mii |u, ni iai |ti niwnijr trnu oduoloval u« svoje novo službeno meslo v Athk«xo 99 Pred Slovenec" in predvojna Srbija d 30 leti je stopil v krog naših sotrudnikov odličen srbski književnih g. Dušan Šijački Belg-rad, koncem decembra 1954 Mislim, da izvršujem samo svojo dolžnost, fce s temi vrsticami razgrnem pred mnogoštevilne bravce »Slovenca« zelo plodonosuo in cenjeno delovanje našega starega časnikarskega tovariša, ki je tudi Se danes v naših vrstah cenjen kot agilen delavec in spoštovan radi resničnih sposobnosti in redke ljubezni do dela, kateremu se je posvetil od svoje rane mladosti. Ta dolžnost nam je in mora tudi biti draga, ker je tu gffvor o tiragi nam osebnosti, o «180-001 našem sotrudniku, ki je prvi med srbskimi časnikarji občutil potrel><>. da v času, ko med nami pravzaprav še ni bilo nikakih ve-/.i, ali pa so bile zelo rahle, doprinese mnogo .k boljšemu •poznavanju Slovencev s Srbi in obratno. Prod več kakor tridesetimi leti je potovala So Srbiji in Bolgariji znana slovenska javna elavka gospa Terezija dr. Jenkova. Bila je tudi v Belgradu. Z Balkana je odnesla s seboj vse polno dragih spominov, ki so bili zelo dragoceni In zanimivi za naš svet. Naprošena od uredništva »Slovenca« je dnla vse to gradivo na razpolago našemu listu. Istočasno je napravila »Slovencu« še izredno uslugo s tem, da je priporočila uredništvu lista tedaj še mladega, zelo »gilnega in v Belgradu že zelo znanega srbskega časnikarja za stalnega »Slovenčevega« poročevalca za Srbijo iifc »es Balkan. Blagopakojni in zaslužni naš javni delavec g. dr. Ignacij Žitnik, narodni poslanec in tedanji glavni urednik »Slovenca«, je na ta način pridobil za svoj list novo mlado, sposobno in delovno moč. To je bil sedanji ugledni stari srbski časnikar g. Dušan Mil. Šijački, ki je s svojim peresom več kakor deset let pred vojno in vse do vojne mnogo doprinesel k temu, da je naš narod po »Slovencu« vedno bolj m v pravi luči spoznaval Srbe, da se je ogreval za Srbijo in njena stremljenja, ki so privedla pozneje do našega zedi-njenja. Radi tega smo dolžni izreči na teim mestu našemu staremu sotnidniJcn priznanje, da je s svojimi zanimivimi dopisi in članki o aktn-elnih dogodkih na Balkanu v veliki meri po-mogel do uspeha »Slovencu«, katerega mnogoštevilni bravci so z velikim užitkom im navdušenjem prebirali njegove prispevke. Njegova hitra, točna, originalna im duhovita poročila, z bojišč za časa balkanske vojne, so bila največja privlačnost za vse »Slovenčeve« bravce ►Slovenec« je že prod vojno, pa tudi v teku slavnih srbskih uspehov v balkanski vojni pel himne Srbiji in njeni ustvarjajoči generaciji ter je na ta način pripravljal naš narod na velike dogodke, ki so pozneje kmalu nastopili, s Stolpci, kolone starega »Slovenca« so najboljša pričfi za vse to. Po zaslugi g. ftijačkega ie »Slo-venftc« postal verno ogledalo cele balkanske politike im verna slika kulturnega, fonpodar-skegn in vojaškega napredka Srbije in Bolgarije in vseh muk in trpljenja srbskega naroda podjarmljenega od Turkov. Bilo je v tistem času celo malo srbskih časopisov, ki bi bili tedaj poklanjali toliko pozornosti življenju našega naiy/ia v Stari Srbiji in Makedoniji, kaikor je i«) redno delal »Slovenec«, čigar poročile o te-StvTah in trpljenju srbskega naroda v robstvu bol o v veliko korist bodočim zgodovinarjem tedanjih težkih in mračnih dnL Stari naš sotrudnik nam je ostal še vnaprej rvest prijatelj, ki se tudi še danes .po tolikih letih zolo rad in z velikim zadovoljstvom spominja svojega dela pri »Slovencu«. Ko smo pred kratkim sedeli z njim za prijateljsko mizo, se imi jt sedanji glavni uradnik našega lista g. dr. Ivan Ahčin znova zahvaljeval za ves trud, ki ga je s toliko ljubeznijo vlagal v delo pri našem listu, nam je ves vesel in z zadovoljstvom, ki ga občuti samo človek ob zavesti, da je vestno in častno izvršil svojo dolžnost, dejal: „Slovenec" in Šijačbi pred 30 teti »Kakor se človek, ki izpolnil svojo nalogo v življenju po svojem najboljšem znanju in pameti, čnti zadovoljnega ob spominu na svojo mladost, tako se tudi jaz vedno rad spominjam dela pri vašem, vedno mi dragem »Slovencu«, ki mi je vedno šel na roko bolj, kakor sem sain pričakoval, ali vsaj pričakovali smel. Naklonjenost tedanjega glavnega urednika, smelega narodnega iborca dr. Ignacija Žitnika, divnega rodoljuba prelata Kalana, nepozabnega voditelja d'-. Kreka in njegovih tedaj še mladih sodelavcev dr. Lampeta, Ivana Štefeta in še mlajših živih dragih mi tovarišev Cenčiča, Kremžarja in Terseglava, mi je delala delo prijetno, dolžnost pa lahko. Stališče »Slovenca« v mnogih usodnih Vprašanjih za Srbijo, je napravljalo floibolk vtis na naše politične kroge, od katerih je »Slovenec« po meni dobival pohvalna priznanja. Posebno hvaležen je bil »Slovencu« g. A vakuanovk' kot predsednik revolucionarne vlade po 29. maju 1903, ko je »Slovenec« na niojo intervencijo spremenil svoje v prvem tre-notku zadeto stališče o tem usodnem dogodku ter se odsrito postavil v zagovor tega dogodka. kot njiše nacionalne potrebe. Daljši moj razgovor 4 predsednikom vlade g. Avakumovi-«'em o teip dogodku je objavil »Slovenec« v svoji velikonočni številki ter je ta intervju s svojo važno vsebino lep donos za novejšo poli lično zgodovino Srbije. Pa tudi predsednik vlfulc stari Pušk' se je često pohvalno izražal o zadržanju »Slovenca« ter je večkrat po meni in »Slovencu« plasiral svoje zamisli in ideje. Po »Slovencu« sem pozneje navezal s starimi velikim našim državnikom tudi svoje prijateljstvo. »Slovenec« je objavil več intervjujev s Pašičem, znamenitim srbskim finančnikom dr. Pačuje.m, predsednikom Narodne skupščine Ljubo Jovanovičeni in mnogimi drugimi uglednimi srbskimi in bolgarskimi državniki in politiki. Z zadovoljstvom in priznanjem poudarjam da je »Slovenec« vse, kar sem napisal, objavljal brez kakršnihkoli sprememb, čeprav so dostikrat bila zelo kočljiva vprašanja, o katerih sem poročal. To se je v Belgradu na merodaj-nih mestih vedno s hvaležnostjo priznavalo, posebno pa še tedaj, ko je po znanem srbsko-bol-garskem sporu »Slovenec« zavzel odločno naše stališče. To je napravilo tedaj v Belgradu globok vtis in g. Pnšič ni zamudil prilike, da se ne bi »Slovencu« po meni za to uslugo posebej zahvalil. To sem storil po svoji dolžnosti, in to sedaj, eto vam. tudi javno storfm, v srečno spremenjenih razmerah, ki mi to omogočajo. Rad se rndi te^a spominjam te dobe svojega dela pri »Slovencu« in uspehov, ki so me dvigali in mi dajali volje za vztrajnost v delu ki v tedanji dobi ni bilo lahko. Pripadam *e čisto nureričnii Kuueraciji prvih mnJubnih čas-ni-iar- 'iji^L/.^ Src' aBBBi^^^^MPP ^ - < ' M* i * 4 « | psR : ijraL r- rak: * ■ »R- M: Kil SB. cM -J > >v g J x i'®! smr ji ^IISifeM ajg?, J* jev, ki so se učili v stari šoli in pri starih mojstrih in kot novi ljudje vnesli v tisk mnogo no-votarij ter ustvarili uspešne začetke današnjemu velikemu tisku. Danes sem skoro gotovo eden od zadnjih Mehikancev te za lepi razvoj našega časnikarstva zaslužne generacije, ki je z razumevanjem dela in z veliko ljubeznijo do njega mnogo doprinesla, da se je naše časnikarstvo dvignilo na zaviduo višino. K mojim lepim uspehom na časnikarskem polju je »Slovenec« mnogo pripomogel in to na tem mestu z zahvalo poudarjam. Drage so nam te iskrene besede našega starega prijatelja, ki nam je to vedmo tudi ostal. Drag nam je stari prijatelj tudi radi tega, ker jt »kozi dolgo vrsto let mnogo pripomogel k uspehom našega lista, kar na tem mestu in ob tej priliki s priznanjem ugotavljamo. Veliki uspehi Eden izmed največjih uspehov »Slovenca« in Judi g. Šijačkega je pa brez dvoma tudi naš veliki mednarodni skupni uspeh, odkritje srbsko-bolgarske carinske unije v našem listu. Tedaj se je radi tega dvignila pravcata kampanja po vsemi svetovnem časopisju. O tem velikem časnikarskem uspehu enega časnikarja je bil tudi govor v duna jskem parlamentu, a dunajska »Die Zeit« je v svojem uvodniku ostro napadala dunajski Ballplatz ter v istem uvodniku poudarjala, da je bil o tem važnem vprašanju skromen srbski časnikar bolje informiran, kakor celokupna avstrijska diplomacija, ki je razpolagala z milijonskimi tajnimi krediti. Marljiv in poln ljubezni do časnikarskega poklica je g. Šijački imel tudi mnogo drugih pomembnih časnikarskih uspehov v teku svoje-g. skoro štiridesetletnega dela. Nas v glavnem zanima njegovo delo pri seznanjevanju Srbov po belgrajskem časopisju z življenjem in razmerami pri Slovencih. O tem je šijački napisal v teku let v mnogih belgrajskili listih celo vrsto zanimivih člankov, ki se vsi odlikujejo po točnem opazovanju in dobrem poznavanju slovenskih razmer. Že več kakor pred tridesetimi leti ie Šijački prvikrat prišel v Ljubljano, kjer je bil nad vse prisrčno sprejet od prvakov, ki so se zbirali okoli našega lista. G. šijački je tudi največ delal za organizacijo velikega izleta okoli 100 najuglednejših Belgrajčanov v Ljubljano k odkritju Prešernovega spomenika. Na tej slavnosti je g. Šijački poleg srbstkesa časnikarskega združenja zastopal tudi društvo bolgarskih časnikarjev. G. šijački je prvi izmed srbskih javnih delavcev že leta (904. odpotoval v tedaj tako oddaljeni Maribor z željo, da se osebno spozna s tedanjim svojim časnikarskim tovarišem g. dr. Antonom Korošcem, ki ga je najlepše spreie! kot starega znanca od »Slovenca«. G. Šijački je tudi pozneje večkrat prihajal v Ljubljano ter je bil v stalnih pismenih stikih z najboljšimi našimi ljudmi. Za časa vojne z Avstrijo je iz razumljivih razlogov moral, žal, uničiti svojo dragoceno korespondenco, ki je razodevala vsa vedra gledanja teh ljudi na naša jugoslovanska vprašanja in krepko vero v bodočnost našega naroda. Prijatelj Bolgarov Kot prepričan jugoslovanski nacionalist je g. šijački bil vedno v tesnih stikih z Bolgari. Leta in leta je bil stalni dopisnik sofijskih časopisov »Den« in »Dnevnik« ter je imel prijatelje med najodličnejšimi Bolgari, kakor z Bob-čevom, Ivanom Vazovom, Milialaki Georgije-vom, dr. Dancvom, Velčevom, Hristo Siljano-vom, slikarjem Božinovim, Georgi Nikolovom, Ljuben Danilovom in drugimi. S tedanjo makedonsko revolucionarno organizacijo je istotako vzdrževal tesne stike ter bil v osebnem prija-teljst vu z mnogimi rcvohicionarci, posebno s predsednikom komiteta Borisom Serafovom. V bratskem sporazumu je leta 1904 ustanovil v Belgradu veliki dnevnik »Balkanska pošta«, ki je propagiral sporazumno delo Srbov in Bolgarov za osvoboditev podjarmljenih bratov v Makedoniji. V tem času ie tudi velikem shodu v Belgradu. ki se je vršil na gledališkem trgu in k,i je bil sklican radi tega, da obsodi Ilindensko vstajo v Kruševcu. kot glavni govornik prečital resolucijo, ki je bila čisto nasprotna željam sklicateljev tega shoda. Resolucija je bil« po dobri obrazložitvi z velikim navdušenjem sprejeta, njena vsebina je pa bila: da Belgrao in —i.—t ___-_i___ __ .i K*"-"IAMLJOI 7UUVJRr im ditev, revolucionarna Srbija, tudi sama osvobojena t vstajo, želi svobodo bratom v Makedo-mji m Stari Srbiji, kdor jim bo pa to svobodo priboril, njegova naj pa tudi bo. Poznejši dogodki (*> mu dali prav ter so te naše zemlje postale naše, ker so se Srbi, pa tudi ostali Jugoslovani, za njih tudi žrtvovali. Toda v tistih časih je bila velika smelost to povedati ... Srbski kulturni delavec G. šijački se je v »rbski javnosti posebno izkazal tudi s svojimi mnogoštevilnimi deli iz vojne in politične zgodovine. O tein njegovem delu so izrekli najbolj laskava priznanja ugledni srbski javni delavci: Stojan Novnkovič, dr. Skerlič, pravosl. škof ohridski dr. Nikolaj Veli-mirovič, dr. Tihomir Džordževič, dr. I^tza Mar-kovič, Dušan Nikolajevič, Andrija Milčinovič, Parežanin in drugi. Dušan Nikolajevič j>rimerja šijačkega s prejšnjimi srbskimi pisatelji, ki so stavili svoje pero v službo domovini kakor vojak svoj meč i »unosili neito od religije zemlje«. Za njegovo književno delo pa pravi Nikolajevič, da je neke vrste sinteza težkih junaških dni, ko je ves naš narod dajal in žrtvoval vse svoje za osvobojen je in zedinjenje. Pri tem Nikolajevič zelo pohvalno omenja njegovo marljivost pri pozitivnem delu. G. Šijački se je pred vojno udeležil vseslo-vanskega časnikarskega kongresa v Dubrovniku, Opatiji, Prugi, a /a sijajen us]>eh desetega vseslovenskega časnikarskega kongresa in prve vsoslovanske časnikarske razstave v Belgradu 1. 1911 ima poleg Nu.Mča. Ivana Ivaniča in Pere Despotovi<-a ravno on največ zaslug kot predsednik za sprejemanje gostov. Bil je polnih trideset let član odbora, tajnik, podpredsednik in predsednik Srbskega časnikarskega združenja ter podpredsednik in zatem predsednik Jugoslovanskega časnikarskega združenja, v katerem je zadnje čase nekoliko let v zadovoljstvo vseh sekcij opravljal dolžnost glavnega tajnika. S tega mesta se je umaknil skupno s predsednikom g. F. Smodejem. Dolgo vrsto let je sodeloval skoro pri vseh belgrajskih dnevnikih ter ie bil dalje časa ravnatelj in solastnik belgrajskega dnevnika »Straža«. Urejeval je tudi leposlovna li-.ita »Zabavnik« in »Omorika«, sodeloval je pa tudi v znanih sri>skih leposlovnih revijah »Bosanska vila« in »Brankovo kolo«. Za njegovo »leposlovno-umetniško kroniko« v »Belgrajskih novinah« je dejal veliki mojster srbske knjige, znameniti Stojan Novakovič, da dotedaj noben srbski list niti leposlovna revija ni imela tako lepega tedenskega pregleda celokupne jugoslovanske književnosti in umetnosti. To nvu je za tisto dobo prineslo zelo cenjeno nagrado, da je bil postavljen za korektorja državne tiskarne, na mesto, ki so ga pred njim zavzemali ljudje z največjimi imeni v srbski literaturi, kakor Djura Jakšič, Janko Veselinovič, Silna Matavulj, Ra-doje Domanovič, Laza Komarčič. Z Žiko Dači-čem je pa neumorno deloval v Narodni odbrani in Kulturni ligi. V srbski sokolski organizaciji je istotako pred vojno bil med voditelji. Vojni prostovoljec Za časa svetovne vojne je bil prostovoljec ter je z ostalo vojsko preživel vse strahote na pohodu čez albanske gore. Ko je bil oproščen voiaške službe, se je naselil v Ženevi ter je prvi dal idejo za vpostavitev zveze med vojsko na solunski fronti in njihovimi družinami v Srbiji. Z neumornim delom na tem polju si je pridobil zaslug, po katerih ga še danes blagoslavljajo tisočere in tisočere srbske družine in njihovi junaki s front. Pa tudi kot časnikar ni sedel v tujini s prekrižanimi rokami. V Newyorku je ustanovil ilustrirani časopis »Ratnik«, v Ženevi je pa nadaljeval na vojni zgodovini z ustanovitvijo časopisa »Vidovdan«, ki je imel samo na solunski fronti pet tisoč naročnikov. Sodeloval je v tem času tudi pri niujorškem »Srbskem dnevniku«, pariški »Novi Srbiji«, kriških »Srbskih novinah« in solunski »Pravdi«. Tu in tam se mu je posrečilo, da se je anonimno javil tudi uredništvu »Slovenca« v Ljubljano. Poleg vsega tega je bil v Ženevi tudi v tarnošnjem srbskem tiskovnem uradu, ki ga je vodil g. Milan Grol. Za časa svetovne vojne je g. Šijački ko>t prostovoljec s fronte vsak dan pošiljal tedanjim belgrajskim dnevnikom »Pravdi«, »Politiki«, »Pijemontu«, »Straži« in »Balkanu« svoje znamenite vojne feljtone. Za uspešno delo v Ženevi je bil nagrajen od pokojnega kralja Petra I. Velikega, tedanjega regenta in sedaj blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, nadalje od predsednika vlade g. Pašiča. ministra za notranje zadeve Ljube Jovanoviea in ministra za vojsko generala Bože Terziča. Pa tudi sama Narodna skupščina na Krfu ga je za njegovo koristno delo nagradila z 2000 švicarskimi franki. Tozadevni predlog so stavili tedanji srbski skupščini na Krfu gg. Miša Trifunovič, Velja Vulovič, Jaša Prodanovič, Milovan Lazarevič in še nekateri drugi narodni poslanci. Ta predlog je bil soglasno sprejet ter je bil po izjavi g. Milovana l/ozareviča edini soglasni sklep, ki je bil v skupščini na Krfu sprejet. »Narodna enciklopedija« dr. Stanoja Ne-deljkoviča istotako poudarja posebne' zasluge i Šijačkega za uvedbo ilustracij v dnevno časopisje. Ko na tako zgoščen način razkazujemo j bravcem »Slovenca« delo zaslužnega našega javnega delavca, ki je tudi pri sedanjem svojem i težkem delu ostal drag svojim mlajšim tovari-sem, nam je samo drago, da lahko rečemo, da 1 je naš. Bden od največjih srbskih eseistov ! pravi o šijačkem: »Njegovo delo in njegove knjige bodo vedno drage vsakemu našemu domu. vsakomu, ki kljub vsemu temu veruje v našo sveto in bolno zemljo in v naš neizmerno potriotični narod.« To kritiko o odličnem Srbu podpisujemo tudi mi kot Slovenci ter želimo staremu marljivemu kulturnemu delavcu, da bi še dolgo vrsto let koristil splošnemu blagru nesebično, kakor mu je tudi vedno služil dosedaj. ifvra sodna dražba ee vr$i do 6. januarja 1935 dnevno od 9. do 12. bi od pol 15. do 18. v trgovini »Jugosportt, preje A. Rasberger, Miklošičeva eesta št. 34. Gramofoni, ploSfe, radto aparati, zvočniki, radio potrebščine, rčdiii grauioiuiu u kavarne, koncertne dvorane itd. Meč ie potegnjen iz nožnice, izdajica mora umreti. V gledališču vlada grobna tižina. Kavno ta trenutek dobite napad kailja. Vse se ozre in Vas grdo gleda. Jeite pa ne bote kašljali. Kašelj laiji ali hujil bonbone __uspešno oreDreču e PROIZVOD »UNION« Z\G R K B Našim naročnikom! Položni» o dobe v današnji izdaji »Slovenca« vsi p. n. naročniki, da se z njo poravna naročnina za Čas od 1. januarja 1935 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim manj mogoče že tekom tega tedna, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Po teh Polo^nkah p. n. naročniki tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega dela izrečno pripomni. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtno-nezgodne podpore, o kateri govorimo na drugem mestu današnje številke, samo oni p n. naročniki, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, ▼ katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Naročnina za dnevnik ..Sleveneti Mesečno .... Din 25,— četrtletno .... Din 75._ Poletno.....Din 150.— letn°......Din 300,— Nedelishi Mesečno Slovenec" stane Din 8.— polletno.....Din 48,— letn°......Din %.— nPonedetiski Slovenec" Tednik »Ponedeljski Slovenec« je do^ polnilo dnevnika »Slovenec«, ki ob ponedeljkih ne izhaja. »Ponedeljski Slovenec« prinaša čitateljem v zanimivi obliki nedeljske novice iz domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno poroča o vseh panogah domačega in tujega športa. Za onega, ki hoče biti o vseh dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si poleg dnevnega »Slovenca« naroči tudi »Po-nedeljskega Slovenca«, ker dnevni ^Slovenec ne ponavlja novic ,ki jih je objavil »Ponedeljski Slovenec«. „Ponedeljski Slovenec44 stane Mesečno .... Din 5._ polletno.....Din 26,— letno......Din 50,— Za pet lihih minut 0b novem letu: računi za nazaj in za naprej — resnični in fiktivni; ielje in stiskanje rok — odkritosrčno in hlinjeno; ugibanja o bodočnosti — pametna in nespametna; govori — zmisvlni in nczmtselni; načrti - stvarni in vetrnja&ki; sklepi — trdni tn vihravi... In ker je takd, je novo leto ie ob svojem rojstvu staro: novo itetje m staro početje. Pa bi radi, da bi bilo novo leto res nov o. Kakd? Mi se pomladimo in prenovimo! V novo-letni liturgiji nam Cerkev t sv. apostolom Pavlom kaie pot k pomladitvi in prenovitvi: »Razodela se je milost botja, ki prinaia zve-ličanje vsem ljudem: uči nas, da te od povejmo brezboinosti in posvetnim ie-l jam in na tem svetu trezno in pravilno in pob o in o iivimo, pričakuioč bla-ienegn upanja in veličastnega prihoda vtlikega lioga in Zveliiarja našega Jezusa Kristusa, h je dal samega sebe za nas, da bi nas odreiil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela.* Prvič torej odločna odpoved vsemu, kar je zoper pravo bistvo človeka, ki je po boiji podobi ustvarjen, za boijega otroka izbmn in posvečen, za boijo blaienost namenjen: odpoved brezboinosti, ki na mesto iivega Boga slavi ničeve malike; odpoved posvetnim ieljam. ki za-lapljajo teienje duhovnega človeka. — Drut/ič-zdravo in krepko iivljenje v pravičnosti in resnični svetosti. To iivljenje se razvija na tem svetu, ki pa se človek nadenj vzdiguj, ne pa mu hlapčuj. Na tem svetu naj iivimo trezno : ne v poireinosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti in mesti ne strezimo zn po-teljivost (Rimij 13. 13); iivimo pravično: n« v prepiru in nevoičljivosti, ne v zagrenjenosti it srditosti in jezi in zmerjanju, ne v stiskanju, va-ranju in izkoriščanju bliinjega, marveč drug d* drugega dobri in utrnil jeni, pravični r plačevanji in delu, v zapovedovanju in poslušanju, v da ianji in jemanju; iivimo poboino in dajajmo las Očetu v nebesih in njegovemu Sinu, ki med nam prebiva v prest. Echaristiji. Novo leto bodi novo po duhu in i i m. IJ trnju, m samo no Usliui Rojstva, smrti in poroke leta 1934 v Ljubljani, Mariboru in Celju Čas je podoben kolesu in se prav tako obrača. Kolo spreminja svoje kolovoze, čas jih še bolj. Delo kronista, ki zbira ob koncu vsakega leta številke o umiranju in nastajanju novih duš in novih družin, tudi ni tako enakomerno in ni tako zelo vezano na običajne obrazce. Neki azijski vladar je hotel imeti napisano zgodovino vsega človeštva. Učenjaki njegove države so se trudili, da bi v debelih zvezkih zbrali vse, kar jim je bilo znano. Do smrtno ure vladarja delo še ni bilo dogotovljeno. Ob smrtni uri pa je vladar vprašal najstarejšega učenjaka: »Povej mi zgodovino človeštva v nekaj besedah!« Učenjak je odgovoril: »Ljudje so se rodili, trpeli, se veselili — in umirali!« V mislili na to kralko svetovno zgodovino je zbral ljubljanski kronist naslednje podatke: Stolna župnija ima vsa stoletja svojegu obstoja vedno enako ozemlje, toda vedno manj ljudi. Stanovanja so namreč vedno bolj spreminjajo v trgovine in pisarne, ljudje, ki imajo v lej fari svoje obrate in urade, stanujejo pogosto drugod. Nekoliko bolj obljudene so le še liosposku, Križevniška ulica, Breg in nekaj drugih ulic. Krstov je bilo letos le 6 in sicer so bili krščeni trije dečki in tri deklice. Mrličev je bilo 14 in sicer 7 moških in 7 žensk. Najstarejši je bil g. Albert Levičnik, ki mu je bilo 88 let. Smrtni vzroki so največkrat starost, kap, bolj malo rak in jetika. Dva sta utonila pri kopanju, eden jo bil ustreljen na meji itd. 10 mrličev je bilo pripeljanih od drugod. Povprečna starost umrlih je bila 60 let med tem, ko je pred 100 leti znašala le 44 let. Umrla sla dva otroka treh in enega meseca. Pokopani so bili skoraj vsi pri Sv. Križu, le eden v Otepanji vasi, g. Levičnik |>a v Železnikih. Porok je bilo 36, med temi 16 parov iz drugih župnii. 4 pare je poročil v svoji kapeli Pre-vzvišetii. Poleg lega sta šla dva para iz župnije poročit se drugam. Matrike so v tej fari prastare, tako datira krstna knjiga do 1. 1588, poročna do 1623 in mrliška do 163.r>. Zanimivo jo primerjanje s številkami z letom 1834. Tedaj je v [ari umrlo 44 ljudi, rodilo se je 55 otrok, porok pa je bilo 20. Tudi v tej fari cvete dobrodelnost. Vincenci-jeve in Rlizabetne konference se zelo trudijo, zakaj, kakor je ta fara »gosposka«, ima vseeno mnogo revščine. Samo za bozičnico je bil obdarovan 101 otrok. Šentpetrska fara Letos je v začetku leta odstopila novoustanovljeni župniji sv. Cirila in M toda velik ko« o«emlja ob Dunajski cesti in okoli SOJO duš, šteje pa še vedno okoli 25 000 duš ter je tudi po ozemlju največja ljubljanska župnija, saj sega daleč do Bizovika in Šmartna Po ozemlju bi se ji približala kvečjemu še trnovska, ki sega daleč na Barje. Tudi število porok, smrti in rojstev je bilo v šentpeterski fari največ. Tako se je lani poročilo v tej fari 172 parov. Poročajo se ljudje vseh stanov, največ kajpak iz revnega sloja. Kriza je že tako močno pritisnila, da skoraj vsi pari pridejo k poroki peš, le malo z avtom, redki najbolj nobel pari pa s kočijo, ki ie sedaj najbolj moderna. Najbolj zastaven ženin ie bil nekdo, ki je imel kmalu sedem križev na rami, manjkalo mu je pri poroki samo še tri le'a Njegova nevesta je bila primerne starosti, toda prccej mlajša od njega. V šentpeterski fari so imeli tudi najmlajšo nevesto v mestu, b:lo ji je namreč komaj 16 let. Med poročenci je bilo tudi 17 takih parov, ki so do tedaj že živeli skupaj, pa so se končno le udali in se v resnici poročili Poleg tega je šlo 15 parov poročit se v druge župnije, največ na Brezje. Rojstev je bilo v tej fari 118 doma, 189 otrok pa se je rodilo v bolnišnici. Skupaj je letos zagledalo svet torej 307 novih šentpeterskih tarančkov Šentpeterska fara je zdrava fara in ljudje umirajo v njej le počasi. Še manjše bi bilo število umrlih, ko bi odšteli one, ki umro v zavetišču za onemogle in v raznih sanatorijih. Doma je letos umrlo 193 ljudi, v bolnišnici pa 53, skupaj 246. Najstarejša je bila gospa Josipina Pirnat, ki ji je bilo 90 let. Smrtni vzroki so največkrat starostna oslabelost, in pa kap. Otroci umirajo le malo. Raka in jetike je v te fari le malo, bilo pa je nekaj samoumorov in nekaj žrtev zločinov. Delo usmiljenja cvete, čeprav se je glavna revščina izscHa iz te fare, namreč številni bara-karji, ki jih je le nekaj še pri klavnici. Najbolj se trudi Vincencijeva konferenca oo. lazaristov h katerim se zatekajo na hrano reveži iz vsega mesta. Sestre pridno obiskujejo reveže tudi na domovih. Mnogo revščine pa se v zadnjem času zbira v Novih Jaršah. Marl|ivo se trudijo tudi Vincencijeve in Elizabetne konference na Selu, v Mostah in pri Sv. Pc tru v mesto. V Marijanišču pa marljivo delyje Karitativnr /veza, ki skrbi za vse mesto. Letos so šentpeterčani prenovili notranjščino cerkve, očistili Jelovškovc freske in drugo. V letu 1935 bodo prenovili zuranjščino cerkve. V Stepanji vasi je bilo razširjeno pokopališče. To pokopališče tudi ostar.e v bodoče ter je namenjeno predvsem za vzhodno-južni okraj mesta in okolice. Frančiškanska fara bo v 1. 1935 slavila 150 letnico obstoja. Zanimivo je ,-aradi tega brskali po starih številkah in jih primerj-'.t; s sedanjimi. Števila rojstev in porok so včasih daleC prekašala današnje. Letos se je v tej iari rodilo le 42 otrok in mc • 20 dečkov in 42 deklic, od teh le 4 nezakon-s 1;i bolnišnici pa se je pa bilo starih nad "<0 let. To je isti pojav ko! povsod drugod, da ljudje umirajo zadnja leta ved»o v vr.ji starosti. V bolnišnici je iz te fare umrlo 28 ljudi. Versko življenje cvete, da je veselje, dobrodelnost enako. O tem se more prepričati vsakdo, kdor le eno dopoldne stopi na frančiškansko »orto, še več pa je skrite dobrodelnosti. — Pri pnapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male mno&ne >Frar,z iztreblienie črevesa hr*»7 hudega orilieka. V šentjakobski fari je bilo letos 20 krstov otrok, ki so bili doma rojeni. Med temi je bilo 14 fantov In 6 deklet. Dva otroka sta bila nezakonska. Umrlo je 20 ljudi, med temi 11 moških, naiveč ljudi je umrlo v visoki starosti, med 70 in 80 leti. Eden (Franc Srša) je postal žrtev zločina. Porok je bilo 71, od teh je bilo 20 parov od drugod. Karitalivno delo je uspešno in skrbita zanj z vso vnemo Vlncencijcva In Eliznbetna konferenca. Največ revščino je na (laljovici in na Gradu, ki spada tudi pod to faro. Ljudje pa so v lej fari po veČini dobri in radi prispevajo v dobrodelne namene. Trnovslia fara je bila včasih kmelska fara. Tu so bili sami trdni domovi, ljudje zadovoljni in revščine skoraj nI bilo. Domov je še sedaj mnogo, xrdnlb In dobrih ter jih je še vedno več, saj vedno kdo gradi kakšno vilo v tej fari. Toda spremenilo se je mnogo na slabše in danes bi mogli Trnovemu reči tudi fara brezposelnih. Ako izvzamemo rudarske revirje in nekaj industrijskih središč, ni v nobeni slovenski-fari toliko brezposelnih kakor v tej. To je povzročila naselbina v Mestnem logu, kamor se Je zbrala revščina prav iz vsega mesta. Dobrodelna društva, kakor Klizabetna in Vincencijeva konferenca imata v evidenci 3">0 družin, v katerih nima nihče od družinskih članov nobenega zailužka. Na ti dve konferenci so stavljene ogromno naloge, ki jih tudi vestno vršila. Pri božičnici jo bilo obdarovanih veliko število otrok. Zelo pa se dviga cerkveno življenje, saj to najbolj kaže štovilo prejetih sv. obhajil, ki se je v povojnih letih dvignilo od (HIOO na 48.000. Porok je bilo v tej fari letos 62, od teh so bili trije tuji pari. Najmlajša nevesta je bila »stara 17 lei in je dobila 27 letnega ženina. Najstarejšemu med ženini je bilo 52 let. Hodilo se je v fari 49 otrok in sicer 29 dečkov in 20 deklic. Letos je bilo torej v lej fari drugiče kakor lani, ko so prihajale v začetku same deklice na sveta in je že kazalo, da bo Trnovo čroz lola oskrbovalo vso mesto z nevestami. Med otroci je bila ena deklica mrtvorojena, en sani otrok pa je bil nezakonski. Umrlo je 54 ljudi in sicer 16 moških in 38 žensk, torej umirajo v nasprotju s ŠiSko v tej fari pretežno ženske. Med mrliči je bilo kar 10 starih nad 80 let. Najstarejša je bila neka ženska, ki ji je bilo 87 in pol let. Utonila sta dva, eden je izvršil samoumor, eden pa ie bil zaklan Znatno število otrok se rodi kajpak tudi v bolnišnici, kjer umre tudi mnogo trnovskih faranov. Šišenska fara ni več najmlajša med ljubl:an?kimi, ker je sv. Cirila in Metoda še mla ša Tudi fiška je enako kakor šentpeterska fara odstopila tej fari velik del ozemlja in znatno število nrebivalcev. V Šiški se je letos poročilo 53 parov, 4 pa na Brezjah. Najstarejšemu ženinu je bilo 63 let, najmlajši nevesti pa 17 let Zanimivo je, da zakoni, sklenjeni v Šiški, prav dobro drže, zakaj od ustanovitve fare dalje se je v ŠiSki ločilo samo troje parov, pa še tem je župnik dr. Modest Novak pred poroko odsvetoval zakon. Rodilo se je 28 otrok (med temi 3 nezakonski) in sicer 11 dečkov ter 17 deklic, 34 pa jih je bilo rojenih v bolnišnici. Umrlo je 41 ljudi, med temi 16 žensk. Torej v Šiški mrjejo moški bolj, kakor ženske. Od teh so trije umrli drugje, pa so imeli v tej fari pogreb. Eden je utonil v Savi. eden v Dravi in eden (Čolnar) se je ubil na letališču v Zagrebu. Smrtni vzroki so: jetika, rak, plučnica, kap, skleroza, bila sta dalje dva samoumora, enega je povozil tramvaj, trije otroci pa so izkrvaveli. Najstarejšemu mrliču je bilo 78 let. Revščine je kajpak tudf v Šiški dovolj, toda blažita jo Elizabetna in Vincencijeva konferenca. Pri letošnji boiičnici je bilo obdarovanih 88 otrok. Šiškarji se živahno udeležujejo ve skega življenja. Tako je bila na primer cerkev pri polnočnici nabito polna, čeprav gre vanjo več ljudi, kakor v kakšno drugo. Med drugim ie bila letos tudi pre-pleskana cerkvena streha. V splošnem pa se šišenska fara krepko uveljavlja v srcih svojih župlja-nov. Fara sv. Cirila in Metoda je najmlajša sestra župnija mestnih župnij ljubljanskih. Ravno danes praznuje svojo prvo obletnico ustanovitve. Nov okraj mesta Ljubljane je to. Zrastel je šele v zadnjih deset letih, pa je že skoraj najlepši okraj mesta. Cele ulice novih hiš se je pozidalo, samih vil sredi lepih vrtov. Nad 5200 duš že šteje nova župnija danes. Župnija ima težko leto za seboj, pa tudi leto izrednih uspehov. Župljani so z izrednim, nena vadnim navdušenjem, še bolj pa s svojo požrtvo valnostjo, ki je brez primere v zgodovini mesta, sezidali novo cerkev sv. Cirila in Metoda kot povečavo prejšnje male zgodovinske • pokopališke cerkve sv. Krištofa. Načrte za cerkev je izdelal g. prof. Plečnik z mnogimi navodili sedanjega župnika p. Zakrajška, ki je prinesel marsikako novo idejo iz Amerike. Pa tudi v verskem življenju ima župnija lepe uspehe. Število sv. obhajil se je v minulem letu skoraj za deset tisoč pomnožilo. Nova župnija je razvila tudi živahno karita-tivno socialno delo po župniji. Vincencijeva konferenca je pod vodstvom predsednika g. dr. Ant. Kodreta nabrala izredno veliko darov, katere je delila med reveže in lajšala bedo med ubožnimi družinami. V župniji je bilo to prvo leto obstanka 34 porok, domačih 32, ena od drugod, 4 pari so se šli poročil drugam. Mešan zakon jo bil eden. Krstov je bilo 23. 13 dečkov in 10 deklic, eden mrtvorojen. Odraščen je bil krščen eden. Umrlo je 23 župljnnov, 12 moških in 11 žensk. Najmanj toliko jo bilo pa krstov in pogrebov iz bolnišnice. Tako je mirni,-i župnija pokazala to svoje prvo leto obstnnka, da ima krepko življenje, ki pa zlasti dokazuje eno — kako potrebna je bila zn ta okraj. Bolnišnica je fara ki ima sicer le majhen obseg, toda v njej so dogaja največ primerov smrti in k sreči še več primerov rojstev. Pod dušni urad bolnišnice no spada samo splošna bolnišnica, temveč, tudi nekaj drugih zavodov, kakor otroška bolnišnica, ženska bolniš-nioji. hiralnica, bolnišnica za duševne bolnike ild. številke, ki jih izkazuje duhovni urad bolnišnice. kažejo na boljše, na zmago življenja, obenem pa kažejo tudi na veliko stiske, s katerimi se mora življenje ljudstva borili Saj nikjer drugje v vsej deželi ni videti toliko gorja na enem samem prostoru, pa tudi ne toliko materinske sreče. Rojstev je bilo lotos v bolnišnici okoli 1900. Katoliških otrok je bilo med temi 1795, knjiga porodov v porodnišnici izkazuje kakšnih 100 porodov več. lo so namreč otroci staršev drugih veroizpovedi in brezkonfesionalci, pa tudi razni neugodni porodi, ki jih lojstveno-krstna knjiga dušnega urada v bolnišnici ne beleži. Med katoliškimi otroki je bilo letos 916 dečkov in 879 deklic, lorej 37 dečkov več, skupaj 1795. Med temi je bilo 06 mrtvorojenih. Znatno število pa je vmes tudi takih, ki so bili sicer živi rojeni, |)a so bili za silo krščeni ter so kmalu umrli. Razveseljivo pa je, da novorojenčki sedaj no umirajo več v tako velikem številu kakor pred leti. Nezakonskih olrok je med rojenČki še vedno dosti. Skoraj vsak sedmi rojeni otrok je nezakonski. V bolnišnični duhovniji je umrlo letos skupaj 736 ljudi in sicer: v splošni bolnišnici 487, v ženski bolnišnici 35, v bolnišnici za duševno bolne 44, v zavetišču sv. .ložefa 84, drugi pa so slabotni otroci iz porodnišnice in pa mrtvorojeni. Med novorojenčki je ljubljanskih otrok 445, med umrlimi bolniki pa je Ljubljančanov 223. Med novorojenčki je ljubljanskih olrok v bolnišnici to rej kakšna četrtina, med mrliči pa dobra tretjina. »Edison Bell" gramofone nove gramofonske plošče radioaparafe z garancijo najugodneje kupite tudi na obroke pri jehnir J. BaHffil LJubljana, Miklošičeva cesta 20 Smuči in oprema po globoko znižanih cenah Vzroki smrti v bolnišnici so: jetika, rak, srčne bolezni, razne poškodbe in nesreče. Prav stari ljudje ne umirajo v bolnišnici; letos na primer nihče mod umrlimi ni dosegel 90. lela. Zadnja leta umrljivost v bolnišnici odstotno sploh |)ada, sicer pa jih je letos kar 50 manj kakor lani, čeprav je bil letos večji naval v bolnišnico kakor lani. Že ponovno smo poudarjali in še poudarjamo, da bo treba bolnišnico razširiti. Številke o rojstvih in smrtih so sicer mrtve, toda, kdor jih tria brati, bo razumel, da se naša bolnišnica počasi spreminja v nekako zasilno preiskovalnico in obvezovalnico, da pa bolniki kmalu ne bodo mogli biti v njej deležni daljšega in skrbnega zdravljenja, — čeprav so za to socialno zavarovani, oziroma, čeprav bi za to radi sami plačevali stroške Račun o smrti in živlieniu v Mariboru Rojstev, porok, pa tudi smrti več kakor lani Maribor, 31. dec. 1934. Običajni so ob koncu leta računi o smrti in življenju, prinašajo nam zanimiv vpogled v napredek in razvoj mariborskega mesta. Od leta do leta se večajo te številke, kljub krizi in težkim časom, ki so zajezili sorazmeren letni prirastek mestnega prebivalstva. Tako smo letos v Mariboru zopet napredovali v primeri z lanskim letom, povečale so se številke rojstev in veselih porok, pa tudi žalostnih smrti. Dokazujejo te številke da gre razvoj mesta ob Dravi nevzdržno naprej dasi ga duši okolica v vsojem tesnem objemu. Čim pa se bo še mestu pridružila okolica, bo število prebivalstva letno priraščalo gotovo v znatnejši meri. Saj se opaža tudi že tako, da pada število ljudi v mestnem središču, veča p'a se na periferiji. Draga stanovanja, občutljivi hišni gosnodarji, ki ne vidijo radi v svojih gosposkih hišah družin s kopico otrok, pa tudi razvoj mestnega središča v trgovski četrti, vse to vpliva, da se mariborski »city« leto za letom bolj prazni, naraščajo pa mestni robovi po številu prebivalstva. Najbolj nazorno kaže strukturo naseljevanja prebivalsva v mestu razdelitev po posameznih farah. Vsaka od treh mariborskih far ima svoje posebno lice. Stolna župnija je gosposka, večina trgovin in pisarn se nahaja na njenem področju, tudi najlepše četrti vil in strnjeno zazidanih ulic spada tu sem. Lc na skrajnem zapadu ima del mesta čisto periferni značaj, ki pa od leta do leta gine, ker zamenjujejo nove naselbine vil dosedanje pritlične, preproste hišice. — Druga za njo je frančiškanska župnija. Ima deloma gosposki, industrijski in kmetski značaj. Obsega še del trgovskega središča mesta, na vzhodu dobiva v meljskem predmestju značaj izrazitega industrijskega predela, na severu pa zajema s Košaki In Krčevino, kraje s čisto kmetskim prebivalstvom. Značilnost magda-lenske župnije so velika delavska nase'ja. Železniška kolonija, mestna delavska kolonija, kom- pleksi, zagrajeni z zasilnimi stanovanjskimi stavbami, Studenci, Radvanje — tu stanuje mariborsko delavstvo, zaposleno v industrijskih podjetjih, tu »o si zgradili skromna bivališča železničarji in ostali mali ljudje. Ta fara je po številu prebivalstva najmočnejša, po gospodarski moči pa najšibkejša. Sicer pa je življenje in umiranje v mariborskem mestu najbolj nazorno razvidno iz naBled-nlih številk: V stolni župniji smo imeli leta 1934 rojstev 804, od tega 430 dečkov in 374 deklic, smrti je bilo 176 In sicer je umrlo 65 moških in 92 žensk, porok pa je zabeleženih v župnijski kroniki 65. Izredno število rojstev v primeri s številom smrti in porok opravičuje dejstvo, da se nahaja v območju te fare porodnišnica mariborske bolnišnice. Značilno je tudi. da je letos prvič preseglo število novorojenih dečkov število deklic. Doslej je bilo vedno obratno, ženski spol je že pri rojstvih daleč nadkriljeval moškega, pa tudi umrljivost je bila med moškimi večja. Leta 1933 so izgledale številke takole: rojstev 821, smrti 187, porok 71. V frančiškanski župnii je bilo 84 rojstev (43 dečkov, 46 deklic), smrtnih slučajev 115 (59 moških, 56 žensk), poročenih parov 135. V letu 1933: rojstev 96, smrti 102 in porok 124. V magdalenski župniji: rojstev 286, od tegi 149 dečkov in 137 deklic, smrti 580 (313 moških, 267 žensk) ter 180 porok. V letu 1933 pa: rojstev 268, smrti 550, porok 162. Skupno se glasijo številke: rojstev 1179 (622 fantov in 557 deklic), smrti 871 (437 moških in 415 žensk), porok pa 380. V primeri z letom 1933, ko smo imeli v Mariboru 1085 rojstev, 839 smrti in 375 porok, smo napredovali v letu 1934 pri rojstvih za 94, pri smrtih za 32, pri porokah pa za 5. Napredek je tedaj vsestranski, dasi je razveseljiv samo za rojstva in poroke. Dokazuje pa, da je Maribor zdravo in živo mesto, ki se množi tudi samo iz sebe in ne samo z doselevanjem, kakor večina naših ostalih mest. Celjska fara v letu 1934 Celje, 31. decembra. Celjska fara, ki je posvečena sv. Danijelu, je druga največja župnija v lavantinski škofiji in šteje mid 18.000 duš. Samo predmestna župnija svete Magdalene v Mariboru ima več duš, takoj za njo pride naša fara. Splošni položaj glede rojstev in umrljivosti je šel v tem letu malo nazaj. Rojenih je bilo 542 otrok, od teh 32 mrtvorojenih. Med rojenimi je bilo 280 otrok moškega in 262 otrok ženskega spola. Nezakonskih otrok je bilo 141, od teh nad IGO iz drugih župnij, ki so bili rojeni v bolnišnici. V primeri z lanskim letom je število novorojencev nazadovalo. Lani je bilo namreč rojenih 578 otrok. Od letošnjih novorojencev jih je iz mesta 83, iz okolice 217, vsi drugi so iz drugih župnij in so bili, kakor tudi veliko število Celjanov, rojeni v bolnišnici. Božja dekla smrt je pobrala to leto v Celju 438 ljudi in je bila napram lanskemu letu, ko je umrlo v Celju 454 oseb, malo bolj prizanesljiva. Med umrlimi je bilo 220 oseb moškega in 217 oseb ženskega spola. Iz mesta jih je umrlo 94, iz okolice 148, drugi so bili iz drugih župnij, ki so umrli enako kakor tudi veliko število Celjanov v celjski bolnišnici. Najsta ejša ženska, ki je v preteklem letu umrla, je bila vdova po bivšem tovarnarju, 88 letna Stoger Marija. Poročilo se je v tem letu 140 parov, lani 139. Najstarejši ženin je bil star 63 let, najstarejša nevesta pa 52 let, najmlaši ženin 21 let, najmlajša nevesta pa 18 let. Zanimivo je, da so v zadnjem času vse neveste starejše od ženinov. Mogoče bo sedaj postal svet zaradi tega bolj pameten, Od drugje jih je prišlo k poroki 6 parov, Celjanov se je pa drugje poročilo 11 parov. Splošno stanje v naši župniji? Celjska fara spada med tiste, ki jih je kriza in brezposelnost najbolj zadela. Dušnopastirsko delo je zelo otež-kočeno, ker imamo tu tri različne vrste ljudstva, ki ima vsak svoje potrebe. Imamo meščanstvo, mogočna delavska predmestja in kmečko prebivalstvo. 1'osebno — krik iz Gaberja vpije po rešitvi in bo treba storiti potrebne korake, da se reši tu^i to vprašanje. Gabcrje, njegovi brezposelni in zapuščena mladina, je svet zase, ki ga je treba duhovno in materijelno dvigniti. Kako lep in hvaležen delokrog za naselitev kake redovniške družine, ki bi naj se vsa posvetila temu perečemu vprašanju največjega celjskega delavskega predmestja. Kljub veliki brezposelnosti, ki vlada, je najbolj žalostno poglavje, ko vidimo, da nekateri delajo vse dni in ne ppznajo ne nedelje ne praznikov, medtem ko mora toliko mladih ljudi držati ob naljepših poletnih dneh roke križem. Omenimo naj še, da se versko življenje vedno boljša. Redki so tisti, ki hodijo samo mimo cer- kve, notri pa ne pogledajo. Veliko je v tem oziru storilo že do sedaj Apostolstvo mož in fantov, kjer armada vernih vedno narašča; vsak mesec jih že sedaj pristopi k obhajilni mizi 300 do 400. In to je prav za prav edina svetla točka, ki jo moramo s posebnim veseljem zapisati na tem mestu. Omenjamo naj še, da je Marijina cerkev dobila v tem letu po zaslugi blagega dobrotnika nove zvonove. SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi sem svojim cenjenim odjem,ilcem in se priporoča ŠTEFAN TURK, mesar CE1JIE. Prežernova 'vief — £p. HudinJa Svojevrstna knjiga v slovenskem prevodu Kot 18. zvezek »Leposlovne knjižice« Jugoslovanske knjigarne je pravkar izšla knjiga Axel Munlhe: S a n M i c h e 1 e. (Spomini slavnega zdravnika.) Cena.v elegantno platno vezani knjigi 95 Din. Samo nekaj odlomkov iz prevajalčevega predgovora: Telesni zdravnik švedski kraljice Viktorije nas vodi za kulise zdravniškega sveta in nas seznanja z njegovimi skrivnostmi. Kaj nam pripoveduje Munthe o 9voji knjigi, o San Michelu? Vse mogoče stvari iz svojega dolgega življenja: vesele in žalostne, smešne in pretresljive zgodbe o aristokratih in beračili, o vlačugah in nunah, o prismojenih pacljentih in nebogljenih starčkih, o podležih in svetnikih, o človeški dobroti in zlobi, pa o svoji veliki ljubezni do vsega stvarstva, zlasti do živali. Kako čudovito opisuje ptice 1 Mimogrede naj omenimo, da je italijanska vlada po izidu te knjige prepovedala ubijati ptiče na ca-prijskein otoku, česar doslej ni dosegel noben protest kulturnega sveta. Dobrota pa je gonilna sila vseh Munthejevih misli in dejanj. Brez usmiljenja ne moreš biti dober zdravnik,« pravi nekje, zato nežno ljubi Male sestre ubogih* v Parizu, ki so vse žrtvujejo za drugo. »Vse, kar darujete na zemlji, se hrani zn vas v nebesih, vse, kar pridržite za se, je izgubljeno«, nam vedno znova zveni iz le knjige, ki je en sam slavospev ljubezni in usmiljenja. Knjiga obsega blizu 500 strani in je silno pestra .in živahna. Nekatera poglavja so pisan* lako napeto, da se berejo kakor roman. Kdor se pa želi naročiti na »Leposlovno knjižnico« naj to sporoči Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Za nial denar 192 Din (plačljivo tudi v mesečnih obrokih po 16 Din) dobi 4 krasuo vezane knjige z tarnalo vsebino. f Janez Krivec | Voščila „Slovencu" za novo leto Belgrajski nadškof Našemu dragemu »Slovencuc, ki že mnogo desetletij bodri slovenski narod in neustrašeno stoji na braniku krščanskih resnic in morale, srčno čestitam k novemu letu in želim, da v tem pravcu nadaljuje svoje reševalno delo za splošno in skupno blaginjo vseh nas! Belgrad, dne 24. decembra 1934. 0. Ivan Rafael Rodič, nadškof 1. r. Poljski poslanik Vladislav Schtvarzburg - Giinther Ob prehodu iz enega leta v drugo navadno pogledamo nazaj, da bi pregledali to, kar nam je prineslo preteklo leto, a obenem skušamo pogledati v bodočnost, primerjajoč realnost z našimi iiadami.- Ob misli na Jugoslavijo, v kateri prebivam že nekoliko let, predstavljajoč svojo vlado in svoj narod, moram poudariti, da sem skupno z jugoslovanskim narodom doživel njegovo veliko tragedijo, to je smrt viteškega kralja Zedinitelja. To je hud udarec, ki je preteklo leto zadel vso Jugoslavijo; no, hvala Bogu, danes že lahko ugotovimo, da ne bo imel tistih tragičnih posledic, ki smo se jih bali. Zrelost in razboritost naroda, uvidevnost in pamet njegovih velikih voditeljev, so ga že napotile v pravcu nadaljnega, edino pravega in uspešnega dela na področju dviganja notranje vrednosti in zunanjega značaja države in naroda jugoslovanskega. Nova vlada ministrskega predsednika Jevtiča je bila pravi božični dar, nazna- II. evharistični kongres v Ljubljani njajoč notranji mir in poživljajoč na sodelovanje vseh, ki sploh želijo delati za Jugoslavijo. Osebnost predsednika vlade, ki je obdržal v svojih rokah listn ico ministrstva zunanjih zadev, jamči za mirno sodlovanje na področju zunanje politiko, a s tem tudi za nadaljevanje ideje velikega kralju Zedinitelja. Prav tako moramo upati, da nam novo leto prinese stabilizacijo političnih odnosov v Evropi. Prepričan sem in verujem, da bosta tudi tedaj in v teh odnosih Poljska in Jugoslavija ostali v medsebojnih prijateljskih odnosih, izkazujoč si vzajemno pomoč pri delu za boljši razvoj svojih držuv in obeh prijateljskih narodov. Vladislav Sclnvariburg-Giinther 1. r. poslanik poljske republike. Francoski poslanik P. E. Naggiar uredništvu „Slovenca" Ob zaključku tega leta, polnega hudih preizkušenj in žalosti, prestanih s čudovito požrtvovalnostjo, me veseli, da mi je bila dana priložnost, da lahko izrazim srčna voščila zu prospeh Jugoslavije. Sredi tolikšne žalosti so zadnji meseci vnovič posvetili zvezo francoskega in jugoslovanskega naroda, ki sta združena z nerazdružnim prijateljstvom v službi ohranitve miru in pravičnega dela, ki so ga uresničile mirovne pogodbe. Zahvaljujem se »Slovencu«, da mi je dovolil, da svoje mnenje javno izpričam; ko se še posebej obračani na njegove bravce, voščim prav prisrčno srečo vsem. Paul-Emil Naggiar, 1. r. Leto 1935 - za nas evharistično teto Ze dolgo nismo katoličani iz Jugoslavije — in zlasti mi slovenski katoličani — stopili v novo leto s tako jasno naloga in s tako določno dolžnostjo, kot stopamo v let« 19.15. Pred nami je II. vsem katoličanom naše države namenjeni Evharistični kongres, ki se i bo čez šest mesecev vršil v središču Slove- I nije, v naši Ljubljani. Odgovornosti polna j naloga! Kokšen bo ta kongres? Ali bo vreden 1 elavljenca, ki je sam živi Bog v Presv. Rešujem Telesu! Ali bo opravičil vero v našo slovensko gorečnost, kadar gre za najvišje vrednote, opravičil upanje, ki ga katoličani Jugoslavije stavijo v našo slovensko iznajdljivost in organizatorno sposobnost, opravičil ljubezen, s katero bi morali vse žrtvovati, kadar gre Zanj, ki je Gospodar vesolj-etva? Takoj je treba začeti, kdor še ni začel. Niti hip ne smemo biti v dvomu, da more tako velika in po svojem bistvu tako neprecenljivo mnogo vredna prireditev uspeti le ob tvornem sodelovanju vseh jugoslovanskih katoličanov. To sodelovanje se mora manifestirati predvsem v skupni molitvi za uspeh kongresa. Zastonj bi se trudili, če bi zidali za Boga sicer, a brez Njega. Malokdaj je poziv k goreči molitvi vseh tako upravičen, kot to pot. A potrebno je tudi, da se v mesecih predpriprav vse živahneje poslužujemo zveličavnih pripomočkov krščanskega življenja, kakor je zlasti pogosto in vsakdanje sv. obhajilo, udeležba pri sv. daritvi tudi izven zapovedanih praznikov in dejanska podpora Cerkvi v njenem pastirskem in učeniškem poslanstvu. To delo mora nujno objeti vse katoličane, ako hočemo, da bo kongres v resnici to, kar mora biti, namreč, naravni izliv duhovne radosti po uspešno končanem verskem preporodu. Ker bo šlo ob kongresu tudi za zunanji sijaj manifestacije za Evharističnega Kralja, ki jih bo treba smiselno in čim učinkovitejše pripraviti, je potrebno sodelovanje z Naša mladina Pa je prišel oni dan k meni naš Jože, par-krat premeril mojo sobo, se zagledal v slovenske jaslice in jo iztuhtal: »Ti, napiši no kaj za novoletno številko Slovenca!« Kaj bi pisal? 0 tem, kako smo na sveti post z našo šolsko mladino šli k nunciju, voščili vesele praznike njemu in svetemu očetu, zapeli »Svim na zemlji« in »kaj se vam zdi, pastirčki vi« in mi je njegova ekscelenca gospod nuncij ljubeznivo dejal: »Tako je prav! Eno slovensko, eno hrvatsko!« Tomaž Ulaga Ali o tem, kako sem jo na Janezovo z dijakinjami mahnil preko novega mosta v Zemun in ■o pravilno povedale, da je most sam na sebi še precej čeden, da pa dohod kar zija od praznine? Ali naj povem, kako si je tisti razred, v katerem jemljemo liturgiko, predvsem to zapomnil, da nihče ne sme zameriti, če je na tepežni dan po nedolžnem tepen!? Pa sem jih na vse zgodaj dobil od cenjenega tretjega razreda in sem jih (mladino, ne »batine« iz same hvaležnosti peljal na Cuka-nco. kier nam ie gospod Tutnpej Šarlo-Šaplina na- Osrednjim pripravljalnim odborom v Ljubljani. To sodelovanje naj se manife -lira predvsem v voljnem in čini točnejšem vršenju vseh nalog, ki jih pripravljalni odbor nalaga župnijskim pripravljalnim odborom, ter v strumnem in takojšnjem odzivu slehernega, ki ga odbor popove k delu. Povsod mora v interesu krščanske pravičnosti in ljubezni vladati iskreno prepričanje, da žele pripravljalni činitelji v Ljubljani le to, kar more služiti večji slavi božji, kar more podpreti in pomnožiti sijaj kongresnih manifestacij, kar more — sodeč po slabi človeški pameti — biti v zveličavno pobudo udeležencem kongresa. Združimo se oh n"«tor>u "oves*n V!vn tesneje s Presv. Reš. Telesom in z vso ljubeznijo pripravljajmo Evliarisuonemu i^iauu zmagoslavni praznik v Ljubljani! * Skioptična predavanja o Evharističnih kongresih so se doslej vršila v škof. zavodih v Št. Vidu, na Homcu, pri zborovanju Slomškove družbe v Ljubljani, v Čatežu pod Za-plazom in v Gorjah. Povsod je ob veliki pozornosti mnogoštevilnih vernikov predaval tajnik Glavnega pripravljalnega odbora za II. Evharistični kongres vlč. g. Vinko Zor. — Za nadaljna predavanja naj se pripravljalni odbori čimpreje obrnejo neposredno na Glavni priprav, odbor v Ljubljani. Lepake za II. Evharistični kongres z besedilom po prevzv. škofu dr. Rozmanu in dr. Srebrniču podpisanim prejmejo te dni vsi pripravljalni odbori, kjer pa teh ni, župni uradi. Prosimo vse, da te lepake izložijo na vidnih in značilnih mestih v župniji tako, da ostanejo ohranjeni čim dalje. Lepe podobice z natisnjeno mednarodno molitvijo za uspeh Evharističnega kongresa razpošljemo te dni. Prosimo, da jih razširite čim bolj med vernike z nujnim priporočilom, da oklepajo s to molitvijo težnje kongresa v svoje molitve. v Betgradu vijal in so nazaj grede čez Dedinje iz'mladih grl slovenske božične odmevale? To je seveda za otroke, hvala Bogu! Toda, ker so baš ti moji dobri otroci točno ugotovili, da sem star ne manj ko dvajset in ne več ko sto let — bodi jim par vrstic za novo leto! Od 472 — toliko jih je namreč v tukajšnjih šolah, kar tiče verouka, pod mojo »komando« '— je 70 otrok slovenskih starišev. Verouk imamo skupno, to se pravi: prvi razredi vseh ženskih gimnazij v dveh skupinah, drugi in tretji razredi zopet v dveh, četrti razredi v treh skupinah itd. In to izven šolskega urnika kar po dve uri zaporedoma, ker je drugačna ureditev tehnično nemogoča. Verskih resnic se učimo v srbohrvaščini, najvažnejše molitve pa mi mora znati vsak v svojem materinem jeziku. Slovenski otroci pa mi z veseljem na vsa vprašanja odgovarjajo v svojem materinem jeziku. Ko pridemo do izrazov, ki so zelo slični našim, pomenijo pa vse kaj drugega, ali sploh do izrazov, o katerih vem, da so prva leta bivanja v Belgradu tudi meni delali težave, tedaj slovenski mladini kar po domače povem kako in kaj. Ob takih prilikah so učenke višjih razredov naravnost hvaležne, da zamorejo slišati v šoli tudi slovensko besedo, ker jim to prav pride za študij naše literature; manjše pa zvedavo prisluhnejo, kadar katera tovarišic po slovensko, | po češko, po nemško itd. pove božje zapovedi, ; kako molitev ali kaj podobnega. Velja načelo: Naši otroci, ki žive v diaspori/naj se dobro naučijo srbohrvatskega jezika, na svoj slovenski ma-terni jezik pa nikdar pozabiti ne smejo! če pravim pozabiti, ne mislim, naj ne pozabijo, da so nekdaj govorili slovensko — pač pa mislim, da morajo doma s starši in povsod, kjerkoli prilika nanese, govoriti slovensko, kakor vsak otrok v i Sloveniji! V smislu znanega izreka blagopokojnesa kralja: Dober Slovenec bo tudi dober Jugoslovan, v tem smislu je sveta dolžnost naših staršev, z , vso doslednostjo in z vsemi dopuščenimi sredstvi 1 skrbeti za to, da bodo njihovi otroci — pa naj žive kjerkoli — z ljubeznijo in pravilno govorili i svoj materni jezik! v, »»•••• r t - ■ > i-■ * •/ ".■ \ ".1 p v M. -V* ''».•V ♦•»,'! . •/ • , . v » V fy * fc * ^ , f , j. 1 p I H. -.v 'r*.- f-ici*". * ' ' • -» . • 1' r i ,■ „ \ A iri >«aV//| i,*Tl > . , t t"l Wil. . ' Že prav, boste dejali, toda povej nam, kako Je dejansko stanje? Ali se naši otroci v diaspori še sploh zavedajo, da so Slovenci? Ali so šp zvesti in zavedni katoličani? Kolikor jih jaz poznam, morem z veseljem mmmmmmamrrtDmmammMmmmamimmmmmmmmmmmammm odgovoriti: So zavedni katoličani in zavedni Slovenci! Ko bi jih le videli pri naši dijaški sv. maši: nedeljo za nedeljo v Krimski ulici nabito polna cerkev katoliške mladine, prekrasne pridige konzultorja in šol. nadzornika g. dr. Jure-tiča, ubrano petje slovenskih in hrvatskih cerkvenih pesmi — o, to je vzpodbudna, res lepa služba Bogu! In kako resno jemljejo vsakoletne duhovne vaje! Predlanskim sem za slovensko mladino imel posebne duhovne vaje, in vam povem da njih blagoslov še sedaj ni izplahnel. Pa boni lolos poskusil isto, če mi Bog zdravje da in če ne bo nepremagljivih ovir. Da, prav letos, kot pripravo na evharistnični kongres! O tem še ob koncu neko misel. In da so ros zavedni Slovenci? Sn' Pnr rod-kih izjem — tri, štiri — kolikor mi jo znano, ne spremeni dejstva. Da ste videli veselje naših otrok ko so dobili slovenske molitvenike, dar ljubeznivega gospoda dr. Pečjaka! In da vidite njih veselje, ko jim izposojam slovenske knjige in mladinske liste in da sle videli žalost, ko je letos zmanjkalo slov. zgodb Sv. pisma za drugi razred... (Sam denarja nimam, od otrok terjati nočem, fehtariti pa si že več ne upam...) In veste, kaj mislim za evharistični kongres? Da bi pripeljal skupino naše mladine iz Belgrada. Najprej na kongres, potem pa nekam v hribe. Za duhovno, telesno in slovensko okrepitev. C"e se bo z dobrohotno naklonjenostjo od vas tam doma ta zamisel mogla uresničili, bo to plodonosno delo za našo mladino v diaspori, bo izpolnjena ena resolucija katehelskega kongresa v Mariboru in bo izpolnjen tudi kui>čiii iiuumii ieh vrsiic. T. U. Jubilej znanstvenika Projektantu šentjakobskega mostu ob 50 letnici nastopal na odru ter ob vsaki priliki bodril in navajal mladino k dobremu. Znan je bil kot izvrsten govornik in z mladeniško svežostjo je znal s svojimi besedami poslušavce prikleniti nase. Dasiravno že v letih — pred dvema mesecema je dopolnil 68. leto in je že pred več leti stopil v pokoj kot tovarniški strežaj turbin — se je še vedno udejstvova! v vsakovrstnem športu. — »Slovenec« je še predlansko zimo prinesel sliko, kako ga sedemletni sosedov sin uvaja v umetnost smučanja; kadar pa je bila na sporedu san-kaška tekma od Kopišarja v Rovtih doli na Jesenice, takrat Janeza Krivca gotovo ni manjkalo. Na 1800 metrov visoko Rošco iti, mu je bilo toliko kot nič. Pokojni Krivec je bil velik prijatelj dr. Kreka, s katerim sta dostikrat obšla razne planine in s ponosom je pripovedoval, kako mu je nekoč na Ratitovcu dr. Krek pokazal pismo, ki ga je prejel od dunajske vlade, da mu ta postavi na Ratitovcu kakoršnokoli palačo hoče. ako popusti v nekem važnem vprašanju, nato pa je pred očmi pokojnega Krivca pismo raztrgal. Najboljši in najzvestejši prijatelj pa je bi! Cerkvi, saj ga ni bilo dne, da ne bi bil pri sv. maši in pri sv. obhajilu, savška cerkev, ki mu iz njenega zvonika danes pojeta zadnjo pesem drobna zvončka, ga bo zelo pogrešala, zlasti oktobra meseca, ko je vsako jutro glasno molil rožnivenec. Bd je v vsakem pogledu vzor moža, pravega krščanskega moža, kakršnih je dandanes vedno manj. Dragi Janez, šel si po zasluženo plačilo k svojemu Bogu, katerega si tako ud.rno ljubil, nas pa pustil v tej solzni dolini. Prosi Boga, da bi tudi mi mogli slediti tvojim vzorom ter nekoč priti za teboj. Večni pokoj tvoji duši, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. Šentjakobski most v Ljubljani Jesenice, dne 30. decembra. ]mB v Ljubljani, katerega se ^^■ScaLk?;;:,. j,- tako vi-sebl. Danes, zadnjo nedeljo v letu, |e šel k svojemu Stvarniku po bogato plačilo za svoje velike zasluge. Kdorkoli je zasledoval katoliško gibanje na Jesenicah, ta je ob vsaki priliki, pa naj si bo pri cerkveni, ali društveni prireditvi naletel na ime Janez Krivec. Dolga leta je bil predsednik bivšega katoliškega delavskega društva na Jesenicah in koliko je tu storil za katoliško stvar, to ve samo Bog, kateremu je bil ookojni tako otroško zvesto vdan. V najtežjih časih, t. j. med svetovno vojno, je društvo vodil z velikim uspehom, največkrat sam V neposredni bližini poslopja tehniške fakultete ljub]j. univerze je nedavno v prijazni vili na. Mirju proslavil v popolni tišini univ. prof. ing. g. Kral Alojz svojo 50 letnico. Leta svoje mladosti je preživel g. profesor v lepi Moravski v Donji Studenki. Vse gimnazijske razrede, kakor tudi maturo je dovršil z odličnim uspehom v Moravskem Šumperku in je bil že 1. 1910. odlično diplomiran za gradbenega inženjerja na brnski tehniški visoki šoli, kjer je ostal še 2 leti kot asistent za splošno mehaniko in liidromeha-niko, dokler se ni odločil, da zapusti svojo domovino ter odide v Slovenijo, kjer je vstopil kot praktikant v službo h kranjski deželni vladi v Ljubljani. Tu je napredoval po enem letu za pristava; a po prevratu ga je narodna vlada v Ljubljani imenovala za komisarja v Kranju in kmalu nato za nad-komisarja v Mariboru. Tam je ostal g. prof. do 1. 1920, ko je prejel imenovanje za izrednega in po 2 letih že za rednega profesorja za tehnično mehaniko na mladi slovenski uiniverzi. . ,T° 1)1,11 v kratkih potezah označena življenjska pit g. jubilanta. Toda vedno delavni g. profesor vmes ni počival. 2e kot pristav (191.'!) je izvršil pod vodstvom gradb. nadsvetnika Paulina načrt za novi most čez Ljubljanico pri Šentjakobskem trgu, zakaj 1. 182.'). postavljeni leseni most ni bil več kos vedno večjemu prometu. Velike ovire, kot so. n. pr. zelo neugodni teren, določena konstrukcijska višina, kakor tudi od regulacijskega načrta Ljubljanice zahtevani estetični izgled mostu je g. profesor s projektom modernega železo betonskega mostu (tkzv. togega okvirja z razliko, da je v niomentnih o brat išči h prosto položen prečka) tako odlično premagal, tla je bil njegov načrt oddo-bren in v okt 1. 191.") most že izročen prometu. L. 1916. si je profesor z disertacijo: »Prispevek k reševanju elastično v petih konti-nuirličnih nosilcev« pridobi doktorat tehniških ved. Ze kot profesor (1. 1922—27) je napravil g. dr. Kral načrte za velike industrijske gradnje v Sloveniji: za Bonačevo papirnico na Količevem. za Pollakove usnjarne v Kranju in Ljubljani, za predilnico v Tržiču, tekstilno tovarno v Kranju in dr. Znanstvene razprave in članki g. profesorja, objavljeni v jugoslovanskih in čeških revijah in zbornikih, zlasti pa v internacionalni reviji za železo beton »Beton u. Eisen« v Berlinu o tehničnih gradnjah v Sloveniji,' o gospodarskih in tehničnih problemih Jugoslavijo (Vodne sile na Dravi in Savi. Elektrifikacija Slovenije itd.) ter o tehnoloških pre-izkavah gradbenega materiala v Sloveniji, so seznanili tako domačo, kakor tudi mednarodno strokovno javnost z našimi kraji, z našim napredkom in našimi stremljenji. Delo g. profesorja ni ostalo neopaženo niti na najvišjem mestu, odkoder jo prejel odlikovanje z redom sv. Save. (1930). Gospodu profesorju, ki si je s svojim znanstvenim delom, s predavanji iz tehnične mehanike ter železnih mostov kakor tudi z vzorno vodenim institutom za preiskavo gradb. materijala, zlasti pa z veliko prijaznostjo, delavnostjo in vestnostjo pridobil spoštovanje in simpatije vseh svojih slušateljev, na.iprisrčnejše čestitamo ter želimo še mnogo let zdravja, sreče in uspehov. Slušatelji Ljubljanske vesli t Gradbeni pregled čez leto 1934 Upanja l.]ubljam\ da bo kljub krizi leto 1984 cvetni« v znamenju živahnega gradbenega dela. ni izpolnilo. Stavbeniki eo upali, da bodo ljudje naložili prihranjeni Iti doma obdrlanl denar v nove stavbe, toda ljudje so se povečini premisliti in niso niti stavbam zaupali. Zaradi splošnega nezaupanja ljudi niso trpeli samo stavbeniki, temveč tudi delavstvo. obrtniki, trgovine in ves denarni promet, prav malo jlli Je bilo, ki so letos sploh kaj zidali. Pregled gradbene sezone v letu 10514 je torej prav skromen. ,, , , Novo enonadstropno hišo v Gerbicevl ulici je /.uradi I Vnton Saitusa, enonadstropno hišo na Ga-1 levici sta /gradila Marija ki Alojz Bregar. Amalija »Vkal je /gradila vlsokwpritllf.no hišo v kamniški ulici Ana JeveC je na Ižanski cesti zgradila visoko-mitllčno hišo. začasno pritlično hišico je zgradil v imselbinl na Cesti dveh cesarjov Ivan Triller. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš slovenskih železničarjev ie naznanil zgradbo petih dvonadstropnih stanovanjskih hiš za BeHgrariom. Od teh hli sta bili dograjeni dve. V Detelovl ulici je Marija Novak /.gradila enonadstropno stanovanjsko hišo. Na Ižanski cesti je Matija Anžur zgradil stanovanjsko pritlično iiišico. V Dobri lovi ulici je zgradita Angela Lapajnar enonadstropno stanovanjsko hišo. V He-zijanski ulici je napravila FranJa zušterfUS pritlično leseno hišico. Župnik K. S. Fin/gar je v Dobrilovi ulici »gradil enonadstropno stanovanjsko hišo. V Svetoisavski Ulici je Ivan Božič zgradil enonadslrop-110 stanovanjsko itišo. Na Dolenjski cesti je Mat ko Pelrlč zgradil enonadstropno stanovanjsko hišo. Prav tako je Franc Javornllk zgradil na Dolenjski cesti eno nadstropno stanovanjsko hišo. Ivan Marolt je nadzidal svojo hišo na Vldovdanskl cesti za eno nadstropje. Na Cesti na Loko je Marija (lorenc zgradila pritlično stanovanjsko hišo. V Glinški ulici Je Krna Kocbek -.'.gradila enonadstropno stano-vAitjsko hišo. Dr. Fran Grivec je v Chupernnvnovi Ulici zgradil enonadstropno Stanovanjsko vilo. V Dev.inski ulici sla Uršula in Angela Koprivec zgradili enonadstropno stanovanjsko vilo. V liudover-nikovi ulici je dr. Alojzij Kunst zgradil enonadstropno stanovanjsko hišo. Leopold Vati je v Dre-nikovi ulici zgradil enonadstropno stanovanjsko hišo. Na Cesti dveh cesarjev je Katarina Kikelj zgradila zasilno leseno hišico. Na Vodovodni cesti je Josip Lutskman zgradil enonadstropno stanovanjsko hišo. Na Cesti dveh ccsarjevie Ana Jesenovec zgradila zasilno leseno hiSico. Pod streho je že ononadstropna stanovanjska hiša, ki jo je zgradil i Ivan Zigon v Glinški ulici. Enonadstropno slnno-' vanjsko hišo je v Gerbičevl ulici zgradil Josip No-' vak. Dr, Milan Papež jo zgradil v Langusovi ulici enonadstropno hišo. Pod streho je že ©nohaditropiia .stanovanjska hiša, ki jo gradi Franc Jeglič v eveto-krlžkem okraju. JožotlMt' v Zrhijskega ulici je v svojem poslopju nadzidalo drugo nadstropje. V svetokriškein okraju (e Andrej Golob zgradil pritlično stanovanjsko lilflb. V Staničevi ulici le Zgrudil enonadstropno stanovanjsko hišo Peter Tomšič. Ban«ka uprava je nadzidala poslopje svoje hranilnice v Knafljevi ulici za druge nadstropje, Na Pu-ruzzijevi cesti jo Jože Kupic zgrudil novo pritlično hišo in gos j »od a m ko poslopje, Ti i mu je poj>rej pogorelo. Na Rilski cesti dela Valerija Pliverlč tri-nadstropno stanovanjsko hišo. Na oglu Tyršev>e ceste In Smoletove ulice gradi »Poštni dom« dvo-nads trop no stavbo. V Jelovškovi ulici gradi Matko Curk enonadstropno hišo. V Gajevi ulici je dovršil inž. Dukič petnadstropno stavbo. Večjih lavnih del letos v Ljubljani ni bilo, če i/.vzaimemo bežigrajsko šolo in delno nadaljevanje regulacije Ljubljanice, ki pa je nepričakovano zastala. Pregled letošnje stavbne sezone je torej prav skromen. K omenjenim grndbeniin delom moramo prišteti še več del zaradi kanalizacije, več prezidav. nadzidav in prizidav, več naprav zidanih ograj. To Je pa tudi vse. Upajmo, da bo v novem letu 1935 boljše, da bodo ljudje vsaj nekaj več zaslužili kakor so letoel Francoski bojevniki v Ljubljani Ljubljana, 31. decembra. Skupina 240 bojevnikov iz južne Francije, v glavnem iz Lionn in Marseilla, je snoči dospela čez Italijo v Slovenijo. Naproti so se jim do Rakeka pripeljali zastopniki ljubljanskih dobrovolj-cev in bojevnikov, rezervnih častnikov in invalidov ter tudi dva zastopnika invalidov iz Bel-grada. Na Rakeku so francoski bojevniki doživeli krasen sprejem domačega prebivalstva. Godba je igrala koračnico maršala Focha, v francoščini je došle bojevnike toplo pozdravil prof. Prezelj, zahvalil pa se je vodja skupine Marcel Heraut, ki je prof. Prezlja obiel. Med sviranjem marseljeze in naše državne himne so francoski bojevniki nadaljevali pot proti Ljubljani. Kljub pozni uri — vlak je prišel ob pol 1 ponoči — se je k prihodu francoskih bojevnikov zbralo številno občinstvo, med temi mnogo čast- Povodit mož pri lomasti danes popoldne ob JI v Ljubljano. Pa .se jrn ni trebu bati nikomur — ne otrokom ne odraslim. Gn bo že Cinšj)erček, naš slavni in hrabri junak, ustrahoval, tako ustrahoval, da bo povodni mož poslal krotek ko jagnje. l\nko bo linšperček to napravil in kako bo rešil siroto Ančko iz oblasti kosmatega «r-ilavša, bo 1 osmih Meškov božični misterij »Henrik gobavi vitez . Delo samo jo prvovrstno tako po vsebini kakor po slikanju posameznih prizorov. Iz njega veje ljubezOti iti plemenitost. Vabimo slavno občinstvo, da pride k predstavi in si kupi vstopnice v pred prodaj i, ki bo dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskofiti ulica 12. 0 Stare slovenske božične pesmi bo pol v soboto, fi. januarja ob 20 Oiril-Metodov pevski zbor v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu v Ljubljani. Pesmi so po večini bilo že pozabljene. Skrbno jih je otel dr. Ki-inovoe, nekatere prof. Bajnk, in jih v starem slogu priredil za mešani zbor. Poleg izredno ljubkih, čisto božičnih melodij je nekaj posebnega tudi besedilo, ki v svoji preprostosti nima zlepa kaj podobno lepega. Zbor. ki bo pesmi izvujal. ima v rokah g. Ludovik Pnš. Kdor želi na. tretji letošnji božični večer svoje srce razveseliti s pristnim božičnim občutjem, nnj ne zamudi priliko. O Volitev odbornikov in namestnikov za glavni odbor /.a obdelovanje Barja sv vrši v nedeljo, dno 13. januarju 1935 od S. ure zjutraj do l(i. ure popoldne in sicer za volilno skupino Trnovsko, Gradiško. Karlovsko in Krakovsko ljubljansko predmestje in 8tn-panjo vas na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg 2 (posvetovalnica). Ta skupina voli dva odbornika in enega namestnika. Pravico voliti imajo le V volilnem imeniku vpisani lastnik i (ce) barjanskih parcel. Mestno poglavarstvo v Ljubljani. SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam FR. ŠIMENC higijenična pralnica in svetiolikalnica Kemično snaženje oblek LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 8 SprejemaliŠče: Knafljeva ul. 2, dvorišče .z) «pan-U> lovec Jos6 Mojica poje danes in jutri svojo Pesem življenja« v kinu Kodeljevo. © Vojaška /.glasitev. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva potom razglasa k vo-jažki zglasitvi sledeče obveznike: 1) Vse, v Ljubljano pristojne mladeniče, ki so rojeni !!)if>. leta in pa one, rojeno v letih 1914, 1913, 1912, 1911, 1910. 1909 in 1908. ki doslej aH sploh še niso bili pri naboru, ali pa so bili pri dosedanjih naborih ogkišeni za začasno (pri-vrerneno) nesposobne. 2) Vse, v Ljubljani bivajoče ,pa drugam pristojne mladeniče, ki so rojeni v letih 1908 do 1915. 3) Vse obveznike do 50. leta starosti, ki se vodijo v evidenci kot sposobni, a se čutijo dejansko za nesposobne za morebitno izvrševanje vojaške slulio. 4) Vse mladeniče, ki so rojeni 1917. leta. Podrobnosti zglasitve so razvidno z razglasov, ki so nalepljeni po mestu, zve pa se zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1. Kdor bi so pravočasno ne zglasil. bi bil zasledovan in kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih, kakor da se odteguje zukoniti voj. dolžnosti. Za pravočasno zglasifcev odgovarjajo tudi starši, sorodniki, varuhi, stanodajalci in služboda-jalci prizadetih obveznikov. 0 Poniofsko-propagantlni tečaj Jadranske straže prične jutri, 2. januarja ob 3 popoldne v Trgovski akademiji z otvoritvijo po predsedniku ler Z dr. RublSe-viin predavanjem o ideologiji Jadranske straže ter dr. Bohinčevim predavanjem »Zemljepis Jadranu in njegovih obale. Tečaj se bo lstoSaa.no vršil v dveh s porednih oddelkih ter bo trajal do sobote, 5. januarja. Tečaj bo posečalo okoli 150 učiteljev in učiteljic, profesorjev tef Odbornikov ljubljanskih srednješolskih Podmladkov s svojimi poverjeniki. 0 tečaju bomo športi poročali. Srečno in veselo tJlovo leto $eli vsem odjemalcem in prijateljem ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Lastno vilo za mul denar. Masivno enonadstropno vilo s 4 sobami, kuhinjo in vsemi pritikbnomi vum /gradi za Din 85.0U0 - Pirc Gabrijel, mestni stavbenih Ljuiil.ano Sclctibiirgoru unča 7. © Z novim letom otvori privatno prakso zdravillk dl\ Krisper Anton v Ljubljani-Vodtaatu, Društveni ul. 20. 0 Drufitvo 8nfa se zahvaljuje najsrčnejše vsem darovalcem naše božiilnioe, ki so nam pripomogli, da smo lahko obdarovali najbedrtejše |,z Ljubljane lil bližnje Okolice. Ob tej priliki ielimo vsem firečno in veselo novo lelo! © Dva poškodovanca. Ko so podirali drevesa, je j>adlo težko deblo na 21 letnega posefttnikovega sina Franca Bralkoviča iz Vrhpoljn pri Št. Jerneju na DOlenjskem. Deblo je fantu zlomilo hrbtenico. Najprej je bil ranjenec prepeljan v bolnišnico v Novem mestu, od tam pa včeraj v ljubljansko. Bralkovlče'-o stanje je smrtno nevarno. — 84 letno kovačevo ženo Marijo Noč s Hrušiee pri Jesenicah je nekdo tako pretepel, da ji je razbil nos. Poškodovanka, ki se zdravi v ljubljanski bolnišnici, bo imela obraz skažen vse življenje. © Vino - špecialitetno - »Rizling« dobite pri Sotelšek, Oradišče 10. Novo lelo v Ljubljani V kavarni, zjutraj ob Šestih. Obsežni prostori. Strežaji in strežajke precej pospani. Po raznih kotih pijemo — razigrane gruče ljudi, sama no*-blesa in finesa. Moški v črnih oblekah in lakaslih čevljih, razkuštranih las — sami »umetniki« ... Ženske v večernih oblačilih se sklanjajo nad belo kavo in si popravljajo z (jlavniki razdejane frizure: v eni roki glavnik, v drugi pa ogledalce. Razgreti, potni obrazi. Na mizi pred njimi na pol prazna steklenica vina, po mizi se preliva pre-vrnjen kozarček likerja, pred vsakim pa se hladi blažena rešiteljica iz vseh nadlog, črna kava. Ne-dotaknejna — želodci pri najboljši volji ne morejo več .,. »Prosit — prosit; veselo — he-he-he — novo leto — kuc!« — tako pozdravljajo družbice nove prišlece, ki niso silvestrovali. >.Novi« ljudje se smehljajo, prizanesljivo; je bil pač Silvester ... »Vidiš,« pravi neki novi človek, »jaz hodim gledat takelc družbice vsako leto na novega leta dan zjutraj — je to nekaj nebeškega, če hodi človek gledat včasih — samega sebe1« Ura poteka za uro, Veseljaki,, ki so pa samo še »bivši« veseljaki, se razhajajo. Gredo, kakor megle v meglo. V kavarni pa se nabira vedno več novih ljudi, popolnoma novih. Oko jih ni doslej nikdar videlo, simo tenko uho gospodar računskih natakarjev(ic) je nekaj slišalo, tako pri priložnosti. Pa to nič ne de — tudi živali se selijo s pašnika na pašnik. Trava tn kava mora biti... Na ulicah pa se srečujejo ljudje in 9i žele »srečno In veselo novo leto«. Nekateri ponižno, drugi pa tako nekam z drugega nadstropja ali pa kar z nebotičnika navzdol, oblastno in ponosno. O sreči In veselju pa govore samo usta. Srce pa pravi; »Vrag umazani, vsaj kakšna dva gumba mi plačaj — ali naj ti dajem obleko za obleko (ali pa kaj drugega) popolnoma zastonj? Baraba, ciganska!« Popoldne gredo ljudje na lov. Na lov za svežim zrakom, kajpak. Na ta lov ne vodijo Ljubljančani s seboj psov, ampak — mucke, take, ki Imajo silno dolge repe, da se kar ne dajo odmotati iz človeških glav. Muckam dajejo piti vode, pa ne navadne vode, ampak tiste bolj slanikaste in bolj kisle. Pa se mucki kar nič ne zmenijo za tisto dobroto, ampak mijavkajo kar najprej; »Vinčka — vinčka; zeljčka, zeljčka!« Usmiljeni ljudje, ki imajo res nekaj srca tudi za mucke, jim res dajejo vinčka in zeljčka, oboje kislo kot vrisk, in to pomaga — mucki res stisnejo svoje ostre krempelj-čke nazaj za kožo in začno božati z mehkimi tačicami utrujene možgane tako dolgo, dokler zvečer sladko ne zaspe in novega leta je korteo! Ali ne verjamete, da je tako? Kar danes si Ljubljano poglejte! Med. Univ. D! M8RO "*AMŠEK otvori 2. januarja 1935 privatno ordinacijo Jeitca - stotice 132 Kulturni pregled za 1934 Kljub krizi sc je v letu 1934 naš knjižni trg obdržal na višini, ki jo je dosegel zadnja lota. Kakšna pa je ta višina, moremo izmeriti, ako primerjamo našo knjižno produkcijo s produkcijo Norveške, ki je v svetovni statistiki na prvem mestu: narod treh milijonov ima letno produkcijo okoli 1800 številk, dočlm imnmo Slovenci z enim milijonom duš letno produkcijo okoli 700 številk, z drugimi besedami: po odstotkih šteto, zavzema slovanska knjižna produkcija prvo mesto na svetu. — Ako skušamo torej v naslednjem omeniti del«, ki so v letu 1034 izšla, bo ta pregled nujno površen in jo prav gotovo, da je mimo tu navedenega iaftlo še innogo drugega pomembnega, mnogo dragocenega izvirnega dela pa je v raznih revijah, ki predstavljajo |>ri nas naravnost neizčrpno zakladnico tvornega dela našeaa naroda. I »med domačih leposlovnih del, ki so letos izštu, omenjamo: Kranjec Miško: Pesem ceste, Pregelj Ivan: Tolm.inci, Hevk France: Ljudje pod 0«>j-likom: Krivda (dotiskano in vezano ob koncu lela, toda šo ni v prodaji), Erjavec Fran: Zbnno delo, uredil dr. Anton Slodnjak, I. in II. knjiga (vse pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljoni); Cankar Ivan: /.brani spisi, uredil . 1 r. Izidor Cankar. !<>. in 17. zvezek; Kocbek Edvard: Zemlja, pesnil (pri Novi založbi v Ljubljani); .Moško Ksnver: Henrik, gobavi vitez: LovrcnČiC Joža: Pastir /, belo ptico (Mohorjeva. Celje); Javoru i k Mirko: Srečanje z nepoznanimi (Krekova knjižnica); Klopfič Mile: Preproste pesmi: Kozak Juh: 7a\ prekmurskimi kotniki; Kralj France: Moja pot (avtobiografsko) [pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani); Aibreibi rum. Zadnja pravda (Hram); Krnel Marija: Moja pot (avto-bi(»graWa izvirna povesi Vladimiru Levstika itd. Važna dela z drugih področij so: Biliunovič ! Aleksander: Uvod v ekonomsko vedo (Jugoalov&n-; ska knjigarna): Polelin-Krošl: Pregled obče zgodovine 1., 11. in III.; Ulaga Drago: Knjiga o športu: Kocbek-fiašelj: Slovenski pregovori; O os ar Andrej: Za nov družabni red I.: Veber France: Knjiga o P.ogu; KroSI Anton: Zgodovina trgovine; Štele France: Cerkveno slikarstvo; Breznik Anton: Slo-i venska slovnica, IV. izdaja; Mal Josip: Zgndoviua slovenskega naroda, 12. zvezek (vse pri Mohorjevi ' družbi v Celju); šerko A.: Psihoanaliza; Rinpel 1 Mirko: Slovenski protestantski jiisci; Dolenc-Mn-j kleoov: Sistem celokupnega kazenskega prava kra ; ljevinn Jugoslavije (pri Tiskovni zadrugi v Ljub j liani); A. Oven: Ksaver Meško (Tiskovna založba l v Mariboru); Odnr A.: Sodbe rimske rolo v za konskih pravdah (Bogoslovna akademija. Ljubljana). ' Spoktorski: Socialna filozofija, II. dH (Slovenska 1 Matica. Ljubljana); Jernj Josip: Naša vas: Gogada ' Stanko: Temelji obče metodike (Šolska Malica): i BoHinr Alojz: Anion Bezenšck. njegovo življenje i in delo: Jernej Andrejka: Mladostni opomini; U^e-I ničtiik Aleš: Socialno vprašanje; isti: Knjiga načel (Katoliška akcija); Slele France: Monumeuln artis i slovrnirav (dvn sešitka): Slodnjak Anton: Pregled j slovenskega slovstva (Akademika založim. Ljubljana). Poleg »ch dc! moramo zabeležit! še i?.id Zbornika 7.naiistvenih razprav juridične fakultete, IJniet-notdno-ztfodovinski zbornik ter Mar i j« no Marolta opis umetnostnih spomenikov dekanijo Vrhnike, publikacije Muzejskega društva v Ljubljani, in Časopis za zgodovino in narodopisje v Mariboru. UaKveaeljiv pojav so za šolsko rabo izdano knjižice Mohorjeve družbo (Cvetje iz domačih in tujih logov: 1. Ivan Pregelj: Izbrane pesmi Simona Gregorčiča; 2. Anton Slodnjak: Levstikov Martin Krpan; 3. Anton Sovre: lloratij« Flacca Pismo o pesništvu) izdajo drušlvn »Šola in dom J iz klasične francoske, erbohrvatske in nemške li-| te rn t ure ter podobne izdaje tiskarne Merkur. Prevodno slovstvo se je obogatilo z mnogim,i novimi deli večjega pomena. Navajamo: Timnier-' uians: Pieter Brueghel, Munthe: San Michele, Sien-i kiewicz: Križarji I.. Štren vele: Hlapec Jan. Tur- j genjev: Lovčevi zapiski II. del (vse pri Jugoslovan- j ski knjigarni v Ljubljani); Ilofmannslhal-Župančič: Slehernik (Mohorjeva) ler Moliere-Župančič: Tav-, tuffe (Hram); Uplon Sinclair: Dolarji II. (Kreknva i knjižnica); Zweig: Marijo Anloinettn, Zola: Ger-tninal, G lile: Vatikanske ječe, Ciuanareion: Ljudje na Borgu. Langer: Pes druge frte (Tiskovna zadruga); Renč Benjamin: Čudovito življenje Ilo-noreja Balzaca, Slrenvels: Lanena njiva, Balzac: | (»če G^iriot (liram); Gnls\vorlhv: Sa»a o Forsytili I III. drl. Ciorkl: Trojo ljudi, 1'earl S. Bilck■ Dobra j zemlja. D. II. LartTence: Sinovi in ljuibimci (Modra | ptica, Ljubljana): Kuri May — več novih knjig (TI- i skarna sv. Cirila. Maribor); Tolstoj: Vojna in mir I I H.-IV. del. Dnevnik cesarja Marka Aurelija (dr. Sovre) (Slovenska Malica. Ljubljana). Poleg iiavadenHi knjig je izšlo tudi mnogo izvirnih mladinskih knjig, pa tudi prevodov. Zanimivo je. da beležimo v naši izvirni produkciji malo novih leposlovnih del v knjižni izdaji. Dve pomembni zbirki pp^mi — Kocbekova in Kloučičovu — ena oovtsat Miška Kranjca in .še nekateri manj važni čisto leposlovni poskusi so poleg avtobiografskih in potopisnih del skoraj vse, kar je izšlo. Zato pa je mnogo del liz starejšega našega slovstva izšlo v novih, dobro urejenih izdajali, nazadnje pa smo dobili tudi živo pisan pregled našega slovstva iz peresa dr. Slodnjaka. Kakor vidimo iz gornjega seznama, je bila žetev znanstvenih del bogatejša. Kljub temu, da so izostale subvencije, Je izšlo mnogo zelo pomembnih knjig, ki pomenjajo lepo obogatitev našega znanstvenega slovstva. Razveseljivo Je, da napoveduje Umelnoistno-zgodovinsko društvo v zvezi z Narodno galerijo obnovitev svojega delovanja in pripravlja poleg drugega tudi zanimive razstave. Tudi muzejsko društvo in druga znanstvena društva so se razgibala ter delujejo z veliko vnemo. Glasbena Matica je osnovala institut za raziskavanje slovenske glasbene folklore, od katerega si obetamo važnih d^l. Vprašanje zgradbe univor/.itetne knjižnice se je premaknilo z mrtve točke in podoba je, da hod o prihodnje lelo začeli graditi prepotrebno poslopje. Doslej nerešeno je vprašanje dopolnitve gimnazijo v Murski Soboli. Akcija je široko razpredena in akcijski odbor si vneto prizadeva poepeSttl pozitivno rešitev tega vprašanja. Slejkoprej v težkem gmotnem položaju je Narodno gledališče v Ljubljani, vendar se Imamo zahvalili požrtvovalnosti naših Igralcev, da imamo tu nadpovprečne, v Časih celo izvrstne predstave. Ako |xi teh površnih podatkih potegnemo črto, moramo ugotoviti, da jo bilo preteklo leto v kulturnem jMgledu sicer nekako povprečno, vendar pi smemo izraziti naše veselje ob dejstvu, da ni bilo občutnega nazadovanja kljub težkim gospodarskim razmeram, v knlerih živinvo, Z optimizmom smemo zreti v bodočnost. «. a. Komunistični proces Mariibor, TI. decembra. V preiskovalnem /aporu mariborskega okr. so.liščn se nahaja -M mladih ljudi, obtoženih radi komunistične propagande. Nahajajo sc v /aporu že od jeseni, danes pa je prišel prvi del teli osumljencev, njili šest |>o številu, na zatožno klop prod veliki senat, ki so gu tvorili vss. dr. Tonubak kot predsednik ter kot prisedniki vss. tir. Leiuart. Žemljic. dr. Kotnik in kolšek. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever, zapisnik pa je vodil avskultant Dolničar. Na zatožni klopi so bili: 22-lcini akademik Bogomir Kramar, 23-Ietni akademik Dragotin llartner, 18-letni tekstilni praktikant Miroslav llartner, 3Vletni delavec Ivan črnčec, 28-letni tkalec France Lazar in 20-letni di jaik srednje tehnične šole v Ljubljani Rudolf Jančar. Vsi osumljenci so iz Maribora. Branili so jih dr. Miler, dr. Brandstattor, dr. Miilileisen, dr. Lašič, dr. Reis-man in dr. Ravuihar. Razprava se je vršila taj- Cene našim listom »Slovenec« — dnevnik velja mesečno .........25 za inozemstvo......35 »Slovenec« — nedeljski mesečno 8 mesečno........10 »Slovenec« — Ponedeljski mesečno .........5 mesečno........7 »Domoljub« — celoletno .... 38 pri poverjeniku.....36 za inozemstvo......60 »Bogoljub« — celoletno .... 20 pri poverjeniku.....18 na boljšem papirju .... 30 za inozemstvo, navadna izdaja 24 Din Konz. svetnik A. Veternik 70 letnik k . - ' t*' 1 ' • ■ - >Jt' Piv?. . C '' - , "i?. K w£mm v >i& &VL K0S - •, *■"< mmMiWt' " ;f..i,:, ... . .Jt? >-: ■ ",.s- 9 "..v ;,:■' . ■» •• Si T ms, ' ' I MšMmi • Sfii no. Pričela se je ob devetih dopoldne, zasliševanje je trajalo do 12, nakar je sledil plodoier državnega pravdnika Severja, ki je trajal skoraj do 13. Razprava je bila nato prekinjena ter se je nadaljevala ob 15, ko so se pričeli ple-doieri zagovornikov. Obravnava proti obtoženim komunistom je trajala danes ves dan in sicer od 9 do tri četrt na 2 in 3 do 5. Ob 5 je predsednik razglasil javno sodbo, ki se glasi. Bogomir kramar je obsojen na 7 leto in 3 mesece strogega zapora. Drago llartner na t leto strogega zai|>ora. Miroslav llartner zaradi poskusa razširjenja letakov na 10 mesecev zapora. Ivan Črnčec na 6 mesecev strogega zapora. Franc Lazar zaradi poskusa razširjenja letakov na 7 mesecev strogega zapora. Rudolf Jančar na 1 leto in 6 mesecev zapora. — Vsem obsojencem se šteje v kazen preiskovalni zapor od 16. avgusta dalje. Kramar, Črnčec in Lazar so kazen sprejeli, drugi pa so si pridržali tridnevni rok za premislek. Vsem turistom, smučarjem ter posetnikom obmejne Pece želi prav srečno in veselo novo leto autobusno podjetje Viktor faktor Prevalje - Črna V sredo, dne 2. januarja 1935 praznuje 70 letnico rojstva žalski gospod župnik, konzistorijalni in duhovni svetovalec Anton Veternik. V j celjski župniji, v Lokrovcu mu je tekla zibel. Gimnazijske študije je pričel v Celju, končal v M?-iboru. Po odlično prestanem zrelostnem izpitu se je odločil za mariborsko bogoslovje. Novo mašo je pel kot tretjeletnik v Celju. Po končanih bogoslovnih naukih je nastopil svoje prvo kaplan-sko mesto v Trbovljah. Kaj so Trbovlje v dušno-pastirskem oziru, vedo oni, ki so tam službovali. (V Trbovljah mu je med drugimi ministriral tudi sedanji minister na razpoloženju g. dr. Albert Kramar.) Nad šest let je Veternik deloval med rudarji in se zlasti v katehetski službi pridobil one praktične izkušenosti, ki mu je pozneje tako dobro služila pri izdaji »Razlage Velikega katekizma«. Drugo njegovo kaplansko mesto so bile lepe Braslovče v Savnijski dolini. Po treh letih je postal župnik na Dolu pri Hrastniku. Nova cerkev je bila nujno potrebna. Veternik je Do-lancem postavil tako veliko in veličastno hišo božjo, da je malo takih v škofiji Tu je izšla v letih 1901—1902 obširna in temeljita »Razlaga Velikega katekizma ali krščanskega nauka«. To ogromno delo je izšlo v štirih debelih zvezkih in ga še danes s pridom uporabljajo dušni pastirji, posebno kateheti. Dobrih 14 let je v dolski župniji čuval g. Veternik izročeno mu čredo v veselih in žalostnih dneh. Leta 1914 je postat naš jubilant žalski župnik. Že nad 20 let pastiruje g. Veternik ponosni žalski župniji sv. Nikolaja. Njegovo vsestransko delovanje v dušno pastirski službi je našlo priznanja tudi na najvišjih mestih. Že leta 1909 ga je imenoval pokojni knezoškof Mihael ob priliki posvetitve nove cerkve v Dolu za svojega duhovnega svetovalca. Ob njegovi 40 letnici mašništva pa ga je imenoval rajni knezoškof Andrej 27. julija 1930 za lavantinskega knezoškofijskega konzisto-rijalnega svetovalca. Naš 70 letnik je mož obsežnega znanja in velikih sposobnosti. Še vedno je delaven kot mravlja. Posebno ga odlikuje ljubezen do lepe knjige. Skoraj vsako slovensko knjigo, ki izide, kupi in jo tudi prebere. Tudi dela svetovnega slovesa boš našel na njegovi mizi. S svojo pre-mišljenostjo in previdnostjo si je znal pridobiti srca vseh, kjerkoli je deloval. Dasi je njegovo življenje polno težkih križev, je njegovo čelo vedno vedro. In to je, kar tako blagodejno vpliva na vsakega. Kdor pozna Ve-terenlkovo duhovniško in religiozno življenje, pa ve, odkod zajema gospod svetnik svojo moč. Žalski župnik je duhovniška osebnost, ki je s svojim delom, trpljenjem in ljubeznijo vsem lep vzgled. Vsi, ki ga poznamo, se radujemo, da je Bog dal žalskemu gospodu milost, da je dosegel 70 letnico svojega roistva. To veselje pa združujemo z iskreno prošnjo, da bi Vsemogočni milostno podaljšal niedovo nadalino življenjsko pot. Požar na Jesenicah Jesenice, 81. dec. V nedeljo zjutraj je ob polštirih zaspane Jeseničane klicala tovarniška sirena, da nekje zunaj tovarne gori. Hipoma je bilo vse pokonci ter hitelo proti novi stanovanjski koloniji, ki je nastala šele po vojni in na kateri stoji okoli dvajset prav lepih, večinoma enonadstropnih hiš, od koder je bilo videti ognjeni sij. Kmalu je bilo ugotovljeno, da gori pri Gabrijelu, to je hiša, katere gospodinja je ravno pred enim mesecem umrla, o čemer je »Slovenec« poročal. Tovarniška gasilska četa je bila kmalu na mestu s svojo veliko motorko in v kratkem času je bil ogenj udušen in pogašen. Pogorelo je k hiši spadajoče gospodarsko poslopje, tako da škoda ni znatna, pač pa je bila velika nevarnost za vso takozvano Novo vas, zlasti, če bi vlekel zapadnik, ker so tu hiše prosto nase-jane. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, kdo pa bi bil požigalec, dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti. Vlomilska tolpa na delu Čatež ob Savi, 30. dec. Ze od začetka jeseni, zlasti pa v zadnjem času, so pri nas vlomi na dnevnem redu, ki se vedno pogosteje ponavljajo. Rokovnjači so jako drzni i,n previdni, ker ne pustijo nobene sledi za seboj .Kradejo zlasti samo denar, in če že tega ne dobijo, se zadovoljijo tudi s cigaretami, vinom in raznimi jedili, da tako ni mogoče prepoznati blaga tujega izvora. Predpriprave pa delajo že zvečer za svoja rokovnjaštva, ko so ljudje še po koncu. Tako so vlomili na pr. pri tukajšnjem hotelirju g. Uršiču in mu napravili veliko škodo, nadalje v gostilno Horvati«, costilno Bukovi e na Malencah, pri slednjem kar štirikrat v enem mesecu; pri zadnjem vlomu so okradli natakarico in ji vzeli 800 Din. En teden pred božičnimi prazniki so vlomili tudi v župnišče na Čatežu. Tudi v župnišču so iskali le denar, udrli v vse mizniške predale, kjer pa niso imeli sreče. Dasiravno so odtrgali tudi ključavnico od omare, kjer so bili shranjeni ke-lihi, se teh vendar niso dotaknili. Tz vseh okolnosti pa sledi, da morajo biti to domačini iz cerkljanske, eateske in brežiške župni.ie. Na podlagi tega opozarjamo občinstvo, da naj pazi na svoje domove in naj opazuje sumljive osebe v svojem okolišu. Orožništvo pa tudi prosimo, da naj z vso vnemo zasleduje zločince, ker so nekateri itak že osumljeni. koledar L. 1935 je navadno leto in ima 365 dni, med temi 64 nedelj in praznikov po starem j štetju. Začne se s torkom in neha s torkom, j Cerkveno leto se prične prvo adventno ne- ! deljo, dne 1. decembra. Od božiča do pepel- ! niče je 71 dni. Nedelj v predpustu je osem, j po binkoštih 24. Kvatre so od 13.-16. marca, od 12.—15. junija, od 18.-21. septembra in od ' 18.-21. decembra. — Pomlad se prične dne j 21. marca ob 14. uri 18 minut, poletje 22. ju- i nija ob 9. uri 38 minut, jesen 24. septembra ob 0.39 minut, zima pa 22. decembra ob 19. uri i 37 minut. V 1. 1935 je zadnje število 17, epakta 25, i solnčni krog 12, rimska številka 3, nedeljska črka P. Letni vladar je Merkur. Leto« bo mrknilo sonce petkrat in luna dvakrat. Pri | nas bo viden le prvi mrk lune, ki bo 19. ja-1 nuarja in bo trajal od 16. ure 4 minute do | 17. ure 31 minut. Viden bo na severu Ame-' rike, v Tihem in Indijskem oceanu, v Av-: straliji, Aziji, Evropi in deloma v Afriki j Vremenske prerokbe za vse leto so zelo nezanesljive, v obče pa se vremenski napovedo-| valci strinjajo v tem. da bo začetek in konec leta vlažen, oziroma snežen, čez i>oletje pa ! bo zelo suho vreme. Torek, 1. januarja: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. Sreda, 2. januarja: Trne Jezus. Makarij (Blaženko) Aleksandrijski. Osebne vesli = Poročena sta bila v nedeljo v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani g. profesor Sušnik Pavel iz Škofje Loke z gospodično Novak Miro, iz znane rodbine Novakove iz Št. Vida pri Lukovici. Poročal je pisatelj g. župnik Finžgar. Priči sta bila g. mag. 5h. Sušnik Rikard in arhitekt g. Osolin Mihajlo, ovoporočenemu paru ob " = Poroka. Na Štefanovo sta se Ostale vesli — Gospod Gale .lože!', župan občine Tre-ludjevo, ki je v pred mesecem dni ltOHlal ! žrtev zahrbtnega in zlobnega atentata, jo zapustil bolnišnico na starega leta dan. Kana se je gnojila. Upajmo, da bo roka kmalu zopet |ioiK)lnonia zdrava in da bo ugledni gospod župan skoro zopet lahko uspešno deloval kot kmetovalec, gospodar in župan. — Pevski tefaj zn pevovodje se bo vršil v ponedeljek, 7. januarja (torej ne v sredo, 2. januarja, kakor je bilo povedano v okrožnicah). — Priznanje slovenskemu duhovniku. V graški »Tagespost-i« od 30. decembra 1984 je od nekoga F. P. podlistek »Verschollen«, kjer opisuje obupne razmere v taborišču avstrijskih vojnih ujetnikov v Rusiji v vasi Tockoje med svetovno vojno. Za epidemijami in pomanjkanjem ter vsled mraza je tam pomrlo skoro celo taborišče, okoli 14.000 mož. Na koncu piše: »Moram se spominjati moža, kii se je v tej grozni dobi na požrtvovalen način zavzemal za bolnike. Bil je to ujeti vojaški kurat Andrej Martinčič. Bil je tolažnik umirajočih, ki so mu zaupali svoje želje in zadnje pozdrave na svojce. Poskusil je tudi napraviti sezname umrlih. Kljub vsem težkofiam in spakedrano napisanim imenom se mu je posrečilo, da je ugotovil imena vsaj nekaj tieočev vojakov. Večji del umrlih pa je »wlal zji vedno nepoznan. Vojaški kurat Marlinč.ič je \|>o-stavil tudi skupne grobove in jih vzdrževal. V taborišču samem je s pomočjo Rdečega križa iu vojnih ujetnikov zgradil v spomin 14 000 umrlih kapelo. Ime tega plemenitega človeka in duhovnika naj bo na tem mestu častno omenjeno.« — »Straža v viharju« je list slovenskih katoliških akademikov, namenjen vsemu našemu izo-braženstvu. Izhaja trikrat na mesec na 4 straneh. Prinaša članke iz kulturnega, gospodarskega, socialnega in religioznega področja ter zasleduje dogodke na univerzi in drugod, vse v luči večno-veljavnih načel krščanstva. Pišite dopisnico upravi »Straže«, Miklošičeva 5 ali se zglasite tam osebno (vsak delavnik od 11 do 12 dopoldne) in si naročite »Stražo v viharju«! Naročnina od novoletne številke dal je do konca junija samo 18 Din. V kratkem času se boste prepričali, kako važno poslanstvo vrši list v našem času med našim ljud- j stvom. i Poslovne knjige registratorje, vlagalne mape, prepisne knjige, kar toteke, vse pisarniške potrebščine — trakove za pisalni stroj, karton-papir, vse vrste tiskovin — za obnovitev knjigovodstva — po najnižji ceni tvrdke Iv. Bonac, Ljubljana Haro-polnilno pero za knjigovodstvo. r , / ovoporočenemu paru obilo sreče! = Poroka. Na Štefanovo sta se poročna v Gradacu pri Črnomlju g. Jože Svajgcr, profesor na IT. drž. realni gimnaziji v Ljubljani in prdč. Zlata Loboda, hčerka organi-sta g. Lobode iz Kamnika. Bilo srečnol — Ljubeljska cesta zaprla. Konzulat kraljevine Jugoslavije v Celovcu obvešča kr. bansko I upravo, da bo ljubeljska cesta od državne meje na Ljubelju od »Raidenwirta< na avstrijski strani in Jezerska cesta od državne meje na Jezerskem sedlu do Bele (Bad Vellach) na avstrijski strani v zimski dobi 1934-3!) zaprta, ker se sneg zaradi slednje ne bo kidal. — Lepo vreme v planinah. O božiču je bilo v Kamniških planinah krasno solnčno vreme. Megla je segala komaj do višine 1200 metrov. Tudi vse dni od božiča do Silvestro-veR-a je bilo v planinah po večini solnčno vreme. Na Krvavcu, na Veliki planini in na Mentni je bilo dovolj snega in smučarji so bili povsod zadovoljni. V vseh treh zim si; i-planinskih postojankah je bilo te dni izredno mnogo smučarjev. — Ugankarji lista »Mladike«. Na razna vprašanja pojasnjujem razpis nagrad v .januarski Mladiki. T)o prve nagrade ima pravico, kdor reši vse uganke. Do drnsre nagrade tisti, ki reši vsa.i polovico ugank, in do tretje tisti, ki reši vsaj tretjino ugank. Nagrajenca določi žreb. — Janko Moder, Dol pri Ljubljani. — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josel« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. — Sv. Lenart v Slov. goricah. Z današnjim dnem je prevzel znano Mimnikovo gostilno naš prijatelj in kolporter »Slovenca« g. Fran jo Arnuš. »Slovenec« se dobi odslej vsako nedeljo pri njem. Ga našim ljudem toplo priporočamo. — Napad iz maščevanja. Iz Sv. Petra v Br.šlinu pri Rogatcu: 26. decembra se je vračala skupina fantov, med katero je bil tudi 24 letni posestnikov sin Viniko Cerovski. Naenkrat je skočil med skupino 23 letni Podhiraški Karel i® Spodnjega breiztia, potegnil nož in zabodel Cerovskega v vrat Cerovski se je nezavesten zgrudil na tla, napadalec pa je utekel. Tovariši so nezavestnemu priskočili na pomoč in ga peljaili k zdravniku v Rogatec, ki je odredil prevoz v celjsko bolnišnico. Napadalec je izvršil napad, ker se je hotel maščevati nad Ce-rovskim, ker mu je ta pred tremi tedni, ko sta se srečala v gozdu, pomolil luč pod nos. To je Podli raškoga tako ujezilo, da je sklenil maščevanje. Podhraškega so orožniki naslednji dan prijeli in ga odpeljali v podg.radeke zapore. — Nesrečna služkinja. Po oetovi kislini je segla 21 letna Stoplišek Rozika, uslužbena pri nad-gozdarju g. Draseju v Rogatcu. Poklicani zdravnik ji ni mogel več pomagati. — Pri zapeki, krvnem prcnapolnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Možnar je ubil. V neki vasi v bližini Belo vara je za božič streljail z možnairjein 12 letni Stjepan Dopal. Možnar 6i je sam napravil iz neke posode, kot strelivo pa je uporabljal karbid. Po nekaj strelih pa se mu je pri možnar ju nekaj pokvarilo. Stopil je bliže in primaknil glavo k odprtini, da bi bolje videl. Tedaj p« je možnar eksplodiral in eksploziv je ziletel neprevidnemu dečku v glavo. Odtrgal mu Je del glave in povzročil strašno rano. Dečku so sicer taikoj nudili zdravniško pomoč, vendar je kmalu v groznih bolečinah izdihnil. — Zagreb je najdražje mesto v državi, kar se tiče živilskih potrebščin. — Vlomilec ubil starko. V Osjeku je bil v soboto zvečer izvršen hud zločin. Med ti in 7, ko je bilo na cesti polno ljudi, je neznan vlomilec pri-o v hišo trgovca Miokoviča. Šel je naravnost v drugo n&dčiropje, kjer sianuje 65 ieina Miokovičeva mati. Pozvonil je in starka je prišla odpret. Toda komaj mu je odprla vrata, jo jc začel lolči z debelim ključem po glavi in telesu in jo strašno obdelal. Starka se mu je postavila po robu. vendar proti njegovi robustnosti ni ničesar opravila. Napadalec je starko pobil na tla. nakar se je spravil na delo. Toda v tem so zazvonili po vsej hiši zvonci, ki so naznanjali, da je konec dela v trgovini za listi dan. Vlomilec se je tega tako prestrašil — najbrž je mislil, da je to klic alarmne naprave da je pobegnil. Starka je kanalu nato umrla. Predrznega morilca išče policija. — Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Kraljice Marije ulica 3, priredi v sredo. 2. t. m. društveni sestanek, na katerem se bo predvajal zdravstveni film »Eudemičiii sifilis v Bosni) (v treh dejanjih). Začetek ob pol 21. fiosti dobrodošli! — 12. štev. »Živalce« je izšla že pred prazniki. S to številko je zaključen H. letnik tega strokovnega časopisa za pospeševanje reje malih živali v naši banovini, ki ga izdaja društvo Živalca« v Ljubljani, Novi trg 5. Urejuje ga pa učitelj Paljk Leopold. Letna članarina znaša 80 Din. V tej šte-vi'ki nam ivlbor v uvodniku Ob koncu leta- obsuje delovanje društva v letu 1934, ki je bilo prav uspešno, saj je »Živalca« priredila dve veliki razstavi malih živali ob priliki spomladanskega in jesenskega volesejnva. Urednik Paljk daje vsak mesec perutninarjeni vsa potrebna navodila za uspešno rejo. Inž. VVenko piše o lastnostih štajerke. G. Stre^ sen poučuje kuncereice, kakšna bodi prehrana kuncev pozimi. Ga. Ljud. Svetlova podaja nekoliko receptov o pripravljanju kunčjega mesa. G. Vidmar Vinko iz Zelene jame pa piše. kako ohranimo, oizironia premen i mo barvo ptičjega perja, Miha Pečovnik nadalju je z opisom dobička nosnih golob-jrh pasem. Se marsikaj drugega najdete v listu, ki je za vsakega rejca malih živali nujno potreben. Društvo >Živalca*. ki s svojimi delovanjem in 8 svojim glasilom »Živalca« nudi interesentom priliko, poučiti se v vseh smereh umne reje malih živali ter skuša po svoji najboljši moči povzdigniti rejo malih živali tudi v gospodarskem oziru, zasluži vso pozornost in pohvalo tudi od strani javnosti, ki mu kliče v novem letu: Na dobro rejo! — Podporno društvo slepili v Ljubljani si usnja h koncu leta hvaležno spomniti se vseh naših dobrotnikov, ki so se nas spomnili v letu 1M4, s kakršnimkoli darom in nam vsaj delno olajšali našo neizmerno bedo. Sprejmite našo najprisrč-nejšo zahvalo in vas prosimo, blaga srca, da ostanete tudi v bodoče naklonjeni nam slepim, k uživamo le luč ljubezni, saj smo tesno navezani le na usmiljena srca. Vsem p. n. dobrotnikom želimo srečno in veselo novo leto 103!)! — Podporno društvo slepih v Ljubljani pod Tranfo 2-111. Vsi, hi botoff.te na mimaSizmu in profinu pijte redno RGSASEiO Vm ,DONAT" vrelca V|ir:'šajti- Vašeua zdravnika! —e Človek in stroj. Po podatkih ameriških tehnokratov zmore človek dnevno 0.1 konjske sile. Najnovejša in največja turbina pa sama zmore 300.000 konjskih sil. A ko bi ta turbina obratovala dan in noč, bi opravila 9 milijonkratno delo enega človeka. Štiri take turbine bi opravile isto delo, ki bi ga opravili skupno vsi odrasli delavci Združenih držav Amerike. Motor je tedaj dober, če daje pri majhni porabi surovin mnogo konjskih sil. Kadar žarnica gori, pretvarja električno energijo s svetlobo. Najgospodarnejša je ona žarnica, pri kateri izkazuje ta postopek pretvarjanja najmanjše izgube, torej ona žarnica, ki oddaja največ svetlobe, a troši najmanj učinka. Za presojo uo-spodarnosti žarnice torej ne zadostuje, če poznamo samo porabljeni učinek, marveč moramo tudi vedeti, koliko svetlobe smo dobili za porabljeni učinek. Tungsram D žarnice oddajajo do 20% več svetlobe, kar omogoča nitka, ki je zvita v dvojni vijačnici. Na ta način bistveno povečana gospodarnost je zaznatna že pri nakupu, ker je svetlobna množina žarnice podana v mednarodnih dekalu-menih, a je podatek v vvattih naveden le dodatno. Zato kupujmo le take žarnice, katerih podatek X v dekalutnenih že vnaprej jasno pove, da oddajajo več svetlobe in da so gospodarnejše, kajti sicer ni mogoče presojati kakovosti žarnice. — Spomladanska potovanja s f-arnikom »Kraljica Marija«. Spomladi se bodo vršila z gornjim parnikom štiri zelo zanimiva potovanja. Pri prvem (velikonočnem potovanju) se bo parnik prvikrat podal mimo Gabraltarskega zaliva do južno-špa-njolskega pristanišča Adiz na Atlantskem oceanu. Drugo potovanje bo vodilo mimo pristanišč srednjega Mediterana do egiptovskega pristanišča Aleksandrija, dočim bodo pri tretjem potovanju zapopadene atraktivne točke zahodnega Mediterana. Pri četrtem potovanju bo parnik pristal v najlepših pristaniščih in mestih Egejskega, Mra-mornega morja ter v Varni, velikem bolgarskem pristanišču ob Črnem morju. Trajanje in cene potovanj so različne. Cene za posamezna potovanja so 5400, 5000, 3500 in 45C0 Din ter je v tem všteto: vožnja, kabina, oskrba na ladji, kopeli itd. Prospekti in ostale informacije: .lugoslavenski Lloyd. Zagreb, Gunduličeva ulica 3 (telefon 32-51), kakor tudi vsi potniški uradi. Žalostna najdba v planinah Kamnik, 31. dec. Spomladi smo |M>ročali. da je zagonetno izginil od doma (10 letni posestnik Jože Kre gar iz Stahovice pri Kamniku. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je odšel bos in brez suknjiča od doma in nikomur ni povedni, kam gre. S seboj je vzel sekirico in vrv. Ker ga ni bilo nazaj, so bili domači prepričani, da se mu je pripetila nesreča ali pa jo izvršil samoumor. Kljub iskanju in poizvedovanju pa niso mogli odkrili nobenega sledu zn njim. Včeraj pa ga jc našel lovski čuvaj iz Kamniške Bistrice obešenega v planinah nad Konjsko, blizu znane pastirsko »kraje« >oti. ki vodi proti Dolu in Veliki planini. Truplo je viselo skoro osem mesecev na drevesu in je bilo že močno razDadloL. V" Mariborske vesti: Delo kolodvorskega misijona Maribor, dne 31 decembra 1934. Ena najvažnejših in najbolj delavnih socialnih ustanov v Mariboru je .kolodvorski misijon' na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Ustanovil ga je in vzdržuje ga škofijski odbor Kat. akcije. Ko se na koncu leta polagajo računi o vseh mogočih stvareh, je pa prav, da se ozremo tudi na delo, ki ga je izvršil kol. misijon v letu 1934. Naloga misijona je, nuditi dekletom in ženam, ki prihajajo v mesto iskat službo ali po kakih drugih opravkih in se ne vedo kam obrniti, prvo pomoč in )im po možnosti preskrbeti službo. Misijon je tei dvoini nalogi zadostil v precejšnji meri. V teku leta se je pri kolodvorski misijonarja oglasilo nad 700 deklet. Največ deklet je pr.šlo meseca februarja (83) in meseca H>n',a (81) najmanj pa v mesecih januar (45) in avgust (47). Mi-sijonarka jih je vse sprejela ljubeznivo m je storila zanje, kar je bilo mogoče. Službo ,e preskrbela 284 dekletom, drugim je oskrbela prenočišče, hrano, podporo itd. Službo kol. misijonarke vrši ga. vdova Terezija Štumberger. O njenem delu smemo mirno trditi, da zasluži največje priznanje. Poznajo jo pri vseh oblasteh: na komandi mesta, pri mestnem načelstvu, mestni policiji, na sodišču, pri borzi dela, v bolnišnici, hiralnicah itd. Poznajo jo zaradi tega, ker je na teh mestih neštetokrat posredovala. Borila se je zoper zapeljivce, prosila za podporo, nastopala zoper gospodinje, ki niso hotele plačevati služkinjam, preskrbovala bolnikom mesto itd., itd. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in nerazumevanja gotovih krogov, se ustanova ni mogla tako razviti, kakor bi bilo potrebno. Zadnji čas gre na boljše. Pred tedni se je ustanovilo Društvo za varstvo deklet, ki si je stavilo med drugim tudi nalogo, da bo oblasti zainteresiralo za položaj deklet in žena, ki prihajajo iskat službo, in da bo posredovalo pri mestnem načelstvu radi zapuščine gdč. Kučera. Na ta način bo prišel kolodvorski misijon do večjega razmaha in bo mogel z večjim uspehom vršiti svojo veliko nalogo. Svojčas smo na tem mestu že prosili mestno načelstvo, naj posveča ustanovi čim večjo pozornost in naj ji bo naklonjeno. To prošnjo izražamo tudi sedaj. V današnjih hudih časih, ko gre toliko deklet v moralno pogubo ravno radi pomanjkanja najnujnejših sredstev, je dolžnost vseh krogov, zlasti pa je dolžnost mestnega načelstva, ki mu je poverjena skrb za materijelno in moralno dobro prebivalstva, da posvečajo temu vprašanju čim več pozornosti. Nameščenci v novo lelo -nova organizacija Društveno življenje v Mariboru je zelo razgibano, število društev veliko, njih delovanje živahno. Tudi privatni nameščenci so imeli ze svoje društvo. Vendar pa nam je resnično manjkalo društvo, kjer naj bi bili včlanjeni vsi zasebni in trgovski nameščenca, la vrzel je izpolnjena z ustanovitvijo društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Mariboru. To društvo je imelo v soboto ustanovni Občni zbor v prostorih Jugoslovanske strokovne ZVe/(>bčni zbor je otvoril tov. Bračko, ki je vse navzoče prav iskreno pozdravil. Za njim je podal smernice novega društva tov. Lekan. Namen društva je združevati vse zasebnes in trgovske nameščence na ozemlju Slovenije. Med temi nameščenci hoče gojiti društvo stanovsko zavest in vzajemnost, zastopati hoče njihove stanovske koristi, boljšati njih gmotni in družabni položaj Stremeti hoče za izboljšanjem delavnih po; irojev posredovati službena mesta, zastopati stanovske koristi napram zakonodaji, državni, samoupravni in sploh vsaki javni upravi. Član društva more postati vsak namescenec, ki nima značaja ročnega dclavca. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika vodja podružnice »Karitas< v Mariboru tov. Anton Kovačič. V odbor so bili izvoljeni tovariši: gdč. Kravaričeva, Franjo Žebot, Jos. Lekan, inž. Muri, Ant. Urbanija, Iv. B račko, Jos. Goleč, M. Geratič, Ciril Grešnik. v . Po sprejemu predloga, da znaša članarina 4 Din mesečno in da je v tej članarini že vsebovana tudi naročnina na društveni list »Bodočnost« ki znaša 2 Din mesečno, je poudarjal tov. Lekan ponovno pomen novega društva in važnost take stanovske organizacije. Tako so si osnovali zasebni in trgovski nameščenci svojo novo organizacijo ravno v času, ko je kriza in brezposelnost tudi pri nameščencih največja. Iz tega že se razvidi velika važnost novega društva. Lalvko je bilo snovati društva v ča.sili visoke konjunkture, danes je treba za to že veliko idealizma. Temelj vsake organizacije je hotenje vseh posameznih njenih članov, da uspešno branijo svoje pravice, ki jim jil življenje nudi v eni ali drugi obliki, da dosežejo določen smoter, ki bi ga posameznik sani ne mogel doseči. Volja samoobrambe in samoohranitve je torej temelj vsake organizacijske skupnosti. Za uspešno dosego ciljev mnogih članov pa je potrebna urejena skupnost. V današnjih težkih časih bo težka, pa velika naloga novega društva, da se bori za socialno pravičnost in za ohranitev materialnih dobrin na najbolj uspešen način. Duhovni temelj nove organizacije pa naj bi bila zavest živega bratstva, ki naj utrjuje v globoki tovariški medsebojni zavesti vse člane društva. Ravno danes, ko bo treba z vsemi silami braniti pravice zasebnih nameščencev napram delodajalcem in napram oblastem, je močna organizacija toliko bolj potrebna. Zato moramo vsakemu nameščencu samo svetovati in priporočati, da postane član organizirane skupnosti, da pristopi k novemu društvu, ki naj združuje v sebi vse, »ki so dobre volje«. Društvu samemu pa želimo, da v novem letu raste in se krepi ter doseže tako čim več uspehov v korist svojih članov. Srečno in veselo novo leto 1935 Kamnik Marko Rosner zaloga manulahturnega blaga Maribor Samo na debelo! r Dan fantovske Kat akcije v Slov. Bistrici Slovenska Bistriea, 81. decembra. Val versko-obnovitvenega gibanja v Katoliški akciji je zajel z vso silo ne samo fante v Slovenski Bistrici, anipak v vsej njeni okolici. V nedeljo, d,ne 30. decembra se je vršil v Slovenski Bistrici dan Katoliške akcije. Že dolg« ni bito zbranih toliko fantov, kakor tokrat. Skoraj iz vseth župnij slove-njebistrišike de kani je so prišli. V nadvse Šastnean številu pa so se odzvali domači fantje. Okrog 200 jih je bito zbranih. Ob 9 je daroval tajnik K A g. Kolenc sveto daritev, med katero je krasno in nadvse dovršeno prepeval moški zbor pred kratkim osnovane«:* !rušiva rokodelskih pomočnikov pod spretnim Ivom g. organista Gregla. Po maši pa se je do . ljega kotička napolnila prostorna župnijska dvorana. Zborovanje je v imenu g. dekana Ozimica otvoril slovenjebistriški župnik Soline. Sledil« so zajemljiva predavanja zastopnikov KA iz Maribora. G. Mirko Geratič je najprvo orisal pomen KA, potrebo organiziranega dela za versko obnovo posameznika in družbe ter dal smernice za delo v delovnih skupinah FKA. Tajnik KA g. Kolenc je v izčrpnih izvajanjih podal delo katoliške Cerkve med Slovenci na prosvetnem in socialnem polju. Na koncu je zastopnik škofijskega vodstva FKA Mirko Geratič razvil delovni program za detovne skupine FKA ter zlasti podčrtal potrebo dobrega katoliškega tiakia. Izvolilo se je tudi dekanijsko vodstvo. Ob 12 je zaključil g. žuipnik Soline lepo uspeli zbor FKA. Razšli so se fantje, katoliški akoijonaši na svoje domove s trdnim sklepom, da giredo z vsem ognjem mladih duš na delo — za utrditev Kristusovega kraljestva. Prepričani 6imo, da gre mladina slovenjebistriške dekani je ne eavno v novo leto, ampak tudi v novo dobo svojega udejstvovanja! ^ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim dobrotnikom Prostovoljna gasilska četa G ber.e pri Celju □ Protituberkulozna liga želi srečno novo leto vsem hišnim posestnikom, stanovanj; skiin najemnikom in vsem podpornikom, la sodelujejo pri akciji za zgradbo azila jetic-nim bolnikom. Tudi postaja za soc. skrb re-konvaliscentnih delavcev se zahvaljuje za izkazano podporo v starem letu ter iskreno želi vsem skupaj prav srečno novo leto. □ Smrt žanje. V bolnišnici je umrl v starosti 73 let železo-s trugar Mihael Jamsek. — V cvetu 27 let je umrla Bitenc Antonija, zasebna uradnica, — V Tvomiški 24 je umrla 49 letna vdova po železničarju ga. beratuia Ma8n V bolnišnici letos napredek. Leta 1933 je mariborska splošna bolnišnica oskrbela 10.345 bolnikov. V minulem letu pa je bilo sprejetih v bolnišnico že 11.000 bolnikov. Ocl leta do leta pri številkah napredek, prostori pa so ostali Se enako tesni in neprememi... □ Mornarska sekcija .IS je imela v nedeljo redni občni zbor v prostorih restavracije Novi svet. Vodil ga je predsednik lvarl Jug, poleg njega pa je še poročal tajnik g. Slavko Rozman. Sekcija šteje 130 članov. V imenu mariborskega krajevnega odbora Jadranske straže je pozdravil mornarje g. dr. Rapotec, v imenu oblastnega odbora pa g. Janko Pire. Sekcija si je ustanovila socialni sklad za podpiranje članov, ki lepo napreduje. Pri volitvah je ostalo sedanje vodstvo. ' □ Bilo srečno. Danes, na novega leta dan se poročita na Pohorju mestni blagajnik g. Franjo Gabrovšek in gdč. Anica Rntarjeva, učiteljica pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah. Vzornemu mlademu paru naše najiskrenejse čestitke! □ Avtobus s »centralno« kurjavo. V delavnici mestnega avtobusnega prometa so popravili avtobus, ki je imel avoječasno v Delavski ulici usoden karambol z avtotnk-sijem. Avtobus je sedaj kakor nov, ima pa še posebnost, ki jo bodo potniki z zadoščenjem pozdravili — »centralno« kurjavo. Vroči plini iz motorja so izpeljani Po ceveh pod sedeži in grejejo na ta način notranjost voza. Poskusi z novo kurjavo so se dobro obnesli. ; Trikrat podtaknil, četrtič zažgal. Pri Sv Martinu je zadela nesreča posestnika Karla Kimierja. Zgorelo mu je lepo gospodarsko poslopje ter znaša škoda 110.000 Din, zavarovalnina pa jedva polovico tega. Požar je bil podtaknjen. Zlobnež je že trikrat prej poskušal zažgati, pa vsakokrat se mil je ponesrečilo. četrtič pa je uspel. Požarna katastrofa bi bila še mnogo usodnejša, če bi ne bili takoj na licu mesta domači gasilci, ki so omejili ogenj samo na gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bilo sedem sosednjih obiektov. „ , 7 Pri Sv. Ijovrenru na Pohorju pričnejo i. do- »m. Po dve in pol leta trajajočem brezdelju bo prideta Kieferjeva tovarna kos pri Sv. Lovrencu na .. . —— ( .....l«vf,t t rt^lom Novi laat- I limirju oujrtri ........... ..... — niki bodo vpeljali obrat v polnem obsegu, izdelovali bodo i>a Mino kose. docim bodo deJnli «noe v svojem avstrijskem podjetju. Tovarniško delavstvo, ki je bito toliko časa brez kruha in je živelo v strašni bedi, bo dobilo zopet zaposlitev. Tovarna zaposluje okrog 50 delovnih moči. □ Niso bili ženski lasje, ampak konjska žima. Pred nedavnim časom so naleteli v mariborski železniški kurilnici na strašno odkritje, o katerem so poročali tudi časopisi. Na kolesih lokomotive tarzo-vlaka, ki je privozila iz Zagreba, so našli krvave madeže, koeoe mesa in dolge, črne lase. Uradna komisija je dognala, da je morala lokomotiva povoziti kje na progi žensko, ker izvirajo krvavi madeži od človeške krvi, lasje so pa nedvomno ženski. Vzdolž proge od Maribora do Belgrada se je vršila preiskava, da bi se ugotovilo, kdo je našel nesrečno smrt na tračnicah. Sedaj je prišel odgovor z neke male postajloe pri Sisku: Lokomotiva je povozila na progi ciganskega konja ... □ Pri telovadbi ob roko. Pri sokolski telovadbi se je ponesrečil Ernest Podgornik. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. □ Saje povzročile požar. V Spodnji Gorici pri Racah so se vnele saje v dimniku liiše posestnika Ivana Damjana. Ogenj se je iz gorečega dimnika razširil na streho ter zajel tudi gospodarsko poslopje. Zgorelo je poleg obeh poslopij še gospodarsko orodje in za loge živeža. Skoda znaša 40.000 Din. □ V Mariboru kradel, v Ptuju prodajal. Policija v Ptuju je aretirala znanega pustolovca Ivana H. iz Rošpoha pri Mariboru. Izdajal ee je v Ptuju za Filipa Lepenika, bavil se je pa s prodajo dvokolea. To ^trgovino* pa je vršil na ta način, da je kradel kolesa v Mariboru, ee vozil z njimi v Ptuj ter jih v ptujski okolici prodajal. □ Nerazlrgljivo blago kupimo najceneje v »Grajski starinarnic. Celie 0 Srečno novo leto želi in se priporoča spe-eijalna trgovina nogavic, dežnikov in kravat Cer-lini, Celje, Kralja Petra cesta 13. es Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam Franc Kol bežen, ma-nufakturna in modna trgovina, Celje. •0" Letne prijave vozil. Lastniki motornih vozil, fijakarskih vozov in biciklov iz Celja, Gaber j a. Lise, Lave, Brega in Zavode prijavijo svoja vozila pri predstojništvu mestne policije, kjer se nahajajo v evidenci in kjer dobijo tudi prijavne pole. Rok za prijave je od 1. do 31. jan. t. 1. nepreklicno. Z NOVIM LETO'4 19*5 |ra|||a ©gMlHaCSp s pariškimi novostmi g|0l$03f0 ZBli23H3 Ptuj Dva požara v eni noči. Preteklo soboto sta izbruhnila v Juršincih pri Sv. Lovrencu v Slg. kar dva požara naenkrat, in sicer pri posestnikoma Francu Pečuhu in Martinu Janžekoviču. — Zgorela so jima gospodarska poslopja s poljskimi poslopji in z orodjem vred. Škoda znaša pri Pečuhu 15.000 Din, pri Janžekoviču pa 12.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Strel iz zasede. Kakor smo poročali, so našli na Štefanovo zvečer 23 letnega posestn. sina Jakoba Pintarja iz Sp. Pleterja na sredi ceste mrtvega. Spočetka se je domnevalo, da je bil imenovani ustreljen od kake tuje osebe. Kakor pa je sodna komisija, ki je raztelesila truplo ubitega fanta, ugotovila, je fant najbrž neprevidno ravnal z revolverjem, ko je korakal po vasi; strelno orožje pa se je sprožilo in Pintarja pri priči ubilo. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je bil slrel oddan iz neposredne bližine, ker je bil trebuh popolnoma očrnel od dima. Da bi bila pri tem tuja krivda, se dosedaj ni moglo ničesar dognati. Fanta so pokopali na pokopališču pri Sv. Lovrencu na Drp. Revolver je ležal poleg mrtvega f.Mnln In on n. enA.nnli I./.I nin^rtvn loal ... ™ UULIIUb, »!"»»»' "J t>--- Ker samouinor domači izključujejo, je verjetna le nesreča. II. GROBELNIft - CELJE Glavni trg in podružnica poleg hotela Evropa Trbovlje Praznovanje se zopet začne. Pri rudniku se bo v prvi polovici januarja delalo 9 dni, praznovalo pa 6, oz. če izvzamemo nedelje, se ne bo delalo 4 delavnike. Do božiča je bilo večina rudarjev zaposleno vse dni, celo ob nedeljah. — Kvečjemu en delavnik na teden je bilo prosto. Sedaj pa se je zopet začelo praznovanje in ker so zaloge že večinoma napolnjene, kaže, ra bo vedno več prostih delavnikov; posebno ker kaže, da bo zima zelo mila. Stiska dijakov. — Za enkratno dijaško podporo je bilo vloženih 46 prošenj. Po določilih razpisa in razpoložljivi vsoti je bilo mogoče v sreči ie 20tim najpotrebnejšim. V Trbovljah je razmeroma zelo veliko mladih nadarjenih ljudi, ki bi z lahkoto dovršili višje šole, če bi imeli za to dovoljna sredstva. Slovo delavnega moža. — V pokoj je odšel naš nevtrudni organist g. Mihael Ličar. Delal pa je več, kot je bil mož dolžan. Po prihodu v nekdanje nemškutarske Trbovlje, pred dobrimi 40 leti, je s tedanjimi gg. kaplani in t g. župnikom Erjavcem poleg prave cerkvene glasbe pomagal buditi narodno zavest, bil soustanovitelj in voditelj prvega^slovenskega pevskega in tamburaškega društva v Trbovljah, nastopal je na odru pri igrah in ko se je društveno življenje razn.ahnilo, je vsepovsod rad pomagal in svetoval. Obenem pa je s kraševsko varčnostjo in vztrajnostjo zbiral, da je preskrbel svojo obilno družino in si postavil lep lasten dom, kjer bo sedaj preživel zaslužen pokoj. Bog mu ga daj vživati mnogo let! Z novim letom nastopi službo organista g. Uršič Anton iž Idrije, ki je tudi znan strokovnjak v svojem poklicu. Uradni dnevi laškega okraj, sodišča v Trbovljah bodo prve tri mesece prih. leta v občinski pisarni sledeči: 12. in 26. januarja, 9. in 23. februarja in 9 in 23. marca. Vsakokrat od pol 9 do 12 in od 13 do 16. V Hrastniku bodo tudi v obč. pisarni ob istih uradnih urah v dnevih: 19. januarja, 26. februarja in 16. marca. Ugaja. — Narodna igra Mlinarjev Janez, je vdrugič privabila še več obiskovalcev ko prvič, da je zopet zmanjkalo prostora za nekatere, zato se bo še ponovila. Božičnieo siromakom je priredilo tudi letos naše gasilno društvo. Obdarovunih je bilo 100 revnih ljudi z živili in raznimi potrebščinami v skupni v redi,osti okrog 6000 Din. Odboru, ki je oskrbel božičnieo, in vsem velikodušnim darovalcem iskrena zahvala in priznanje! V temi napadeni. V soboto zvečer je neki neznani moški na pešpoti za zidom toviu uj »Vesne« napadel neko žensko, ki je šla s kolodvora domov na Brezje. Najprej ji je hotel pomagati nositi kovčeg, ki ga pa ženska seveda ni hotela izročiti neznancu. Ze ob koncu tovarniškega zida pa je možak iztrgal žen.iki iz rok ročno torbico in urno izginil v temi. V torbici je bilo okrog 200 Din. Že prejšnji večer pa je na cesti proti Stranjam za zidom smoduišnice neki moški na podoben način prestrašil žensko, ki je sama korakala proti domu. Ponudil se ji je za spremljevalca, ko pa je zaslišal, da nekdo prihaja za njima, je brez besede naglo krenil v drugo smer. Iz delovanja našega občinskega odbora. Kot kronisti beležimo vest, da je občinski odbornik g. Ivan IrJiichtig še pred božičem izstopil iz kluba odbornikov večine in preklical podpis na znani izjavi, da se bo na občinskih sejah vzdrževal vsake kritike. Svojo odločitev je pismeno sporočil g. podžupanu kot predsedniku kluba večine in g. okrajnemu načelniku. Za dom dobite pristno primorsko črnino po 7 Din pri »Zlati kaplji« na Vrhpolju. Domžale OO Rdečega križa je za božič izvršil težko a zelo človekoljubno delo. Po celi občini je priredil široko zasnovano zbirko daril za božičnieo brezposelnim in ubožcem. Zbral je okrog 1200 kg krompirja, 120 kg fižola, 220 kg moke, 110 kg drugih živil, nekaj mesa, zabele in oblačil. Občina pa je s svoje strani istočasno razdelila obdaro-vancem še posebej: slanine, sladkorja, moke, riža v vrednosti 2680 Din, za kar gre največja zahvala predsedniku občine, banovinskemu zdravniku g. dr. Hočevarju Matiji, ki je poleg drugega daroval celo mesečno plačo občinskega predsednika v ta namen, čeprav se je tej plači v korist občini odpovedal. Enako zahvalo smo dolžni duhovnemu svetniku župniku gosp. Berniku Francu, ker je to akcijo vplivno priporočil in dal dobre nasvete za izvedbo čim uspešnejšega dela. Vsa čast in hvala dobrosrčnim darovalcem, katerih je bilo nad 170. Z njihovimi darovi je bilo obdarovanih 90 najpotrebnejših. Vrednost daril znaša nekaj nad 5000 dinarjev. Hvaležnost obdarovanih naj bo plačilo vsem, ki so pomagali bližnjemu v sili. Tudi PRK na narodni šoli je uspešno izvršil svojo akcijo. 109 učencev in učenkk je darovalo v blagu, obleki, denarju, obutvi, živilih, raznih daril v vrednosti 1160 Din. Obdarovanih je bilo 55 součencev in so-učenk. Domžalci so pokazali v dejanju, da je treba pomagati, če je sila. Zato: hvala jim! OORK, Slo veni gradeč Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem »Slovenca« v Slovenjgradcu in okolici želi tukajšnji krajevni zastopnik in dopisnik prav srečno in blagoslovljeno Novo leto 1935. Zaprisego vojnih obveznikov je povzdignilo posebno to, da so z godibo na čelu prikorakali skozi mesto iz svojih zbirališč na mesto zaprisege na dvorišče osnovne šole, ter res lep in prisrčen nagovor mestnega župnika g. Jak. Sokli-ča, kateri je napravil na vse navzoče globok utis. Po izvršeni zaprisegi so obvezniki z godibo na čelu odkorakali skozi mesto k razhodu. Obrtne zadeve. Prejšnji teden ee je zaključil 6-tedenski praktični prikrojev. tečajkaterega je priredila Zadruga krojačev in čevljarjev. Vodil ga pa je Zavod za pospeševanje domače obrti po svojih strokovnih učiteljih gg. Al. Knafelju in Steimanu. Tečajniki, katerih je bilo 24, so bili s tečajem zelo zadovoljni ter so dobili ob zaključku tečaja lepa vidna priznanja. Da se je tečaj vršil, imata največ zaslug gg. Levovnik Joško in Ant. Debelak. Božičnici. Vodstvo osnovne šole je tudi to leto priredilo s sodelovanjem ženskih podpornih društev lepo uspelo božičnieo za revne šolarje. Javna bolnišnica je priredila za svoje bolnike bož*ičnico. Dobitki so obstojali v oblačilih in pecivu, ter so bili vredni nad 4 tisoč Din. Uprava javne bolnišnice in šolsko upraviteljstvo se za naklonjene podpore vsem darovalcem iskreno zahvaljujeta. Novo mesto Vsem odiemalcem BURGITA in cenjenim fostom domskega salona želim srečno Novo leto IVAN SVE1EC, Novo mesto Šišenski gledališki oder na Vič v Gostoval je na Štefanovo v dvorani prosv. doma na Viču šišenski gledališki oder z Gogo-ljevo komedijo »Ženitev«. Prevod je izšel samo v rokopisu Prosvetne zveze v Ljubljani. Komedija ima 3 dejanja in je njena vsebina v glavnem sledeča: Hči trgovca Agata Tihonovna bi se rada omožila, je taiko,rekoč že kar pripravi jena nevesta, toda ženina še nima. V to svrho ji smuiba-čica Tekla Ivanovna preskrbi kar štiri ženine in sicer eksekutorja Jajinika, pehotnega častnika v p. Ančkina, starega mornarja Zivekiina in dvornega svetnika Podikolesina. Slednjega tišči v zakonski jarem tudi njegov prijatelj Kočka-rov. Vsi ženini se pridejo predstavit nevesti sami posamezino, razen Podkolesiina, katerega za roko privleče k njej Kock arov, ki na ostale snubce vpliva v tem smislu, da zapuste eden /h drugimi sobo neveste, ostane pa ediinole Podlko-losin. Po prigovarjanju Koekarova se Agata in Podkolesin spoznata, in skleneta se poročiti, ko je že vse pripravljeno in se nevesta oblači v poročno obleko — se zaročenec Podikolesin premisli in pobegne od neveste slkozi okno. Dejanje se prav živo razpleta in ni moči reči, da ni vsak prizor zase dovolj komičen. Sre-neirija je v vsem ustrezala, knkor tudi šminke posameznih igralcev. Nikakor pa se ne da pohvaliti igranje samo in odkrivanje posameznih osebnosti. Zlasti bi bilo omeniti nezadostno pojmovanje osnovnih pojmov dramatičnega podajanja od strani Kocka rova, ki jc nastopal nekako tako, kot lastnik kakega cirkusa. Kol-oh-a-ris je s svojo jahalno palico; se z nogo opiral na šepetalčevo kabino in naravnost govoril s publiko. To nikakor ni teatralično, še manj pa komično! Saj je vendar bistvo umetnosti ravno v tem. da vzbudi igralec v gledalcu iluzijo in mit nudi v okviru odra možnost doživljanja estetskih užitkov! — Tudi Podkolesin ni ugajal. Ko je prišlo dejanje do vrhunca (Das Moment der letztcn Spannung), je docela odpovedal in ostal monoton kot prej. Zdi se, da se je kazal preveč duševno zaostnlega — česar mu gotovo Gog-olj kot dvomomn svetniku ni pripisoval, še najbolj je ugajala Agata in Ančkin pehotni častnik ! fVtnlfl c*r\ Kilo ci^or i'l U ( i V i.l 1, nI ,1/, (tnilIV) 7». sedene, vendar je bilo pri vseh opažati premalo mirnosti in svojstvenosti ruskih zmačaiov. Ivan Avseneki 1934: Avtarkija zmaguje Letošnje leto j« peto, odkar je svetovno go-apodarotvo prišlo navzkriž e svojim ravnovesjem. Do letošnjega leta nam je ekonaj vsako leto pokazalo Izgubljeno ravnovesje svetovnega goepodar-etva v dramatičnih dogodkih, ki so vzbujala zanimanje tudi onih širokih ljudskih plasti, ld se brigajo za gospodarske stvari le takrat, kadar se pripeti kaj izrednega. Letošnje leto takih izrednih gospodarskih dogodkov nd doživelo, poteklo je brez razburljivih katastrof, zato pa je pokazalo z večjo jasnostjo nekaj smeri, ki se je v njih začeto gibati gospodarstvo pod vplivom izgubljenega ravnotežja. I. Letos se je vež aH manj končal boj med načelom svobodnega narodnega gospodarstva in načelom avtarkije. Vsi znaki kažejo, da je zaenkrat zmagalo načelo avtarkije in da bo v prihodnjih letih avtarkija obvladala mednarodne gospodarske odnočaje. Ideja avtarkije je postala tako inočna, da se je uveljavila pri vseh narodih, ne glede na državnopravno obliko, ki so si jo izbrali. Avtarkija ni nič manjša v Severni Ameriki od cme v Italiji ali Nemčiji. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da ee noben narod s svojim gospodarstvom vred ne smatra kot del svetovne celote, da mu ni več do mednarodne delitve dela, ampak smatra sebe in evoje gospodarstvo kot popolnoma samostojen in prvobiten pojav, svetovno gospodarstvo pa le kot nekako potrebno gospodarsko zlo, ki se mu pri današnjem socialnem in družabnem utroju pač ne moreš izogniti. Dokazi, ki govorijo v korist organiziranemu svetovnemu gospodarstvu, so prišli ob veljavo. Nihče se ne zmeni več za to, da je je bila med bistvenimi pogoji kulturnega napredka^ 19. stoletja mednarodna delitev dela skoraj najvažnejši činitelj, vsi so po&abild, da je bila medsebojna gospodarska odvisnost narodov njiim končno bolj v korist kot v Škodo. II. Vzporedno z zmago avtarkije nad svobodnim mednarodnim gospodarstvom se je pa pokazala tudi premoč politike nad gospodarstvom. S tem, da je vsako posamezno narodno gospodarstvo pretrgalo kolikor mogoče veliko vezd z mednarodnim gospodarstvom, je prišlo v popolnoma nov položaj in iskalo novih smernic za svojo lastno organizacijo. Pri iskanju takih smernic pa se je pokaoalo, da prav za prav čistih gospodarskih problemov mi več. Vsak gospodarski problem, ki ima količkaj večji obseg, vpliva tudi na pojave, ki nimajo z go-epodarsstvom nobenega neposrednega stika. Carinsko vprašanje na primer ne vpliva samo na način proizvajanja in uporabe, vpliva tudi na razdelitev dohodkov in se na ta način dotika socialnega vprašanja. Vpliva pa tudii na javne proračune in tukaj se dotika političnega vprašanja. Takih primerov ei lahko nabere vsak sam, kolikor hoče. Kakor hitro pa katerikoli gospodarski problem večjega obsega vpliva po svojem ustroju ne samo na gospodarsko, ampalk tudi na socialno, narodno, obrambeno itd. politiko, imgubi zmačaj gospodarskega problema in postane političen problem. Najlepši dokaz za to resnico nam nudijo boji za gospodarske svete, odnosno gospodarske zbornice, ki naj bi stale ob strani rednim parlamentom. Skoraj vse države imajo v svojih ustavah ali pa v posebnih zakonih predvidene take gospodarske ustanove, skoraj nobena država pa tej ideji ni mogla dati življenjske vsebine kljub ustavam in zakonom. Zakaj? Zato, ker bi take zbornice takoj prišle v tako težke zagate, da bi ne mogle z delom nikamor naprej. Če bi obravnavale gospodarske probleme eaimo s strokovnega gospodarskega »tališča, potem so dejansko nepotrebne, kajti za strokovno gospodarsko razmišljanje o gospodarskih problemih imamo že v vsaki državi cek) vrsto obveznih in neobveznih gospodarskih organizacij, bi brez težave obdelajo s strokovno gospodarskega stališča vsak gospodarski problem e tako izčrpnostjo, da bi ne mogli narediti boljše niti kaka centralna gospodarska zbornica ali centralni gospodarski svet. Če bi pa tak centralni gospodarski organizem hotel osvetliti gospodarske probleme tudi v socialnem, kulturnem, dbraimbtnem, narodnem aziru, bi pa Se s tem samim obravnaval problem s političnega vidika in kar čez noč začel izvrševati ono delo, za katerega je ustvarjen in poklican političen parlament Nastal bi kompetenčni boj, ld bi državi več Bkodoval kot koristih Pa tudi tam, kjer so naredili poizkuse s takimi centralnimi gospodarskima ustanovami, ki naj bi reševpjf. važnejše gospodarske probleme, 6e je pokazala premoč politike nad gospodarstvom. Kjer obstojajo take centralne gospodarske organizacije % ravnokar omenjenim delokrogom, skušajo sicer pravilno odločati o gospodarskih problemih, ven-daT ee ekoraij redno agodi, da njihovi odloki temeljijo samo na očkih gospodarskih vidikih, aTi pa do odlokov sploh ne pridejo, ker so člani takih gospodarskih organizacij med seboj preveč različni v svojih nazorih o pravilni rešitvi gospodarskih problemov. Praksa pokaže v takih slučajih, da mora končno odločiti o važnih gospodarskih vprašanjih vendarle politična glava države, pa naj •e ta imenuje Muesolmi ali Hitler a® Roosevelt. Kdor je torej pred petimi ali desetimi leti še računal z depolitizacijo gospodarstva, temu je zmaga načela avtarkije prekrižala račune, kajti politika je dobila tako premoč nad gospodarstvom, bi je ni imela še nikoli. S tem nočemo soditi, ali je to dobro ah slabo. 0 tem vprašanju more soditi samo bodočnost. Zaenkrat pristavimo 6amo to, da je ta premoč politike nad gcepodanstvom najvažnejši vzrok, zakaj zastopniki gospodarstva stremijo z vsemi silami in na vse načine, da dobe vpliv na mišljenje političnih činiteljev. m. Premoč politike nad gospodarstvom pa ima tudi svoje praktične posledice, ki bi jih najlažje opisali e trditvijo, da se je sedaj oblika gospodarske moči popolnoma prilagodila obliki politične moči. Z drugimi besedami: koncentracija politične moči pritegne nase koncentracijo gospodarske moči in narobe. Tam, kjer je zbrana politična moč, se dosledno zbira tudi gospodaiSka moč. To ne velja morda samo za neke male srednjeevropske države, to velja tudi za velike države. Najlepši primer za to nam nudi Nemčija. Politični ustroj predvojne Neunčije ni poznal stroge in vseobsegajoče centralizacije. Zato eo se tam lahko razvila posamezna samostojna gospodarska središča (Porenje, Šleaija, Bavarska itd.). Ko pp je Nemčija v zadnjih dveh letih centralizirala vso svojo politično moč v Berlinu. so ta provincialna gospodarska središča Čez noč izgubila pravico do svoje eksistence. Politični centralizem Jih je kratkomalo uničil in prenesel vee odločanje v Berlin. Nemški zgled nas uči, da misli napačno, kdor veruje v mBerliner Tageblattc piše, da je ; slika n« tržiščih surovin bolj zmešana kot kdaj-I koli. Vendar ne smemo prezreti tudi pozitivnih strani razivoja na svetovnih blagovnih tržiščih. V nekaterih predmetih eo se prevelike zaloge zmanjšale, kar je bilo nadaljevanje nagibncBti iz prejšnjega leta. Na drugi strani pa ee je začel polagoma večati tudi konzum, kar je v splošnem izboljšalo statistični položaj in dalo osnove za gibanje cen navzgor. Valutna politika raznih držav pa je istočasno tudi povzročila, da so postale razlike med cenami v posamezniih državah se večje, kot ©o bile. V cenah šterlinškega in dolarskega bloka so šle cen« gor, vendar samo deloma v isti izmeri, kot je padla valuta. V dTžavah zlatega standarda pa so šle cene polagoma navzdol, ne da bi mogle ujeti oene druguh držav. V splošnem se je indeks cen na debelo dvignil leta 1984 v USA za 8.5%, an-I gleški indeks je ostal v glavnem neizpremenjen, 1 dočim je indekB oen v državah zlatega bloka padel ; samo za približno 6%. | Ker se oene surovin niso razvijale tako, kot eo j pričakovali gospodarski vodniki v posameznih dr-i žavah, eo se leta 1934 vedno bolj uveljavljali, odnosno dobivali več zagovornikov ukrepi za restrik-cijo produkcije na najrazličnejše načine. Deloma je bilo stremljenje za restrikoijo v mednarodnem obsegu, kot na pr. v gumiju, čaju itd., deloma pa se je omejevalo na posamezne države, kjer je pred-njačila predvsem severnoameriška Unija. Na drugi strani pa se je pojavljalo vedno več outsiderjev, ki so samo hoteli izkoristiti dobrote restrikcije, sami pa niso hoteli imeti deleža na žrtvah, ki ©o ob restrikciji potrebne. Zato eo restrikoije le polagoma izboljševale položaj, brez efekta pa eo ostale tedaj, če so bili prodaj centi izven njih premočni, oziroma, če glavnim interesentom ni uspelo spraviti skupaj vsaj velikih producentov. Seveda je poleg restrikcijskib in avtairkičnih ukrepov igrala veliko vlogo tudi valutna politika nekaterih držav. Vkljub slabim izkušnjam glede vpliva na cene z valutne strani so se eksperimenti še vedno ponavljali, vendar gospodarsko niso prinesli ornega uspeha, kot so ga želeli odločujoči. Ti pač niso mogli vpoštevati vseh številnih vplivov na cene, ki niso bali v njih moči. Nadaljevanje ameriškega eksperimenta Vse svetovno gospodarstvo je 6talo tudi leta 1934 pod močnim vplivom razvoja v Severnoameriških Žedinjenih državah. Tu se je nadaljeval velikii eksperiment iz leta 1933, ki je vznemiril ves svet in obrnil nase splošno pozornost. Predvsem se je na podlagi pooblastila predsedniku Rooseveltu izvedla z dnem 1. februarja 1934 stabilizacija dolarja na podlagi 59.05% prejšnje paritete. Prej je stala 1 unča zlata 20.67 dolarja, sedaj pa znaša nakupna cena zlata nad 36 dolarjev. Seveda ni predsednik v polni meri izkoristil svojega pooblastila, ki mu dovoljuje tudi 50% devalvacijo, ampak si je to pri držal kot orožje v valutnem boju. Posledica te stabilizacije je bila velika korist za državo, ker je prevzela ves zlati zaklad federativnih rezervnih bank. Poleg tega pa se je začel velik dotok zlata v Ameriko, ki je povečal zlati zaiktad Unije za 1368 milijonov dolarjev, seveda po novi pariteti. S tem je prirastek daleč presegel prirastek drugod, Unija pa ima še vedno največ zlata na svetu, in sicer 6koraj polovico, 20.300 milijonov zlatih mark od 44.800 milijonov mark zlatih zalog v važnejših državah 6veta. Z nadoljno ekspanzijo v kreditni politiki ter z uvedbo socialnejših razmer v industriji je bilo gospodarstvo podžgnno, da so poslovni uspehi le malo zaostajali aa lanskimi. In tudi produkcija je zabeležila v celi vrsti predmetov povečanje, ki je bilo posebno občutno v prvi polovici lete. V drugi polovici je tja do jeseni nastopilo poslabšanje, bi pa se je ▼ zadnjih tednih leta 1934 ustavilo. Število brezposelnih je približno na lanski višini. To oživ-ljenje gospodarstva pa je bilo kupljeno z ogromnimi državnimi sredstvi. Pomisliti je treba samo, da ee je letos povečal ameriški državni dolg za konarmu do skrajnih meja, tako v zasebnem, kot v jarraem gospodarjenja. Zdi se, d« je to pot pravilna, vendar moramo končno sodbo o tem prepoditi nn*f-mi gospodarstvu in socialnemu razvoju prihodnjih let. 4600 milijonov dolarjev m dosegel rekordno 28.400 milijonov dolarjev. V primeri z najnižjim stanjem državnega dolga za 1930 je državni dolg naraetel do 193-1 za 12.4 milijarde dolarjev ali 77%. Tako velika sredstva zmore samo bogata Amerika! Tudi danes, po skoraj dveh letih trajanja ameriškega eksperimenta, je težko izreči o njem končno sodbo, ker vsebuje eksperiment sam premnogo negospodarskih konijMnent, bi pa hietveno vplivajo na konjunkturo, saj skuša Roosevelt iz premen i ti vso strukturo ameriškega gospoda rstva. Vsekakor nam pa hrez umirjenosti ali pa stalne tendence v USA ni pričakovati izboljšanja tud/ drugod. Anglija: Položaj se postopoma zboljšuje Nedvomno je, da se je začel položaj angleškega gospodarstva po septembru 1931 izboljševati. Seveda ni to v polnem Obsegu pripisovati razvrednotenju funta, ki se je nadaljevalo tudi leta 1934, ampak tudi avtankičnim ukrepom, ki eo bili realizirani v dobi od leta 1981 dalje. Število brezposelnih ee polagoma znižuje in tudi trgovina z angleškimi kolonijami prihaja vedno bolj v tak. Posebno ugodno se razvijajo industrije, bi eo nastale po vojni, dočim je kriza v starih angleških industrijah, kot na primer premogovni, tekstilni iii jeklarski najtežja. Organizacija teh industrij, njih tehnična oprema ter finančna sredstva eo nezadostna za težko konkurenco, na katero zadevajo vsepovsod angleški proizvodi. Izboljšanje bi bilo še občutnej-še, če bi ee mogla angleška industrijska proj pravici lahko prištevamo k enemu največjih športnih let. Vse polno tirno imeli raznih evropskih in svetovnih »jtortnih prireditev, na vseh poljih so se športniki borili za visoke naslove »vropakih ali svetovnih prvakov. Uspehi no bili povsod lelo zadovoljiva, borbe iz-mino napete In preteklo leto j« minulo v znamenju mrzličnih priprav zii veliko svetovno olimpi-jado, W ee vrši k ta 1936 v Berlinu. Poc-ornost nega športnega sveta Je tulila že to leto obrnjena na Berlin in na podlagi doseženih uspehov že marsikateri narod lahko sklepa, kako se bo odrezal na prihodnjih olimpijskih igrah. Kaj pa mi? Pri nas imamo beležiti dva. odroma tri velike športne dogodke, izimed katerih je eden, od nosno dva postala svetovna dogodka posebne vrerte. Mednarodne skakalne tekme v Planici, svetovne ženske Igre v Londonu ter balkanska olimpijada v Zagrebu. Vse prireditve so za nas isdborno izpadle in oni ▼ Hla-ntai in ▼ Londonu sta prinesli ime naše lepe Gorenjske in naše države Sirom sveita. Glede na veliko Število športnih prireditev ter na važnost posameznih tekem, je prav, da si vsaj glavne nekoliko podrobnejSe ogledamo- Začnimo kar pri nogometu •a katerega vlada dandanes »redno veliko »ffl-nianie povsem športnem svetu. Toliko gledavcav kot jih vidimo na nogometnih tekmah, ni na nobeni športni prireditvi. Vse važnejše tekme v An: aUK, Franciji, Ltali-jd, Avstriji, Madjarsto, Nemčiji ttd. imajo toliko otoiskovavcev, da »o stadioni do sadnjega kotička »sedem.,50.000 gledavoev prt teh tekmah je nekaj običajnega. Največje zanimanje n je vladalo letos po vsem nogometnem svetu ea svetovno prvenstvo, Id se je vršilo v Italiji. 16 izbranih narodov se j« borilo i>a italijanskih Ww najvišji naslov, za svetovno prvenstvo. V »male sta •e prerih Italija ter Češkoslovaška in je »»g«}" Italija sicer Ufflko in e prav nersnatno razliko, toda stnagala je, čemur se pa ne smemo čudita, saj Je igrata m svojih tleh Ln pred »vaji m občinstvom Drugi važnejši dogodek v nogometnem športu v ton letu je srečanje Italije in Anglije v Londonu, kjer sta se oba svetovna prvaka udarila neofioietno na svetovno prvenstvo. Zmagali ao Angleži ln tako M Jih prav lahko smatrali za svetovne prvake, akoravnose niso udeležili svetovnih tekem v Italiji. V našem domaČem nogometnem športu eo pa ranmere vse drugo prej kakor zadovoljive, tako da se moramo naravnost čuditi, da je naš nogomet »ploh na taki višini. Ako bi bile razmere v nogometnem športu urejene, potem bi marsikatero inozemsko reprezentanco lahko tolkli In tudi na sve-tovno prvenstvo v Italijo bi šli. Tako p« moramo doživljati poraz za pora mm in le redek uspeh moremo beležiti v tej športni panogi. Najbolj človeka bo® to, ker verno, da imaimo vsaj tak material, kakor g« imajo drugi narodi, a vendar ne moremo ničesar opraviti proti nJim. Mesto, da bi napredovali, stojimo na mrtvi točki, 6e morda celo ne nazadujemo. Mesto, da bi se k hibi podpiral! v njihovem stremljenju za napredek, so pri svojem delu ovirani. To se je v preteklem letu najbolj jasno va-delo v tekmovanju za državno prvenstvo. Samo kvalifikacijske tekme so se odigrale in potem je bilo konec in se še danes ne ve, kdaj se bodo te tekme nadaljevale in na kak način. Torej v tem pogledu se raamere v našem nogometu tudi preteklo leto še niso izboljšale. Nasprotno pa imamo beležiti v lahki atletiki vWllk napredek in lep ranmah na vsej črti. Polno je bilo prireditev ta v9e so bile več ali manj zadovoljive Ln v nekaterih je bil napredek zelo razveseljiv. Največja prireditev eo bile balkanske igre, katerih eo se udeležili vsi balkanski narodi in katere so izpadle izredno zadovoljivo, da odlično. Igre so se vršile — kakor znano — v Zagrebu ter jih j« izborno organ,izirala Jugoslov. lahkoatletska zveza, tako, da eo se o organizaciji Istih vsi balkanski naroda izražali samo v superlativu. In tudi kvalitativno smo zelo napredovali: Naši atleti so postavljali nove državne in balkanske rekorde in so sedanjemu prvaku, Grkom resno ogrožali primat. Tako eo se naši atleti približali prvaku, da bi potrebovali samo par točk in zmaga bi bila naša. Med inozemskimi lahkoatletskimii prireditvami bi bflo omeniti evropsko prvenstvo v Turinu. katerega se je udeležila tudi naša država. Tu p i nismo uspeli. Imeli smo tam prav neznatno reprezentanco In še ta ni iimela najboljših moči. Neglede na to pa je bila konkurenca tako ostra, da ne bi mogli dosti opraviti. Ta te loma je pokarala že malo sliko, kako bo približno izgledalo na prihodnjih olimpijskih igrah t Berlin«. Ce primerjamo evropske rezultate z ameriškimi, moramo primati, da bodo v Berlinu še sigurno zmagali Američani in še s precejšnjim naskokom točk. Preidemo na beli spori, na smučanje M je dandarn* postale ljudski šport in ki j« zavzelo tak razmah po vseh onih državah, ki imajo priliko za smučanje, kakor nobena druga športna nje čase pok red za protavajanje potrebnih surovin aa nemško industrijo doma. Tu se zopet vidi povezanost gospodarskih interesov s političnimi, kajti taka avtarkija Nemčije ima predvsem namen služiti vojaSko-defenzivniim ta ofenzivnim namenom. Italija: Veliki stroški dellacijske politike V nasprotju t drugimi državami zlatega bloka Italija ne ra®polagw s tako velikimi kapitalnimi rezervami. Poleg tega pa je kapitalne rezerv« dežele fašizem že v dovolj obilni meri mobiliziral z« svojo finančno ta gospodarsko politiko. Zato Je deflacij-ska politika, katero vodi Italija, rvezana r. večjimi stroška narodnega dohodka kakor drugod Je pa fašistična deflacijnka politika zaradi organizacije gospodarstva veliko bolj vidna ko* drugod. Povsod drugod se izvršuje anfflevanje con, najemnin ftd. počasi, po predhodnih upornzuimllli Interesentov. V Italiji pa se take utvari enostavno diktirajo, Pozornost zaslužijo v fašistični Italiji velika javna dela, ki eo predvsem usmerjena v melioracije. Smel poskus bi smel Imenovati tudi uvedbo 40 urnega tednika v celi vnsrti Industrij proti koncu teta 1A84, nadalje uvedbo družinskih plač s pomočjo posebnega fonda, odstranjevanje žensk Iz shrfb Ita. Toda s ka'ko velikimi žrtvami tsvaja Italija svojo deflacljsko politiko Je razvidne ia ogromnega podca zlate podlage, ki je povzročil, da je Italija začela z devi7.no-valutnim,I okrepi, kakor smo jih že prej dovolj spoznali v Srednji Evropi. Vse gnspftHarslM tožav« Italija na so naandnle v nemoll meri povzročile twd1 naklonjenost Italije k sporazumu s Francijo, ki naj bi aa eeno političnega sporazuma prinesel Italiji gospodarske koristi. panoga. Ogromne je Me vrlo smučarjev po Stanem sveitu in precej vode bo še steklo v morje, pred no se bo to prodiranje med narode zaustavilo. Tudi v tej športni panogi smo imeli preteklo leto mnogo prireditev, povsod je bik) dovolj narodnih in mednarodnih tekem in uspehov imamo tudi letos dovolj beležili. Najvažnejša prireditev ne samo za našo državo, temveč za ves športni »vet, je bila mednarodna skakalna tekma v Planici, katere ao se udeležili poleg ne^ih najboljših še Norvežani, Avstrijci, sploh vse, kar v skakalnem športu, tttj najtežji smučarski panogi, kaj pomeni. To Je bala največja Skakalna tekma, kar Jih je svet doslej kdaj videl. Naša Platnica ter naša skakalnica eta bili tedaj pozorniai vsega športnega sveta in vse Je povpraševalo in se lanitnialo za nas. Pa tudi ne brea vzrokov; kajti pri nas ao padali svetovni rekordi. 92 m {e skočil liirger Ruud, njegov brat Signiumd pa celo 95 m, le škoda, da je padel In vse to se je zgodilo v naši Planici, na Rožman-Bkmdekovi skakalnici. Ta skakalnica je Izključno delo naših mojstrov ta tudi oni so doiiiveli voli ko občudovanje vsega športnega sveta. Druge važnejše tekme so bfle one za slovansko prvenstvo, ki so ae vršile na Poljakom. Tu se je odlikoval naS Heim, ki je dosegel prvenstvo v alpski kombinaciji. In tudi ostali tekmovalci so se v tej hudi konkurenci še dokaj zadovoljivo držali. Z uspehi m smučarskem polju moramo biti v preteklem letu prav uadovoPjni in v tej športni panogi bomo ž® S-ecej dostojno reprezentirali svojo diimoviltto v armifioh-Partenkirehenu. In v p tavanju ki je tudi postalo naš narodni šport, smo imeli letos lepe uspehe. Ilirija je postal« državni prvak. Sicer pa doma, kjer knanio kvečjemu zaznamovati nazadovanje, ni bilo uspehov, temveč v inozemstvu, kjar se je našo waterpok> moštvo v ostri konku renči na evropskih prvenstvih v Magdebuiuu plu »iralo na častno peto mesto. Tudi na tromatcliu me Jugoslavijo, Italijo in Madjansko so dosegli n plavalci še dokaj dobre uspehe in to kljulb temu. da nismo mogli nastopiti e svojimi najboljšimi plavalci (Wilfanl), Drugače pa so vladale v preteklem letu v naSem domačem plavalnem športu zelo nezdrave razmere, ki niso dosti boljše od onih v nogometu. Večne ribanje in neaporini nastopi tirajo naš plavalni spori v prepad in ne bo prej boljše, dokler ne poneže tu vmes energična roka, ki bo napravila red ne glede no desno ali na levo. V drsanju ni bilo posebnih prireditev in tudi posebnih uspehov ne, ker ziina ni bila preveč naklonjena nafrion drsalcem. V Evropi in na svetu sploh pa etojlta še vedno na čelu temu lepemu športu odlična mojstra in svetovna prvaka Norvežanka Sonja Henie ter Dunajčan Karto Schfifer. Največji uspeh na svetovnem športnem forumu pa je dosegla naša država na IV. ženskih svetovnih Igrah v Londonu, kjer Je dosegla v bazeni svetovno prvenstvo Najmanj smo mislili, da bomo na tem polju kaj dosegli In zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval: Postali smo svetovni prvaki v bazeni. Naše odlične hazemašlce eo namfeč v finalni tetami premagale v Londonu češkoslovaško reprezentanco s 6:4. Najbolj značilno je to, da se prav do zadnjega ni vedelo, 5e se bomo sploh udeležili teh tekem. In kaka škoda bi bila, če se jih ne bi, vemo šele zdaj, ko imamo svetovno prvenstvo pod streho. Se eno veliko svetovno prireditev smo imeli, katere tudi ne smemo prezreti, namreč svetovne telovadne tekme, ki »o ae vršile v Budimpešti. Pri teh svetovnih telovadnih tekmah Je bila rekordna udeležba in rekordnih uspehov m manjkalo. Bile so pa to tudi najtežje tekme, kar jih je doslej bilo. Zmagali so Švicarji in tudi med posamezniki je dosegel prvo mesto Švicar Mack. Važno za te svetovne tekme je dalje to, da so se jih tudi Nemci udeležili in sicer prvič po vojni. Sploh je bila zibrana tedaj v Budimpešti vsa telovadna elita sveta. Še Je bilo nekaj važnejših mednarodnih tekem, od katerih bi pa omenili predvsem orne v rokoborbi za balkansko prvenstvo, katerih so se udeležili tudi na5i rokoborci. Te tekme so se vršile v Carigradu in naša reprezentanca je zasedla drugo mesto. Odlični slovenski težki atlet Ivan Plroher od mariborskega Maratona je dosegel v svoji kategoriji tretje mesto. Tudi našega kolesarskega in moto športa ki se je začel v preteklem letu tako lepo razvajati, ne smemo pozabiti. K temu razmahu je v nemali meri pripomoglo novozgrajeno dirkališče na igrišču ŽSK Hermesa v Šiški, kjer so se vršile vbc važnejše kolesarske ta moto-dirke. Zanimanje za oba športa postaja tudi med našim ljudstvom veliko, kar Je pokazala udelešSha n« lanskih dirkah. Vedno večje zanimanje vlada med občinstvom tudi za table-tenla, ki ae pri nas vedno lepše razvija in lri zavzemia med športi, s katerimi se bnvi naiša mladina, zelo važno mesto. Lainske tekme so pokazale lep napredek. Lawn-tereis se pa tudi letos Se ni mogel ro«širlti. Zdi se, da je t>a sp™** še vedno predrag, ker drugače bi se ga mladina prav gotovo oprijela v večjem Številu. Pri nae se gojijo Se nekatere druge panoge, kakor sabljanje, vesflanj« itd., ki pa imajo zaenkrat v svojih vrstah tako malo mladine, da kaj posebnega o njih ni poročati. Vsem tem panogam bo posvetiti v bodoče več pažuje, kajti ti športi »o tako lepi in »lasti za mladino tako privlačni, da zaslužijo vso našo podporo. Zopet smo zakljaičili eno leto. IzfcuSn.j« preteklega leta porabimo v prihodnjem letu, v katerem moramo v vsemi svojimi silami delati na to, da e v naš aport vpelje nravi »portni fluli, da bo naša mladina prava športna mladina ta da bo napredo vala, da se bomo lahko uspcišno borili na IV. u'm-ski ter na XI. letni olimpijadi. Jadralno letalstvo Breamotoma Mala m te v*drfnb< 1*1 ar t araku. m dosegla »išin« .1218 ni ter 876 km na daljava Pod cfrTf}|«m ljubljanskega serokVuha ae goji tudi jadralno letalstvo, Id ga pri nes še prav malo poznamo. Je pa to športna panoga, ki sodobno mladino »slo pritegne nase ta ki spada med najlepše športe sploh. Kaj pa je prav za prav jadralno letalstvo?? Jadralno letalstvo je — na kratko povedano — letanje po zreku z arroplatH brez, motorjev. Pri nae s« Je ta panoga športa šele v zadnjih *»«* tortah lačela tako razviiati. da lahko uoauu n najbolje uspehe. Btevtto akttvadh btabn Je mcar še majhno, vendar beleži ta spori ie danes pri nas tak« uspehe, da »u» Jih v resnici lahko vešsli. Tiho in brea vsakega hrupa delajo mladi pionirji jadralnega letalstva, a tem intenzivnejše ter s tem večjimi uspehi. V Ljubljani imajo rwto So ta veliko deiavnioo, na Blokah pa svoja vož-ifiča. Zgodovina jadralnega letalatv« Je neto *ani-nviva. Začelo se je leta 1896. (Nemec Uldental ter Am«rlkanca brata Wright.) Rarvilo se j« pooneje to letalstvo ▼ motorno letalstvo ta cato ao jadralno letalstvo apustdb. Velik razmah pa Je ca vzelo Jadralno letalstvo po vojni ta to predvsem v Nemčiji, kateri mirovne pogodbe niso dopuščale graditev motornih letal. Zato so m z vsemi silami vrgli na breizmotorno letanje, v katerem so dosegli koloftadne uspehe. Prvo leto ao le bolj tipali, zato tedaj nimajo še kaj posebnega beležiti. Drugo leto, to je leta 1921, so že letali ob pobočjih hribovja ta posiedica tega je bila, da so se naslednje leto dreali že tri ure » uraku. Franoo«, ki seveda tudi niso hoteli zaostajati za njimi, so bili še isto leto kar 8 ur v zraku. Do leta 1928. se potem stvar ni pomaknila naprej. Tega leta se je posteči! let 60 kilometrov po izrednem naključju — nekega letalca so namreč zanesla vrtinci nevih/te med oblake — ta jadrai je 60 km daleč. In od tedaj se stvar redno bolj izpopolnjuje ter ranvija, tako, da imamo danes na primer že te-le rekorde: V letenju na daljavo 376 km (Nemec Dittauac). V letenju v Tišino 322S m (Nemec na obisku v Južni Ameriki) ter t vztrajneui letenju 86 ur. Vaš športna poročevalec se je oglasil v prostorih aerokluba, odnosno v delavnici našega Jadralnega letalstva. So to prostori v prvem nadstropju hiše na Mestnem trgu 17, kjer je vedno taredno živahno. Tu izdeluje mladina razne tipe jadralnih letal, naj mlajih, ld še ne smejo letati, pa izdelujejo majhne modele, ki jih potem preiaku-šajo. Nekak urnik, ki visi na steni, te opozori na agilnosl posameinih kandidatov ta različno orodje, katerega imajo zelo mnogo ter mnogo posameanih delov, ti je dokaz, da so v tej delavnici samo pridne roke. Vse dalo pa vodi, nadzira ter napravija načrte za posamezne tipe letal, docent ljubljanske univerz« g. ing. Kuhelj, ki je duša vsega tega gibanja. V delavnici je načelnik propagandnega odseka vsa raakazal in obrazložil vašemu poročevalcu. Je to ogromno delo, ki zahteva veliko volje, potrpežljivosti ta Izredne natančnosti. Vsak del — da najmanjši delček letala — je umetnost zase ta les, ki se za to uporablja, mora hiti najfinejši, brez najmanjše hibe. Na kratko: To je precizno delo, kateremu ne naj«1e.š alepa primere. Vaš poročevalec je stavil na navzočega predsednika Aerokluba g. Rada Hribarja nekaj vprašanj, kateremu Je ljubeznivi predsednik radevolje ustregel Kaj je namen in smisel jadralnega letalstva, g. predsednik? V prvi vrsti je to nekaka priprava za letalce z motornimi letati (Nemci, Rusi). Na drugi strani rsuziskuje jadralno letalstvo atmosferske prilike ter omunoeti v zraku, v etrih, ta služi tudi preoenovi ter načinu gradnje letal. Sploh je Jadralno letalstvo toliko koristnega prineslo na tem polju, kakor ne kmalu kaka druga raziskovanja. Ali ima Jadralno letalstvo tudi kake vzgojno vrednost ta vzgojni pomen? Da in še celo izredno velik. Kajti naša mfladina mora delati v delavnici mesece ta mesece, preden napravi kako letalo. Vsak posameznik mora delati za interese skupnosti. Ce kje, pride pri Jadralnem letalstvu Izrek: oseba nič — celota vse, do popol- Jodralrto letalo se dviga. (Na skici se vidi vrv, a katero so pomočniki potegnili letalo • tal.) nega iizraaa. To se pokaže zlasti pri vajah, od nosno letanju na terenu, kjer mora po devet ta več oeob spravljati letalo na vrh samo zato, da se more potem posameznik dvigniti v tračne vi&ave. Pri tej priliki bi tudi omenil, da si mladina krepi pogum, da ne omenjam stalne ta izredne prisotnosti duha, ki je potrebna pri tem šport«. Povejte mi, prosim, g. predsednik, letaj • našem jadralnem letalstva. Pri nas smo začeli pred 6 leti, a delo tedaj ni moglo tako uspešno napredovati, ker smo kmeti ravno ob isteun času največ posla z našim »Lojzetom« ta z graditvijo aerodroma. Ponovno smo sa-četi pred dvema letoma in — kakor vidite — ne brez uspeha, imeti smo sicer preoej težav, (lasti finančnih — začeli smo s 800 dinarji — a poguma kljub temu nismo izgubili. Do lanskega leta Je bilo samo kakih 8 mož, ki so se baviJd a to športno panogo, a se je še istega leta število precej zvišalo. Prvo letalo smo si zgradili leta 1928. — šolski tip, lansko leto pa smo diobili drugo, tipe »Zelena pošta«. Tudi to letalo ie le prehodni tip. Letos spomladi smo Sli s šolo na preizkušene terene na Bloke (Novo vas), kjer nam gre tamkajšnji posestnik in gostilničar g. Modic v vsakem pogledu na roke. Šola Je imela lepe rezultate in to kljub temo, da smo dela/H brez sredstev. Toda sedaj izgleda, da bo tudi v finančnem pogledu boljše, ker ionamo zasigurano podporo in šola, ki je izredno velikega pomena tako v narodnem kakor v držarvnohraro-nem pogledu, se bo lahko še lepše razvijala. Koliko Jadralnih letalcev pa že imamo pri aa«? 42, ta sicer BI z izpitom A, 7 z izpitom B ter 3 z izpitom C. Ker smo že ravno pri iopitih, bi bilo mogoče dobro, da tudi naša javnost izve, kaj obsegajo ti izpiti. Pri izpitu A se zahteva, da leti letalec 30 sekund ter da brezhibno pristane. Za izpit B pa mora napraviti pet poletov, vsakega nad ono minuto, enega od teh v obliki črke »S<. C izpit pa je precej težji. Zahteva se Jadranje 5 minut nad startno točko ta prieta/nek brez vsake poškodbe. In končno hi še pripomnil, da je bil upeljan še D iapit, ki zahteva popolnega jadralca. Jadrati mora v, zraku pet ur, 1000 m nad startno točko ter mora napraviti 50 km poti v zraku. Do meseca avgusta leta 1934 je bilo na vsem svetu 20 ljudi, ki so imeli ta izpit. Še marsikaj sva se pogovorila s gospodom predsednikom o tej lepi športni panogi. Zelo ljubeznivi so bili tudii vsi ostali gospodje, zlasti docent g. ing. Kuhelj in načelnik propagandnega odseka, ki sta mi vse obrazložila ter me upeljala t vse tajnosti tega krasnega športa, ki se bo, kakor se zdi, tudi pri nas razvil do one vtjšine, kakor pri drugih narodih. Gospodje so me povabili tudi na Bloke, na praktično letanje, nakar smo se poslovili z željo, da se zopet kmalu vidimo. ,fSlorenec" svojim naročnikom! V slučaju smrtne nesreče „Slovenčevega" naročnika se izplača njegovim dedičem 15.000 ali 10.000 Din podpore »Slovenec« Šteje svoje naročnike v veliki meri in pred vsem med delovnimi sloji, ki so najbolj izpostavljeni velikim smrtnim nevarnostim, s katerimi je združeno njihovo poklicno delo. Predvsem na te delovne sloje — a splošno na vse svoje naročnike je mislil »Sloveatec«, ko se je odločil za socialno podporo 15.000 in 10.000 Din, ki jo izplača v slučaju smrtne nezgode za vsakega naročnika »Slovenca«. Podpora se izplača po dolnjem pravilnikn ponesrečenčevi rodbini ali ponesrečenčevim pravnim naslednikom. Določbe o upravičenosti in izplačilu podpore vsebuje pravilnik, ki naj ga vsak dobro prebere in shrani. PRAVILNIK 1. Dedičem rednega naročnika vsakdanje iiedaje dnevnika »Slovenca« izplača uprava lista v slučaju smrtne nesreče podporo v znesku lf.OOfl oziroma (0.000 Din, 2. Za rednega naročnika »Slovenca« imamo tistega, na čigar naslov list prihaja, če sta na naslovu označeni dve ali več oseb, se v slučaju smrtne nesreče enega ali teh vzajemnih naročnikov prisodi dedičem dej podpore, ako so seveda izpolnjeni vsi pogoji. Cc bi n. pr. bile naročene in v naslovu označene tri osebe, pa bi se ena od teh smrtno ponesrečila, bi dobili dediči tretjino )>odpore. Razume se, da se tvrdke, ki lista ne dobivajo na določeno osebo, pri podpori ne morejo upoštevati. 3. Dediči rednega naročnika, ki se smrtno ponesreči, dobe 10.000 Din podpore, če je imel naročnik, ko se je ponesrečil, za isti mesec list plačan in so dani vsi drugi i>ogoji po tem pravilniku; dediči rednega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj pol leta vnaprej, pa Imajo pod istimi pogoji pravico do podpore « zneska 19.000 Din. 1 Podpora se izplača za tiste smrtne neštete, ki nastanejo brc* krivde ponesrečenca; toiej nesreče, ki jih ponesrečenec sam ne povzroči ln ni zanje ln njihove posledice odgovoren, pa Je posledicn nesreče takojšnja »ni rt n*aim od uap iuiso afausitMriin Idoimin um« ir» U!»o.r/Aod irats os 'uia.jrpap mj|si) nfnp an as »jodpoj ' v&ieJU)' JUGOSLOVANSKA TISKARNA V UUBUANI Srečno novo leto HOTEL IN RESTAVRACIJA LLOYD MARIJA BUČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 FRANC JAGER tapetnik Ljubljana, Sv. Petra nasip Tel. 20-42 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča Ocvirk Rudolf mesarija Kolodvorska 35 Šiška Medvedova Srečno in blagoslovl;eno novo leto želi in se priporoča Vižintin Ivan mestni zidarski mojster v Ljubljani Močnikova ul. 13 — telef. št. 3777 Specijalno artistični atelje za črkoslikarstvo PRISTOU & BRICELJ Sv. Petra c. 39 LJUBLJANA Resljeva c. 4 Telefon 2908 Srečno in veselo novo leto želi tvrdka IVANKA VRHUNC fN trgovina s kurivom Ljubljana, Bohoričeva ul. 25 HAVLIČEK FRAN konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 Hotel »Soča«, dvorišče — Telefon št. 3421 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka I. KNEZ — Ljubljana VRABEC ALOJZIJ splošno kleparstvo Ljubljana. Sv. Petra nasip 41 SKšsaa« 4HC79 HSSSS& mi Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča Pogačnik Malko knjigoveznica in gal. delavnica Ljubljana, Kongresni trg štev. 12 Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem veletrgovina usnja Brata Moskovič, Ljubljana Priporočava svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po nainižjih dnevnih cenah. Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor s t r o j i 1 a (ekstrakti) ter usniarske kemikalije na zalogi. Telefon 25-15 FRAN IGLIČ krojaški atelje Ljubljana, Pražakova ulica 10 Brata Eberl nasl. CERNE, MARTINC & CO. dr. z o. z. pleskarstvo, likarstvo in črkoslikarstvo LJUBLJANA, Vošnjakova ulica Česalni salon za dame ERNA FETTICH-FRANKHEIM Ljubljana, Kongresni trg 19 Juvelir in zlatar LUDOVIK CERNE Ljubljana, Wolfova ulica 5 A. CEŠNOVAR NASL BOGATA1 FRANCKA trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Kolodvorska ul. 33 Pekarija IVAN ARBI Ljubljana, Zvezdarska ulica 4 Delikatesna trgovina IV. BUZZOLIN1 Ljubljana, Lingarjeva ulica KATI BEGUŠ trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Vidovdanska cesta 2 Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Antonija Gutnik mesarija — Glince, Tržaška cesta 5 i!St■ SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem svojim odjemalcem tvrdka BOGDAN ZILIČ DUNAJSKA CESTA 11 Veselo novo leto želita vsem svojim odjemalcem PAVEL in MARIJA ŠIMENC Vrtnarija: Sv. Križ — Cvetličarna: Sv. Petra c. 33 Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča Vinko Podobnik trgovina s kurivom Ljubljana, Tržaška c. 16 — Tel. 33-13 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom ALOJZIJA GORJUP, gostilna Ljubljana, Hribarjevo nabrežje Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem Andrej Dolinar parna pekama Bohoričeva 1 in vogal Smartinske ceste Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem ANTON in ALOJZIJA KEBER Bohoričeva ui. 4 in podr. Moste, Društvena 21 f «JŠ5SHI&»3iS □ O f m .^RISTAL" D. D. tovarne ogledal in brušenega »tekla podružnica: Liubljana, Tyrševa cesta 14 Telefon interurban 3075 Centrala : Maribor, Koroška c. 32 Telefon iut 2132 Brzojavil Kristal, Maribor IVAN SOJC kipar in pozlatar Maribor, Razlagova ulica 22 to.«-1 m RACIC IVANA restavracija Gambrinns Maribor, Gregorčičeva uL 29 Gostilna »MALE BENETKE« JOSIPINA DABRINGER Maribor, Pristan it 13 FRANC CVERLIN krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka til. 32 Pavla Jančer restavracija „Pri zamorcu" Maribor, Gosposka ulica Ferdo Babic stavbeni umet. ključavničar in avtogenično varenje ter popravila vsakovrstnih tehtnic Maribor, Židovska ulica 4 H. EGGER sedlarstvo, jermenarstvo in torbarstvo Gosposka ul. 13 Telefon 2615 u efs Srečno in veselo novo leto vošči članom in našemu poslovnemu občinstvu Hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. društva katoliških mojstrov v Mariboru Ivan Koražija železnina Maribor, Aleksandrova c. 42 vogal Meljske c. 1 Franc Filipič mesarija Maribor, Jurčičeva ulica 8 FRANC NOVAK pohiitvo, vloike, tapetništvo hi dekoracije Maribor, Koroška cesta 8 Tovarna zamaškov J. A. KONEGGER Studenci pri Mariboru Veletrgovina z vinom PUGEL & ROSSMAN MARIBOR „EXPEDIT" Mednarodna špedicija družba z. o. z. Maribor Cankarjeva uL 26 HOTEL „MERAN" L FR1EDL Maribor, Aleksandrova cesta Gostilna MANDL MANDL ROZA Radvanje MARIJA PESEK gostilna Radvanje 25 Franc in Julij ana Šunko gostilna Radvanje IV. KOVAČ trgovina s špecerijo in dež. pridelki zaloga kvasa in diaslada Maribor Frankopanska ulica 15 in Jezdurska ulica 8 in 5 GUSTAV BERNHARD trgovina s steklom in porcelanom Maribor, Aleksandrova cesta 17 Srečno novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in znancem RAMSAK JOSIP sodar Maribor, Meljska cesta 10 A. SPRAGER elektrotehnično podjetje Maribor, Vetrinjska 14 Ji ( !' POLDI LEBEN - EIGI J damski frizerski salon ( i1 Gosposka 28 !, Maribor i (i < ADALBERT GUSEL veležganjarna izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor, Aleksandrova cesta .......... manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11 FRANC KOCJAN elektrotehnik Maribor, Koroška c. 8 - Telefon 29-05 i i <[ Srečno novo leto želi J !> MAKS PUCHER 1 i modni predmeti za dame in gospode, perilo, ( platno, belo blago, pletenine in drobno blago i ) Maribor, Gosposka 19 ' i ! IVO STAUDINGER pohištvo in stavbeno mizarstvo | Maribor, Mlinska 17 i JUGOTEKSTIL