rsiiv. m (Posamezni številka 8 vinarjev.) ^ ju. -t V Trs««, v torek 30. aprila Itll MUtllf Atlll. 1 bhaja vsak clan ^utrai, tudi ob nedeljah ta pr«xaikfli. - Ura&uftva-' tmca sv Frančiška Aadkag« It *>, L mdett. - DŠpfc* n»! st posoja ' fredoiftvu. — Netrasikifsn« pisma M m sprejemajo. rokepfei se M Izdajate)) in rogov««* uradnik Slaba Godina. — Laafnik konafltci) luu štetnosti'. — Tis*.; Mamt ,Minosil', vpisane zadnifs s omejenim poroštvom* ♦ Trstu, ufija sv Pr«5««ka Aalfe««« a. 10. — Telefon iuedn!ltv»inupwj m. 11-87. - Naročnina znala: za telo Mo K BIJN leto Jf •uecc K T-80 za nedeljska ia^o aa četo lefo K 6*90» pet Tete K 3*0. EDINOST _____ _ _ M 50 vm: ogiaat t tekstu Usta do pei vrst K ; vsska »rsla R 2.—. Matt Oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglasa (prejema Inseratal nedalek »Edinosti*. Naročnina In reklamacije sa pošiljajo a pravi Usta. Plačuje sa tsključno le upcavi „Edinosti". Plača ia toži se v Trstu. Uprava In io&aatnl oddelelf se nahajata v ul.sv. P^ančUfca As » 29. Poltn^hranilnlčnl račun V 8+1 .MU, ZVEZNA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO, ' DUNAJ. 29. (Kor.) liradao .se razglaša: V beneških sorali mestoma topovski bol. Načelnik seaerainega š;aba. NEMŠKO. BLROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadao bojišče. — Na bojišč« v Flaneli od opoldne povečani topovski bo|L Plen po zavzetju Kemmela se je zvišal na preko 7100 ujetnikov, ned njimi 171 oticiriev, 33 topov in 233 strojnic. Med prekopom La Bassee In Scarpo kakor tudi severno Som me poizvedovalno delovanje Angležev. Močni delni napadi Francozov proil gozdu Hangardu In vasi so bili krvavo odbiti. Na mnogih točkah vstale »ronte boji v pred-i/ieinlJiL Na vzhodnem brega Moze ama privedli iz francoskih jarkov več ujetnikov. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLIN, 29. (Kor.) Večerno poročBo: Severno Keinmela so se razvili živahni boji. Prvi generalni kvariit mojster p!. Ludentlorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 38. (Kor.) Na vzhodni Cernl živahno obojestransko topovsko streljanje. Vzhodno Do« brega polja in v ozemlju Moglene so se sovražni oddelki poizkušali približati našim postojankam, a so b?U razpršeni. Na več točkah med Vardaiiem hi Dojransklm jezerom, posebno južno Bogorodice se Je topovski boj povečal. Zapadno GJevgjeiiJe so razpršile naše patrulje dva angleška poizvedovalna oddelka. V dolini Struine patruljni boji. V Do-brudži premirje. TURŠKO. ' CARIGRAD, 28. (Kor.) Vzhodno ceste Jeruzalem -Nablus močen sovražen topovski ia stroju:-Ški ogenj na naše sprednje postojanke. Sovražni poizvedovalni oddelki zapadno ceste in ob Izlivu Jordana so bili odbiti. Na ostalih frontah ie položaj nespremenjen. . j v* -—— t SOVRAŽNA URADNA POROČIL A. Italijansko poročilo. V uoči 71. t. m. so bili sovražni poizkusi, da > i S pomočjo bobnajocega ognja na nekatere naše tačke ob Piavi spravil na desni brez patrulje, z energičnim protiučinkovanjem naših toppv in strojnic takoj preprečeni. Pri Fenerju je ena naših patrulj iznenadila z ročnimi granatami manjši sovražen stražnl oddelek, ki je po kratkem boju, ostavivši par mrtvih in nekoliko orožja, pobegnil. Severno Pieve di Ledro smo odbili neki poizvedovalni oddelek. Na ostali fronti običajno delovanje obeh artiijeri). Naša je povzročila v skladišču pri Oueru požar, v asiaški kotlini pa med sovražnimi baterijami več eksplozij. Naši topovi so dalje z uspehom streljali na sovražne kolone pri Col Caprile In Canove. DOGODKI NA MORJU. BF:ROLIN, 28. (Kor.) WoKfov urad poroča: V fcokavskem prelivu je eden naših pod vodnikov potopil najmanj 10.000 tonski velik prevozni par-. pik. ki je bil v spremstvu ene križarke in številnih jrušilcev in stražnih ladij. Voditelj nekega našega letala ilandrske bojne skupine je na poizvedovanju v Hoofdih sestreli! neko sovražno letalo. DUNAJ, 29. (Kor.) Angleška admiraliteta poroča potom Reuterja: »Dne ?2. aprila ob fe odločilni /a razjašnjenje položaja. Drugt graskl »Volksiag«. GRADEC. 28. ^Kcr.) Danes se ie vrsu on velikanski udeležbi drugi nemški grašfci ^Volkstag«. Po pozdravnem nagovoru župana, ki je predsedoval, je govorilo več govornikov, med njimi tudi govorniki iz Ljubljane in z Dunaja, ki so nanaša'i potrebo ustanovitve nemškega V-lksrata za srednjo Štajersko v svrho uspešrega zavračanja slo-vanskih stremljenj in uspešnega zastopanja nemških interesom. Po zborovanju je bil 'ustanovljen nemški narodni svet za srednjo Štajersko, v katerega so bili izvoljeni tudi zastopniki krščansko-sociialne stranke. Za načelnika Volksrata je bi! izvoljen dvor. svet. vseučiliški profesor dr. Kratter. t General Duchesnes. PARIZ, 28. 'Kor.) General Duchesnes, ki ic i. 1894 poveljeval ckspedvciii proti Madagaskarju, je nenadoma umrl. PODLISTEK. Pustelovlevi z&m&kL Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Morda pridem nocoj nekoliko pozneje do-triov, — je dejal mimogrede. — Ce bo tako, pozvonim trikrat, da boste vedel, da sera jaz. — O, popolnoma se lahko zanesete, — je dejal hišnik; — lahko pridete domov, kedar se vam poljubi. Z veseljem vam odprem vrata. I Marcijal je iznova izginil v temni veži in zapustil hišo. i G času,-ko so se vršili ti dogodki, se je nekak ) v ^redi Poštne ulice nahajala majhna krčma, ki se je imenovala »Pri belem kodru«. . Ta krčma je biia po vsej pravici na slabem glasu in zahajali so vanjo večinoma mladi ljudje, hi se domnevno mudili v Parizu zaradi študij, ki pa niso študirali, temveč so se vdajali vsem mogočim razuzdanostim, potem pa oni sumljivi stalni gostje, ki proučujejo biljar in boks, žive od raznovrstnih obrte v in večinoma ne vidijo pra/ tlenul na] Izvedejo svoj projram sami! Nemške meščanske stranke zahtevajo, naj postane Avstrija nemška. Vsak dan je po vseh njihovih listih citati, da so se Nemci sijajno izkazali taj vojni, di so oni edina opora Avstrije in da Di bila brez njih država izgubljena. To da mora sedaj tir/ava priznali in seveda tudi temu primer-n«i postopati 7. rrrni. Nemci da morajo zavzemati v Avstriji ki jim prip?.da; država sama se radi. Ja bi se policija vmešavala v njihove za sebne stvari. Marcijal je priiei v 10 krčmo. Stopil je takoj k točilni mizi iti krčmarica, prav zala žena kakih osemindvajsetih do tridesetih let, ga je sprejela z zelo prijaznim smehljajem. — Kak čudež pa vas zopet privaja k nam, gospod F:tbuleux? — je dejaia. — Videli vas nismo že toliko čr.sa, da smo se že bali, da sploh ne pridete več k nam. _ O, tako pa vendar ne pozabljam svojih prijateljev, ljuba gospa Asparija. — je odgovoril Marcijal. — Zadržali so me opravki. Ju tako govoreč ji je poljubil malo. oblo roko. — Vedno galanten! — je odgovorila prijazno zardevši. — Kakor vi vedno lepa1. — Kaj, lepa____— je odgovorila gizaavo. — Na mojo čast, presrčkana ste, predražestna I Toda povejte mi, ali videvate še katerikrat Tra-bucosa? — O da; ni se nam izneveril, samo plačuje ne prepogostoma. — Ali je danes tu?. _ mora udsedaj naprej naravnost identificirati z nji* ml, ali kraikoaialo: Avstrija mora postati nemška. Toda lulo naj hrvršf to, kdo naj napravi Iz narodnostne države, v kateri Je nemško pleme t manjšini, državo, v kateri naj bi večalimani vla-đali Nemci? Avstrijska narodnostna država Je zgrajena na enakopravnosti — kaka je ta enakopravnost v resnici, Je seveda drago vprašanje —, in zato h* pomenila eventualna nova ^ureditev? cd rcaJIa.cVem vzoren, ki Je ideal nemških nacl-jonalistov, popolno izpremembo velikega zgodovinskega razvoja. Vrh tega ie vojna navdala tudi najmanjše narode s samozavestjo In vzbudila v njih stremljenje po samostojnosti In neodvisnosti Preobrat nacijonalnih pravnih In oblastnih razmer totej nikakor ni tako labk2 stvar, fn od koga zahtevajo nemški nacijonaf.i, da naj izvrši to veliko dtlo, ii bi pomenilo irpolnitev vseh nemških zahtev? Od slavne vlade* Kak avstrjski birokrati ki ie ravno imenovan za ministrskega predsednika, naj postane Herknl, ki na) dvigne avstrijski svet iz osi. Nemškim nacijonaliatom je namreč prirojena domišljija, da vlada nad narodi Avstrije neka tajna moč, ki ji Je dano, da razlašča in oblagruje narode in jtP» podaritje toliko pravica In svobode, koiikor se ji zdi. To tajno silo nazlvljajo sedaj vlada, sedai država, najrajše in običajno pa: »se«.... Po tem ie torej odvisno vsa le od vol,e te mistične sile ta Avstrija zamora postati taka, kakor si jo žele Nemci Vsak tak »se« bi moral te verjeti, da Je to, kar žele Nemd, prvič pravično in drngič plodonosno, moral bi la hotetf in novi red bi Ml tu. In ii ljudje naibrže ▼ resnici milijo na kako tajno silo. kajti že priprosta pamet nam pove, da faktične oblasti tega dejanja nikakor ne morejo izvršiti. Ali mislijo morda na krono? Ne-slede na to, da Je pač le rekaka čudovita domišljija. da b! krona, ki mora biti napram vsem enaka, ako se v sedanjem času sploh hoče vzdr žati, zamogla nastopiti proti večini narodov, vla« darji sedaj ne morejo razpolagati g drŽavami, kakor s kakim fideikomisom. Ali pa zamore izvršiti to delo morda vladaV Vse tcžicoče vladanja v Av-strijf izvirajo iz tega. da vladi podpora nemških meščanskih strank ne zadošča: tudi vseh Nemcev SiCVš>ai je premalo, da bi zamogil tvoriti edini te-melj vladanja v Avstriji. Deisiva* da Je 16 milijonov več kakor 10 milijonov, namreč ni mogoče izpremeniti. Vladanje na podlagi samo nemške podpore torej ni mogoče. A nemški nacijonalci kljub temu mislijo, da bi Šlo in ^icer kolikor mogoče gladko in brez bojev, ako bi se vlada ne oztralrr na druge, ako hi kr&tkomalo vrgla vse te ozire na stran in vladala vnaprej !e v soginsfu z Nemci! Oni vidijo, da se vlada ne inore gibati, vendar pa pričakujejo od nje, <*a naj pristane na njihov ukaz! In kaka sredstva ima vlada na razpolago? Ali zamore pamete?? Človek spleh n isl'ti, da je absolutistično vladanje potom okfroaJev v Avstriii spioh še mogoče? Nikdo ne ve, kaj vse bi lahko nastalo, ako bi se drznil kdo ustanoviti na-cijonalno gospodstvo nezako;uiiin potom? A'-:o se ostane pri zakonitih okvirih, potem naleti seveda tudi vlada pri vsakem koraku na dejstvo, da je tu manjšina, tam pa večina. Umljivo je torej, da vsi raje govore % tem »se«, da -kličejo tega se= na pomoč in zahtevajo od njega izvršitve r. .:ioge, ker drugega izvrševalca pač ni mogoče najti. Seveda bi bilo popolnoma brezplodno, ako bi nemškim nacijonalcem teoretično dokazovaii omejenost moči in delovanja kake vlade: narodi se zamorejo žafibog učiti le z izkušnja Med zabavami, ki so jih izročili Nemci dr. Seidlerju. se i\*iiaja tudi želja, da naj se za Čehe iu Jugoslovane odpravi tiskovna, zborovalna in društvena svoboda; državne uradnike in duhovnike, ki se udeležujejo drževnopravnega gibanja streha preganjati-. Da stavJjajo take zahteve, označuje bistvo teh nemških junakov; oni so pač prepričani, da drugače, kakor z nasilstvom sploh ne bi mogii več r..ii?ga:i. Pa denimo sramotnost teli zahtev na stran, kako neki mi-iijo na tak način izpreobrniti Cehe in Jugoslovane k avstrijskemu patriiotiroiu? S politično krivico, s političnimi zasledovanji 1 Cehi bodo torej nrenehali biti češki in postali avstrijski patri jotie, samo ako se jim stopi pošteno na prste! Zaplembe in ječe kot vzgafališče patrijcnzma: kaka bedastoča! In pri tem imamo vrh tega 2e d »-voli bogatih in nspešuih izknšenj o učinkih takega vz&ojevanja. Tri leta so moraH Čehi molčati. V njihovih časopisih nI mogla iziti .niti ena iic^ irijo-t?čna beseda; ako patrijotizma niso hoteli dobavljati sami. je pomagala policija; tri leta ni bilo slišati o njih nobene besede, razven dragocenih lo-jalnostnih izjav praškega župana; z zasledovanji, preganjanji in zapori se ni ravno varčevalo; in kai: je bi! uspeh? Današnje duševno razpoložen-? Cehov, v katerem nI več niti atom* avstrijskega oa-trijotizma! Vse to je vendar jasno ko beli dan, samo nemškim nacijonalcem tejja nI mogoče dopovedati. On! ne bodo nikdar verjeli, da rjihov vsea v Avstriji nI vsemogočen, ampak vztrajali na tem, da ta »se« zamore izstrebiti češki nacionalizem, ako bi *se« Imelo na razpolago dovoli no trebne energije. — Mislim, da Je; a če bi še ne bil, pa g. ,to/o pride kmalu. Povprašam takoj. Asparija ie pozvonila in prišel je natakar. _Ali je gospod Trabucos gori? — je vprašala. — Da, gospa. _ Torej stopi*" tja gori, — ie dejal Marcijal. — Ali ne želite ničesar? _ Naročim takoj. Preden moram govoriti s Trabucosom. Marcijal je šel po stopnjicah navzgor in stopil v nizko sobo, ki Je bHa tako zelo zakajena, da prvi hip ni bilo mogoče spoznati nikogar. Marcijal pa je vendar kmalu spoznal onega, katerega je iskal. Trabucos je igral bDjar. Bil je visoke rasti, močan in je imel rdeče lase in rdečo brado. Izpod košatih, rdečkasto-plavih obrvi so se mu lesketale bledo sive oči, ovajajoče zvijačnost, prevejano predrznost 2njim je igral majhen, bled. Šibek človek, oblečen v dolg, kariran flanelast Jopič kratke hlače in visoke gamaše. Po tej obleki in po:_.r. še po stari lovski čepici iz črnega baržnna in oebc-lem, vmazanem, belem robcu, ki ga je no^il « kolu vratu, bi sodil vsakdo, da mora biti ta nu#. -t. angleški konjar. - " ^ - Ne preostaja torej nič drugega, kakor da sami, izkusijo omejitev moči avstrijske vlade. Zato naj vladala sami: šele potem namreč si bodo zamogH ustvariti Jasno sliko o razmerju moči v Avstriji. Da se pripravi torej uspešen razvoj v Avstriji, je neobhodno potrebno, da nemški nacijonalisti sami prevzamejo vlado. Ne morda deloma ali v dozah, tako, da bi poslali v kak narodnotuj, birokratičen kabinet le par članov; tega nihče ne bi mogel smatrati kot vzgled izkušnje. Ne, nemškim nacijonalcem se mora enkrat prepustiti vsa vlada, brez izjeme in brez pridržka; pokažejo naj in izvemo naj, kaj znajo. Smešno in silno bedasto je namreč, da se zatekajo ti ljudje vedno in vedno h kakemu Seidlerju in zahtevajo od njega, naj Izvrši, kar hi imeli radi izvršeno, naj ponemči Avstrijo in doseže zgodovinski prevrat. Nemci nikdar ne bodo verjeli, da Seidlerji tega ne zmorejo. Domišljija, da naj postane ministrski predsednik — gospod Wolf, na prvi pogled preseneča; kljub temu pa je edm logična. Ako Čuti nemška buržoazija v~ sebi m.)2, da ustvari novo Avstri«o, potem naj jo izvršuje; ako pa čuti, da je nima, potem naj že vendar ep krat preneha to javkasto beračenje pri slučajnih vladah. Zakaj neki ne bi posta! v Avstriji ministrski predsednik kak nemški buržoazni politik, kakor bi smel postati na Ogrskem gospod Szterenys i Neobhodno potrebno je. da J4emci na lastni koži občutijo pogomost avstrijske vlade in sicer na način, da jim postane razmerje moči Jasno enkrat za vselej. Da so nemški nacijonalci pardonirali Seidlerju, se utemeljuje s tem, da ne poznajo nobenega, ki bi zamogel bolje opraviti v njihovem smislu. Toda, ali ni sramotno, da iščejo tega vo-l;-telja vedno zunaj svojih vrst? Oni na! sami vodijo, vladajo naj sami in opravljajo sami vse. Ni pač drugega izhoda, druge 'logike, druge reSitve, kakor da vzamejo sami vlado v roke in izvrše sami to, kar zahtevajo od države. Ako je to. kar zahtevajo, potrebno in možno, potem za izvršitev te naloge pač tie more biti sposobnejšega orodja, kakor so oni sami. Zgodovinski trenotek zahteva poizkus do konca: vlado nemškim nacijonalcem v roke in dejan'a od nemških nacijonalcev. Dobro, naj jih izvrše! (Po »Arbeiterzeitung. Pismo iz Zafrehs. 25. aprila l!>!$. Gtifvno mest > Hrvatske je že nekoliko dni brez listov, ali — četudi izhajajo tu pa tam — ne morejo nuditi svojim Čitateljem onega, čemur so ti vajeni. A kaj da pomenja Zagrebčanom, ki imajo na ra>:pc!aso deset dnevnikov in neštevilo revij, dej-sivo, da nimajo sedaj pri kavi svojega izvoljenega lista — to si more misliti vsakdo. Prvega dne jih je bilo sicer nekoliko, ki so bili 5e nekako zadovoljni. ker so imeli »miru-, ali naslednje dni je po%ta!o jadikovanje splošno. Kdaj da kc-Jpcrtaža zooer oživi Jeiačičev tf^Tto ie težko reči. kajti ob vseh simpatijah, s katerimi spremljamo vsako delavsko gibanje, moramo reči, da so to pot njih zahteve nasproti tiskarnam vendar~nekoliko pretirane, kakor so tudi pretirane cene zagrebških dnevnikov. V mirnih časih je stala n. pr. številka »Norosti« — te?a najrazširjenejega in najpopularnejša lista — 4 vinarje, danes pa stane 20 vin. ! Poleg >-Novosi!£ se najbolj pogreša »Hrvatska Država«, ki si je z načinom pisanja znala pridobiti pri čitajočem občinstvu vse tiste simpatije, ki jih je prej imela >lirvatska Pileč«, ki pa jih ie izgubila vs!ed svojega nejasnega vedenja. Ta list je danes istetoliko organ koalicije, kolikor — ni! Njegovi lastniki so namreč koalicijonaši, uredniki pa — de-klaracijonaši! Poleg frankovske »Hrvatske« se najmanje pogreša »Obzor«. Grehota je, da mora človek list, ki je nekdaj zastopal ideje velikih naših ljudii, uvrščati v kategorijo »Hrvatske«, in je, na žalost, ma!o bolji od te poslednje. Najbolji dokaz za to je, da ta list vkljub temu, da je na vsaki številki bahato natisnjeno: »Naklada 20.000 komada=, ne izhaja »Obzora de facto niti v polovici prejšnje svoje naklade. Drugi zagrebški dnevniki pa so še tekom vojne veliko pomnožili svojo naklado, nekateri so jo celo početvoriii. Nu, kakor >Obzorov* urednik od-tujuje sebi ljudi, tako odtujuje svoj list občinstvu. Z -RijeČjoa bi moglo isto zgoditi, ako se ne izjavi skoro ali ona, ali koalicija. Glas Slovenaca, Hrvata i Srba* se bori še z vsemi tistimi težavami, s katerimi je danes spojeno izdajanje listov. Je pa nade. da jih srečno prebrodi in da ta list postane tisto, kar ob vsej sil: dnevnikov, ki jih imamo tu. vcndar-le manjka. Pravo glasilo neodvisnega jugoslovanskega meščanstva! Nti, to ran bo možno, ako bodo mogli tu«!I 5ir«l glasovi najti v njem tistega, česar jim treba. Tudi ne ho zlo, akcTmu bo naša vlada da-ja!a dosedanjo važnost ter da ga še parkrat zaustavila. S tem naprav i Glasu s največjo uslugo, kajti take reklame ne treba vsaj — plačevati. Vsi udeleženci na praškem sestanku so udušev-ijeni po vsem tistem, kar so videli in edinstvena sedba je: kaj takega morejo napraviti samo Cehi lvi.ičeni so tudi po splošnih izjavah simpatije, ljubavi in razumevanja, ki so jih našli pri Cehih za naš troimeni narod. Ali. kar je ugodno presenetilo vsakogar ie, da dr. Korošec uživa pri naših bratih s severa najveće spoštovanje in neomejen j zaupanje! Na vprašanje po mnenju o tem ali onem češkem voditelja, so bili v zadregi radi odgovora, izjavljajoč, da so vsi, a vsak v svojem, erriko veliki, enako na vrhuncu. # Obžalovati pa je vsakako, da jugoslovanska delegacija na praškem zboru ni bila veliko števi!-neja ter da nismo videli tam več predstaviteljev Dalmacije. Nu. ti so bili zadržani po svojem sestanku v Zadru, ki mu je bil rezultat sijajen. Tri politične glave dalmatinske se niso mogle udeležiti shoda v Zadru, ker dva — dr. Cingrija in dr. Sraodlaka — sta radi svoje bolezni privezana na Zagreb, dočim je tretji, dr. Krstelj, bil na praškem zboru, in je, kakor pripovedujejo, tam jako ugajal, tako, da ie bila izbera srečna. Cb veliki sposobnosti in energiji dra. Iva Kerstelja se ni čuditi temu. In oa je gotovo eden ustih jugoslovanskih politikov, ki so Cehom najbližji, in eden tistih, ki so v tej vojni največ pretrpeli in ostali — najjači!! Dr. Krstelj je predstavitelj naše najradikalne-je struje in bo brez dvoma igral veliko vlogo v našem bodočem političnem življenju. * Nekateri znaki govore, da se poleg naših drugih dežel, tudi Banovina, srce naše, budi iz svojega mrtvila. Liud.le občutijo potrebo, da se organizirajo, pak začne te dni Širom deže!e prirejanje sestankov v to svrho. Mlajši elementi zagrebški so že začeli združevati se, aH ne ame ostati pri Zagrebu. Bi! ie gotovo skrajen čas. To bo najboiie sredstvo, da se tudi naša hrvatsko-srbska koalicija enkrat že izjavi In Izčisti. Te dni se ima vršiti volite v slatinskem ok;<. ju. Ako ne bodo Milsnovci in desidenti koalicije skupno z Radičevci preveč modrovali, če se marveč združijo za resno kandidatsko osebo, bi opozicija dobila enega člana. Ako pak ostanejo ■£ nainerovani kandidaturi, in ako bodo zahtevali ii slatinskega okraja, naj zadovolji kakiJnjimbodi osebnim ambicijam in naj. dela za sedaj neumestne eksperimente, potem bo seveda izvoljen koalicijo-naš, a javnost bo morala priti do krivega zaključka, da ima koalicija vkljub vsemu vendar še osi> na v narodu. Nu, gotovo b! delali kri\ico n.«.s u Milinovcem in njihovim drugom, ako ne hi priča kovali od njih onega — prvega! JnrosJa> ai'. Dan ZrlnlsHeaa In Frankorisna. Ne bi se nikakor smatrali v prvi vrsti poklicane, da se ml mlajši obračamo t!o~vwfc tistih, ki imajo za naše nactjonilne svetinje globoki v :?cjih srcih skrito svetišče, skrbno čuvano ljub1'eno < ■ spoštovano, Intimen altar. osve?Čen po zanosili najvzvišenejih čutstev današnjega čli večanstva — nacljonal.iern Čutstvovanju. Ali dan 30. Jpril i je tu, ali starejši naši in pokltcaneli Še niso rekli svoje besede. Nočemo prigovarjati, aH istotako ne smemo in ne moremo dopuščati, da bi tega dne naša srca ostala prazna in nase duše glulie. Obletnica pogube naših narodnih mučenikov mora biti za vsakega Hrvata in vsakeaa Jugoslovana notranji doživljaj. Danes naj vsaki #Slovenec, Hrvat in Srb pre/ivi v duši svoji vse plamene višine oduševljenja horileliev i* svobodo naroda svoiega, vse_ moralne, krize mncenlkov idejo. Iz teh svetlih drhiljaiev, globoko čutjcni'i in intenzivno preživljenih, ^c/Idauu ie moč naci' nalne ideje. A to notranje jačanje, prečiščanie in povzdiganje nam je potreb io danes b l| nt • kdaj, ko vihar historiie more z enfrti zamahom zrušiti ono, kar so gradila stoletja polagoma In / muko. V vsakem na-rem mestu naj se te a dre prirejajo svečane zadušnice — ne samo-za dij;<; e, ampak tudi za vse druge. Ob tej priliki naj se n.:;-de v cerkvi vsakdo ki micijonalno čuti. Vsa n i društva, počenši od eminentno kulturnih, pa \ ' do.strokovnih, nai d.mcs prirede v krojit r, o-jih članov komemoracije. Za časa svečane maše naj bodo vse i;/-'u .v ce po naših mestih zaprte. — 0> ijdir-a viden fzraz cužne svečanosti, i ; j nar ,;'. ? t kove s črnim velom. Drugo meščanstvo Izvede t • na sličeu način. Svetosti dneva ir. dostoj ns*vt. spomina na poginole narodne bcntJjc bi najmanje odgovarjalo — to bodi povedano najini najmlajšim — ako bi lega dne prišlo do uličnih :i-greuov! To se ne srne zgoditi nika'..cr! Prav.; je samo tista, ki razvrščena čaka, da sodelu> <> ? vspešnih narodnih podjetjih. V Zagrebu se bo !>» slovesne zadušnice vršile za srednjošo!sko ml;;.lino ob 7 uri zjutraj v cerkvi sv. Blaža. Za akad mike in ostalo meščanstvo ob 9 uri v frančiškan ski cerkvi na Kaptolu. Akadcmična mladina p-i-redi za se r.a vseučilišču svečano komemor;- :ijo s predavanjem g. profesorja Si-iči. Jugcslov. omladina hrvat, vseučilišča v Zav;rcb.i Razne politike w®sll »Žrtvovani Srbi-. Pod tem naslovoni piše »Journal de Gene ve*: »V svojem zadnjem gov rKar se ticc Srbiie, mi je znano, da je v tej deželi želja po miru velika, ali ententne države so, ki preprečajo sklep miru Človek se ne sme čuditi, če centralni vlav ko ste zrušili Rusijo in Romunsko, skušate sedaj Srbijo izločiti iz igre, vabeč jo z obljubami, da zrušite zadnjo zapreko -Drangtt naeh Osten . Da i:. rod v Srbiji, dechniran, umirajoč od gladu, nevolje iu tuge, želi miru, se razume samo ob sebi: d • se radi tega spekulira na obup tesa zapušče ga naroda in ga pridobi za poniževalen mir. ie preveč elementarno politično računjauie, d-, bi se m sel kdo čuditi temu. Ta narod bi moral želeti m.r tem bolj. ako bi veroval informacijam, ki mu govore o koncu njegovih muk in sjaju narodrega vstajenja, ki bi objemalo vse srbske elemente, združivši Hrvate, Slovence in Bosance s kraljevino srbsko, ali pod habsburško krono. Po vsem or.em. kar ie pretrpela Srbija in kar trpi ?e vedno, treba sto -ne duše, da bi odkhnlcla te sirenske zvoke. Ta > t je ona vse Srbije. Ko se zadnji srbski vojaki pu-'ščaio pobijati na Vardaru iu Cernl. vedo. da se ostanki njihovih obitelji, žene. starci in otroci, bore z največo bedo, in da glad, zima, bolezen iti popolno" pomantkanie nepotrebnega tira dan no dan enega za drugim v grob; vedo. da tisto, kar jim je na tem svetu drago, trni (kakor sicer tudi njihovi neprijatelji) trpi rad! blokade in pričakujeta zatoni pomoči humanitarnih udruženi; vedo, da so Imeli, dokler je !e bilo to možno, bratsko po-moč Švfce. Zjedinienih držav in Srbov od onkraj oceana, da pa je politika blokade zaustavila ta tako da Jo občutijo v vsej nie grozoti. In čeprav vedo vse to. vendar ostajajo zvesti svojim obvezam na katere so prisegli. Ti Srbi, te žrtve so res občudovanja vredni v svoji konstantnostl m resignaciji; in če je še kake kreposti na tem svetu se ie zatekla k Srbom!« - Glavno kar zveni iz * teh izvajan švicarskega lista, je vendar-le priznanje, da so Srbi — žrtve! Naj lim je tudi tak heroizem v vso čast, ali ne odpravlja nevarno?ii. ki jim grozi, da — izkrvavel Zvestoba Madjarov do dinastije In monarhijo. Iz, Zacreba: Poznano je vsakomur madjarsko kričanje o njihovi zvestobi do države in dinastije Ko so pa danes poslali v Zagreb madjarske bataljone da tu. namesto na fronti. Izkazujejo svoje junaštvo proti golorokim meščanom, delavcem in omladini, je vredno, da posnamemo sledečo not.co iz švicarskih listov: »Iz New Vorka poročajo v »Tirnesu«, da je 27.000 amerikanskih državljanov aiadjarske narodnosti odposlalo \Vilsonu resolu- Mran it. is i siev. 11 a i rrm v«, ffiiim iiio cijo, v kateri mu zatriajo svojo lojalnost do Zjedi- i K 1'66 za 10 k*). - Kladio. St 1-100 (ob. St. 35) 465, 467. 469. 4XI ^ ^f^J^'J^ njenih držav in h\a!eInost na vedenju iinicnfiaii-skc vlade od poče-ka vojne. Ta resolu^i a formalno ob-ioia nemške.;?, ccsaria. nemški mililarizem in \t> nemški narod, ki podpira nemško avtoKrnci'o na izvajanju nienih voinih ciljev, ter izraža na koncu njihovo popolno zaupanje v konc'no zmago amerikanskih principov — Resolucija proSl nadalje tiospoda VViisona za podporo madiarskega naroda v njegovih stremljenjih za osvoboditev 2 •strašnepa tlačenja od strani Hab.-buržanov« in • za neodvisnost Ogrske«. — Madjari tožijo radi ?atirania .. . E se non ridi.. ! Vsekako imamo tu fklai;>rte. izgled kakega kova ste madjarska zvestoba in lojalnost, kadar jim ne treba, da bi se Mirili radi namenov svoje proti narodnostim naperjene politike, ki pa (nameni namreč) gredo vedno za ^osvoboditev« in »neodvisno Madjarsko«. — Jugoslovan. Za prehrano Trsta. Meščanski delovni odbor nri namestniku. Deputacija pred kratkim povodom zborovanja v cledališču Fenice Izvoljenega akcijskega odbora, obstoječa iz predsedstva (drž. posl. Olive, ces. svet. Leopolda Brunneria, đr. Puecherla in dr. VVilfana) in članov barona Alborija. Chitissija, dr. Rabla, Tafta in Vislnttnija, ki se jim je prldružM ludi drž. posl. dr. RvbaF. Je prišla včeraj v smislu v časopisju objavljenega sklepa k namestnika baronu fries-Skene. da mu predloži spomenico o željah prebivalstva glede preskrbovanja mesta z živili. Deputacija je opozarjala pri tem na veliko pomanjkanje. ki je mora prenašati prebivalstvo vsled nezadostnega dovažanja živil v zadnjih mesecih in Je prosila namestnika, naj nadaljuje svoja prizadevanja v korist prebivalstva in pesreduje vnovič pri osrednjih uradih, da dobi prebivalstvo čimprej neobhodni minimum živil. Namestnik Je naglaša! v svojem odgovoru, da je od začetka svojega delovanja v Trstu smatral za eno svojih glavnih nalog, da olajša obstanek težko prizadetemu prebivalstvu, posebno pa usodo najbolj prizadetih slojev srednjega stanu in delavcev. Ako je bilo kljub vsem težkočam mogoče izhajati vsaj borno, je to predvsem zasluga v Trstu ustvarjene obsežne organizacije aprovlza-cijske komisije, v kateri so zastopani vsi krog! prebivalstva. Zallbog so bili ravno v zadnjem času dovozi Jako nezadovoljivi, tako da je bilo le z največjimi napori mogoče doseči neobhodno potrebni minimum živil, posebno maščob in zmletin. Namestnik bo še enkrat nujno posredoval pri ministrskem predsedniku in predsedniku urada za ljudsko prehrano, da se bo upošteval izredno težavni položaj Trsta in preskrboval redno vsaj z najpotrebnejšimi živili. Ootovo bi bilo Jako dobro. ako bi bili merodajnl faktorji osrednje vlade obveščeni neposredno tudi iz ust zastopnikov prebivalstva samega o razmerah v Trstu. Vsled Izredno težavnega aprovizacijskega položaja se bo uporabilo od vladnega kredita za Primorsko milijon kron za olajšanje preskrbe živil. Svota bo izročena v to svrho aprovizacijski komisiji v Trstu Namestnik je obljubil končno, da odpošlje izročeno mu spomenico kompetentnim osrednjim uradom in Je izražal nado, da se bo skupnemu trudu državnih oblasti in gospodarskih organizacij v Trstu kljub Vsem težkočam posrečilo, da se premagajo tudi sedanji težki časi. 30. 4. nI. Scttefontane 250 K J'46 za 10 kg. — Vr-clcla. št. 1—400 (ob. št. 10) 30. 4. ul. Caroison 10. K 1'46 za 10 kg. — Greta. št. 1—«0 (ob. št. 15) 30. 4. Greta 8, K T66 za 10 kg. Kol ?. 10 fcs na modre Izkaznice. Sv. Jakob. št. 221—750 (ob. št. 34) 30. 4. ul. Rivo 10, št. 751—920 (ob. 5t 34) 30. 4. ul. Risorta 17, št. 921—1080 (ob. št. 34) 30. 4. ul Tesa 5, 20 vin. za kg. — Vrdela. št. 401—611 (ob. št. 30) 30. 4. ul. Torricelli 1, 20 vin. za kg. Državno pravdnlštvo v Trstn je začelo ▼ zadnjem času vlagati proti slovanskim strankam — nemške obtožnice! Proti takemu početju treba nastopiti z vso odločnostjo. Poprej so nas pitali z la-ščino. Sedaj pa nam vsiljujejo nemščino, H na Primorskem niti deželen jezik ni, vsled česar ni nihče dolžan sprejemati sodne spise, sestavljene v tem jeziku. Od vsega začetka protestujemo proti temu, da se skušajo uresničiti ideje, ki jih je gosp. Mitocchi razvijal v svoji znani knjigi v Trstu. — Ko so slovenski odvetniki zahtevali, naj se na sodiščih občuje s slovanskimi strankami v slovanskem Jeziku, kar bi vendar moralo biti samo ob sebi umevno In odgovarja vrhu tega našim državnim osnovnim zakonom, so jim neredkokrat — tudi z uradne strani — očitali, da uganjajo politiko v sodni dvorani. Proda te ovc* in ov«n. ljeto šL 936. iščem stvari. Razdeljevanje aprovizacijskega iabclčnlka. Gostilničarji, ki so se dne 26. in 27. t. m. priglasili za aprovizacijski Jabolčnik, naj pridejo po določeno jim količino 6 hI v četrtek 2., petek 3. in soboto 4. majnika v hangar št. 41, pomol Sanita. kjer se tudi plača. Cena 2 K za liter, tako za prodajo v lokalih, kakor tudi čez ulico. Prodaja se prične v nedeljo, 5. majnika, v 179 lokalih, ki bodo imeli razobešene tablice z napisom: Aprovizacijski jabolčnik po 2 K liter. 1. majnlk. V sredo, 1. majnika, bodo prodajalne aorovlza-ciiske komisije ves dan zaprte. Da ne nastanejo glede razdeljevanja živil kake zmešnjave, bodo odprte prodajalne danes, 30. aprila (od 7—12 dop.) za one, ki so na vrsti v torek, In od (121/*—5 pop.) za one ,ki so na vrsti v sredo. Za sredo se bo dobil kruh danes, v torek, popoldne in zvečer. Soijeni slanikL Aprovizacijska komisija bo prodajala tekom tega tedna, samo na Ribjem trgu. soljene slanike po A K kilogram. Izkazati se bo treba z živilsko Izkaznico, na katero se bo dobilo po en komad (največ 4). Prodaja se bo vršila na težo in ne na komad. Prodala fcvrMr?. 0*lie. 10 kg na rdeče Izkaznice, Staro mesto: 5t. 451—750 (ob. št 13) 30. A., ul. Capitelli 14. št. 751—1200 (ob. št. 13) 30. 4., Volto 2, št. 1201—1450 (ob. št. 13) 30. 4. ul. Mura 2, It. 1451—1650 (ob. 5t. 13) 30. 4. ul. Fontanone 8. (84 vin. 7.a kg). — Novo mesto:,št. 331—1030 ob. št. 13) 30. 4. nI- S. Zaccaria 3. — Stara mii-flica: St. 4534—5133 (ob. St. 13) 30. 4. ul. Amalia 13. St. 5134—5253 (ob. št. 13) 30. 4. ul. Snlice 7, št. 5254—5351 (ob. št. 11) 30. 4. ul. Sorgente 7, št 1—180 (ob. št 12) 30. 4. ul. borgente 7, št. 181—4~0 (ob. št. 12) 30. 4. ul. Fanicto 46, St. 431—490 (od ft. 12) 30. 4. ul. S. Maurizio 3. (84 vin. za kg). Sv. Jakob: št. 16S1—1880 (ob. št. 10) 30. 4. ul. Ri-gutti 11. št- 1881—2080 (ob. št. 10") 30. 4. ul. Rivo 10. šl. 2081—2260 (ob. Nt. 10) .10. 4. ul. Braman te 12, 84 vin. za kg. — Vrdela: št. 381—680 (ob št. 10) 30. 4. ul. Carpison 10. — Kjad-n: št. 241— 360 (ob. št. 10) 30. 4. ul. Settefontane 250. Oglje. 10 kg na rumene Izkaznice. Slaro mesto. št. 16*1— 19S0 (ob. št. 6) 30. 4. nI. Fo .tanonc 30. Opije. 10 kg ra zelene izkaznice. Staro mesto: št. 1—50 (ob. Št. 5) 30. 4. ul. Punta del.Forno 4. 84 vin. za kg. Osi je. 10 kg na modre izkaznice. Sv. Vid. št. 1—880 (ob. št. 60) 30. 4. A. S. Te-cla 4. — Staro mesto: št. 1—390 (ob. št.) 30. 4. ul. Punta del Forno 4. — Novo mesto: št. 401—786 (ob. 60) 30. 4. ul. Amalia 13. — S. M. M. spod.: št. 1—323 (ob. št. 60) 30. 4. ul. MontecchI 2. 84 vin. za kg. P.-emog (iossile). 20 kg na izkaznico. Stara mitnica, št. 1—1 *0 (ob. št. 35) 30. 4. ul. S. Maurizio 3, št. 181—780 (ob. Št. 35) 30. 4. ul. Acouedotto 94, K 1'46 za 10 kg. — Sv. Jakob. Št. S Krasa. Naše življenje Je potovanje. Od rojstva do groba človek tlačani in deluje v blaginjo člo veštva ter pohaja razne kraje, kar osobito v tel vojnih časih nudi razne neprijetnosti. Poto\al sen prošli teden na spodnji Kras v Škrbino. Ah, ubogi Kraševci! sem vsklikal, ko sem si ogledal po vaseh razne podrtine, porušena domovja, opustošene njive In travnike. Malokatera kuhinja In soba sc Imela Še vrata; iz sob, spalnic, žltnlc, hlevov !r. drugih prizidav so bila odnešena okna, deške, grede, tramovi, vse pohištvo in drugo gospodarsko orodje In posode, škrbina fe bila pred vojno polna kruha in vina, a zdaj Je prava podrtina. Skoraj vse begunci so se vrniti iz tujine ter pridno popravljajo svoje porušene domove in obdelujejo svoja opustošena zemljišča. Mnogo beguncev Je preminolo v pregnanstvu, ft ostali Žalujejo na razvalinah ter vprašujejo: Kedo jim povrne ogromne škode, saj oni niso vzrok prevzročenega zla; ke-dor Je tega vzrok, naj njih stanje postavi v prej-šnii stan. Tolažil sen? ljudstvo, da je izdan zakon za obnovo Ooriške-Orudiščanske, da dobe posestniki državno posojilo, s katerim bodo zamogli svoja stanovanja popraviti in nabaviti si potrebno gospodarsko orodje In posode. Ljudstvo pa je oporekalo. da ono ni krivo provzročene škode; kedor je porušil, naj pošteno plača, ali pa postavi stanovanje v prejšnji stan ter nabavi odpeljane vozove, vinsko in drugo posodo, pohištvo in razno kmetijsko orodje, ako Je še kaj pravice na svetu. — Vandrovček. Iz Gorice. V »Edinosti« čitamo, da je politično društvo »Edinost« ustanovilo tam svoj poseben urad, ki mu Je naloga, da gre ljudstvu na roko v različnih stvareh, ki so posledice sedanjega vojnega stanja. Urad daje ljudem nasvete, ko si sami ne vedo pomagati, n. pr .glede krivic, ki se Jim dogn-ob odmerjanju podpornin, vzdrževalnin itd Urad Jim sestavlja brezplačno vloge, prošnje in pritožbe. In, kakor Čitamo v gori omenjenem glasilu. je postalo delovanje tega urada zelo razsež-no in tudi uspešno za koristi ubogega ljudstva. — Tak urad bi bil še posebno, najnujneje potreben sedaj v naši, »obnovljajoči se« Gorici. Ljudje imajo nalrazličneiih potreb in pritožb, a nikjer ga nI mesta. kamor bl se mogli obračati bodi za nasvete, bodi, da bi se ▼ varstvo njihovih Interesov storili kaki koraki. Ljudje sami si ne morejo pomagati. Neuki so, posebno pa ženske (ki tvorilo veliko večino), ne poznajo zakonov, odredb in predpisov. A nikogar ni, ki bi Jim svetoval In šel na roko. Posledica Je, da so začeli liudje naravnost obupa-vatl na svoji bodočnosti. Ali, še nekaj druzega: ljudje izgubljajo vero do faktorjev svojega lastnega naroda. To bi se moglo maščevati In posledice bi bile nedogledne. Ljudje se začno udajati pač tistemu, ki jim v tem usodnem položaju ponudi pomoč. Opozarjamo naše tnerodajne faktorje na Qo-riSkem. posebno tudi sedanje in bivše poslance, ki Jim Je bil narod rpveril svoje zaupanje in je tudi doslej pričakoval od njih pomoči in zaščite, j naj nemudoma kaj ukrenejo, da se odpravi ta ne- 532, 534. 541, 557. 631, f)40. 646, ustavljen p« m vojnop»)^tne urade: 257, 382, 430, 436, 636» 637. Povišanje voznlne na tramvaju. Z dnem 1. maja se voz ie cene, veljavni sedai na tramvajski črti od Fini/a della Legtia K sv. Soboti, povišajo s« 4 vinarje na vsak vo?ni listek. Z majnlško deklaracijo se je odstranila mora, ki je le/nla težko nad vsemi duhovi. In ko je prenehalo neposredno ogrožcvanje mesta od strani sovražnika, se je pričelo vračati staro življenje v naše mesto, vrnilo pa se ne bo še dolgo, dolgo let. Mesto le bilo zadeto v srce in rana bo težko in počasi ozdravela. Ali dobra volja In trdno zaupanje vladata povsod. Glasbena Matica se Je prva oglasila in skušala zadovoljiti potrebo občinstva po umetniškem užitku in zabavi. Priredila Je sama razne večere in sodelovala pri drugih in tudi pri velikanski Krekovi slavnostl v »Politeama Rossettl« Je bila glavna zasluga njena in njenega pevovodje gosp. Mahkote. Tako piše tTžaški dopisnik v članku »Slov. Naroda« »Preporod v Trstu« dne 13. t. m. Naša podružnica Glasbene Matice marljivo deluje od meseca septembra 1. !. dalje. Glasbena šola se leoo razvija In veliko število učencev jasno priča o njeni potrebi. Od decembra dalje pa se je začelo gojiti zopet zborovo petje in od takrat pa do danes je pel Matičen zbor na 6 prireditvah, McSan zbor je razmeroma Jako močan in Šteje daaes nad 80 pevk in pevcev. S tem zborom nastopi Matica v nedeljo, 5. majnika na koncertu v veliki dvorani Narodnega doma. Koncertni spored se začenja s častitljivim a vedno svežim zborom »Nazaj v planinski raj«. Kakor mogočna davorija se razlegajo njegovi akordi in s pesnikom in skladatelji vred In tudi mi želimo danes zopet nazaj v stare, mirne, lepe čase. Nad vse priprosta ,a ljubko učinkujoča Je Adamičeva: Fantu. Dolga tri leta čaka mladenka svojega izvoljenca. Težki, britki časi so to zanjo in vesela bo šele takrat ko ga zopet sprejme v očetovT hi šicl. Tej sledi Schwabova: Zdrava Marija, ki se glasi kakor pobožna večerna molitev. Kot tretji zbor tretje točke sporeda ie Premrlova: Prešernova zdravica. V časih narodnega prebujenja in pomlajenja bi nam lahko služila kot narodna himna. Saj tako lepo poie Prešern: Komu najpred veselo. zdravico, bratje, čmo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet brate vse, kar nas j«t sinov slovele matere! Dri!gi del koncerta Izpolnijo naše večno lepe naredne pestni in Jako neir kovit Schvabov koncert- j ^fCQOSS€WKaM ni valček s spremljevanjem klavirja: Dobro Jutro.! gr^ Tak je zborov spored, o točkah katere pa poje j g? B^'f^'ff'^JI nn-br^ia slov »«ka solifthija - sopranlstka gospa ! g rlUUi*| UilUU Pa v'.a Lovše-Ro!etov», ?a Jutri kaj več, — Sedeži *a koncert so v predprodaii pri vrataricl Narod- j nega domn. Začetek toč;io ob 8 zvečer. Pevski zbor »Glasbene Matice« ▼ Trstn. Danes i rvečer pevska va^a ob 7. Izceden občni z?»or Zveze Jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana se bo vršil v nedeljo, 5. majnika ob 5 uri popoldne v Ljubljani v ' »Narodnem domu*. Dnevni red: 1. poročilo odbo-poročil.o pregledovalcev računov, 3. volitev Brez posebnega obvestila t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naša preljubijena soproga in mati, gospa Vineenca Bole roj. Pliian« v dobi 50 let, po kratki in mučni bolezni, previđena s svetotajstvl izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 1. maja, ob 3 pop Iz hiše žalosti v Rojanu (ul. M reri) št. 90 v iupno -cerkev in pot'm n« pokopališče pri sv. Ani v družinski grob. TRST, 29. aprila 1918. Žalujoči ostali: Jakob Bole, soprog. — Dragotln, Stanko, Franjo, Rudolf, s novi. Ljudmila, hči — Nikolaj in Amalija Piščanc, brat in sestra. Hovo pogreb.10 podjetje Trst, Corto 47. UHI m ACM ■■ Češko Budjevička Restavracija (Bo.a- 22 PIMLI »»kova uzorna češka gostilna v Trstu) se * ^ M1 nahaja v ul. O. Oalatti (zraven glavne se računajo po 6 stot. "^J^™ pošte.) Slovenska ivs'rožba in slovenski besede se računalo enkrat več. — Najmanjša ^ pristojbina znaša 60 stotink. iedHni listi. Vrrtelca-Sko 2115 r takoj okrog 1500 seinjev zemljiška % vodnjakom Ponudbo pod 100 ? na Id«. odd Edinosti. Pisalni stroj se pro I a v ul. Valdirivo it. 20. "Mlekarna M Mozetift 2113 n«ml«f fliA dvorec v Kozini nasproti rTOUil SE postaje s 6 sobami, 2 kuhinjami ter vrtom za sadje in zelenjavo, pripraven za vsako obrt. Natančna pojasnila se Izvedo pri posestniku. 2112 VtaiHnniff« -Adria- v Tržiču išče zidarje, mi-U&iuVIlllU zaije. ključavničarja in pomočnike. Hrano dobijo ▼ nolavnici Stareji možie naj se javijo ▼ uradu uL Carra ori št 4, II. 2.:;4 GJMBRMBS ob 9V, Mfi Bta dva vinska boda po 640 tilro\ 5 na prJUUj vsaki. Naslov pove Inser. edinosti. odd. 2095 TCiStO in prašič« kupnje in dobro plača H"te! Balkan, Piazza Caserma. Tret. 2 Foiošrcf r Ar.ton Jerkič pos uje v svojem retu. Via deJle' Poste 3t ID. m«tarvgn .teljejn 40 uli Trs? - m Stadion 1C - Trsi Ofipr'iO^B^^nuprBl Cdopnlna K l MJU.UH VSguu ženskih (tt G, JESS - Trst I ulica Biiftižra vecchiu 15. ra. novesa odbora. 4. slučajnosti. — Odbor. Zveza Jugoslovanskih železničarjev skllcu?e izreden občen zbor na. nedeljo. 5. majnika v Ljubljano sNarodnž dom«. Začetek ob dveh poooldne. Dnevni red se nnznani na občnem zboru, ker še niso dospeli predlogi vseh podružnic. Na dnevntm redu ]c tudi sprememba pravfl. V soboto 4. majnika ob 5. uri zvečer se bo vr?ilo Istotam zborovanje delegatov. Prosimo vse podružnice, da z ozirem na veliko važnost tega občnega zbora zanesljivo pošljejo s\ oje delegat. — Ker le papir za j list žalibože prepozno dospel v Trst, prva Številka ne.bo mogla iziti 1. majnika; Izide pa takoj po izrednem občnem zboru ter prinese tudi poročilo občnega zbora. Posamezne podružnice prosimo, da nemudoma pošljejo uredništvu v Trstu, ulica Boccaclo 7 IV. kratko poročilo o svojem dosedanjem delovanln. — Odbor. Jesensko repno seme. Tržaška kmetijska družba naznanja* da je prejela jesensko repno seme, ki se dobi v njenem nradu. ulica Vienna št. 10, !. od 8 in pol do 12 opoldne. Kmetovalci naj se požurv jo po isto. Odborcva *efa Slovenske Matice, dne 22. aprila 191 S. O. predsednik >e poročal, da so darovali Kg. častniki in moštvo 2. gorskega strelskega polka Slovenski Matici 1500 kron. Odbor je vzel poročilo hvaležno na znanje in je naročil, nai se pisarna v njegovem imenu zahvali. — Stanje Matičnega premoženja je ugodno. — Za tekoče leto izda Matica po možnosti dve knjigi. Težave so zlast! s papirjem. Ootovo Izide XXVI. zvezek Zabavne knjižnice z zbirko novel pisatelja Ksaverja Meška In skoro sigurno tudi XXI. zvezek Knezove knjižnice t eseji o pok. Levcu, o pok. Maslju. o stoletnici Vodnikove smrti, s spisom o razpustu Slovenske Matice In s par leposlovnimi prispevki. Za letošnje izdani knjig le določil odbor svoto 40.000 kron. — VeČ poverjenikov in članov je plačalo ndnino še pred izrednim občnim zborom. Prej je bila Članarina 4 krone, po občnem »boru 8 kron. Matica ne terja za doplačila, nikakor pa ue odklanja tistih, ki pevišek prostovoljno doplačajo. — Knjigam, ki so ?e lz prejšnih »et v ralogi, treba določiti nove, primerno zvttane cene. Dokler se to ne zgodi, niso nikomur na prodaj. — Biblioteka narodov v Stokholmu Ima namen izdati serijo monografij malih narodov, ki se posredna ali nepetredno udeležujejo vojne in katerih usodo odločijo končna mirovna pogflianja. Za 1. 1919 je \ Izgotovljene ženske obleke spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce 1. t. d. NB. Vse blago se. proda po nizki ceni, ker se bo zaprla prodajalna. Zamenja se tudi za žlue!., Kislo vodo (».Silva" vrelec), žganje In v)"o ZOBOZO^AVNiK Dr. J. Čerm&k v Trstu, ulica Posfe vecciili« V vogal ulice dt.lc PosTe Izdiranje zobcv br«x bc Ječin. — Ploi—ibir»rtl«. OMETfil ZOBJE — \ KONJ&K destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih telkoč -h Je iz vina destiliran star konjak že sit' -tja tnaiH) preizkušeno okrepCiio 12 lei starefj r 4 pul-lltrskih steklenicah poŠiiein franko za K 85, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vt -gavalno sredstvo zopet trgacje v udih. 4 p i-litrske steklenice K 60. — Vir.o od 56 litrov ntr- r. razpošilja A. OSET p. Guštanj beli buncr.ndec K 5.60 rdeči benrunrtec 1 K & (Koroško), — Kupuje steklenice | BENEDIKT HERTL, veleposestnik vseh vrst ter zamaSke stare in nove. 61—140 (ob. št. 34) 30. 4. ul. Guardia 9, St. 141 220 (ob 34) 30. 4. ul. Rivo 10, K !'66 za 10 kg. 1293, 337, 339, 356, 357. 360, Skedenj St 1—180 (ot). št. 15) 30. 4. Skedenj 508 381. 383. 405. 406. 409. Ji4. 420 varni nedostatek In da se po tržaškem vzgledu ustvari tudi v Gorici or*ian, ki poide ljudem na roko v njihovih sedanjih težkočah. Ponavljamo: velike, neizmerne važnosti je. da narod ne izgubi vere. da ima v svojih svoje najbolje zaSČitnike. Prosimo torej in — hitro,hitro! — Se eno nurno prošnjo imamo do gg. državnih poslancev. Store naj primerne in energične korake, da se udelstvi cesariev ukaz, po katerem le možem iz dežele Goriške v starosti do 47 leta, ki so sedal pod orožjem, dovoli določeni Šestmesečni dopust v svrho del za obnovljenje Oorlške. Tudi to !e velikanskega pomena, ker Ženske same ne morejo Izvrševati takih napornih del. Omejitev vrednosti do 100 K se razveljavlja tuSi za zavitke, ki se predaioio na pošto v Trstu In na Primorskem. Pfomet zasebnih voJnoppStnIfc zavitkov Je pnd obstoječimi pogoji dovoljen zanapre} tudi na voj-nopoŠtne urade: 3, 4, 192, 195, 198, 279, 2S0, 361, 374, 434. 440, nameravan jugoslovanski zvezek, obsegajoč lo tiskanih pol. Načrt ki ga priobčuje stokholmsko uredništvo za posamezne monografije, obsega historičen pregled, opis dežele, opis naroda, njegovo kulturo, njegovo literaturo, umetnost, gledališče in svetovnopolitični položaj. Odbor je Izroči! stvar narodopisnemu odseku. — Oospe vdovi pok. urednika Slovenskih narodnih pesmi, prof. Stre-klja, ponudi Matica za zbirko pravlllc In rekel i« pokojnikove zapuščine primerno odkupnino. Honorarji književnikom se zvliajo. Originalne »pise bo plačevala odslej Matica najmanj po 100 kron m naiveč po 200 kron z« polo, prevode najmanj po 50 In največ po ISO kron tm polo. Za Častne nagrade. ki jih Matica t rokom dveh let kmalu raz piše. loloči odbor znesek 1*000 kron. Slavnosti 50-!etrice češkega narodnega gledališča v Pragi se udeležita dva odbornika. _ DAROVI. — Za novo šentvidsko šolo 80 darovali gg Ivan Zabrič. Anton Sancln in Fran Renko vsak po K 2 skuoal Y 6. Denar hrani uprava. Stroj zu Siuanje in uszanje, prsti nern-uzorci. ItiM SlStUulll J3s2l" R31) & Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po* pravljenje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRJ4i£€&3€0 BSD&SAR Trst, uflea Cam&anile št. graščina Goliče pri Konjicah, Sl&jersKo. (3. v Trrta M Je preselila os Corao It IS v btvfto sUtsr-Bteo 6 Z«mrwlH A Plt*». Velik* Izhera srebrnih in zlatih ar, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene amerne. Cene zmerne. razpošilja Turdkn Fran Hathsls nest. Breike ob Savi. JADRANSKA BANKA Trst Olfl Ccssa đl Rlsparmo Stev. 5 (Lastno pasDpjg) Kapital In rezerva K 23,500.003.— Fllijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov,Ć Opatija, Split, Sibenib, Zadar. Vloge na knjižice 3 12 % Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pta*lje banka od svojega. Obres ovan}e vlog n« tekočem In žiro-računu po dogovo u. Alcreditivi čeki in nakaznice n. v^ tu-in inozemska tržišča. — Kupuje In prociaja: vrednostne papirje, re te, obligacije, zastavna pisma prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese ild. Daje predujme na vrednostne papirje in Diago ležeče v javnih skladiščih. — Saf* Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Za var vanje \sakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija irebanja »rečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rem ours krediti. — Borzna naročila.--lnkaso.---Menjalnica.---Eskomot menic Telefoni: J463, 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSKA — Uradne urei od e do 1 popoldne — \