Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/111 Rokopisi se ne vračalo. neiranklrana platna se ne sprelemalo * Uredništva telefon šl. 20SO. upravnlštva 41.2328
informativen Ust za slovenski narod
Uprava le vKopllarlevi ul.št.O ^ Čekovni račun: Clubllana štev. 10.OSO In 10.349 za tnserale, Saralevošl.7563, Zagreb šl. 39.011, Vraga ln Kuna! št. 24.797
Poštnina oiačana v gotovini LetoLVIl. V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. novembra 1929 Št. 251
Naročnina
Dnevno izdaja
u kril|«l.o Jugoslavija mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugo slavi)! 120 Din, za inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasov l slolp. pelli-vrsia mali oglasi po 1-30 ln2I>,veCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Dln2-50,velll<l po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri veClem o naročilu popuf.l Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa in dneva po prezniku
Gortanova tragedija
Kako je bil justični umor nad Vlad. Gorlanom
pripravljen in izvršen
Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Italijanska vlada je začela v zadnjih dneh zopet preganjati jugoslovanski živelj na Primorskem in v Istri. To preganjanje se spravlja v zvezo s kampanjo protifašistovske lige in društva za zaščito človeškega prava, ki je o Taktičnem stanju razmer, po katerih je bil obsojen Vladimir Gortan, razposlalo po vsem svetu sledeči rokopis o poslednjih trenutkih Vladimirja Gortana:
»Fašistični tisk je prikazal Vladimira Gortana kot handita, zavrženca, morilca itd. Puljski sodnik mu je tudi podtikal, da je hotel ubiti svojega očeta, ker mu ni hotel dati 5 lir. Celo v zapisnik je preiskovalni sodnik hotel podtakniti neki zelo ugledni priči izjavo, da je hotel Vladimir Gortan storiti tfi gnusno dejanje. Proti takemu postopanju je ta priča pri procesu energično protestirala, zato jo je pa predsednik odslovil, laški listi pa so izpoved te priče potvorili. V resnici je bil Gortan le malo razburljiv človek in da ni bil bandit, kaže najlepše njegova smrt.
Smrti je Vladimira Gortana zapisala neka prelaznica jugoslovanskih obmejnih postaj iz leta 1927, ko je šel iskat v Jugoslavijo službo. Jasno je — cel proces je dokaz temu — da so hoteli fašisti s tem procesom udariti samo na Jugoslavijo.
Med procesom se je Vladimir Gortan vedel povsem junaško. Do zadnjega trenutka je ohranil mir in prisotnost duha. Na vprašanja preiskovalnih sodnikov je odgovarjal naglo in točno. Tudi ostali njegovi tovariši so sprejeli obsodbo povsem mirno. Italijane, ki so vajeni javkanja, je ta nastop osupnil in njihovi listi so pripisovali to Gortanovo obnašanje kot posledica »prave vojaške organizacije«. Gortan je v vsakem pogledu nadkrilil svoje tovariše, radi tega je sodišče zbralo ravno njega za žrtev, ko ob protestu celokupne evropske jav-notiii ni moglo obsoditi vsaj treh na smrt. Pričakovalo se je namreč, kakor se je namigava-lo, da bodo vsi trije obsojeni na smrt: Vladimir Gortan, Viktor Bačac in Dušan Ledovac. Alojzij Ledovac ima komaj 17 let, Živko Vladimir se pa sploh ni udeležil napada.
Vsa dekadenca ljudi, ki danes gospodarijo nad našim življem, se vidi iz poročil fašistov-skega tiska v zadnjih urah ustreljenega Vladimira Gortana. Tržaški dnevniki so poročali, da je Gortan, ko mu je bila prečitana smrtna obsodba, pričel preklinjati Jugoslavijo in one, ki so ga poslali morit v Italijo. Pri tem da je rabil take izraze, da jih fašistovski tisk radi njihove nedostojnosti sploh reproducirati ne upa. Vredno je v tem oziru omeniti naslednji odstavek fašističnega tržaškega glasila »Po-polo di Trieste«: »V kratkih trenutkih luči, ki so predrli v njegovo temo (Gortanovo), se je v divjih kletvah zagnal proti Jugoslaviji z besedami, ki jih radi trivijalnosti ne moremo objaviti. Prizna, da ga je zadela pravična kazen, zahteva pa, da bi ista kazen doletela tudi njegove tovariše, ki so prav tako krivi. V strahu, da bo njegovo truplo po eksekuciji oskrunjeno, raztrgano ali razkosano, kakor se dogaja drugod, se mu je zdela dragocena daritev dejstvo in gotovost, da bo pokopan na pokopališču. Blagoslovljena zemlja!, je vzkliknil, Italijani so torej tako dobri! O lepa italijanska zemlja! To so izrecno njegove zadnje besede, njegov zadnji pozdrav Istri.« Tako piše »Topolo di Trieste«.
Iz povsem zanesljivega vira pa vemo, da je vse to poveličevanje fašistične italijanske zemlje in dobrosrčnosti italijanske justice gola izmišljotina. Gortan je svoje poslednje trenutke preživel takole:
Smrtna obsodba je bila izrečena opoldne. Ko so proti večeru izvedeli, da je njegov bra-nitelj vložil prošnjo za pomilostitev, je komanda milice telefonično pozvala miličnega duhovnika, da naslednji dan prisostvuje eksekuciji. Torej kljub temu, da je bil vložen re- i
kurz, se je vse pripravljalo za eksekucijo. Gortan jo prebil celo noč v molitvi in globokem razmišljevanju. Nekaj pred šesto uro so se prikazali pri njem orožniki. Ko jih je Gortan opazil, jim je svečano in odločno dejal: »Prisegam vam, da nisem hotel ustreliti nikogar! Oproščam vam vsem in prosim vas, da oprostite tudi meni!« Radi strahovite utrujenosti in slabosti radi nečloveškega postopanja fašističnih jetniških oblasti ni mogel več hoditi. Karabinerji so ga zato skoraj nesli ter pri tem jokali. Peljali so ga na vojaško strelišče izven mesta. Posadili so ga tam na stol z očmi proti hrbtu stola in s hrbtom proti milici. Nadaljnji proces je znan. Salva je počila in truplo se je s stolom vred zakotalilo po tleh. Vse ljudi, ki so prisostvovali ternn nečloveškemu sankcijoniranemu umoru, je prevzela groza. Ginjena je bila tudi milica. Mnogim je šlo pred streljanjem na jok. Eksekucija je napravila tudi na prisotne fašistične italijanske žurnaliste strahovit vtis. Gortanova glava je bila skoraj razbita. Milica je streljala na deset metrov. Efekt je bil grozen. Ker je bila tema, so milični vojaki postavili ob vsako nogo stola po en bel kamen. Eksekucija se je izvršila tik ob obrežju, da so krogle lahko frčale v morje. Pred smrtjo je Gortan izrekel nekaj »hudega«. Gotovo je moralo biti nekaj proti Italiji, ker udeleženci, ki so smeli prisostvovati eksekuciji, tega niso povedali niti svojim prijateljem. Predsednik sodišča, 30 letni Čri-stini, je imel v svojem spremstvu štiri detektive za obrambo.
Gortan je bil že pred zadnjimi volitvami zaprt. Takrat je italijanska učiteljica prinesla v Beram fašistični propagandni letak. Beram-ci so ga strgali in demonstrirali pred njenim stanovanjem ter prepevali hrvaške pesmi. Demonstracije so se udeležili tako moški kakor tudi ženske. Učiteljica je poklicala fašistovsko milico, ki je prišla na lice mesta pod vodstvom župana Cambusa. Po svoji navadi so fašisti pretepli več oseb in jih nekaj odvedli seboj, med temi tudi neko dekle. Gortan je bil tedaj že 14 dni zaprt. Isti Cambus je prišel tudi letos v nedeljo pred volitvami v Ter-vis ter zapretil ljudem, da morajo vsi na volišče v masah, sicer naj se nikdar ne prikažejo na županstvu v Pazinu. Tervičani so se res odpravili na volišče, bermci pa tega niso hoteli storiti. Da bi Tuhtan, ki je bil po nesreči zadet, bil kdaj fašist, to je čisto fašistična izmišljotina. Nikakor tudi ni res, da je Tuhtan nosil zastavo.
Danes so fašisti po vseh istrskih šolah razobesili poleg kraljeve tudi Tuhtanovo sliko.
Zloglasni Cambus je bil tudi oni, ki je pred puljskim procesom prišel k posameznim pričam ter jih poučeval, kako morajo govoriti na procesu. Naučil je tudi Tuhtanovo vdovo, da prod sodiščem nikakor ne sme odpustiti napadalcem ter jo navadil pozdraviti po rini-ljansko. Ta ga je ubogala, kakor so to storile druge osebe, ker se vsak boji za svoje življenje, če ne za to, pa vsaj za svoje imetje.
Značilno je tudi, da je tržaška policija natančno vedela, kdaj bo proces zaključen. Vsa slovenska inteligenca je bila med procesom pod strogim nadzorstvom. Še ko je bil proces v teku, je neki policist, ki se je prišel informirat, če je neki ugledni slovenski inteligent doma, ob slovesu dejal: »Jutri ne pridem več!« Tn res, kontrola je drugi dan odpadla, še isti dan pa je bila razglašena obsodba.
Sicer pa je razsodbo napovedal predsednik tribunala že ob svojem prihodu v Trst.
Med procesom je bi! Pulj in vsa Istra močno zastražena. Celo hidroplani so stalno krožili nad mestom, osem po številu. Po Istri so stalno krožili avtomobili, polni karabinerjev. Iz Pulja nadalje poročajo, da je policija drugi dan po začetku procesa aretirala šest oseb, ki so obdolženi, da so širili letake: »Dol z izrednim sodiščem! Živela Jugoslavija!«
Italija in razorožitev
Ves svet je z navdušenjem spremljal Mac-Donaldovo pot v Ameriko, ker je v njegovi misiji videl nov resen korak h konsolidaciji splošnega miru. Celo rezervirano glasilo Vatikanskega mesta »Oservatore Romano« je menilo, »da: jc sestanek v Washingtonu prekoračil svoj prvoten namen, ki- je 'bil razorožitev na morju. Preko' čisto vojaških problemov je segel v gospodarsko polje in vsebuje idejo in upanje v svetovni mir. Washingtonski sestanek napoveduje novo diplomacijo; v resnici pa le potrjuje stari protokol krščanskega in-ternacionalizma, ki ga je zadnja vojna prav radi svojega cinizma in nasilja dvignila zopet na častno mesto. Zakaj ne bi premerili in s pravim imenom označili vojne furije, ki je kakor viharen oblak med vojno zakrival edini klic po miru na podlagi človeških pravic in svoboščin, klic papeža Benedikta XV.?«
Precej drugačno pa je stališče fašizma napram vvashingtonskemu sporazumu. Za fašistično Italijo, katere načelnik je komaj pred letom odločno obsodil mirovni korak Benedikta XV. v nekem svojem spisu, je \vashing-tonski sestanek »pojedina znanih kajnskih psov«, kakor je zapisa! Mussolinijev brat Ar-naldo v svojem »Popolo d'Italia«. To so same »nepotrebne iluzije brez realističnega duha. Sporazum med diplomatsko Anglijo in Ameriko v pomorski razorožitvi je čisto navaden načrt gospodarskega nadvladanja in izkoriščanja privilegiranega položaja, ki ga imata Amerika in Anglija. Potom gospodarskega zasuž-njenja bo Anglija zlahka povečala svoj vpli-v na francosko demokracijo. To je toliko bolj verjetno, ker je MacDonaldov namen dati vsej evropski politiki ton rožnatega demokratičnega pacifizma. Predvsem naj bi se seveda izoliral fašizem. »Toda«, pristavlja Arnoldo Mus-solini, »angleško-ameriški osnutek je brezide-jen in narodov ni mogoče gospodovati brez velikih idej in moralnih načel... Evropsko ravnovesje se pripravlja med politikarstvom (Anglija) in »afarizmom« (Amerika). Prav v teh dveh pojmih lahko leži kal bodočih konfliktov. Mi Italijani, narod poln življenja in bodočnosti, se ne smemo dati presenetiti, temveč moramo po zgledu duceja voditi politiko odprtih oči.« Se bolj konkreten je zaključek nekega rimskega časnikarja, ki je v zelo dobrih zvezah z zunanjim ministrstvom: »V pričakovanju januarske konference lahko rečemo, da vse te formule, vsi ti komplicirani postopki v imenu pacifizma svet samo razburjajo in imajo edino ta rezultat, da se gradijo nove ladje, kakor se to godi v Angliji in Ameriki.«
To ostro, odklonilno stališče napram razo-rožitveni konferenci je razumljivo, ker pobuda za razorožitev v načelu nasprotuje bojnemu razpoloženju fašizma. Odklanjajo ga tudi zato, ker inicijativa izhaja od laburizma. Vendar se je angleškemu vabilu prva odzvala Italija in je prehitela celo Francijo. Mussolini je tudi ponudil Franciji predhodne razgovore za predhoden medsebojen sporazum. Francija je vabilo sprejela — toda jako hladno. Radi njenega zadržanja se je »Popolo dTtalia« zopet razburil, da je vzkliknil: »Mi bomo svoj politični prestiž vsilili narodom vsega sveta, čeprav Pariz, Lugano, Belgrad in Praga ter druga internacijonala nabirata med zavrnitvami (I) psovke proti Italiji in Italijanom.«
Po ofenzivi italijanskega tiska proti Franciji radi atentata v Bruxellesu, so se odnošaji med obema velesilama zopet napeli. Fašistični listi postavljajo izgon italijanskih izseljencev iz Francije kot predpogoj vsakega sporazuma. Prav malo upanja je, da bi se Francija in Italija sporazumeli v vprašanju pomorske razorožitve, ker Italija odločno vztraja pri zahtevi »po pariteti tonaže vseh evropskih celinskih držav«, Francozi tudi nočejo popustiti in zahtevajo premoč. Francija mora ščititi dve obali, atlantsko in sredozemsko, čuvati mora zveze s kolonijami v Afriki in na dalnjem vzhodu, ki so radi dobave človeškega materijala v slučaju vojne zanjo življenskega pomena. Italijani odgovarjajo, da je glavna naloga vojne mornarice ščititi trgovsko brodovje in ker ima Italija približno enako tonažo trgovskih ladij kakor Francija, ji pritiče isto razmerje glede vojne mornarice. Stavljen jc bil tudi predlog, naj bi se določila teoretična pariteta med obema državama in sicer na visoki točki. Ta rešitev bi praktično prepuščala Franciji premoč, ker bi ji Italija ne mogla konkurirati iz finančnih razlogov. Gotovo jc najbolj v interesu Italije, da se s Francijo sporazume, kajti težko si je misliti, da bi Italija dolgo vzdržala odprto konkurenco z bogato Francijo, ko žc vzdrževanje sedanje mornarice nalaga italijan-
skemu davkoplačevalcu ogromne žrtve. Francija in Italija pa se strinjata glede zahteve, da se podmornice ohranijo, medtem ko gre an-gleško-amerikanski sporazum za tem, da se podmornice odpravijo.
Kakšni so italijanski načrti?
Danes so italijanske zahteve v vprašanju pomorske razorožitve približno iste, kakor po lanskem sporazumu med Francijo in Anglijo Italija želi, da se to vprašanje reši v skladu s problemom razorožitve na suhem in v zraku; januarska konferenca v Londonu naj se vrši v obilježju priprav splošne razorožitvene komisije pri Društvu narodov. Zniža naj sc celotna tonaža, a državam naj sc pusti glede posameznih kaiegorij ladij popoina svoboda. Italija pristane tudi na najnižjo kvoto, ako je ne preseže »nobena evropska sila«. Obveze glede
pomorske razorožitve naj bi veljale tudi za male države; gradnja velikih linijskih ladij (capital ships) naj se popolnoma odloži do leta 1936. Zadnjo zahtevo imata sicer v programu tudi Anglija in Amerika, ki predlagata, naj se gradnja linijskih ladij — izvzete so križarke do 10.000 ton, ki se štejejo med majhne ladje — odloži do I. 1936.
Preveč je znano fašistično obstruiranjc Društva narodov, da bi mogli misliti, da izvira italijanska zahteva, naj se januarska pomorska konferenca naveže na splošno razoroži-tveno konferenco pod okriljem Društva narodov, iz skrbi za ugled Društva. Pisanje fašističnega tiska, ki jc povsem enako, kaže. da ima Italija vse druge namene. Pomorska razorožitev naj bi sc izvršila v skladu z razorožitvijo na suhern in v zraku zato, da ne bi Ita-
Sir Erie Drummond
Danes zjutraj ob 1 je potoval skozi Ljubljano iz Rima v Belgrad glavni tajnik Društva narodov sir Erie Druniniond. Cilj njegovega obiska v Jugoslaviji nima nikakega posebnega značaja. Že II. skupščina Društva narodov je sklenila, da naj generalni tajnik in tudi urad-ništvo stalnega tajništva gleda na to, da čim bolj poglobi zveze in se spozna na licu mesta z razmerami v državah, članicah Društva narodov. Sir Drummond, ki je bil že od \Vilsona označen za doživljenskega glavnega tajnika, je doslej prepotoval že skoraj vse evropske države. Eno prvih njegovih potovanj pa je bilo I. 1922. v Jugoslavijo, ko se je ustavil ludi v Ljubljani. Tekom svojega drugega obiska se — žal — pri nas ne bo mogel zadržati. I/, Belgrada, kjer bo gost zun. ministra dr. Voje Marinkoviča in kjer bo sprejet v av-dijenci od kralja, odpotuje preko Bosne v Dalmacijo in od tam v Trst. Iz Trsta pa naravnost v Ženevo. Letošnji obisk je ponoven doka/, pozornosti napram naši državi, ki je bila letos izvoljena za triletnega člana Sveta Društva narodov.
Sir Rric Drummond je bil rojen 187G. Pripada eni najstarejših škotskih aristokratskih družin. v Foreigu Office je vstopil 1900. Od 1. 1912. do 1919. je bil zaporedno šef kabineta gg. Asqui-Iha, Edvard Cireya in lord Balfoura. Društvo narodov si ga je izvolilo za svojega generalnega tajnika I. 1920. Gen. tajništvo, ki mu priznavajo vsi že-nijalno uredbo, je tehnično njegovo delo. Drummond vodi inicijativno in direktivno vse delo, ki sc vrši j)0 sekcijah Društva narodov. Njegova vloga je odločilna zlasti v političnih vprašanjih, ko gre za načelno odločitev. Generalni tajnik je bistvena vez med raznimi delegacijami in komisijami Društva narodov, važen vpliv ima ludi na Svet DN. Razumljivo, da je v najživahnejših slikih z vsemi važnimi političnimi centri sveta. Sir Erie Drummond je |)o svojem svetovnem nazoru goreč praktičen katoličan, ki ob vsaki priliki ludi javno pokaže svoje katoliško prepričanje. V Rimu je bil v privatni avdijenci sprejot tudi od sv. očela.
Prenos zemelj, ostankov škofa dr. Mahniča
Zagreb, 2. nov. (Tel. Slov.«) Jutri v nedeljo 3. novembra bodo na svečan način pre-uešeni posmrtni ostanki pokojnega slovenskega škofa dr. Antona Malmiča. Kosti, ki so se dosedaj nahajale v kanonični arkadiji na Mirogoju, bodo prenesli v cerkev sv. ^ranči-ška Ksaverija. V katoliški kazini se bo vršila komemoracija, ki jo priredijo moški in ženski člani akademskega in starešinskega društva Domagojc. Na komemoraciji bodo govorili dr. Rožena Deželic, dr. Stjepan Markulin, dr. Ljubomir Marakovič in Luka Perenič.
Popoldne ob 3 se vrši svečan prenos posmrtnih ostankov, katerega se udeleže vsa katoliška društva in organizacije. Na Mirogoju bo imel svečan govoi- rektor jezuitskega kolegija dr. Azdirevič. Pri vhodu v cerkev sv. Frančiška Ks. bo govoril provincijal III. reda-oče Bonožec. Obred v cerkvi bo izvršil zagrebški škof Dominik Preniuš. V ponedeljek ob 0 bo čital staroslovensko mašo krški škof dr. Josip Srebrnič. Blagoslov bo podelil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer.
lija zgubila vojaške premoči nad drugimi državami. Fašistični tisk naravnost pove, da gre Italiji predvsem za razorožitev Male antante. V tem pogledu je značilno, da se jc novi gonji rimskega »Giornala d'Italia« radi pretveznega oboroževanja Jugoslavije vzporedila v »Tribuni« kampanja proti Romuniji tudi radi oboroževanja. Tudi ni slučajen italijanski predlog, naj se sklepi londonske pomorske konference raztegnejo tudi na male države. »Gradijo se celo nove mornarice«, vzklika »Popolo d'Ita-lia«. »Ni težko ugotoviti, kako se neka majhna država (Jugoslavija) čedalje bolj oborožuje in tudi radi svoje provokaterske politike v resnici nevarno in resno ogroža mir.« Fašizmu bi očevidno bilo zelo po godu, ako bi Jugoslaviji bila vzeta možnost skrbeli za varnost svojih meja.
Nove aretacije Jugoslovanov v Italiji | Odmevi Kajfeževega honkurza
Reka, 2. novembra. (AA) V sredo dne
30. oktobra so bili v Trstu aretirani neki naši sorojaki. Prvi jc bil ob 7 zjutraj proglašen za aretiranega v svojem stanovanju vodja pisarne odvetnika dr. Vratoviča Iveša, nakar je bil ob 10 aretiran tudi dr. Vratovih. Aretiran-ra sta bila po vsej priliki prepeljana v tržaške zapore, vendar se njuna točna usoda ni mogla včeraj izvedeti uili od njihovih sorodnikov, ki so jim nosili hrano. Ni izključeno, da so bili ze prepeljani v. Kini pred tainošnje izredno državno sodišče. Obudva sla bila ugledua istrska Hrvata in člana razpuščenega političnega društva. Dr. Vratovič je bil predsednik* leg« društva, a Iveša tajnik. Domneva se, da je njuna aretacija v zvezi s procesom proti Vladimirju Gorlauu in tovarišem. l>o eni verziji so italijanske oblasti našle v priporočenem pismu na Vladimirja Gortana, ki jo kakor ziiauo služilo italijanskim oblast-
voni, da so proti Gortanu uperlle veleizdajnl-
Ški proces, tudi njuni imeni. Nadalje je bila aretirana gdč. Vatovec, zaročenka nekega Viteza, ki je po trditvi italijanskih oblastev po- j begnil v Jugoslavijo in stopil tu v državno , službo. Pravi razlogi teh aretacij še niso znane. Ni izključeno, tla hočejo italijanska obla- ' stva vprizoriti novo razpravo pred posebnim sodiščem za zaščito države, s katero uaj ise na- j daljuje in upraviči proces, ki se je končal z ustrelitvijo Vludimirja Gortana.
Tisi, 2. nov. (Tel. : Slov.«) Nadalje so bili aretirani 5e ti Jugoslovani g Ženak, nekdaj član političnega društva »Edinost« za Istro, Milka Vatovec, uradnica zasebne tvrdke s kolonialnim blagom, g. Puhalj, trgovec v Trstu. Posebno mnogo ljudi jc bdo aretiranih na Krasu. Kakor se govori, so- bili ti aretirani, ! ker so se našli neki letaki z besedilom: »Slava i Gortanu, smrt Mussoliniju!«
-.Slovenec« je poročal v svoji štev. 245 od 20.
oktobra t. 1. pod notico »Odmevi Kajfeževega kon-ku rza< in drugega dne v štev. 246 pod naslovom »Novomeški proces« o poteku razprave proti gospodu Josipu licu iz Kočevja.
Prepričali smo se, da jo bilo naše izročilo deloma tudi vsled slabe telefonske transmisije netočno, v več pogledih napačno, v mnogih trditvah pogrešno, ter v splošnem ne odgovarja sodno ugotovljenim dejstvom. Ker je bila razprava preložena na poznejši čas, bomo poročali o isti in njo potoku svoječasno, ko se bo vršilo ponovno razpravljanje.
Glede knjigovodstva tvrdke A. Kajfeža se pri sodišču ni trdilo, da obstoja pri tvrdki dvojuo knji-
?ovodslvo, ki bi eno izkazovalo njono aktivno sta-ižče, drugo pa pasivno, ali pa bi se bilo kazalo konzorciju upnikov ene vrste knjigovodstvo z aktivnim stanjem, medtem ko bi se bilo pa pravo skrivalo prod upniki. Še manj pa je resnica, da bi bil tako knjigovodstvo vodil A, Kajfež mlajši. Tega torej gospod lic, kakor se glasi naše prvo poročilo, ni mogel potrditi. Naše poročilo je torej pogrešno tudi v tem pogledu, v kolikor se isto tiče g. A. Kajfežn, ter g. Antona Kajfeža mlajšega, kar s tem lojalno popravljalno.
Indila postane dominion
Pirotski protokoli st
v veljavo
Sofija. 2. nov. A A. Bolgarska agencija po- J roča: Opolnomočeni jugoslovanski minister je j sporočil zastopniku ministra zunanjih poslov, da je jugoslovanska vlada potrdila protokole pirotskih konvencij in da predlaga, naj v njih določeni ukrepi stopijo v veliavo dne 5. novembra. Dne 15. novembra naj se sestane
mešana komisija, ki jo omenjajo protokoli o teh pogajanjih. Bolgarska vlada soglaša s temi predlogi in je pozvala bolgarske oblasti, naj stopijo v stike z jugoslovanskimi, tako da bi mogli ti ukrepi stopiti brez zadržkov 5. novembra v veljavo. Mešana komisija se bo sestala dne 15. novembra v Sofiji.
Tardieu sestavlja novo francosko vlado
Končno je prišlo do tega, kar so poznavalci francoskega parlamenta napovedali iz vsega početka. Tardieu je na površju.
Zanimivo je, kako je položaj od levice prehajal nazaj na desnico. Dalad er, ki je skuša! formirati popolnoma levičarski blok, je padel na trdovratnosti in antagonizmu socialistov. Sestavo kabineta je dobil nato Clemen-lel, politik sredine, ki je padel na odklonilnem stališču radikalnih socialistov, oziroma Daladiera. Clementel mu je ponudil vojno ministrstvo in na to justično. Daladier pa je zahteval notranje, ker to je pač najvažnejše za rad. socialiste, da ščitijo svoj uradniški kader, s katerim je Tardieu, ki je bil v zadnjem kabinetu notranji minister, hudo pometal. Da M se rad. socialistom pripustil notranji port-fej, temu se je najodločneje uprla vsa desnica in tudi sredina, kakor Louclier in Cheron. Ker je Daladier vztrajal pri svoji zahtevi, je Clementel vrnil mandat predsedniku republike. Ta je po posredovanju z Briandom poveril sestavo vlade Andreju Tardieu, ki bo po vsej
Težah položaj na Poljskem
Varšava, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Oslra notranje politična napetost radi predvčerajšnjih dogodkov . sejmu je že povzročila krvave spopade med socialističnimi demonstranti in policijo. Včeraj so se pri velikem sprevodu socialističnih množic, ki je bil prvotno prirejen iz drugih vzrokov, čuli protestni govori proti častnikom. Policija je demonstrante s silo raz-gnala. Prišlo je do osebnih bojev, v katerih je policija rabila sablje in karabinlčc. Mnogo oseb je bilo ranjenih, med njimi dva socialistična poslanca in več policijskih organov, j Včeraj so bili zaplenjeni skoro vsi opozicio- j nalni listi. V Krakovu je izšel sploh samo ! konservativni list plemenitašev »Czas«. Vlad- , ni listi ostro osebno napadajo sejmskega maršala. Ministrski predsednik S\vitalski, ki je i
ozdravil takoj po četrtkovih dogodkih, je imel včeraj daljši razgovor s Pilsudskim. Nova seja sejma še ni določena.
Resni hancosbi glasi
Pariz, 2. nov. (Tel. Slov.':) Dogodke v poljskem sejmu smatrajo francoski listi za prvi pričetek nove državne krize na Poljskem, katere potek in dalekosežnosl se še ne more pregledati. :: Petit Parisien« se boji, da predsedniku republike ne bo ostalo ničesar drugega, kakor razpustiti sejni, razpisati nove volitve, ali pa takoj razveljaviti ustavo in izdati izjemne zakone, ki jih Pilsudski pripravlja že več mesecev". Samo Teinps izjavlja, da je prišlo do dogodkov morda tudi zaradi nespo-razumljenja.
Pred preosnovo bolgarskega habmeta
Sofija, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Latentna napetost v vladni stranki, ki je bila do sedaj skrita v nasprotstvih med ministrskim predsednikom Ljapčevim in skupino Cankova, grozi sedaj z izbruhom, iako da bo nastala kabinetna kriza. Skupina Cankova je že pred clvema letoma sklenila, da ne bo več .sodelovala v zunanji in notranji politiki Ljapčevega kabineta, in naročila svojemu voditelju, da to sporoči ministrskemu predsedniku, obenem pa da odloži svoje mesto kot predsednik sobranja. Cankov je poslal ministr. predsedniku pismeno vlogo z demisijo, Ljapčev pa ga je prosil, naj demisijo umakne, da si bo 011 prizadeval izravnati nasprotstva. Oba sta se sporazumela, da se odločitev odgodi do začetka prihodnjega tedna, ko pričakujejo iz Pariza povratek zunanjega ministra Burova in finančnega ministra Molova. V političnih krogih se računa s tem, da je po povratku Burova in Molova pričakovati preosnove kabineta, v katerem bo potem tudi Cankov sani, vsaj pa eden ali dva njegovih najbližjih pri-
stašev dobila portfelj. Tako se že sedaj imenuje kot resen kandidat za mesto ministra sedanji šef bolgarske delegacije pri reparacij-skih pogajanjih, profesor Denajlov, ki pripada Cankovi skupini.
Cankov dobiva grozilna
Sofija, 2. novembra. (AA) Današnji sofijski jutranjiki priobčujejo naslednjo vest. Zadnje dni je prejel predsednik sobranja Aleksander Cankov dve anonimni pismi, v kate; rili mu prete s smrtjo. Gosp. Cankov je sina1 tral za potrebno obvestili o teh pismih predsednika vlade Ljapčeva, ki je obenem minister notranjih poslov. Gosp. Cankov je sporočil vsebino teh pisem tudi justičnemu ministru. Pretilni pismi sta bili izročeni direktorju sofijske policije Preslavskemu, ki je včeraj osebno obiskal g. Cankova v njegovem stanovanju.
Močan potres v Romuniji
Bukarešta, 2. nov. AA. Potres, ki so ga včeraj med 8. in 10. uro čutili po vsej Romuniji, je bil eden najjačjih, kar so jih v zadnjem času zabeležili v Romuniji. Prvi potresni sunki so bili oh 8.58, zadnji pa so nehali ob 9.37. Mnogo zidov je razpokalo, vendar ni bilo večje škode. V samem Bnkareštn je postala žrtev potresa neka žena, ki se je nahajala v katedrali 111 ji je padel na glavo kos oddrobljenega mavca. Žena je umrla na pre-
vozu v bolnico. Meteorološka postaja ugotavlja, da je imel potres jakost 8. stopinje Hossi-jeve potresne skale in da bi bil imel, če bi bil le za eno stopnjo močnejši, katastrofalne posledice.
Bukarešta, 2. nov. A A. Na jmočnejši potresni sunek je trajal 15 sekund. Na aparatih so izskočila vsa peresa, razen enega, epicenter potresa je bil 150 lun od Bukarešte.
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V izjavi indijskega podkralja se navaja, da je bil podkralj pooblaščen od vlade, sporočiti, da je naravna posledica ustavnega napredka v Indiji ta, da Indija doseže stališče dominijona. Vlada bo po objavi in po proučevanju poročil Simousove komisije in indijske centralne komisije povabila zastopnike raznih indij kili strank, da skupno ali ločeno sodelujejo na konferenci z vlado o angleško-indijskih in o splošnih indijskih vprašanjih.
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Po izjavah podkralja odklanja opozicija na najostrej-
ši način ustavne predloge v Indiji. V četrtek se bo o tem razpravljalo v poslanski zbornici. Debate se bodo med drugimi udeležili tudi Baldvvin, Lloyd George in Macdonald. V indiji pa so izjavo podkralja v splošnem sprejeli ugodno. Voditelj Indijcev Gandi predlaga, da naj se povabilo na konferenco sprejme samo pod naslednjimi štirimi pogoji: 1. splošna amnestija, 2. zagotovitev stališča domi-niona, ki bo tvorilo temelj za novo konstela-cijo, S. zadosti zastopniških mest za osebe, ki imajo »kongresno mentaliteto«, 4 .temeljita sprememba vlade.
! verjetnosti tudi uspel, da formira kabinet re-| publikanske akcije. V splošnem bi tak kabi-i net skušal zbrati vse pozitivne sile republike j in bi katolikom ne bil neprijazen. Znane so Tardieu-ove besede, ko je pred parlamentom branil misijonske kongregacije: »Med vojno smo strnili vse sile, da smo pognali sovražnika iz naše zemlje. Po vojni pa stopimo vsi skupaj, ki ljubimo domovino, da ji pomagamo do vstajenja.«
Pariz, 2. nov. (Tel. Slov.«) Radikalno socialistična frakcija je danes definilivno odklonila vsako udeležbo pri kabinelu Tardieua. Predlog poslanca Marchandeau-a, da stranka sodeluje v novem kabinelu, je bil odklonjen s 46 glasovi proti 28 glasovom. S tem je torej kljub vsemu prizadevanju Tardieua končno propadel njegov poskus, prikriti vrnitev k staremu Poincarejevemu desničarskemu kabinetu z republikansko koncentracijo. Tardieu se bo najbrže v četrtek predstavil parlamentu s staro večino, ki bo naibrže razširjena še bolj na desno.
Velihis znm$a laburlstov
London, 2. nov. (Tel. . SIov.c) Pri včerajšnjih mestnih in občinskih volitvah v Angliji je delavska stranka dosegla sijajno zmago. Po dosedanjih rezultatih je delavska stranka pridobila 102 mandata, zgubila pa 12, dočim so konservativci dobili 11 mandatov in zgubili 66, liberalci pa dobili 13 mandatov in izgubili 28.
MacDonald govori v torek
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V torek bo Macdonald v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice podal daljše izjave o svojem potovanju v Ameriko, nakar bo sledila razprava. Tudi Hendersou bo v resoluciji prosil za pristanek za vpostavitev normalnih političnih odnošajev z Ilusijo, ki bo sprejeta z glasovi delavske stranke in liberalcev proti glasovom konservativcev.
Napetost med Poljsko in sovjeti
Moskva, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V poljsko-ruskih odnošajih, ki so bili v zadnjem času vsaj nekoliko korektni, grozi novo, precej resno poslabšanje zaradi napadanja poljskih listov na varšavske sovjetske časnikarje, katerim očitajo vohunstvo in drugo rovarjenje. Sejmski maršal je razen tega nekemu sovjetskemu časnikarju prepovedal vstop v sejni.
Izvestja:, katerih varšavskega dopisnika posebno napadajo, zahtevajo sedaj, ker diplo-matičnim potoni ni bilo mogoče ustaviti teh napadov, da se v Moskvi uporabijo učinkovite represalije proti poljskim časnikarjem v Moskvi. Resnejša kakor ta zahteva pa je izjava neposrednega sodelavca vojnega ministra Vo-rošilova v moskovskih lislih, da je minul čas, ko so si v Moskvi pustili dopasti žalitve poljskih listov. V revanšo objavljajo sedaj moskovski listi celo vrsto člankov, v katerih imenoma opisujejo poljske diplomate kot povzročitelje večjih ali manjših vohunskih dejanj.
Hugenberg je le spravil 10 odsiot, glasov skupaj
Berlin, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Hugenber-gova ljudska zahteva je sprejeta. Do danes opoldne se je vpisalo 4,136.384 volivcev, to je 10.08 odstotkov vseh vpisov. S tem bo torej ljudska zahteva prišla pred državni zbor. Če se primerjajo številke glede te ljudske zahteve z rezultati zadnjih volitev v nemški državni zbor, je očitno, da so imele stranke, ki zahtevajo to ljudsko zahtevo, očiten neuspeh, ker so dobile pri zadnjih državnozborskih volitvah 6 in četrt milijona glasov, torej za dva milijona več kakor sedaj. Notranjepolitična posledica sprejema ljudske zahteve je ta, da se bo še dalje razvijala obojestranska propaganda vladnih strank in Hittler-Hugenbergove skupine. Iliigenbergova zahteva pride torej sedaj pred državni zbor, ki jo bo seveda odklonil z veliko večino, o čemer ne more biti prav nobenega dvoma. Zato bo potem prišlo do ljudske odločitve, pri kateri pa mora glasovati zanjo polovico vseh volivnih upravičencev, torej okroglo 20 in pol milijona volivcev, od katerih mora več kot polovica glasovati z »da«. Če se predpisano število 20 in po! milijona volivcev ne bo doseglo, se smatra, da je ljudska odločitev odklonjena.
Zvočni film v službi policije
Filadelfija, 2. nov. AA. Tu jc bil v studiu za zvočni film zaslišan neki mladostni morilec, ki je svoj zločin priznal.
Grozovita avtomobilska nesreča
NewYorlc, 2. nov. AA. V bližini Eckharda v državi Indianopolis je zadel avtomobil na nekem prehodu v drveči železniški vlak. Na avtomobilu je bilo devet potnikov, vsi člani ene rodbine. Vseh devel je bilo na mestu ubitih.
Odlikovanje bivših veh županov
Belgrad, 2. novembra. (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 1. i. ni. so odlikovani:
Z redom Karagjorgjeve zvezde IV. stopnje veliki župan uiške oblasti dr. Vilko Baltič in veliki župan belgrajske oblasti Gjorgje Matic.
Z redom dvoglavega belega orla III. stopnje Jovan Naumovič, brigadni general in vršilec dolžnosti velikega župana skopljanske oblasti in Mihajlo Mihajlovič, pešadijski polkovnik in vršilec dolžnosti velikega župana bregalniške oblasti.
Z redom sv. Save II. reda veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec iu veliki župan zagrebške oblasti dr. Milovan Zoričič.
Nemško-potiski gospodarski sporazum
Varšava, 2. nov. AA. Pogajanja za gospodarski sporazum med Poljsko in Nemčijo so bila zaključena 31. oktobra l. 1. s podpisom aranžmana. Za Nemčijo je podpisal nemški poslanik v Varšavi Rauscher, poljsko vlado je zastopat minister zunanjih del Zaleski. Po določbah tega aranžmana se obe vladi odrekata od vseh svojih medsebojnih državnih in zasebnih terjatev. Poljska ne bo nadalje več prodajala razlaščenih nemških posestev. Nadalje je bil dosežen sporazum še nekih dru-
Belgrajske vesti
Ministrstvo za socialno politiko je pred kratkim imenovalo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Novem Sadu svojega komisarja. Zaenkrat se komisarji pri okrožnih uradih v drugih mestih ne imenujejo. Vse zbornice in vpošiev prihajajoče korporacije so že poslale svoje predloge, o osebah, ki uaj se imenujejo.
Ministrstvo za vojno mornarico je izdalo veliko razporedijo oficirjev.
V ministrstvu za socialno politiko se vrši v ponedeljek in torek notranja konferenca, na kateri se ho pretresal osnutek zakona o iz-seljeništvu. Konference se med drugim udeleži tudi ravnatelj izseljeniškega urada v Zagrebu.
Angleška vlada je zaprosila za prost prehod njenih avionov ua poti London—Indija če- našo državo. Naša vlada je tej prošnji ugodila. Avionska poštna služba med Londonom in Indijo se je dosedaj vršila preko Italije.
Jutri se vrši v Belgradu kongres čevljarjev iz cele kraljevine. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje inozemske konkurence. Poleg tega praktičnega Vprašanja je na dnevnem redu tudi referat o naših carinskih tarifih.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Počasno zboljšanje. Južne Alpe: Malo spremembe.
Družinska prattfca
za. IrIo
1930
so dobiva povsod za c o n o
Din5"-
mmmmmammmmm
NaScenejSI
ljudski koledar
/
Slovenski Odisej
Iz burnega življenja slovenskega svetovnega popotnika
Franca Lavtižarja
Kranjska gora.
V	Kranjski gori in okolici je več družin, ki se pišejo Lavtižar.
Izmed mnogih družin Lavtižar naj omenim le eno, ki ima svojo rodno hišo v Kranjski gori št. 57.
Rod Lavtižarjev
Sedanji gospodar je Gašpar Lavtižar, ki še v svoji visoki starosti sam z ženo in otroci obdeluje posestvo. V prejšnjih krepkejših letih je bil dolgo časa župan, predsednik krajnega šolskega sveta, župni ključar, podnačelnilc pri Posojilnici itd. Ključar in podnačelnik je še vedno.
Tačasrn župan in bivši oblastni poslanec Jo-sip Lavtižar je njegov najstarejši in edini sin iz prvega zakona.
Gašparjev brat jc zlatomašnik, duhoMui svetnik in župnik v bližnjih Ratečah, Josip Lavtižar, znan svetovni popotnik in potopisec.
Najmlajši šc živeči brat je pa Franc Lavtižar, rojen 6. decembra 1853, torej že 73 let star.
Naš junak
Franc Lavtižar je bil pravi globetrotter, kakor pravi Anglež, pravi svetovni popotnik. Da bil je v nekem oziru pravi svetopisemski izgubljeni sin. Sicer vedno pošten, veren in zvest Slovenec, samo doma ga ni držalo, le po svetu je sililo njegovo srce. Skoro pol sveta je prebrodil, v vseh delih sveta razen Avstralije je bil, priučil se je večalimanj šestih svetovnih jezikov: ruščine, angleščine, francoščine, nemščine, španščine in laščine. hi četudi sc mu je pogosto slabo godilo, nič se ni menil za to, po svetu je hotel. Od časa do časa se je pa vračal domov v Kranjsko goro in enkrat, ko je na ljubo svetu pustil dobro službo pri Lloydu v Trstu, na kar jc bil oče posebno hud, je v resnici klečal pred svojim dobrim očetom in prosil: »Oče, odpustite!« Sploh je njegovo življenje, ki bi ga bilo za debelo knjigo, silno zanimivo. Dokaz je, kaj premore človek slovenskega kova s svojo darovitostjo in podjetnostjo.
Tukaj naj sledi samo suho ogrodje, samo kratek posnetek tega prezanimivegu življenju.
Na morje!
V	svojih mladih letih je Franc Lavtižar dovršil v Ljubljani več razredov nižje srednje šole in trgovsko šolo pri Mahru ter se popolnoma izučil za trgovca. Kot navdušen Slovenec je sodeloval pri Čitalnici in Sokolu. Pomagal je zlasti pri dramatiki in petju. Še mlad je dobil dobro in primerno službo pri tržaškem Lloydu. Imel jc priliko, da se je z Lloydovimi parniki brezplačno vozil po Jadranskem in Sredozemskem morju. Na ta način jc obiskal Aleksandri-jo in sploh Egipt, tudi v Palestini je bil. Navadil se je do dobra laškega jezika, ob roki diplomiranega učitelja se je učil še angleškega in španskega. L. 1888 je opustil službo pri Lloydu in odšel na špansko.
Na Španskem
Najprej v Barcelono k svetovni razstavi, kjer jc bil navzoč pri otvoritvi, ki jo je vršila tedanja regentinja kraljica-vdovu Kristina, bivša avstrijsku nadvojvodinja, držeč v naročju sedanjega kralja Alfonza XIII. Nato jo jc mahnil peš, ker je bil brez sredstev, v Madrid, du bi tam poiskal kako pripravno službo.
Srečanje dveh Slovencev
Na tej pešpoti je došel berača-invulidn, v katerem je spoznal Slovenca. Začudil se je in ga vprašal: »Kaj pa ti tukaj tako daleč od doma,« »Dobro vino me drži pokonci,« jc odgovoril berač. Povedal mu je in ga informiral o vsem potrebnem. V Madridu je res dobil službo v hotelu Bristol kot tajnik. Obenem jc pa študiral pridno francosko slovnico. Po 18 mesecih jc bil že na potu
proti Franciji
Vmes sc je kratko oglasil v Eskorialu, kjer so pokopani španski kralji, in šc na nekaterih krajih. Njegov cilj je bil Pariz, glavno mesto Francije. V Parizu sc je uživel v natukorsko umetnost in postal zaradi spretnosti in znanja jezikov prvi natakar. Tudi tu ni imel obstanka. Še na Angleško ga .jc gnalo nemirno srcc. Prišel jc v največje mesto sveta, v London, kjer jo bil sprejet v neki trgovini kot konturi«!. Iz Londonu je šel na Francosko v llnvrc, tam jc zbolel, zato se jc vrnil domov v Kranjsko goro nn zdravje in k osemdesetletnici očetovi. Precej časa ie ostal domu in pomagal bratu Gašparju
! v trgovini. A kmalu ga jc nenasitno hrepenenje potegnilo spet v svet.
Zduj pa v Južno Ameriko
v Argentino
V	Tukunianu je bil na neki sladkorni plantaži knjigovodja. Nek Nemec, sotovariš in ko-respondeut pri istem gospodarju, ga je nagovarjal, da bi poneverilu dvesto tisoč durov in zbežala črez Kordiljere. Kot pošten človek se tej skušnjavi ni udal; Nemec je nato prvo noč zginil, Lavtižar je pa tudi kmalu opustil službo, odšel v Buenos Aires, se vkrcal 1111 lodjo in odpeljal v Liverpool na Angleško. Angažiral se je na pnmiku City of Pariš, družbe Wliite Stur Line, kot stevard ali natakar v salonu l. razreda.
Natakar na parniku
V	tej službi se 11111 je izborno godilo. Vsega je bilo dovolj, hrana izvrstna, preostanke so metali celo črez krov. Prevozil je večkrat Atlan-tiški ocean do Newyorka in, ker je parnilc dalje časa ostal v Ameriki, je seveda tudi pogledal v Zedinjene države. Kdo bi pač tako lepo priliko zanemaril! A srce ga je gnalo še naprej. Že v svoji mladosti se je pridno učil ruskega jezika, ljubil je vse Slovane, najbolj pa poleg Slovencev Ruse.
V Petrogradu
V	15 dnevih je bil že iz Ne\vyorku v Petrogradu. Stopil je v službo pri kneginji Barjaten-ski — njen soprog je bil adjutnnt nu carskem dvoru — kot valet de chambre ali komorni strežaj. Kneginja mu je pozneje preskrbela dobro mesto v hotelu Evropa, kjer je bil nastavljen za sommellicr d' čtage, za nekakega nadzornika natakarjev v nadstropju. Medtem mu je oče hudo zbolel. Šel je domov k smrti in pogrebu očetovemu. I11 že je prišla iz Petrograda depeša od samega siamskega princa, kjer so ga dobro poznali. Pri Chakrnbomgsc-u, drugem princu siamskega kralja, ki jc bil v plemiški šoli v Petrogradu, jc bil kurir, nadzoroval je dom in dve leti spremljal princa na njegovih potovanjih. Imel je priložnost, da bi ga spremlja! celo v Banghok, glavno mesto Siama, toda topot je vendar zmagala ljubezen do domovine, prosil je za dopust in odšel na Kranjsko, in sicer kot poslovodja v koiisumno društvo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Ostal je v Trnovem komaj eno leto, 1<er je prišla vnovič depeša od siamskega poslanika in guvernerja prinčevega. Kaj je hotel drugega, moral jc nazaj na Rusko, zdaj takorekoč v svojo nesrečo.
Usodna noč
Bilo je nu svečnico 1. 1900. Lavtižar jc bil prvi dan v službi. Zvečer je bil velik pridvorni ples v carski zimski palači. Vsa Lavtižarjeva gosjioda je odšla na ples. Ostal je doma sam s 13 drugimi služabniki. Kot prvi med njimi je dal vsem za tisti večer prosto. Vsi so tudi odšli po svojih potih, le ena oseba je ostala skrivaj doma, ue da bi kdo vedel. Tisto usodno noč je bila ukradena v prinčevi palači kaseta, v kateri je bilo 10.000 do 12.000 rubljev. Sum je padci nu Lavtižarja, aretirali so ga. šest mesecev je moral ostati v tajnem zaporu, potem je prišel pred poroto. Izkazalo se je, da jc popolnoma nedolžen; tatica jc bila druga sobarica, ki je rabila denar, da bi se poročila. Nu sled so ji prišli, ker je preveč razsipno živela. Pri sodbi je bilu navzoča visoka aristokracija, ki se je za zadevo silno zanimala in, ko je bil oproščen, mu je srčno čestitala. Avstrijski poslanik ga je celo nagradil za njegovo nedolžnost. O slučaju so mnogo poročali dunajski listi, po njih so posneli tudi slovenski.
V zakonu. — Restavrater
Zdaj Lavtižar ni hotel nazuj v prejšnjo službo, domov pa tudi ne. Seznanil se je z mn-lorusko vdovo Elizabeto Petrovno. ki je tudi služila na prinčevem dvoru, in jo poročil. Tisti čas so delali novo železnico na črti Pctrogrnd —-Vitebsk—Kijev— Odesa, po kateri se jc po otvoritvi Lavtižar tudi vozil do Črnega morja. Dobila sta pri upraviteljstvu nove železnice v Petrogradu restuvracijo, po dograditvi pa 11.1 postaji Gorodok, gubernija Vitebsk. Tam sta ostala do izbruha svetovne vojne.
Ob začetku vojne sta bila dva Nemca pri t.uvtižarju na hrani, oba so takoj aretirali, pri njem saincm so izvršili hišno preiskavo in ga internirali kot špiona. Po treh tednih preiskovalnega zapora so ga transferiruli v internat Vologda, iste gubernije. Žena, ki je bila svobodna, je prišla k njemu. L. 1915 in 1916 se je v tem oziru v Rusiji nekoliko pomirilo, kot Jugoslovana so ga oprostili. Z ženo sta dobila novo službo na železniški restavraciji v Irbitu pod Uralom, na evropski strani. Tam je imel priliko, da se popelje po sibirski železniški progi do Irkutskn. Mislil je počakati na tem mestu konca vojne, a nastala je revolucija. Bil jc
med dvema ognjema
Nu eni strani Kolčak, na drugi boljševiki. Sledili so večni umiki, prišel jc ob vse. žena 11111 je 1. 1918 od strahu in groze umrla. Kaj je hotel drugega, kakor da gre
Prepričajte se In potem šele kupite I Oglejte si na jnovejio zalogo blaga
JOS. SNOJ
manufaklura -
Ljubljana
Palaia Mastna hranilnica 11 11
je nn višku, ako se morejo veseliti zdravja in lepega razvoja svojih otrok. Delamo za bodočnost, za naše otroke in želimo, da bo bodočnost naših otrok čim lepša in srečnejša. Poleg raznih drugih faktorjev odločuje bodočo srečo otroka vzgoja, posebno pa še nega zdravja in pravilna prehrana. — Kot dopolnilo redne hrane, dajemo otrokom 2-3 žličke OVOMALTINE za zajutrek in za južino. Vitamini in redilne snovi, ki se nahajajo v koncentriranem stanju v Ovomaltine, krepe mišice in živce, pa ne preobtežijo želodca. — Posebno pri mladini je važno, da organizem dobiva redilne sestavine v koncentrirani, lahko prebavljivi obliki. — Dobiva se povsod za ceno Din 18*50 za škatljo Zahtevajte brezplačni vzorec, skllcujo? se na tn časopis pri tvrdki
Dr. A. NVANDEK D. D. ZAGREB
domov v Kranjsko goro.
Odšel je iz Rusije, znpustivši ondi vse svoje imetje pastorku. 31. avgusta 1919 in dospel po dolgi in mučni vožnji preko Nemčije, češke in Avstrije v novo državo Jugoslavijo ter domov srečno 10. oktobra istega leta. Med potjo so se peljali po jirovizoričneni mostu preko Zahodne Jočnc — most so hoteli Rusi preizkušati, nn vlaku je bilo nad 1000 Avstrijcev, ki so šli domov —■ vsi so bili zelo razburjeni zaradi velike nevarnosti, a so vendar-lc srečno prišli črez. Lavtižar ni vedel za tn poizkus Rusov, zato silne nervoznosti med sopotniki ni razumel, še le po prevozu so mu povedali. Do avstrijske meje ga je spremljal nek ogrski mehanik, na nemški meji se ga je oklenila Rusinja z dvema otročičcina, ki se je med vojno poročilu s štajerskim Slovencem in je zdaj hotela iti k svojemu možu v Jugoslavijo. Vedela, je pa samo, kako se njen mož piše in da je cioma nekje pri Mariboru. Srečno jo jc Lavtižar pripeljal jia možev dom, kjer jc pa niso kaj prijazno sprejeli moževi starši, ker so mislili, da je sin še samski.
Ne smemo misliti, du so v tem kratkem popisu omenjena vsa njegova potu. Dve lepi lastnosti v njegovem življenju moramo posebno povdarjuti. Vsepovsod, kjerkoli jc bil, je ohranil ljubezen do domu in naroda svojega; v kateremkoli kraju je bil, povsod je ostal zvest svoji katoliški veri. Te dve lastnosti imajo splošno Krnnjskogorci. Naj bo že vsled svoje službe koderkoli, na stara leta pa le pride domov v pokoj, da si tu ob jioglcdu na domače, ljubljene gore še enkrat ogreje srcc in da njegovo truplo počiva na domačem pokopališču.
Če je le mogel Lavtižar, jc prišel v svoj ljubi domači kraj. Parkrat je pripeljal iz Rusije seboj tudi soprogo, ki sc pa ni mogla uži-veti v kranjskogorsko ozračje. Navajena obsežnih ruskih planjav in širokega obzorja, se ji je zdelo, kakor bi ji sape zmanjkovalo v ozki dolini, sredi visokiji vrhov. Ko je bil uslužben pri ruskem milijonarju Suhanovu, ki ga je spremljal z družino vred po raznih večjih mestih in znamenitejših kopališčih Evrope, jc dobil nalogo, da popelje najprej družino v svetovno francosko kopališče Biarritz, jiotcm pu naj pride še po gospoda v Karlovi vari. Izvršil jc prvi del
svoje naloge; ko se je pa vračal po gosjiodu, je šel mimogrede na božjo pot v Lurd, tam nakupil devoeionulij in jih nesel domačini v Kranjsko goro za odpustke, nato je še le hite! v Karlove vare.
V domačem pristanu
Iu zdaj je Franc Lavtižar v svojcln rojstnem kraju, kamor si jc za starost tako želelo srcc. še bi rad skočil po svetu, u starost, želod čnn bolezeu iu razmere ne pripuščajo več. Leta 1925 je bil - Slovenci za sveto leto v večnem Rimu. Po svoji blagi sestri, kateri je v bolezni požrtvovalno stregel več let, je podedoval za vžitek do smrti hišo s solnčnim vrtom, tik ob Pišenci, v bližini gozdov, ob robu Kranjske gore, z lepim razgledom na snežne gorske velikane. Tu v svojem sedanjem »hotelu« sprejema tujce, letoviščarje in smučarje, pri njih ima skromen zaslužek. Premoženja nima, pač ima precej carskih rubljev, pu kaj to jiomaga, ko so brez vsake vrednosti. Večkrat pride k njemu na stanovanje kak Rus in Anglež, Francoz in Italijan, Nemcev celo več, samo Španca ni še bilo nobenega. Največ je pa Jugoslovanov, Hrvatov in Srbov. Pri njih se vadi rta stara leta še srbohrvaščine. V Katol. prosvetnem društvu pridno sodeluje kot odbornik in režiser. Če zmanjka kakega igralca, sam prevzame vlogo in jo še vedno izborno reši. Tudi predaval je že, 11. pr. o bikoborbi 1111 španskem, ki jo je sam opeto-vano videl. Kadar je kako skioptično predavanje s slikami iz sveta, takrat je desna roka predavatelju pri izgovorjavi tujih imen in pri opo-zoritvi na razne zanimivosti. Za zabavo si jc kupil mladegu psa-polfokstcricrja, mu dal ime Adonis in ga imenitno zdresirnl. Nastopil jc ž njim nu odru Ljudskega doma in žel velik aplavz. Naročen je nu »Slovenca«, »Domoljuba« in mnogo nabožnih listov. Veliko daje v dobre namene. Vpisal se je tudi v Apostolstvo inož in že dvakrat je bil pri duhovnih vajah v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Pege, ki mu jih jc prizadel svet, so izbrisane ler [>o|>ravljcne in, kakor trdno ujia, tudi odpuščene. Tako mirno čaka, kdaj ga jiopcljc njegov angel varuh, ki ga je vedno zvesto čuvul po vseh potih sirom zemlje, na boljši svet in v lepše življenje.
Slovenski književniki v Beti Krajini
Črnomelj 1929.
V soboto 2G. oktobra so posetili slovenski književniki, ki so včlanjeni v ljubljanskem PEN-ltlubu, Belo krajino in priredili zvečer v dvorani hotela Lackner r.ecitacijski večer. Prireditev je potekla prav prisrčno in dosegla v umetniškem in družabnem oziru izredno lep uspeh. Književnike sta sprejela na kolodvoru g. župan Mttller in domači g. župnik, nato je takoj sledila prireditev. Obširna Lacknerjeva dvorana je bila napolnjena do zadnjega; nekateri narodni delavci so prišli več ur daleč. Po pozdravu gosp. župana Miillerja je imel uvodno besedo France Koblar in je v kratkih potezah očrtal pomen Bele krajine za slovensko slovstvo in poudaril, da današnji čas sili književnika med ljudstvo, da pred njim izpriča vero v svoje delo in ga priklene k lepi knjigi.
Navdušeno pozdravljeni je nato nastopil Oton Župančič in čital ob nepopisnem navdušenju več pesmi, ki so vzete predvsem iz belokranjskega okolja. Posebno so vžgale pesmi »V teh težkih dneh«, »Prišel sem domov«, »Kvartopirci«, »Belokranjska deklica« in drugi del »Dume«.
Alojz K r a j g h e r je nato bral poglavje iz
Rentnikom, vdovam in sirotam
Socialno zavarovalna pogodba med našo državo in Nemčijo je ratificirana. Pričeti se mora izvajati V to svrho je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje vse jiotrebno odredilo. Velikim županom je «bil poslan razpis, s katerim imajo veliki župani preko srezkih glavarjev in občin pozvati vse rentnike, vdove in sirote, katerih se omenjena pogodba tiče, da nemudoma svoje zahteve napram nemškim socialno zavarovalnim zavodom prijavijo. Ta jioziv sc liče ludi oseb, katerim rente ali druge dajatve sploh niso bile priznane, pa so prizadete osebe mišljenja, da jim rente ali dajatve po zakonu pripadajo. Predvsem pa se poziv tiče oseb, katerim je bilo svoječasno nadaljnje izplačevanje rente jio nemških zavodih ustavljeno, ker so prebivale na ozemlju naše kraljevine ali jim renta iz istega razloga sploh ni bila priznana.
Organ, kateremu je ministrstvo poverilo praktično izvedbo pogodbe, je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Mihanovičeva ulica br. 3).
Prijave, katere pa morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi listinami, je pismeno ali uslmeno predložiti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, njegovim ekspozituram ali pa bratovskim skladnicam. Stranka, katera potrebnih listin nima pri rokah, nni v prijavi izjavi, ako sc morda le listine že nahajajo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, v nasprotnem slučnju pa mora stranka listine od urada ali osebe, pri kateri iste leže, zahtevati nazaj in prijavi priložili
svojega novega romana, kjer so izrazito podani tipi sedanjega življenja v Primorju.
Po kratkem odmoru je nastopil Juš Kozak z značilnim in učinkovitem odstavku Božja pot na Zaplaz, ki je poglavje v njegovi novi povesti »Lectov grad«.
Fran Albrocht je nato recitiral več svojih pesmi, ki so posebno primerne za dnnašnje narodno in človeško čuvstvovanje. Posebno navdušeno je občinstvo sprejelo »Epilog k Bezručevim šlezijskim pesmim«.
Zadnji je viharno pozdravljen nastopil F. S. Finžgar in v prav srečno izbranim poglavjem iz svojega romana »Pod svobodnim solncem « pritegnil nase jiozornost in čuvstvo občinstva. Program je bil zelo srečno izbran in se je odlikoval jio svoji enotnosti Lahko rečemo, da slovenski književniki še niso našli takega pozornega in hvaležnega občinstva kakor v Črnomlju. Književniki so nato še jiosedeli v družbi Belokranjcev; po zahvali g. župana Miillerja slovenskim književnikom, je Izidor Cankar obrazložil nagibe, ki so pisatelje privedli v Belo krajino in izrazil njih toplo zahvalo g. županu ter meščanstvu Črnomlja.
Umor ali samoumor
Maribor, 2. novembra.
Na praznik Vseh svetnikov zvečer so prebivalci Kraija Petra ulice v Studencih doživeli strašno razburjenje. V hiši štev. 54 so našli v njegovem stanovanju težko ranjenega Ivana Kamer-j a. Ležal jo v kuhinji v mlaki krvi s prerezanim vratom, okrog desne roke je imel ovito brisačo, v levi pa je držal zapito britev. Na lice mesta je takoj prihitel oddelek rešilnega moštva iz Maribora, ki pa je 53 let starega Ivana Karnerja našel že mrtvega.
Pokojni je bil pomožni delavec ter poročen s Terezijo, katera je bila z njim že tretjič poročena. Med zakoncema je bilo večkrat napeto razmerje. \ prvi vrsti zaradi gospodarskih razmer. Kamer je svoji ženi Tereziji očital, da je njuno gospodarsko stanje zaradi tega tako slabo, ker ona ne zna go spodinjiti Očital ji je tudi, da je ona kriva, da sla morala svoje posestvo v Kamnici prodali in so pro seliti v Studence. Da je ona na take očitke reagi rala, je umljivo. Zato je bil prepir na dnevnem redu.
Na Vseh svelnikov dan je Terezija Kamer s svojo 15 letno hčerko iz drugega zakona Berlo Grij odšla na mestno pokopališče. Okrog 4 popol dne sta se z možem dobila v Marksovi gostilni v Studencih. Ko sla odhajala iz gostilne domov, se je zopet začel prepir, ki je bil doma tako hud, da je Berla Grilova ušla iz hiše. Kaj se je nato zgodilo, ne ve nihče. Okrog pol 7 zvečer je Terezija Karnerjeva padla pred veznimi vrati na lia, začni se je krik: »Sedaj pa pridi sem, če si kos!« Nalo se je Terezija odstranila in izginila.
Študentski orožniki so Terezijo Karnerjevo aretirali, ker so jo osumili umora. Toda sodna komisija tega ni mogla potrditi
OD DEŽJU. VOKU m SNEGU
Voter in slabo vreme, mr? I nI ji in vljižnost odvzemalo VaRl koži i rajno rn kolo vužne hranilne sestavino in pospešuje s tem prerauo iinkuI nno-t obrazu. VaSa t oy,h pn potrebuje sveioeu zraku. Tu Vas varuje N1VEA-CREME incil neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo MVEA-CHKMK vsi bul« EUCKR1 i'. - Ta nlivarujo nežno kožno stauiCto osušeliju iu preprogi nilstaianje tfub in mg. Dozo po 3-—, 3'—. lir— in 22'- D. Tubo no »'—'In 14*— n. NIVEA-CREME proniki* v kožo in ne ostavlju bleska.
OdJpr. shiafliste: ciartsior flcifsha c. 56.
Na božjih njivah
Ljubljana časti svoje rajne
Ljubljana. 2. nov Med najbpšimi lastnostmi krščanstva je gotovo tudi glob., ko spcitovanje do pokojnih. Tem je posvečen pra/nik spomina vernih duš. Povsod, med vsemi katoliškimi tur.' d i sveta so romali na predvečer tega dne. na pra. i: Vseh svetnikov, ljudje na počivališče svorh po: < povsod so gorele luči na grobeh, c- ...-enih s cvetjem
Vsi svetniki in vene dttse sta pri nas prazrika pokoja. Združao pohiti vsakokrat na ta dan vse mesto na pokopališče in se tam pokloni njim, Vi so pred časom ca ta dan morda tudi še hodili < >;eko-vat druge. Le;os ni Ljubljane zadržalo r"ti si.ibo vreme, niti blatna ccsia, tia ne bi v gostih množicah pohitela na p*-:opaIišče. 6e cclo staro, na[>ol že opuščeno pokopališče pri Sv. Krištofu, kamor že dolgo več ne pokopavajo, je ta dan oživelo. Toliko bolj še pokopališče pri Sv. Križu. Prav iz sredine mesta se je ves dan, od zjutraj pa do pozno popoldne, ko se je jela vračati, valila po cesti gosta, nepretrgana črna množica ljudi. Mirno lahko cenimo, da je obiskalo pokopališče pri Sv. Križu ta dan najmanj 20.000 ljudi. Avtobusni promet je bil za naše pojme ogromen: nad 30 avtobusov je oskrbovalo promet in vendar, kakšen naval je bil nanje! Najbolj okrog pol 5 zvečer pred pokopališčem, ko se je začelo mračiti in sc je množica na mah vsula iz pokopališča. Tedaj se je pričelo tudi pravo obleganje avtobusov. Umestno bi bilo, da bi policija dovolila tedaj vstop na. desni strani avtobusov, da ne bi občinstvo bilo prisiljeno skakati preko velikih luž. Sicer pa je policija na teh tako prometnih cestah vzorno opravljala službo in urejala promet, tako. da sploh ni prišlo do incidentov
Pokopališče samo je ožive!o v najlepši krasoti. Še med vojno in ob najhujši stiski je bilo ljubljansko pokopališče na ta dan vzosno okrašeno, sedaj, enajst le^ po vojni pa še mnogo bolj. Zakaj naši ljudje so ob zboljšanem blagostanju dobili tudi zmisel za boljši okus. Vsi novi spomeniki so lepi. vsaj kričeči niso in odgovarjajo okusu. Naša kamnoseška obrt je znatno napredovala. Cvetlice, naravne in umetne, so bile naravnost razkošne, vse pa v najbolj ubranih barvah. Skoro na vsakem grobu, le prav malo jih je bilo popolnoma zapuščenih, je dehtelo položeno cvetje in je gorela vsaj ena lučka. Onim, ki se jim tudi ob mraku ni mudilo s pokopališča, se jc nudil na pokopališče, obžarjeno z dogerevajočimi lučkami, naravnost cčarujoč pogled.
Deževalo in rosilo je ves dan z neba. kar je še bolj vplivalo na žalno razpoloženje. Le v časti, ko se je vršila na pokopališču žalna svečanost, je dež malo ponehal. Ob 3 popoldne so ljubljanski pevci pri Križu v sredini zapeli tri žalostinke. Nato sc je vršila pred spomenikom na vojaških g:obeli svečanost v spomin žrtev vojne. Vsak vojaški grob je bil okrašen s cvetjem — delo šolske mladine, — na vsakem je gorela lučka. Pred s|x>menikom je gorelo kadilo v čeladah, postavljenih na piramide iz pušk. Žalne svečanosti «e je udeležilo mnogo zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, posebno častno je bila zastopana mestna občina, dalje Zveza slovenskih vojakov, vojni invalidi, rezervni častniki ud. Vojaška četa je imela pri spomeniku častno stražo.
Svečanost jc otvorila vojaška godba z žalnim komadom. Nato je vojna sirotica deklamirala pesmico padlim v pozdrav. Lep in čustven govor je imel. kakor vsakokrat, kurat g. Fran B o n a č. Med govorom je vojaška četa oddala častno salvo, vojaška godba ie zaigrala zopet žalni komad. Bivši vojni kurali Kogej, Jagodic in p. Janez so nato odpeli žalne molitve, množica pa jim je zbrano odgovarjala. Pevci so zapeli otožno žalostinko naših fantov: »Oj Doberdob...«, nakar je vojaška godba odigrala zadnjo žalostinko. Disciplina občinstva med svečanostjo je bila vzorna in so vojaški grobovi kljub gneči občinstva ostali nepoteptani. •
Na pokopališču so nekateri grobovi ne samo last sorodnikov, temveč so ljubezen vsega naroda. Tem je občinstvo posvečalo največjo pozornost. Naj samo omenimo globoko ljubezen, s katero so se ljudje zbirali okrog okrašenega groba Janeza Ev. Kreka, dalje tihi, mrki grob slovenske moderne: Cankarja, Ketteja, Murna in mnogi drugi grobovi. Enako je bil vzorno okrašen grob našega rajnkega in nepozabnega tovariša Mihaela Moškerca.
Z ginjeno zamišljenostjo je odhajala proti večeru množica z grobov v mesto.
n iifl vi še nisle M?
spisov. Izšli so 3 zvezki j>o Din 13*— v Ciri-lovi tiskarni Maribor. CUtajte!
Kava je postala narodni običoj Južnih Slovanov
kavaMeinl
Na njivah božjih
Maribor, 2. novembra.
V množicah so se razlili Mariborčani preko, posvečenih njiv božjih — na starem cerkvenem po-liopališču, na mestnem pokopališču, na magdalen-skem in studenškem in radvanjskem. Do izraza je prišlo nekaj, kar lahko označimo kot eno izmed nfijsiluejših in najneprikritejših emanacij krščanske duše Lučke, venci, krizanleme; tako so dehtele in si osvajale vzdušje, du se ob njem spočetija tiblo razpoloženje, ki ustvarja duhovno občestve-nost z rajnkimi. In vojaški grobovi. Skozi štirinajst dni so jih urejevali in čistili mestni delavci, da so gomile dobilo izgled svežosli. Njim v časten spomin je priredilo mestno poveljstvo prisrčno spominsko svečanost; govoril je spominsko besedo garnižijski duhovnik P Zavadlal. Cerkvenim obredom ter turobnim akordom vojaške godbe je sledila rnzant-im '-'i;Iva. ki jo pretresla ozračje. 1/. višav pn se je •puščalo v spiralah letalo Raab-Katzenstein; v počastitev -pomiua junakov sta padla ob njih gomilah lepa venca.
Mariborčani so v množicah romali mi grobove svojcev; mnoStveno. pa sa posečali tudi grobove velikanov, ki počivajo na mariborskih božjih njivah. klanjajoč so s hvaležnostjo manom vseh, ki so reševali naš rod na najvažnejši severni postojanki: A. M. Siomšoka, velikega duhovna lavantinskega; dr K Verstovška. neustrašnega narodnega tribuna; dr. T umerja, mecena iu rodoljuba: dr. Medveda, gorečega besednika besede božje in narodne svobode: dr. K o s i n e , neuklonljivega bojevnika ob severnih mejah.
Proti vi čem je pričelo deževati; curki so sve-žili grobove, lučke so: ugašale. Preko božjih njiv mariborskih je šlo eznanenje veličastva smrti vseh, ki je zveličanje njih delež in posvecenje.
Na Jesenicah
Jesenice,1 1 novembra 1929.
Letos je pokopališče izgledalo kot pravi cvet-Ijičnnk.
Lepo vreme je prijtomoglo, da se je na pokopališču zbralo na tisoče Jeseničanov. Vendar pa je pričelo deževati, pvedno so bile molitve končane.
Predmet, občudovanja jo bil krilati aHnflj. katerega je naročila jeseniška Občina ter ga dala postaviti vrh lope, spominske kapelice padlim vojakom.	■
Tudi vojaški grobovi so bili primerno okrašen: ter razsvetljeni Zveza vojnih invalidov nn Jesenicah jo kakor vsako leto. tudi letos razsvetlil i vsak vojaški grob. Vendar pa jo bilo to najbrže zadnjikrat, ker je jiostcpanje uvedeno, da se ostanki n« Jesenicah iiokopnnili vojakov preneso v grobnico vojnega spomenika, ki je v ta namen že pripravljena. Ko bo oblast izdala tozadevno dovoljenje, bo spomenik prav za prav šele dosege! svoj namen.
Novi de! pokopališča ima ludi že nekaj grobov, med njimi kot prvi grob jeseniškega upokojenega župnika Josipa Kosa. Danes leto je gospod šo prepeval libero pokojnim, danes pa je tudi on med onimi, ki počivajo pod hladno rušo. Jeseniča-nje so grob gospoda župnika lepo okrasili ter v trumah molili na njegovem grobu
Poleg? drugega mannfaiffurnega fciaga
priporoča
krasna pliš pregrinjala, zaveso najnovejših vzorcev in line preproge
Ob!ačiinica za SSo-venJjo
LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 7
Po pil 7 litrov žganja in umrl
Do kakšnih blaznih dejanj pridejo ljudje zaradi alkohola, kaže tale slučaj:
V vasi .Ivani? Kloštar na Hrvatskem je živel 52 letni kmet Blaž Horvat, silno nagnjen k pijanstvu Zaradi tega je trpela vsa njegova družina. Pred dnevi s6 na njegovem domu kuhali žganje. Pri tem se je spri s svojim sinom, ki mu je svetoval, naj zmerno pije žganje, da ga bo imel dalj časa. Nato je. stari Blaž poklical priče in pred njimi razdelil žganje, tako da ga je njemu ostalo devet •litrov, sinu pa ravno toliko V želji, da bi se enkrat pošteno napil žganja, jc stari Blaž popil v štirih dneh sedem litrov žganja, loda četrti dan mu je prišlo slabo. Zvečer je še prijel s tresočimi rokami /.a sodček z ostankom žganja, toda v istem trenutku je bruhnilo iz njegovih ust, pričel je bljuvali kri ter se je končno zvrnil mrtev na Ih Znravniki so ugotOvHi zastrupitev zaradi prevelikega uživanja alkohola.
Osefe«e vesti
—	Duhovniške vesti iz lavantinske škoiijc.
Jožef Pretnar, kaplan v Dobovi, je nastavljen za provizorja v Razboru v laškem okraju. Franc Strm-šck. doslej kaplan v Šmarju pri Jelšah, pride za kaplana v Dobovo; Janez Rančigaj, kaplan pri Sv Lovrencu na Pohorju, pa je imenovan za kaplana v Šmarju pri Jelšah.
~ Poročil se je g. Fajon Rudolf, učitelj v Soslrem z gdč. Danico Kosovo, hčerko uglednega posestnika v Mostah. Obilo sreče!
—	Na zagrebški univerzi sta piomovirala gg. Stanko Jereb iz Ljubljane in Janez Gantar iz Smlednika za doktorja medicine. Iskreno čestitamo!
•k Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne >Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izprttznenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom Frani-Josel« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih in uči bolezen na ledvicah, protin, icviiiatizem, kamena alt sladkorna bolezen. »Franz-Josol« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
N ovc grobovi
-f- Župnik Jos. Alencder je umrl, kakor nam
brzojavljajo iz Šoštanja, včeraj ob petih popoldne. Pogreb bo v torek oh 10 dopoldne.
-J' Pri Sv. Jakobu ob Savi je umrla na dan Vseh svetnikov ga, Marjeta Plrnat, roj Novak, sestra preč. g. župnika Matije Novaka, župnika na Radovici in sestra preč, g. Jožefa Novaka, župnika pri Sv. Jakobu ob Savi, kateremu je skoni 30 let vodila gospodinjstvo.
-j- Dolenja vas. Umrl je v splošni bolnici v Ljubljani obč. odbornik g. Al. Levstik iz Dolenje vasi, v 36. letu starosti. Po lastni pridnosti si je pridobil izobrazbo, da je še kot fant užival ugled v občini. Agilen delavec na prosvetnem pol|u, kot igralec in dolgoletni odbornik v prosvetnem društvu se je izkazal kot priden gospodar tudi na gospodarskem polju kot živinorejec. Podlegel je dolgi težki bolezni. Prepeljan je bil na domače pokopališče,
"f" Na Bledu je umrl 1. novembra zvečer veleposestnik g. Anton Vovk, star 65 let. Pogreb bo danes ob pol štirih na blejsko pokopališče.
-J- Na svojem posestvu v Halozah je umrl daleč okoli znani in obče spoštovani veleposestnik Ivan Lamper iz Trbovelj. Pokopali so ga v petek dopoldne v Ptuju.
E?«aa6r&<D> zimsko perllO
nogavice, rokavice, krasne vzorce v pleteninah, kakor lepo izbiro (lam skih oblek in plaščev po nizkih cenah ! priporoča tvrdka	j
I grm. Žemrgjl — Lfiitoljems* j
Sv. Petra cesta št. 3 in 1 !
Prve posledice
prehlada so hri-pavost in kašelj.
Te neprijetne pojave odstranile brzo s
Mala kronika
Tk -Ilustracija« štev. 10. je izšla, kakor smo poročali, že pretekli teden. Ta številka je v glavnem posvečena slavju 120letnice Ilirije, s katerega prinaša krasne slike. Predvsem izredno posrečeno nočno razsvetljavo spomenika, nadalje fotografijo oblikovalca nove Ljubljane, profesorja Josipa Plečnika. Slede serije slik iz gledališča, mode, aktualnosti z vsega sveta, domačih dogodkov, naših otrok itd., itd Tekstni del je mnogovrsten in spopolnjuje ilustrativni del lista. Celotna naročnina te elitne revije 100 Din, posamezne številke po 10 Din. Novi naročniki dobe vse letošnje številke, dokler traja zaloga. Uprava revije > Ilustracija«, Ljubljana, Ko pitarjeva ul. b-H.
it invalidski dom Moslavina-Popovača. Glasom okrožnice upravileljstva tega doma z dne 31. julija 1029, št. 1152-29, je ta invalidski dom sedaj edini v Jugoslaviji po ukinitvi invalidskega doma v Celju. Prostora je v domu še za 120 invalidov, takoj se jih sprejme 40. Pravico do sprejema imajo 100% invalidi. V domu imajo popolno oskrbo in dobivajo od ivalidnine eno tretjino (kar znese za redova 233.33 Din na mesec) na roko za dtihafi in druge manjše potrebščine, ostala invalidnina pa se izroči njegovi rodbini. Hrana v dormi je izvrstna. Zjutraj kava ali mleko, opoldne juha, prikuha in meso, zvečer prikuha (druga kol opoldne) in meso. Ob nedeljah svinjska ali telečja pečenka in enkrat pa teden močnata jed (kolači). Ker je z domom v zvezi velika ekonomija, so večkrat tudi izredni pri-boljškt Dom je urejen komtonrtno, ima elektriko, vnHbvod zdravnikb, na razpolago je radio, gra-fiiofon, kegljišče bogata knjižnica itd, Za prihod v s Dom - imata invalid in njegov spremljevalec pravico do pro:;le vožnje po železnici ali s parobro-dom. Prošnje za sprejem v navedeni invalidslti dom je vlagati uradnim potom. Prošnji mora prosilec priložiti pravomočno rešenje invalidskega sodišča o prisojilu invalidnine in uverenje o zadnjem invalidskem pregledu.
•ir Otvoritev telefonskega prometa s Turinom. S 1 novembrom t. I. se otvori telefonski promet med Ljubljano in Turinom (Torino) v Italiji. Pristojbina za navaden pogovor do treh minut znaša 37.95 Din.
it Vlom v Goričanah. V noči od 31. oktobra na 1. novembra so tatovi okradli trgovino Ane Mrak v Goričanah. Ukradli so: 100 parov moških in ženskih nogavic, 100 pletenih jopic in oblek, 40 rjuh, veliko nahrbtnikov, pasov, ženskega perila itd. Škode ie nad 25 000 Din. Domači so slišali tolči, a so misllii, da prihaja ropot od delavcev v tovarni na Goričanah, ki je onstran Sore. Tatovi so bili gotovo isti, ko lani, ko so okradli zraven ležečo prodajalno Fr Kokalj.
ic Vodstvo kmetijsko - nadaljevalne šole v Trbovljah naznanja, da se prične pouk dne 4. novembra 1929. Poučevalo se bo ob pondeljkih od 2 do 6 in ob četrtkih cd 8 do 12. Poživljajo se vsi gospodarji, da pošljejo svoje sinove v to šolo. Pouk je brezplačen.
Grczen samoumor bogataša. V Velikem Bečkercku jc le dni na grozen način izvršil samoumor Mita Bakalov, veleposestnik in zelo ugleden tamkajšnji meščan. Pred časom je Bakalov oslepel in ta nesreča ga je pogosto spravila v obup Ponoči, ko so vsi domačini že legli spat, je Bakalov i vzel velik kuhinjski nož in si preparal z njim tre-; buh ter tako napravil harakiri. Šele zjutraj ga je j našel njegov sin nezavestnega v miakuži krvi. Bil ! je takoj poklican zdravnik, ki ga je obudil k za-i vesti. Ko je Bakalov spoznal zdravnika, mu je dejal: »Pustile me, da v miru umrem.« Opoldne je bakalov v resnici umrl, kljub trudu zdravnika.

Columbia !I2a
je danes najboljši gramofon. Columbin plošče edine brez šumenja.
Vel i I ca izbira!	Ceniki brezplačno!


JOSIP BANJ Al Lfubliana
Pražakova ul. 19, »Ljubljanski dvor«
Olupite tudi VI pn nasm
Njegova tragična smrt je vzbudila v vsem mestu sočutje, zakaj Bakalov je bil v Bečkereku znana in zelo prljubljena osebnost
if Oče devetih otrok se vrgel pod tramvaj.
Pretresljva tragedija se je tc dni odigrala v Su-botici na Belgrajskem potu. Tam se je vrgel pod tramvaj 501elni čevljar Laudek. Laudek ie imel delavnico v isti ulici. Stal je pred delovnico in se mirno razgovarjal s svojima prijateljema. Ko je bil tramvaj že pol metra pred njim, se je naenkrat vrgel podenj. Izpod koles so izvlekli, njegovo truplo vse razmesarjeno. Policija je uvedla preiskavo, vendar se zdi, da gre za samoumor. Laudek je namreč živel v veliki bedi in je bil oče devetih otrok. Nekoč jc že poskušal samoumor, pa so mu ga preprečili.
lir Stenski zemljevid Evrope za šolske sobe. Priredil dr. Valter Bohinec. Velikost 156X104 cm. Cena za nenalcpljen zemljevid v dveh listih 80 Din, nalepljen na platno s palicami 220 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani /. izdajo tega zemljevida je ustreženo zlasti šolam, uradom, društvom, trgovskim podjetjem itd., kakor tudi posameznikom Zemljevid je natančno izdelan in upošteva vse tozadevne izpremembe do najnovejšega časa. Na zemljevidu so označene v glavnih potezah terenske formacije, najvažnejši vrhovi in reke (pri teh tudi njih plovnost). Jako nazorno pa je orisana v barvah politična razdelitev. Takega zemljevida doslej nimajo ne Sibi nc Hrvati Šolam in drugim javnim lokalom jc zemljevid nujno potreben.
trtr.' .-vnmumkvnuiub
Se nikoli ni ime!
Veidl
takeuu uspehu pri o iMnslvu kakor s filmom ..NOV S.»« JiS «S". Kdor IioiV videti umotm»>t, kdor bore ob,"utill hrepenenje lulade^.i elove.ka po lopi in <'isii 1J u bežni, si luova la film ogledati! - Priskrbite si pravopisno vstopnice! — Ot» pol 11 uri, 3 uri. pol ft uri. fi uri, pol R uri. uri.
ir Dobra knjiga je najboljši učitelj, zato so Debcvčevi »V/:ori in boji« kot vzgojna povest najboljše, kar ima vzgojnega naše slovstvo Potrebna je .posebno današnji mladini, ki je že v veliki meri izgubila stik s tisto preteklostjo, ki je gojila še lepe narodne in človeške vzore, Kdor da mladini to knjigo, ji da dobro vzgojo. Založila jo je Nova založba v Ljubljani in stane vezana 30 Din, broširana 24 Din.
it Proti nevarnosti infekcije potom ustne dupline vabite, okusne Anacot-pastjlje.
it Lepe nove jaslice si blagovolite ogledati' v Prodajalni KTD (H Ničmanovi). Nudi se vam prilika, da si po lastnem okusu izberete lesene ali vlite kipce. V zalogi so majhne in velike kompletne likupine, kakor tudi posamezno osebe in živali za k jaslicam. Na razpolago so tudi prav lično izdelani hlevčki v različnih velikostih primerni za cerkve, kapele in domove.
•k Edinstveni iedelki čevljev v eleganci In trpežnosti — so čevlji znamke »Tip-top«, katerih zalogo za Slovenijo ima stara, renomirana ljubljanska tvrdka A Žibert v Prešernovi ulici in njena podružnica v Mariboru. Opozarjamo na današnji oglas.
it Izgubil se je velik rujav pes, sliši na ime > Jtigo« Kdor bi ga dobil ali vedel kaj o njem povedati, naj sporoči na ime Jože Hafner, Škofja Loka
it Opozarjamo na oglas Spodnješta jerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovencu«.
Koledar
Nedelja. 3. novembra (24. pobinkoštna in za hvalita nedelja): Viktorin, škof mučenik. — Ponc deljek, 4. novem4bra: Karel Borom«j,. Škof.
zanimiva zgodovinska povest iz slovenskih krajev /ačne v kratkem izhajati v Slovenskem gospodarju, ki ;e naš najstarejši in najbolj priljubljen tednik za gospodarštvo, prosveto in zabavo Slovenski gospodar stane letno Din 32'— polletno Din 16 in Četrtletno Din 9'—. Naroč se v Maribor uKoroškn cesta 5.
Ka: bo danes?
Drama: ->Velika abeceda uspeha« ob 3 po« poldne; ob osmih zvečer »Utopljenea«.
Opera: ob "i »Gorenjski slavček«; ob 8 zv. »Švanda dudak*.	'
Kino dvor: .Nevesta št. 68c (Konrad Veidl).
Kino Društveni dom na Glincah: ob 4 in 8: »Cirkuški rekruti«.
Umetniška razstava \ Jakopičevem paviljonu
Lekarne: Nočno službo imajo- Mr. Sušnik,
Marijin trg 5, in Mr. Kurult, Gosposvetska 10. »
S Vreme v Ljubljani je bilo včeraj obluč-isi ni deževalo. Barometer «e je dvignil na 765.6. Toplomer je kazal zjutraj 7 6 stopinj, čez dan 11.4. Dežja po je od petka tu soDovo padlo v Ljubljani 2^.5 nun.
O V Križankah bo v ponedeljek t. novembra ob 6 zjutraj slovesno zadušno opravilo za vsi rajne člane moške in nilndeniske kongregn-cije. Prosimo polnoštevilno.
O Za starše in učiteljevo bo zanimiv referat. ki ga bo podala gospa Minka Kroltova o 'Telesni vzgoji jugoslovanske, žene« v ponedeljek ob 20 v dvorani Okrožnega urada (Mikto-šičeva cesta, preko dvorišču). Vstop prost.
© Na starem pokopališču pri sv. Krištofu se bo spomnil Valentina Vodnik t in vseli naših mo/ velikanov, ki tam počivajo, Akademski pevski /bor danes ob 3 popoldne in pel žnlostinkc. Najprej poje v cerkvi, potem nn pokopališču. V slučaiu slubpifu vremena se vse izvtši v cer« kvi,
Wo/a beneška lepotilna sredstva
DOBITE V DR0GER1J1
ADRIJA MR. PH. S. BORČIČ L] LiBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 1
Glidabetf) flrden
0 Samaritanski tečaji Rdečega križa v Ljub-
Ijani. V torek zvečer ie imel mestni zdravnik g. dr. Franta Mis v OUZD predavanje o duševni higijeni. Velika dvorana je bila popolnoma zasedena. Poslušavci so sledili z največjim zanimanjem dve uri trajajočemu interesantne-mu predavanju, ki jc napravilo nanje globok utis. Višji samaritanski tečaj Rdečega križa za delavske sloje se bliža svojemu zaključku. Od prihodnjega torka naprej bo še samo troje predavanj in sicer dne 5., 8. in 12. novembra. Želimo, da se teh predavanj udeležuje poleg naših rednih samaritanov tudi drugo občinstvo. — Odbor.
0 Brezplačno kontrolno tehtanje na ljubljanskem živilskem trgu. Prejeli smo: Da obvaruje kupca pred morebitnim izkoriščanjem
I tri tehtanju blaga, je naročila mestna občina jubljanska precizno Berklovo tehtnico, ki jo postavi v tržni lopi na Vodnikovem trgu ob vrsti, kjer se prodajajo jajca. Na tej tehtnici more vsak kupec brezplačno pretehtati kupljeno blago. Tehtalo se bo blago od 7 do 12 pričenši z dnem 4. novembra. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
O Ravnateljstvo mestnega »lohodarstvenegn i urada nam sporoča, da je nova mostna tehtnica pri linijskem uradu na Bleiweifovl cesti izgo-tovljcna ter uradno preizkušena in je javnosti zopet na razpolago.
O Drzen vlom. Pričakovanje, da bo na praznik, ko večina Ljubljančanov odide z doma na pokopališče, izvršena ccla serija vlomov, se
Maribor
k sreči ni uresničilo. Pač pa je bil [>oskušen
petka na soboto. Vlomilt" teli vdreti v Kolezijo, kjer ima gostilno gostil-
ničar Pele. Odtrgali so že železne, omrežje na oknu, ko se je pojavil v bližini stražnik. Na mah so vlomilci — bili so trije — izginili v noč. Stražnik jih je nekaj časa zasledoval, pa so mu izginili v temo. Stražnik se je nato vrnil v Kolezijo in ugotovil, da so vlomilci že bili v točilnici, kjer niso pustili ničesar, pač pa nahrbtnik, poln jopic, plašč ter dva dežnika Policija jc ugotovila, da so bili pulovri ukradeni pred dvema dnevoma pri trgovki štrukljevi v Vižmarjih, plašč in dežnika pa izvirata od vloma v Hafnerjevo gostilno na Trati pri škofji Loki. Kaj je vlomilce napotilo, da so te ukradene stvari nosili še celo k novim vlomom, ni znano. Morda jih niso imeli kam spraviti, pa so jih prenašali s seboj.
*
© Kemično snaženjc oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
O Za zimske suknje, plašče, obleke itd. najbolje kupite pri Novaku, Kongresni trg 15.
O Tečaj »Pogrnjenn miza« se prične, kakor smo obširneje poročali prošli petek, v tor.?k 5. novembra in traja tri dni. Dnevni tečaj se prične vsak dan ob 4 popoldne, večerni pa ob 8 zvečer. Tečaj se vrši v zeleni dvorani hotela Union. Strokovnjakinja gospa Helena Weyand bo predavala in praktično ter s sodelovanjem udeleženk pokazala vse možne načine v pripravljanju jedil, miz itd. Tečajnina znaša Din 100 za ves tečaj. Tečajne izkaznice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Materam kot njih hčerkam obisk zanimivega tečaja zelo priporočamo.	12423
Dr. Igo Taočar
zopet redno ordinira.
□	Dohodki pri tukajšnji carinarnici znašajo v mesecu oktobru 14,666.576.45 Din, in sicer 14 mil. 651.105.72 Din za uvoženo ter 15.470.73 Din za izvoženo blago.
□	Mariborski trg je bil včeraj radi deževnega vremena slabše založen nego običajno. Špeharji so pripeljali na 48 vozeh 121 svinj; eno svinjo je mestno tržno nadzorstvo zaplenilo, ker ni bilo glave. Kmetje so pripeljali 18 vozov krompirja, osem vozov čebule in 16 vozov zelja. Cene: krompir 70 p do 1.25 Din, kumarice 10, karfijola 2—10, čebula 2—3, paradižnik t—1.50, glavnata solata 1.50, špinača 1, gobe 2.50 Din. Sadju so bile cenc šale. Krme radi slabega vremena sploh ni bilo na trgu.
□	Grobovi tulijo... V Spodnjem Radvanju 33 je preminul v starosti 60 let posestnik Jožef Šegula; pogreb danes ob pol 17 na radvanjskem pokopališču. — V Framu je umrl dr. Ernest Ry-zienski, okrožni zdravnik, star 53 let. Pogreb danes ob pol 16. — V bolnici pa je preminul v starosti 36 let mesarski pomočnik Tit Mlakar. Podlegel je težkim poškodbam, ki jih je pred tednom dni za-dobil ob priliki nekega fantovskega spopada pri Slovenski Bistrici.
□	Na luno in Mars nas povede film, ki se predvaja jutri v tukajšnjem Grajskem kinu, V sedmih dejanjih se razodevajo ob krasnih posnetkih čuda vsemirja, tako mogočna in veličastna hkrati. Je to eden izmed tistih filmov, ki z nazornostjo osvaja in poučuje. Obisk posameznih predstav se zlasti priporoča dijaški mladini, ki bo ob imenovanem filmu dobila čudovito ponazorilo premnogih zakonov prirode, ki so ji bili doslej morda nejasni ter ne docela zapopadljivi. Predstave so ob 15, pol 19 ter pol 21. Pri predvajanju sodeluje moški pevski zbor. To »potovanje na luno in marš« zbuja Mariborčanom precejšen firbec in je pričakovati, da se bo javnost s polnoštevilno udeležbo oddolžila prizadevanjem Prosvetne zveze, ki je omenjeni kulturni film oskrbela.
□	Bratje iz Korotana pridejo danes teden predpoldne na svoji pevski turneji po Sloveniji tudi v Maribor, kjer prirede zvečer v veliki union-ski dvorani koncert z bogatim pevskim progra-
Kmetie-gospodarii! Nar08itegiSl0.
venskega gospodarja, ki je najstarejši in zelo priljubljen tednik za gospodarstvo, prosveto In zabavo kmetskeca liudstva. Stane letno samo 32 Din. polletno" 16 Din tn četrtletno Din •—. Naroča se: Maribor, Koroška cesta 5.
mom. Tukajšnja pevska in kulturna društva pripravljajo bratom iz Korotana prisrčen sprejem.
□	V Omladinskem kinu se predvaja danes in jutri znani film »Lepota Jugoslavije«, ki prikazuje bogastvo in moč naše domovine. Predstave so danes ob 17 in pol 20, jutri ob pol 20. Prosvetni kino se je s predvajanjem svojih poučnih filmov in pa radi izredno nizke vstopnine priljubil zlasti med širokimi ljudskimi sloji, ki napolnijo dvorano pri vsaki predstavi do zadnjega kotička.
□	6000—7000 Mariborčanov so glasom poročila vodstva mestnega avtobusnega podjetja prepeljali mestni avtobusi na praznik Vseh svetnikov na pobreški pokopališči in nazaj.
□	Za danainji meeting, ki se vrši ob pol 14 na Teznu, velja že objavljeni spored v neokrnjeni meri. Za ocenjevalce višine, s katere se bo Hedi Schumanova spustila s padobranom na zemljo, so predvideni brezplačni leti v raznih smereh.
□	V tukajšnji stolnici ima jutri ob 5 zjutraj Kršč. ženska zveza svojo vsakomesečno cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom za vse rajne članice ter podporne člane.
□	Iz mestnega avtobusnega podjetja. Danes od 12 naprej vozi iz Glavnega trga osem avtobusov na tezensko dirkališče. Ravno tako vozi na dirkališče tudi voz na običajni tezenski progi. V Studence pa vozi popoldne samo en voz in sicer iz Glavnega trga. Ob pol 13 pa pojde poseben avtobus iz Slov. Bistrice, ki bo tudi vozil na Tezno. Povratek ob 20.
□	V dvorani Zadružne gospodarske banke priredi danes ob pol 17 stolna gledališka Marijina družba poučno igro »Svojeglavna Minka«. Pred predstavo uvodno predavanje. Prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni.
□	Posestno gibanje. Kupili so: Kari in Valerija Prisching iz Dunaja od Franca Kormana hišo v Meljski 56 za 310.000 Din; Adolf in Emilija Jurca od Terezije Bauerle hišo v Kopitarjevi ulici 11 za 785.000 Din.
□	Diletantska družina Ljudskega odra priredi drevi ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke znamenitega Molierovega »Skopuha«. Idealna prizadevanja mladih talentov bodo Mariborčani poplačali s polnoštevilno udeležbo.
□	Tatovi sukenj in površnikov so se pojavili zadnje dni v Mariboru. Skrajno predrzni in nenasitni so tako, da pride iz dneva v dan do novih aretacij. Občinstvo se opozarja, da bo v javnih lokalih previdno.
□	Drugo privatno letalo v Mariboru. Trgovcu Moravcu je sledila tvrdka »Zlatorog«, ki si je tudi omislila letalo znamke »Raab & Katzenstein za ceno 189.000 Din. Letalo nastopi na današnjem meetingu.
□	Zimsko in mokro vreme zahteva prvo-rrstne čevlje. Zahtevajte ccnik! KARO, Šlari-bor, Koroška 19.
□	Kolesarji pozor! Tatvine koles se dnevno množijo! Zato zavarujte Vaša kolesa pri »Prvi jugoslovanski kolesarski zaščiti« v Mariboru, Gosposka 20, katera Vam v slučaju tatvine Vašega kolesa vrne novo kolo. Zahtevajte prospekte.
Mudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo.
Celie
,ADRIA' čevlji
CELJE * NARODNI DOM
& X. muzikalno predavanje priredi celjska Glasbena matica danes ob pol 11 dopoldne v mali dvorani hotela Union. Predava o Mozartu in Haydnu umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt Komorni kvartet bratov Karola in Dušana Sancina ter gg. V. Schramma in O. Bajdeta, ki nastopi prvikrat, bo v ilustracijo predavanja izvajal Mozartov godalni kvartet v D-molu. K prroavanju je zlasti vabljena šolska mladina, enako pa tudi vsi prijatelji glasbe.
.€>■ Jutrišnji prosvetni večer, sodeč po zanimanju občinstva, utegne biti lepa in topla manifestacija za vzvišeno delo katoliškega misijonstva. Kakor smo že poročali, bo jutri podal v Indijo potujoči misijonar g. Stanko Poderžaj s pomočjo skioptičnih slik zanimivosti iz Indije. Poleg tega nastopijo tambu-raši Krekove družine, g. Kazimir Modic s solospe-vom in pevski zbor Kat. prosvetnega društva. Vstopnice se dobijo jutri še ves dan v Prosvetnem tajništvu, zvečer pa pri vhodu v telovadno dvorano Orlovskega doma, kjer sc predavanje vrši
er Pevski zbor Kat. prosvetnega društva v Celju ima jutri v ponedeljek 4. nov. točno ob 7 zvečer kratko iti važno vajo. Pridite vsi!
0 Ljudska posojilnica v Celju, r. z. z n. z. prične v ponedeljek po Vseli svetih, dne 4. novembta j 1929 poslovati v novi palači v poslovnih prostorih na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
0 Novi zobozdravnik dr. Stane Vrhovec že ordinira redno od 9 do U in od 13 do 19 v novi hiši nasproti hotela »Skoberne«.
0 Odvetniška pisana dr. Antona Ogrizeka, odvetnika v Celju, se preseli s ponedeljkom, dne 4 novembra 1929 iz dosedanjih prostorov na Kralja Petra cesti št. 28 v dosedanje prostore Ljudske posojilnice v Celju, na Cankarjevi cesti 4, poleg davčne uprave.
0 Naznanilo preselitve! Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, osobito vsem mojim cenjenim strankam, da sem se preselila s svojo trgovino pletenin in delavnico za strojno vezenje, entlanje, ažu-riranje, tamburiranje itd. iz Aleksandrove ulice 2 v Cankarjevo ulico 4 (hiša Ljudske posojilnice). Preč. gg. duhovnikom pri vseh nakupili znalen popust. Priporočam se za nadalnjo naklonjenost in mnogo-brojna naročila. — B. Pušnik.
0 M. Šribar, trgovina in izdelovalnica dam-skega perila, zaves, štorov, čipk itd. se je preselila i/ Gosposke ulice 27 na Aleksandrovo ulico 2 (poleg zajutrkovalnice Zamparutti).
0 Krasne store, pregrinjala, zavese, damsko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. šribar, Celje, Aleksandrova ulica 2 (poleg Zamparutti). Pri naročilu perila, zaves itd. predčrtanje zastonj.
Kadilska oddajna poslala
Lfublfana
Vsem našim prijateljem vljudno naznanjamo, da smo otvorili
v Mariboru, Gosposha ulico 3?. podružnico
S tem dajemo možnost radijskega aparata kakor same, ki ima največji interes na tem da ste z aparatom, kakor tudi z radijem sploh, zadovoljni. Ker smatramo dober in zanesljiv aparat za najboljši način pridobivanja novih prijateljev radija, zatojelahkovsakdo prepričan, da bo pri nas najvestneje postrežen.
Zaloga naše centrale in podružnice, ki sta Vam stalno na razpolago, obsega ca. 40 najbolj
vsem radionaročnikom cele Slovenije, da bodo pri nakupu tudi vseh potrebščin postrežoni naravnost od oddajne postaje
priljubljenih tipov radijskih aparatov, ki so v ca. 300 komadih stalno v zalogi.
Naša izbira sega od ma lega detektorskega aparata do največjega super-pozicijskega velikana, ki sprejema z malo okvirno anteno prekomor-ske postaje v zvočniku. Vsled te velike izbire moremo vsakomur po-streči po njegovi želji.
RADIO LJUBLJANA
Maribor, Gosposka ulica 37
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5
Pišejo nam
IZ ZAGORIA OB SAVI
Na praznik Vseh svetnikov se je na pokopališču zbralo mnogo ljudstva, združeni pevski zbori so lepo zapeli par žalestink. Vso žalno slovesnost je nekoliko motil dež, pa tudi zavest, da se na grobovih nismo mogli zbrati vsi — v rudnike so morali rudarji na delo, ves obrat je bil ves dan v teku. Ne vem, ali bo TPD res konec, ako pusti delavcem vsaj take velike praznike, da postanejo ljudje in zadosle svojim najsvetejšim in najsrčnejšim čutiloin. Čujemo tudi o nekakih grožnjah onim. ki bi ne prišli na delo, vendar za enkrat kaj takega še ne moremo verjeti; se nam zdi preveč!
3. novembra se bo na zagorski šoli začela kmetijsko nadaljevalna šola za zagorsko, kotre-dežko, aržiško in vse bližnje občine. Tudi kmečkemu prebivalstvu se odpirajo vrata do stanovske izobrazbe, ki jo vsakemu nujno potrebna. Zato, fantje, le v šolol Pouk bo ob nedeljah dopoldne in ob sredah popoldne
Sejem, določen na dan po Vernih dušah, bo letos v ponedeljek, 4 novembra, ker je dan po Vernih dušah nedelja.
IZ DOBA PRI DOMŽALAH
Zanimivo je. da po preteku več kakor treh mesecev ni bilo v naši župniji nikakega smrtnega slučaja. Znak zdravega in krepkega rodu. Prihodnji teden nas zapusti miroljubni in požrtvovalni delavec naše hranilnice in posojilnice kakor tudi našega prosvetnega društva v osebi g. kaplana Fr. Ambrožiča. Želimo mu na njegovi novi poti obilo sreče in božjega blagoslova, sadovi njegovega dela pa nas bodo spominjali na njegov trajen spomin.
Pevski kor naše župne cerkve je postal za v zadnjem času tako pomnožen pevski zbor nepri-kladen. Pričelo se je resno delo za povečanje kora. Kakor vse kaže, bo vsa zadeva v najkrajšem času rešena ter tako zboru dana možnost nadaljnjega napredka.
Spomin naših rajnkih smo kakor običajno tako tudi letos prav dostojno proslavili. Pokopališče je bilo spremenjeno v skrbno vzgojen rožni vrt, po končanih obredih pa nam je številni cerkveni pevski moški zbor jako ganljivo in ubrano zapel par žalostink, mešani zbor pa je s svojo žalno pesmijo proslavil spomin naših v vojni padlih junakov.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20. Nedelja, 3. novembra ob 15: VELIKA ABECEDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: UTOPLJENCA. Izven. Ponedeljek, 4. novembra: VELIKA ABECEDA. Red A.
Opera:
Začetek ob pol 20 Nedelja, 3. novembra ob 15: GORENJSKI SLAV-ČEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20: SVANDA DUDAK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 4. novembra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 3. novembra ob 20: PISKROVEZ. Ponedeljek, 4. novembra: Gostovanje v Celju.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 4. novembra ob 20: PISKROVEZ. Gostovanje Mariborčanov. Četrtek 7. novembra ob 20: KONCERT BRANDL TRIO.
Ljudski oder v Ljubljani
Danes ob pol 4 popoldne »DAMA-SKRAT ali ZALIUBLJENI VITEZI«. Veseloigra v 4 slikali.
Ponovno opozarjamo, naj nihče ne zamudi zadnje prilike ogledali si eno najboljših Caldero-novili veseloiger »Dama-škrat ali Zaljubljeni vitezi«, ki se uprizori danes popoldne na Ljudskem odru. Igra nam prikazuje romantično zgodbo mladega viteza in njegovega sluge, ki jih je zapeljala usoda na pot nenavadnih in tragikomičnih doživljajev. Predprodajn vstopnic danes od 10 dop. dalje v Ljudskem domu II. nadslr.
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno jiobožnost v četrtek 7. novembra v uršulinski cerkvi. Prva sv. maša bo ob 5 zjutraj. Ob pol 0 bo pridiga in po pridigi bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti.
II. Vnanja kongregarija pri čč. uršulinkuii ima danes popoldne ob 2 shod. Pridite vse.
Duhovne vaje za organiste bodo v Domu od 18. do 22. novembra. Gg. župnike vljudno prosimo, da opozore organiste na ta tečaj oziroma jim gredo na roko, da se ga morejo udeležili. — Vodstvo
Orel
Orel Sv. lakob-Ljubljana priredi v nedeljo 10. novembra 1929 ob 8 zvečer v telovadnici šole na Grabnu naraščajsko telovadno akademijo.
Vstopnice po 6 in 2 Din. — Pred Bogom modrost, pod solncem prostost, v sebi mladost!
Iz društvenega življenja
Slov. glasb, društvo -»Ljubljana«. V ponedeljek dne 4. novembra t. 1. vaja radi koncerta Kra-kovo-Trnovo točno ob 7 zvečer. Vsi in vse. — Pevo-vodja.
Članice kršč. žen. društva se najvljudneje vabijo k občnemu zboru, ki se bo vršil v sredo 6. novembra ob 4 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne, I. nadslr. — Tajnica
Novo mesto. Ponovno opozarjamo na koncert novomeškega pevskega okrožja, ki se vrši danes ob 15 povodom občnega zbora Pevske zveze. Okoličani pridite v obilnem številu.
Radovljica. Ljudski oder v Radovljici ponovi v nedeljo 3. novembra Shakespearejevo dramo: Beneški trgovec. Premijera je zelo uspela in žela veliko pohvale. Ponovi se v nedeljo popoldne ob 4. Za okoličane so vlaki kar moč prikladni. Vslo]>-nice se dobe v predprodaji v Kmetijski zadrugi, pred igro pri blagajni.
Opozarjamo na ponedeljkov koncert pevskega zbora Krakovo-Trnovo. ki se vrši v proslavo 10 letnice društvenega obstoja. Koncert bo v dvorani Filliarmonične družbe, program izvaja društveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje g. Premelča, sodeluje pa na koncertu g. Leopold Kovač, ki zapoje tri najboljše arije svojega izredno bogatega opernega repertoarja. Predprodaja vstopnic bo v ponedeljek 4. t. m v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne Začetek koncerta ločno ob 20 zvečer.
Na občnem zboru »Društva gledaliških igralcev. Ljubljana«, ki se je vršil dne 27. oktobra, jo bil izvoljen za poslovno leto 1929-30 sledeči odbor: Ker je naš dolgoletni predsednik mojster Belteto vsled bolezni odstopil, je bil na njegovo mesto izvoljen g. Vekoslav Janko, za podpredsednika g. Anton Neffat, za tajnika g. Ivan Jerman, za blagajnika g. Ivan Mencin, za odbornike gg. Leopold Kovač, Slavko Jan, Maks Simončič. Za revizorja pa gg. Franc Lipah in Albin Erklavec..
Koncert Brandl-trio v Ljubljani. V ponedeljek 11 t. m. bo prvikrat nastopila v ljubljanski koncertni dvorani gospa Fanika Brandl violinska virtuozinja iz Maribora s svojim triom (violina, čelo, klavir). Spored je predvsem klasičen in vse tri umetnice nam jamčijo za njegovo umetniško izvedbo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Poizvedovanja
Dotični, ki jc pri Mengšu našel zlat prstan, se naproša, naj se oglasi v naši upravi.
Najmodernejši :'amski plašči
Zimski, zelo trpežni in topli . od 350 Din naprej
Modni velour in kasha s kožuh,	od 480 Din naprej
Fini rips, svil. podlaga, z vatel	od 780 Din naprej
Otroški 2 let dalje, v vseh vel	od 120 Din naprej
Preden se odločite za nakup, si ogiejte "blago in cene v izložbah pri: F. in I. GORIČAR, LJUB-LJANA, SV. PETRA CESTA 29.
Lastna izdelava po dunajskih modelih!
Sadna tetina v mariborski oblasti
V primeri z lansko sadno letino je letošnji rrirod nn sadju v mariborski oblasti zu 40 odstotkov manjši. Največ sadja je obrodilo v Prekmurju in Medjiinurju, potem v okraju Ljutomer in pa v okraju Ormož. Povoljna letina je bila tudi v Gornji Radgoni, Ptuju (Zavrče, Ptujska Gora jako dobro). Šmarju pri Jelšah (Donačka Gora, VlrštanJ). Posebno mnogo sadja je bilo tudi v nekaterih dolinah celjskega okraja: Rožna dolina, Dramlje
Iz. tega pregleda se vidi, da je mnogo sadja obrodilo v južno vzhodnem delu mariborske oblasti, ki meji na zagrebško iu na ljubljansko oblast. Ker se v tem okolišu nahaja t milijon sadnih dreves (jablan), se lahko mirno računa, da je bil celokupen pridelek na jabolkih okoli 1500 —2000 vagonov. Da je ta račun ločen, nam lahko služi za primer statistika Thurgau v Švici v I. 1920. ki je imela srednje dobro sadno letino Od celokupnega števila dreves (jablan samo) 1H milijona je kanton Thurgau pridelal v 1. 1926. 8167 vagonov.
Malo sadja je bilo letos v krajih: Slov. Golice, južni predeli Pohorja ter Savinjska dolina. Vzroki za to so bili različni. V največji meri je napravil škodo jabolčni cvetoder (mali hrošček), ki je uničil skoraj vse cvetje. V letošnji pomladi je radi neugodnih vremenskih prilik cvetelo drevje zelo dolgo časa. Radi tega je bila škoda od cveto-derja velika. Tako smo lahko videli v letošnji pomladi v lepih dolinicah okolice Maribora vse cvetic porjavelo. Mnogo pritožb se jo slišalo tudi iz drugih okrajev, posebno pa iz ptujskega in slove-njegraškega okraja.
Drugi vzrok nerodovitnosti je bilo pomanjkanje hrane v zemlji Lanska jesen je bila zelo dolga in lepa tako, da je vkljub obilnemu rodu drevje še precej dobro nastavilo cvetno brstje. Ker ie bilo drevo polno sadja, se v cvetno brstje ni moglo nabrati zadosti rezervnih snovi. Zato je drevo tudi letos lepo cvetelo, ni pa se moglo to cvetje dobro oploditi. Ako se je pa vkljub temu posrečila oploditev, je mladi plod kmalu odpadel.
Posebno je treba omeniti obilo rodovitnost češpelj. Ako vzamemo celotno število češpelj v mariborski oblasti 870.000 dreves, in da je drevo rodilo povprečno 10 kg, lahko ugotovimo, da je bil prirod češpelj okoli 870 vagonov. Ker so bile letos cene za česplje izredno nizke (1 Din), je bil izvoz češpelj minimalen. S toliko večjo vnemo bodo pa ljudje češplje prekuhavnli v žganje Ako računamo, da je samo pol roda šla za žganjekuho in da daje
Premovanje goveje živine v krškem ohraiu
Oblastna samouprava je priredila v krškem okraju premovanje goveje živine in sicer:
Dne 15. oktobra v Cerkljah na tamošnjem pašniku, kamor se je prignalo 177 glav živine in sire r: 16 bikov, 97 krav in 64 telic. Celokupna vsota 96 razdeljenih nagrad je znašala 10.875 Din. Velikost nagrad je bila od 250—75 Din. Obči vtis. ki ga je napravila živina v Cerkljah, je bil sledeči: Biki so bili sorazmerno v najboljšem stanju, krave in telice v podsrednjem stanju Prevladuje svetlo-siva barva, ki prehaja v pšenično. Brez premij je ostalo 81 glav živine.
Dne 16. oktobra se je vršilo premovanje v št. Jerneju, kamor je bilo prignanih 28 bikov, 134 krav in 90 telic, skupno 252 glav živine. Celokupna vsota 136 razdeljenih nagrad je znašala 11.250 Din. Živina v st. Jerneju je bila primeroma znatno boljša proti oni v Cerkljah, posebno krave in telice, biki pa so bili znatno slabši. Posebno bičji naraščaj je bil zelo slabo rejen in oskrbovan. Prevladuje pšenična barva. Pri razdelitvi nagrad se je vpoštevala v prvi vrsti živina članov tukajšnje živinorejske zadruge, šele potem ostala živina. — Brez nagrad je ostalo 116 glav živine.
Dne 18. oktobra se je vršilo premovanje goveje živine v Mokronogu, kamor se je prignalo 29 bikov, 88 krav in 44 telic, skupaj 161 glav živine. Brez nagrad je ostalo 52 glav živine. Živina v Mokronogu je bila primeroma v najboljšem stanju, izravnana v barvi (pšenična) in obliki. Razdelilo se je 8875 Din.
Celokupne nagrade so dale 31.000 Din, za kar se je od strani živinorejcev izrekla oblastni samoupravi iskrena zahvala. Pred premovanjem se je vršilo predavanje iz živinoreje, pri katerem se je navduševalo navzoče živinorejce za zadružno pospeševanje živinoreje, katera ima v krškem okraju ugodne pogoje za svoj razvoj. Obstoječe živinorejske zadruge v št. Jerneju in Št. Rupertu bo treba osvežiti in dve novi zadrugi za okraj Radeče in Krško ustanoviti, kar se bo tekom zime tudi izvršilo. Živinorejci sami uvidevajo, da le dobro organizirana in vzpodbudna živinoreja bo peljala k
100 kg češp. lj vsaj 91 50% alkohola, dobimo lepo število 3600 Id. Iz tega sledi, koliko narodovega
premoženja bo šlo v izgubo. V Nemčiji v okolici Biibl in baden prekuhajo ljudje češplje v žganje šele takrat, ko cena pa4e izpod 2. Din za 1 kg. Po navadi jo cena češpljam od 3—4 Din. Ua so cene češpljam lako visoke, sc imajo zahvaliti dejstvu, da se nahaja v Nemčiji mnogo konzei vnih tovaren (če/. 300).
Na kratko naj omenim še, zakaj so cene jabolk letos tako nizke. Da to razumemo, moramo imeti najprvo jasno sliko o prirodu sadja v Evropi. Nnjprvo vzamemo Švico. Lanski pridelek jabolk v Švici je bil 13.800 vagonov .Letošnji je 23.670 vagonov; torej skoraj lO.tKKI vagonov več Večje pridelke izkazujejo tudi Francija, Italija, južna Nemčija. Ostale države: Češka, Avstrija, imajo tudj dobro letino. Samo Amerika (Kanada) ima letos /.a tretjino manjši rod od lani Toda ameriško sndje pride na evropski trg šele v decembru in januarju Zuto množina in cena sadja v Ameriki ne vpliva na ceno sadja v Evropi. Cona sadja te pa
Bruselj 791.23 bi.. Budimpešta 989.87 bi., Curih 1094.40-1097 40 (1095.80), Dunaj 795.40 bi.. London 275.49-207.29 (275.89), Nevvvork 56.435 lil., Pariz 222.82 bi Praga 167.16 107.96 (107.56), Trst 296.19 bi.
Curih. Bol grad. 9.1205, Heriin 123.42. Budimpešta 9020, Bukarest 3 0825, Dunaj 72.52. London 25175, Madrid 73.70, Nevvyork 515,85, Pariz 20.3325, Praga 15.285, Sofija 3.725, T vsi 27 03. Varšava 57.95.
Dunaj Don. sav. jadr. 83.55. Wieaer Bank-verein 21.55, Creditanstalt 52 20 Esc-ompteges 171.25, Živno 107, Union 24.00, Aussiger Cliemi-sche 248 "0, Alplne 36 70, TrboveKka 58, Kranj, ind 38.20, Leykani 6, Rima Murnny 117.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Vojna škoda 432 bi., dec. 437 bi., Celjska pos 170 den., Ljublj. kred 123 den., Pra-štediona 900 den. Kred. zavod. 170 den., Vevče 130 den, Stavbna 50 den., šešir 105 den , Ruše 250 do 260.
Žito
Budi mpesta. Tendenca oslabljena Pšenica: marec 23.60 28.63, zaklj. 23.62--23 63, maj 24.87
odvisna od ponudbe. Letos je ponudba, Kakor je do 24.30, zaklj. 24.80—24.81; rž: marec 17.85 do
od zgoraj omenjenega razvidno, od vseh krajev velika, dočim je bilo lani splošno pomanjkanje sadja v Evropi Zato je bila temu pridelku cena različna Lani je bila cena za jesensko sadje v i-nci 400 -500 Din za 100 kg. V oktobru je bila cena ze 500—600 Din. Kanadke in boskoopski kosmač so dosegle ceno 800 Din odnosno 700 Din. Letošnje cene v Švici so pa precej nižje Kanadke, ki so dosegle lani ceno 800 Din, so letos v izrednih slučajih dosegle ceno 500 Din Običajna cena za Kanadke ie povprečno 350— 400 Din.
Temu primerno so radi tega padle tudi cene pri nas Lani so dosegle Kanadke ceno 4 Din, v Švici pa 8 Din Letos so cene pri nas 2.50 3 Din, v Švici 3.5—-1 Din. Razlika v ceni je torej ir.ed našimi cenami komaj 1.50 Din, dočim je bila razlika v ceni v Švici od 4.50 Din. Iz tega se vidi, s kakim dobičkom posluje štajerska sadjarska zadruga v Mariboru letos in s kakšnim dobičkom so poslo-j vali lani mešetarji. Lani je bilo pri nas vse polno i tujih kupcev, ki so zahtevali ogromne množine sadja, letos nima štajerska sadjarska zadruga niti enega tujega kupca, ki bi bil pripravljen že takoj na mestu odšteti lepe denarce.
Toliko naj bo v ilustracijo razmer v sadni trgovini in na naša pota v sadjarstvu.
Ing. P. Ferlic.
učinkoviti dobičkanosnosti. Premovanja se je udeležil g. kmetijski svetnik Franc Trampuž, kot odposlanec velikega župana v Ljubljani, ing. agr. lirik Eiselt, referent za živinorejo pri oblastni samoupravi, katero je tudi zastopal. Člani komisije so bili: Okrajni veterinar g Leopold Vari iz Krškega in g. Fran Malasek od kmet. liadzorništva v Krškem. Sodelovali so tudi domači zastopniki okr. blagajn in ob"?in in živinorejskih zadrug.
Borza
2. novembra 1929.
Tudi ta (eden je bil promet znaten: znašal je 21.85 milj. Din napram 26.78, 16.68, 14.44 in 18.62 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizah London in Nevvyork. Tečaji so so nekoliko učvrstili, koncem tedna pa so zopet popustili.
Skupnd je v prvih 10 mesecih t. 1. promet ljubljanske, liorze znašal 787.3 milj. Din napram <3.45 milj. Din v prvih 10 mesecih lani. PriftikoJ.
V posameznih mesecih t. 1. je znašal dfbmefj ljubljanske borze v devizah (vse v milj. Din):
	1927	1928	1929
januar	—	72.7	. 89.1
februar	—	60.2'	58.7
marec	—	72.8	(»2.5
april	—	73.2	74.3
maj	—	88.5	76.7
junij	—	86.4	74.0
julij	63.2	93.9	92.4
avgust	(14.9	74.5	74.5
september	56.3	61.2	95.3
oktober	57.1	90.0	89.9
november	71.1	91.9	_
december	77.2	88.5	—
	DENAR		
Tudi danes so devizni tečaji popustili. Do zaključkov je prišlo v štirih devizah. Promet je bil znaten. V vseh zaključenih devizah je intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282 bi., Berlin 1351.50—1354.50 (1353),
17.25, zaklj. 17.23 17.24; zaklj. 17.10- 17.12.
koruza: maj 17.20—17.11,
les
Na ljubljanski borzi sla bila zaključena 2 vagona bukovih drv. Tendenca neizpremenjena.
Gobe
Kot vgnko leto je bila tudi letos cena suhih
gob zelo izpreuienlijva. Prvo rast v juniju so naši nabiralci gob prodali po visokih cenah; v juliju, avgustu in začetkom septembra pa inozemstvo ni ■ kazalo skoro nikukega zanimanja za naše blago, j Naše pokrajine so gobe težko vnovčile, ker je bila ! v Kranciji in Italiji znatna rast. Znano je, da ima , Italija sicer visoke cene, toda italijansko blago je prvovrstno, krasno rezano in čisto belo, sušeno
Najnovejša poročila pa prinašajo, da imata zapadna Italija in južna Francija radi lepega in toplega vremena novo pozuo jesensko rast: pričakovati je, da bodo cejie našim gobam ponovno padle. Zadnje dni je povpraševanje za naše blago močno ponehalo in to radi tega, ker ponujajo druge države boljše blago po zmernejših cenah.
Hmelj
Niirnberg. 2 nov. (Tel. »Slov.«) Pripeljanih je bilo 150 bal in prodanih ravno toliko Povpraševanja je bilo nekoliko manj in je veljalo izključno samo za hmelj dobre barve vseh vrst, za katere pa ni bilo preveč izbire Mirnejša tendenca ni vplivala na cene, ki so ostale nespremenjene. V tranzitnem prometu ni bilo zaključkov, razen za eno partijo I alzaškega lunelja po 58 mark Cene so bile: Za gorski hmelj I. 45—60. srednji 30—40, hallertauski srednji 55—75. 1. 80 PO, za vvlirtem-berški srednji 55—75, I 85 110 za palatinski I. 100 110, srednji 80—95. za badenski 50-60. Razpoloženje nadalje mirno in nespremenjeno. Doma.
Lahkomtletski meeting v Mariboru
Dne 1. novembra se je vršil na igrišču SK Rajiida lahkoatletski meeting mariborskih klubov. Za nastop naših atletov je vladalo precejšnje zanimanje. Rezultati zaradi mehkega terena niso najboljši:
]unior:J 200 m: 1 Gulmaiet (Rapid) 25 sck.; 2. G rži na (Maribor 25'J/,o sel:.; 3. Konrad (Železničar) 24*/ju sek.
(uniorji: Skok v daljavo z zaletom: 1. Gut-maier (K) 5.33 m; 2. Konrad (Z) 4.62 m; 3. Gržina (Mb) 4.60 m.
Seniorji: Tek 100 m: 1. Barlovič (R) 12'/a sek.; 2. Jeglič (R) 12-'/, sek.; 3. Strahalm (Ž) 12"/-, sek. — Met diska: t Barlovič (R) 29.50 m;
2.	Ogrizek (R) 26.50 m; 3. \\'agner (ž) 26.43 m. — Tek 800 m: 1. Jeglič (R) 1.62'/.-, sek.; 2. Podpečan (Z) 1.65; 3. Ogrizek (R) 1.70 min. — Skok v višino Z zaletom: i Jeglič (R) 1.45 m; 2. Gutmaier (R) 1.40 m; 3. Riidefeld (R) 1.35 m. — Met krogle: l. Barlovič (R) 10.87 m; 2. Ritonja (Z) 9.91 m;
3.	Paischl (R) 9.71 m. — Skok v daljavo 7 zaletom: 1. Ogrizek (R) 5.44 m; 2. Jeglič (R) 5.39 m;
3. Strahalm (Z) 5.21 m. — Tek 3000 m: 1 Podpečan (Ž) 10 min. 4 sek ; 2. Seifert (R) 11 min.; 3. Kalin (Z) 12 min. _ štafeta 4X100 m: 1. Rapid 51 min (Jeglič, Gutmaier, Ogrizek. Barlovič); 2. Železničar 52 min. (Wagner, Konrad. Strahalm, Podpečan.
Dame: Tek 60 m: 1. Bačnik (Mb) 9.3 sek.; 2. Pircher (R) 9.5 sek : 3. Storcb (R) 9 6 sek — Met kroqle: 1 Franki (R) 7.04 m; 2. Slorch (R) 5.92 m: 8. Pircher (R) 5.49 m. — Skok v daljavo 7. zaletom: 1. Storch (R) 3.99 m; 2. Bačnik (Mb) 3.83 m; 3. Franki (R) 3.62 m. - Skok v višino z zaletom: 1. Pircher (R) 1.20 m; 2. Storch (R) 1.15 m; 3. Bačnik (Mb) 1.10 m.
Hazenska tekma med I. SSK Mariborom in SK Atena, ki se bi morala vršiti dne 3. novembra v Ljubljani, se je morala zaradi smrtnega slučaja odpovedati. Tekma se vrši najbrže prihodnjo nedeljo.
Hazenska prvenstvena tekina SK Mura s I. SSK Mariborom se je od strani SK Mura odpovedala.
Tekma z J. Nemčijo odpovedana
Iz Zagreba poročajo, da je JNZ zaradi slabega vremena današnjo meddržavno reprezentančno tekmo z Južno Nemčijo odpovedala. Vprašanje je, ali se JNZ ni prenaglila, kajti za Io tekmo ž izborno reprezentanco Južne Nemčije je vladalo veliko zanimanje.
SK Ilirija Oid Boys s SK Sava
Danes ob 15 se vrši nn igrišču Ilirije zanimiva nogometna tekma med najmočnejšim moštvom province SK Savo iz Sevnice in j>a moštvom Ilirije, ki je aktivno nastopalo 1. 1923. SK Sava ima jako -močno moštvo, v kalereiu igra več znanih zagrebških imjalečv,. Ocenimo le brala Pavelič,
vati je torej, da 9* bo promet še bolj približal vsoli> ~";K1'a|oa »t-, 'M-«??"« W Knstelic sla bivša 1 ini-Uarde Din.	7 ,Rjnal™ "'nje, ,sja pa sedaj stalno v Sevnici in sla
živa jo, da urede do jilenarne seje vprašanje vplačevanja naraščajske članarine. Tajnik L
SK Ilirija (nogometna sekcija). V Trbovljah igra danes s ŠK Dobrno naslednje moštvo: Kervina, Mavec. Moljk, Žitnik I in II, Strehovec, Zajec, Jež. Lah (. Potrato. Rožič. Moštvo spremljala gg. Pleš in Logar Bodite na gl kolodvoru ob 11.45, pridite na prostor ob 10 po opremo. — Za tekmo old bo.vs: Sava naj pridejo na prostor pol uro pred pričetkoni gg Miklnvčič 1 in II, Belicam. Deržaj, Mahkovec. linar. Kramar. \Veibl, Grilc, Betetto, Zupančič Gabi., Pevalek, Splichal. — Igralci se opozarjajo na. važne cbjave v članski knjigi. — Načelstvo.
največ pripomogla, da se je v tem kraju razvil nogomet.
Ilirija nastopi z jako mečno postavo. Itnena kakor: Pelan, Beltram. Pleš, Držaj, Zupančič Gabr., Baar, Inke, Grilc in Weibl jamčijo, da bo teknia nudila zanimiv šport Zanimivo je dejstvo, da na- j stopi v old bo.vs moštvu Ilirije njen trener, avstrijski internacionalec Baar. Moštvo je pridno vež-Dalo in se nahaja v jako dobri kondiciji. — Vstopnina je minimalna.
ŠPORTNE OBjAVfc".
Službeno iz I.11P. Seja uprav, odbora se vrši v ponedeljek 4. novembra ob 20 v damskem salonu kasarne Emona. Vsled važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. Tajnica.
17. KLUBOV
SK Ilirija (iz tajništva). Prihodnja seja plenarnega odbora se vrši v torek 5. novembra ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Vsi funk-cijonarji, kakor tudi načelniki sekcij se naprošajo, da prijavijo točna porečila. Načelniki sekcij se po-
CENIK
IIIIIIM iiiBiiraa—BMBaBsi
Prvovrstna glasbila direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovani
dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici glasbil v Jugoslaviji
MEINEL 2 HEROLD
ivornica glasbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR št. 102-H
Violine . . od Oin 95'- dalje Tsmburice „ „ 90 - „ Mandoline ., ., i $6-
Trube...... 505'- ..
Gramofon „ ,. 545'~ . RoJne harmonike
od Din 85'-
Ludovic Ha!evy:
Župnik Konstantin
(Nadaljevanje.)
Otroka sta odšla s svojima guvernantama Bettina, Suzie in Richard so šli v park blizu gradu in tam se je oglasila Bettina
"Suzie,« je rekla, »hočem vas danes spomniti na vašo obljubo. Saj se vendai spomnite, kaj se je zgodilo med nama tistega večera pred njegovim odhodom Dogovor.li sva se, da mi dovolite, da se odkrito obrnem nanj in ga povprašam, ali me hoče za ženo če vam rečem na dan njegove vrnitve: ,Suzie. prepričana sem. da ga ljubim!'«
Da, obljubila sem vam to Toda sle pa tudi res prepričani?«
Popolnoma prepričana Najprei vam torej povem da ga nameravam privesti s seboj. Poglejte,« jc dodala smejoč se, »ravno semkaj na tole klop in mu približno govoriti tako kakor ste vi svojčas govorili Richardu. Vam je to uspelo, Suzie, popolnoma ste srečni In tudi jaz hočem biti srečna! Richatd, ali vam jc Suzie kaj pravila o gospodu Reynaudu?«
»Da, in rekla mi je, da o nobenem moškem ne misli tako dobro; toda . ..«
Pa dejala vam je menda tud; da bi bila za rac ta možitev nekoliko preskromna, nekoliko premeščanska. Oh, poredna sestra! Morete si pač misliti, Richard, da ji ne morem izbiti te misli iz glave. Prav nič ne razume, da hočem predvsem ljubiti in ljubljena biti. Ali veste, Richard, da mi je nastavila prejšnji teden strašno past! Saj vesle, da živi nn svetu neki princ Romanelli?«
Da, iaiiko bi postali princesa.*
» Mislim, da to res ne bi bilo preveč težko. No, nekega dne sem bila toliko neprevidna, da sem rekla Suzie, da bi bil, strogo vzeto, princ Romanelli sprejemljiv. Si li morete predstavljati, kaj je ona storila? Turnerjevi so bili v Trouville-u. Suzie je skovala majhen komplot Pustili so me zajterkovati s princem, pa rezultat je bil naravnost uničevalen. Sprejemljiv! . . . Oni dve uri, ki sem ju presedela z njim, sem prebila vprašujoč se, kako sem vendar mogla reči tako besedo. Ne, Richard, Suzie, nočem biti nc princesa ne grofica, ne markiza. Hočem biti samo gospa Jean Reynaud ... če gospod Jean Reynaud le to hoče, toda to še nikakor ni gotovo!«
Polk je korakal v vas in nakrat je zado-nelo trobentanje, bojevito in veselo. Vsi trije so utihnili. Bil je to polk. bil je to Jean, ki je šel mimo . . . Zvoki so se oddaljevali in utihnili, Bettina pa je zopet pričela:
»Ne, to še nikakor ni gotovo. Toda vendar me on ljubi, in še prav zelo, ne da bi dobro vedel, kdo sem. Mislim namreč, da zaslužim, da me ljubi drugače, mislim, da mu ne bi povzročala strahu, če bi me on bolje poznal Radi tega vaju prosim za dovoljenje, da mu smem še ta večer govoriti odkrito in z odprtim srccm«
»Dovoliva vam,« je odgovoril Richard, »dovoliva vam oba. Saj vemo, Bettina, da se ne boste nikoli obnašali drugače kot plemenito in velikodušno.«
»Vsaj skušala bom tako « Otroka sta se vrnila v teku. Videla sta Jeana; ves bel je bil od prahu; želel jima je dober dan.
»Samo ljubezniv ni bi! nič kaj, je prista l vila Betta, »prav nič se ni ustavil, da bi naju
nagovoril. . . ponavadi se je ustavil, toda to jutro tega ni hotel.«
»Da, hotel je,« je rekel Harry, »zakaj prvotno je napravil kretnjo, kakor da bi se hotel, toda potem se je premislil ter edšel dalje.«
»Ustavil se pa le ni in vendar je tako prijetno pogovarjati se z vojakom, posebno kadar je na konju!«
»Samo da to še ni vse, zakaj rada ga imava, gospoda Jeana Če bi ti le vedel, papa; kako je dober, kako se zna z nama igrati!«
»In kako lepo riše! . .. Harry, ali se spominjaš onega pajaca, ki je bil tako smešen s svojo palico? ., ,«
»In mačko, mačke jc ludi narisal.«
Pogovarjajoč se o svojem prijatelju Jeanu sla se oba otroka odstranila.
»Gotovo je,« je rekel gospod Scott »da prav vsi v hiši ljubijo Jeana.«
»In vi se nam boste pridružili, kadar ga boste spoznali,« je odgovorila Bettina.
Polk se je spustil pri izhodu iz vasi na veliki cesti v tek .. Glej, tam je tista velika terasa, kjer je zagledal Bettino ono jutro... Jean si je želel: Ko bi bila ona lam!« Bal se je tega in istočasno upal . Dvignil je glavo, gledal . Ni je tam!
Ni je zagledal! Ne bo je več videl, vsaj tako kmalu ne Peljal se bo še ta večer ob šestih v Pariz Neki ravnatelj v vojnem ministrstvu sc zanima zanj Izprosil bo, da ga pre-meste k drugemu polku
Jean je mnogo premišljeval, ko je bil sam v Cercottes-u in plod njegovega prcmišljeva nja je bi! da ne more in nc sme postati Belti-nin mož!
Vojaki so odluiuikali na dvorišče vojaš-
nice. Jean se je poslovil od polkovnika in od svojih tovarišev. Končano je. Sedaj je prost, sedaj sme oditi. Vendar se še obotavlja Gleda okoli sebe. Kako je bil ves srečen pred tremi meseci, kadar je odjahal s tega velikega dvorišča ob ropotu topov, ki so drdrali po sou-vignyjskcm tlaku! Kako žalosten bo odšel danes! Njegovo življenje je utripalo nekoč tu. Kje bo odslej?
Vrnil se je ter šel v svoje stanovanje. Pisal je gospe Scottovi, da mora iz službenih ozirov takoj oditi; zato žal ne more obedovati v gradu; naprosil je gospo Scott, da ga pokliče v spomin gospodični Bettini . . Bettina!... Ah! Kako težko mu je vendar napisati to ime!... Zaprl je svoje pismo... takoj ga bo odposlal.
Vse je pripravil za odhod. Kasneje bo šel jemat slovo k svojemu botru. To mu je še najtežje ... Govoril mu bo samo o kratki odsotnosti.
Odprl je predal svoje pisalne mize, da Si vzel svoj denar. Prva reč, ki ga je zbodla v oči, je bilo malo pisemce na modrikastem papirju. To je edino pisanje, katerega je prejel od nje:
»Prosim Vas za prijaznost, da izročite prinašalcu knjigo, o kateri ste mi govorili snoči. Mogoče da bo nekoliko težka za me Vendar pa jo bom skušala citati Na skorajšnje svidenje! Pridite čimprej mogoče!«
Podpisano je bilo: Bettina. Jean bere in prebira te vrstice. Toda kmalu ni mogel več. Solze so mu jprnale vid.
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
Pierre Veber:
Kdo?
Včeraj je stopil nenadoma z iztegnjeno roko U meni in veselo vzkliknil:
Halo! Kako gre?«
Dejal sem si natihoma:
Poznam ta obraz... Kje, k vragu, sem ga že videl.«
In stisnil sem mu krepko roko in dejal:
»Zelo dobro ... zelo dobro... hvala ... in kako gre vam?«
> Ved 110 ista stvar, kar se tiče mene ... iu pri vas je prav .tako, kot upam.«
Skušal sem z bliskovito naglico pomisliti, kje sem moral žo srečati tega človeka... Najmanj pred pol letom je to moralo biti... morda celo delj... gotovo je eno leto ... Najbrže sem nekaj časa ž njim občeval, potem se je to nehalo ... zakaj neki ? Nisem se mogel spominjati ... Ja, če bi se mogel spomniti na njegovo ime! Ime bi me takoj spomnilo tudi na vse drugo. In mislim ... mislim, glasno pa rečem:
»No ja, sem precej zadovoljen ...«
»In kako gre kupčija s sladkorjem, Ko sem zadnjič z vami govoril, je bila nekoliko nemirna?...«
Kako?! On ve o moji veliki špekulaciji s sladkorjem,... Potem pa tega človeka čisto gotovo poznam. Najbrže celo dobro I Ali... oziroma pravilneje... on je, ki me dobro pozna ... Kajti tudi pri največjem prizadevanju se ne morem spomniti na njegovo vražje ime. Vendar pa nadaljujem z razgovorom:
»Stvar se je naredila ... Sedaj sem jaz vodja firme...«
»O tem sem slišal v svoje največje zadovoljstvo,« je odgovoril »Najin prijatelj \Varien mi je to povedal... Bobby bo tu dobil izvrstno službo.«
Torej je tudi prijatelj VVariena, mojega družabnika? In zanima se celo za mojega sina Bobbyja! ? Potemtakem je sila dobro poučen o mojih razmerah ... Tako srečavamo ljudi, ki jih le čisto površno poznamo, a vendar z njimi govorimo o najbolj važnih kupčijah ... Samo, kdo je ta človek? Ravno ga hočem vprašati za ime, ko mi reče:
»Pri tej priliki se vam moram opravičiti, čeprav malo pozno, ker se pred pol letom nisem mogel odzvati vašemu povabilu ... Slišni sem, da je ta ples v vsakem oziru uspel.«
»Res je... zelo veselo je bilo.«
Nemogoče, vprašati človeka za ime, če sem ga pa že povabil k sebi na ples!
Morda bo šlo, če zvem njegov naslov. To bi bila prva sled.
»In vi stanujete še vedno pri...«
Pozor! si rečem na tihem.
»Ne, preselil sem se... Saj si lahko mislite, da nisem mogel tam ostati.«
Sedaj sem vedel toliko, ko preje.
Toda ... sedaj mi je padlo nekaj v glavo. Vprašal ga bom za njegov novi naslov! Dal mi bo vizitko in zvedel bom njegovo ime.
»In kje stanujete sedaj,« ga vprašam.
Škoda!... Nobene vizitke nimam s seboj. Pa če imate svinčnik, vam napišem ulico. Stanujem v pasaži Jožef Froy ...«
Za obupati je! Poskusim še na drug način.
»Zakaj ne pridete nikdar k nam, gospod, gospod...«
Nalašč sem povdarjal zadnji besedi, da bi ga opozoril.
On pa odvrne:
»Zakaj nisem prišel?... Ker me niste povabili ?<
»Tako... lepo! Torej sva vendarle toliko mana, da ga morem povabiti na svoj dom.«
Naredil sem neumnost. Moram sedaj to neumnost popraviti.«
»Sem'malo pozabljiv, zato vas nisem povabil. Obiščite me vendar... Morda prihodnjo nedelj?«
»Rad bi prišel. Toda moje žene ne morem pustiti same.«
»Potem pridite z ženo!«
V tem hipu bi se najraje vgriznil v jezik. Ali pa sploh ima njegova žena primerno družabno stališče,«
»V resnici, zelo ljubeznivi ste,« je dejal. Ali ne gre...«
Na, pa jo imam! Najbrže z njo niti poročen ni.
»Gotovo razumete! Za njo je zelo nerodno, v njenem sedanjem položaju...«
Gotovo ni poročeni Brskam med znanci, ki žive v koruznem zakonu, pa na nobeno ime se ne spomnim.
»Pa naj bo! Da vam naredim veselje, pridem prihodnjo nedeljo.«
Skušam izvedeti, kakšen poklic ima.
»In kako gredo posli? Ali ste zadovoljni?«
»Ne posebno... Ves pogum sem zgubil, odkar me je zadela ona nesreča ...«
Pogledam da... Ali mu je kdo umrl, Pn saj nima nobenega flora ua klobuku...
»Sedaj sem brez službe ... Tako težko pa je sedaj najti kako mesto, zlasti po oni nesreči!«
Bože moj! Kaj se mu je neki zgodilo» Za
Nevaren lov
Iz bradatega obraza se je bliskalo dvoje majhnih oči.
»Nič se ne bojte,« je dejal Hau.sford i nasmeškom, ki naj bi razorožil orjaka. Nisem ropar. Z jahte sem padel v morje. Moje ime je: Sanger Rainsford iz Londona. Lačen sem.«
Edin odgovor orjaka je bil, da je napel petelina na samokresu. Potem je videl Raiin-ford, kako je dvignil svojo roko za vojaški pozdrav, udaril s petami skupaj in se /b.avnal. Po širokih mramornatih stopnicah je stopal navzdol visok in slok gospod v smokingu. .šel je k Rainsfordu in mu ponudil roko.
V kultivirani govorici, ki je bila vs-led lahkega akcenta še posebno jasna in določna, je dejal: »V veliko čast in zadoščenje mi je, da morem pozdraviti v svoji hiši Mr. Sanger Rainsforda, velikega lovca.«
Avtomatično je stisnil Rainsfor i ponujene desnico.
»Bral sem namreč Vašo knjigo o lovu na panterje v Tibetu,« je dejal gospod. »Jaz sem general Žarov.«
Prvi utis Rainsforda je bil, da je general nenavadno lep mož, njegov drug utis, da ima generalov obraz nekaj posebnega, bizarnega. Bil je visok in slok mož, že v letih, njegovi lasje snežno beli, toda njegove gosti obrvi in njegove vojaške brke črne ko oglje. Dal je znak orjaku, ki je odložil pištolo, pozdravil in odšel.
»Ivan je neverjetno močan človek,« je pripomnil general. »Zadela ga pa je ta nesreča, da je mutast. Preprost fant, ali bojim se, da ima v sebi, ko vsi od njegovega plemena, nekaj njihove divjosti.«
sc. moglo udobno vsesti 40 ljudi, da grajske dvorane iz dobe viteštva. Okrog iu okrog sten so visele nagačene glave raznih živali: levov, tigrov, slonov, jelenov, medvedov: Rainsford še nikdar ni videl lepših in popolnejših glav. Za veliko mizo je sedel general čisto sam.
Izvolite cocktail, gospod Rainsford?« je ponudil. Cocktail je bil izvrsten. Rainsford je opazil, da je bilo namizno orodje od izbranega finega materiala, vse: perilo, kristalne čaše, srebro, porcelan.
Jedla sta boršč, krepko rdečkasto juho, ki jo Rusi lako zelo ljubijo. Kakor da bi se opravičeval, je dejal general: »Trudimo se, da si ohranimo tudi vse pridobitve civilizacije. Oprostite morebitne pogreške. Daleč smo od velikega sveta. Ali mislite, da je "rimpanjec kaj trpel od dolge morske poti?«
»Niti uajmanje,« je odvrnil Rainsfcrd. V generalu je našel zelo prijaznega in pozornega gostitelja, pravega kozmopolita. Neka majhna poteza v obrazu pa ni bila Rainsfordu všeč. Kadar je pogledal s krožnika, vselej je videl, kako ga general opazuje.
»Morda ste se začudili,« je dejal general Žarov, da sem poznal vaše ime. Berem pa vse angleške, francoske iu ruske knjige o lovu. Poznam samo eno strast in ta je lov.«
»Krasne glave živali imate tu,« ]e pripomnil Rainsford in se lotil okusno pečenega zrezka. : Ta kapski bivol je največji, kar sem jih sploh videl.«
»Da, ta kerlc je bil — monstrum.«
»Ali vas je napadel?«
»Vrgel me je ob drevo. Pritisnil mi je glavo. Ampak potem sem 11111 prišel le do živega.«
»Ali je Rus?«
»On je Kazali,« je dejal smehljajoče general, da so se pokazale njegove rdeče ustnice in osilri zobje. »Natančno tako, kakor jaz. Greva, ker tu se ne bova pogovarjala. Pozneje lahko pokraiuljava. Sedaj pa potrebujete loko, hrano in mir. Vse to boste imeli. Tu zelo miren kotiček.«
Ivan je zopet prišel in general je govoril ž njim. Premikal je ustnice, a glavno ni izgovoril niti besede.
»Prosim, idite za Ivanom,« je dejal nato. »Ravno sem hotel večerjat, ko ste prišli Ca* kal sem na Vas. Moje obleke Vam bodo gitovo prav.« Rainsford je šel za molčečim orjakom, ki ga je peljal v ogromno spalnico s posteljo z nebom, v kateri bi imelo sigurno šest ljudi dovolj prostora. Ivan je pripravil večen i obleko. Ko se je Rainford oblačil, si je dejal, da jo obleka sigurno narejena pri londonskem krojaču, pri katerem naročujejo obleke vsaj vojvode.
Jedilnica, v katero ga je peljal Ivan, je bila v mnogem oziru zelo zanimiva. Opremljena je bila s srednjeveškim sijajem iu je spominjala s svojim hrastovim obojem, visokim stropom, svojo velikansko mizo, za katero bi
vsak slučaj naredim žalosten obraz in rečeni na slepo:
»Ah kaj!... Samo slaba ura je bila ... to bo minilo.«
»Ze res! Toda razumeli boste... Niso samo ti trije meseci ječe, k imi škodujejo Glavno je vzrok mojega zapora ... Ta nesrečna poneverba!«
Na kaj takega seveda nisem mislil. Zijam, čisto pobit...
Vse ozire hočem zavreči in ga ježku vprašati za ime. Ze mi je pa stisnil roko in odliajaje mi reče:
»Torej velja ... prihodnjo nedeljo . . čisto gotovo!«
In tako se je zgodilo, da sem povabil čin-veka, o katerem nič ne vem, niti imena, niti njegovega poklica, sploh nič. Edino, kar vem jc to, da jc bi! zaprt, ker je nekaj poneveril. In jaz sem ga povabil!
Pa da bi vedel vsni niegovo ime1 Kdo neki ie? Kdo!?
»Po mojem jc kapski bivol najbolj nevarna zver.«
Trenutek se je general obotavljal, okoli usten mu je zaigral čuden smehljaj, nato je dejal počasi:
»Ne, gospod. Motite se. Kapski bivol ni najbolj nevarna zver.« Počasi je srkal vino in nadaljeval: »Tu, na tem otoku, v mojem lovišču, lovim mnogo bolj nevarno divjačino.«
Rainsford se je začudil.
? Kaj, na tem otoku naj bi bile velike zveri?«
General je prikimal: »Največje.«
»Prav zares?«
»Seveda ne same od sebe. Sani jih moram uvažati na otok.«
s-Kaj ste uvozili, general? — Tigre?
General se je smehljal. »Ne. Lov na tigre me že dolgo ne zanima več. Sem namreč izčrpal že vse njegove možnosti. Lov na ligre ne pomeni za mene nobene prave nevarnosti. Živim pa za nevarnost, gospod Rainsforda
General je vzel iz žepa zlato cigaretnico in ponudil gostu črno cigareto s srebrnim ustnikom. Bila je parfimirana in razširjala je duh od kadila.
Imela bova izvrsten lov, vi in jaz,« je dejal general. Srečen bom, če bom mogel il: z Vami na lov.«
»Pa na kakšno divjačino?« je vprašal Rainsford.
»Vam bom takoj povedal. Gotovo se boste zabavali. V vsej skrivnosti smem menda reči, da sem storil nekaj nenavadnega: iznašel sem novo senzacijo. Ali Vam smem ponuditi še kozarec porlugalca?«
General je nalil oba kozarca in dejal: Bog je naredil nekatere ljudi za kralje, druge nekatere za berače. Mene je naredil za lovca. ,Moja roka je odločena za orožje', je dejal že moj oče. Bil je velik bogataš ter imel na Krimu četrt milijona desjatin polja. Bil je slra-slen lovec. Ko sem bil star šele pet let, rti i je že dal puško, ki so jo morali \ Moskvi nalašč za mene narediti, da sem lahko streljal na vrabce. Ko sem ustrelil nekaj njegovih nagrajenih puranov, me ni kaznoval, temveč pohvalil kot dobrega strelen. Deset let star sem na Kavkazu ubil svojega prvega medveda. Vse moje življenje ie bil večen lov. Vstopil sem
na si je osvojila mnogo src
s svojim solnčnim nasme hom obkroženim z nizon zdravih in lepili zob/ poslednje pa ♦ dnevno uporabo- i< koz/ 40 le« pfebJniieno ir> os«eJo.' čr zobno kremo
SARGSv
KAIODONI
Zdravi zobje
v armado — ker se je lo od mladih pleme nitašev zahtevalo — in poveljeval nekaj časa diviziji kazakov. Toda v resnici sem se zani mal samo za lov. Vse vrste divjačine v vsel' deželah sem lovil. Čisto nemogoče je, da bi povedal, koliko živali sem ubil.«
General je napravil par dimov in nate nadaljeval:
»Po polomu v Rusiji sem zapustil deželo, ker ni bilo za carskega oficirja dobro tam osiati. Mnogi bogati Rusi so takrat izgubili vse svoje premoženje. K sreči sem vse svoje premoženje naložil v tujih papirjih in vsled tega ne boni nikoli prisiljen, da bi odprl čajarno v Monte Carlu ali pa postal šofer v Parizu. Jasno je, da sem bil še naprej le lovec. Lovil sem medvede v Skalnatem gorovju, krokodile v Gauglou, rinoceruse v Afriki. V Afriki je bilo, ko me je ranil kapski bivol in me privezal šest mesecev na posteljo. Kakor hitro sem ozdravel, sem odšel k Amaconki lovit jaguarje, ker sem slišal, da so izredno zviti. Tc pa ni res. Lovcu, ki je razsoden in ki ima dobro puško, niso niti najnianje kos. Silno sem bil razočaran. Ko sem neko noč ležal v šotoru in me je bolela glava, mi je prišla strahotni misel. Lov me je pričel dolgočasiti. Lov pa mi je bil vendar vse. Slišal sem večkrat, da v Evropi ljudje propadejo, če opuste poklic, ki j t rt. je bil vsebina življenja.«
•Da, tako je,« je dejal Rainsford.
General se je nasmehnil. »Jaz pa niseir hotel propasti. Moral sem nekaj storiti. Imam posebno veselje za analiziranje. Brez dvoma je v tem vzrok, da sem našel na lovu toliko veselja.«
Brez dvoma, general Žarov.«
In tako sem se vprašal, zakaj me lov ne zanima več. Vi sle mnogo mlajši od mene, g. Rainsford, in zato niste toliko lovili ko jaz; ampak kljub temu morda uganete odgovor.«
»Kako se glasi?«
»Čisto enostavno: lov je izgubil za mene športni dražljaj. Postal je prelehak. Vedno sem hitro opravil z divjačino. Nič ni bolj dolgočasnega ko popolnost.«
General si je prižgal novo cigareto.
»Za vsako žival je postal boj proti meni že vnaprej brezupen. To ni nobena samohvala temveč matematična točnost. Žival nima nič drugega ko svoje noge in svoj instinkt. Instinkt pa ni dorasel možganom. Trenutek, v katerem sem se tega zavedel, je bil za mene tragičen To mi lahko verujete.«
Rainsford se je nagnil čez mizo, cistc zavzet od generalovega pripovedovanja.
»Prišlo je name ko nadahnenje in vedel sem, kaj naj storim,« je nadaljeval.
»In to je bilo?«
General se je nasmehnil z mirnim smeli ljajem moža, ki je naletel ua oviro in jo srečne premagal.
»Moral sem iznajti novo zver za lov.«
»Novo zver? Vi se šalite.«
' Niti najnianje!« je dejal general. Lov n za mene nikdar in v nobenem oziru šala. Po treboval sem novo zver in našel sem jo. Kupi sem otok, zgradil to hišo in tu sedaj lovim Otok je za moje namene ko nalašč. Tu ,ii džungla s celo vrsto zavajajočih poti, z grički močvirji.. .<
»A Ide ie zver, general Žarov?«
'Dalje prihodnjo nodeljo.)
H. Natonek:
Taygelo>s*
Velika mesarska muha je brenčala po porotni dvorani, ko je vstal zagovornik dr. \Vald-liKitui, da prične svoj zagovor. Tišina je vladala v dvorani, soparno je bilo vse ozračje, ln zagovornik je pričel:
»Gospodje porotniki! Ravnokar sd,? slišali neizprosno strogi govor gospoda državnega pravdnilca. Dejanje Ileinza Miilzerja, tako je dejal gospod državni pravdnik, meji že tik na umor, vendar pa pripušča, da je šo nekaj možnosti, da bi --e uporabil proti njemu paragraf, ki govori o uboju. Gospodje porotniki! Predno niste poskusili vživeti se v dušo umetnika, ne sme stroj paragrafov dovršiti svojega dela. Hc&iz Mtilzer ui usmrtil svojega otroka, Heinz MiSter je samo iztrebil ponesrečen stvor pri rode; zagnal je nazaj v prasnov duševno in telesno pohabljeno dete, ki ga ni bilo mogoče rešiti. Sloril je santo to, da je slabo modeliran kos ilovice zopet spojil s prvotnim celim kosom.«
Zagovornik je tu napravil kratek odmor, da bi mogli poslušavci čisto prebaviti to prf-mero. Vsi obrazi, ludi porotnikov, so bili napeti, pričakujoči in mehki, pripravljeni sprejeti zagovor zagovornika. *
»Umetnik, fanatik lepote,« je nadaljeval dr. VValdniann s povzdignjenim glasom, ><je bil Heinz Mtilzer. Videl je, kako dorašča njegovo dete v neozdravljivi omračnosti duha Od leta do leta je upal, da pade vsaj iskra svetlobe v !o ubogo dušo, da bi vsaj enkrat razveselil smehljaj njegov spačen obraz, ki ni bil nikdar obraz otroka. Gospodje porotniki! Zamislite se z vso silo v položaj: pel let je prenašal Heinz Mfllzer nesrečno sliko. Oko topo in brez življenja, nobenega znaka dušev-nosti in prebujajoče se pameti, pohabljeno in hromo truplo se je zvijalo v krčih. Tako je ležalo to živo, a obenem neživo meso in jokalo, neprestano jokalo, ko da bi vedelo za vso nesrečo svojega obstoja.«
Dr. Waldmann je začutil, da naraščajo med poslušavci simpatije za njegovega kli-enta. Pričel je govoriti o naporih staršev, da bi pomagali otroku s pomočjo zdravnikov. .Vsako sredstvo so poskusili, prve zdravniške avtoritete so konzultirali, toda vedno naleteli le na zmajevanje z glavo. Tu je bilo vsako ozdravljenje nemogoče. Gospodje porotniki! Tedaj je šel Heinz Mtilzer k zdravniku in ga prosil: Rešile me tega bitja! — Zdravnik je to odklonil. Heinz Mdlzer je šel k drugim zdravnikom, povsod isti odklonilni odgovor. Kljub nedvoumni neozdravljivosti nesrečnega bitja ne more noben zdravnik zagovarjati takega dejanja. Tu je bil podali slučaj, ko bi se morala uveljaviti neka višja nravstvenost, ki je nad kazenskim zakonikom. Toda k temu je potreben pogum, tako velik pogum, gospodje porotniki, kakršnega danes zdravniki ne premorejo! Tu je bil umetnik, eden naših najboljših umetnikov, boreč se človek, ki je nefizmerno trpel. Ali naj pogine zavoljo žalostnega telesca, ki je brez vsake vrednosti, ustvarjajoča duša od neprecenljive vrednosti? Pred tem vprašanjem so kapitulirali zdravniki s figarskim zmigavanjem ram. V stari Sparti je bi! pa zakon, da se morajo vsi slabotni in bolni otroci izpostaviti nn pustem gorovju Taygetos. Bojevit narod je našel napačno uporabo za pravilno naziranje. Pri današnjem visokem stanju vede pa bi se za vse nedvoumne slučaje moral najti : Taygetos>. Gospodje sodniki, gospod državni pravdnik, tu je vrzel v zakonu. Ni treba, da bi se človeška družba, da bi se nesrečni starši še naprej mučili s pohabljenim, neozdravljivim bitjem. Pravim, ne bo jim več treba, kakor hitro bo ta vrzel v zakonu zamašena.
Med poslušavci je rasla napetost in obenem vedno večja razburjenost, ki jo je bilo že težko obvladati. Predsednik sodišča je vstal in opozoril zagovornika, da opušča vse, kar ne spada čisto k stvari, zlasti pa, da ne govori stvari, ki so nasprotne duhu človeške usmiljenosti.
»Ves potrt, ker ne ntore noben zdravnik ozdraviti njegovega otroka, a ga obenem tudi nihče noče rešiti otroka, se je vrnil Heinz Mtilzer nekega dne domov. Njegova žena je odpotovala. V svoji delovni sobi najde otroka. Ko zagleda očeta, zleze kiičaje v kol. Nežno ga hoče prenesti v drugo sobo. Otrok udari proti njemu, pene um pridejo na usta Kakor sovražna žival se nesrečno bitje vrže proti očetu. Bolestno čuvstvo, da kljub temu objame' svojega otroka, vstane v njem. Otrok pa ga vgrizne v lice. Tedaj se nenadoma prevrže očetovsko čuvstvo v sovraštvo. Roke prično tipati po vratu pohabljenega bitja, oklenejo se vratu in kar same od sebe se stisnejo okoli vratu. — ln zgodilo se je. Ileinz se prostovoljno prijavi in izpove na zapisnik, kar je mogoče povedati z besedami. Ne more pa povedati onih čuvstev, ki nihajo med mučenim umetnikom in nesrečnim očetom.
Gospodje porotniki! Bodite mili sodniki dejanja, s katerim ni bilo razžaljeno nobeno človeško čuvstvo! lzrečite oprostilno razsodbo!«
»In mati?<; je zakričala neka žena iz občinstva. Sluga jo je takoj odpeljal iz dvorane.
Par ur kasneje je imela gospa Irena Mal-■er v roki brzojavko: Oproščen Oproščen od vsega! Pričakujem te hrepeneče! Tvoj Heinz.«
Gospa Irena se je sama začudila, da jo je to sporočilo pustilo ei«lo hladno. »Oproščen od vsega k — To je šlo na njeno dete — to je merilo na njeno srce.
Ko jo je takrat v kopališču zadela vest o umoru otroka iu aretaciji moža, leda j je bila Irena vsa potrta le zaradi moža, ne pa zaradi otroka. V poznejših urah samote pa se je vzbudilo njeno srce za otroka in jokala je za svojim nesrečnim fantičem. Spraševala se je: >Ali je imel Heinz pravico, da je ubil mojega otroka?« Misel pa, da je njen mož v preiskovalnem zaporu, je zadušila to vpraševanje.
* Na gorovju Tuyfictos so stari Spartanci izstavljali pohabljene otroke.
Ob zatonu carske Rusije
Senca Rasputina
iintHHPHM
Rasputinova rojstna hiša.
In tedaj so videli kmetje, kako je Pjotr Aleksundrovič pripeljal ukradenega konja iz zemljanke in ž njim izginil v noči.
Že na vse zgodaj so drugi dan kmetje potrkali na vrata Jefimove hiše in govorili, da je mali G r i § i v vročici spoznal resnico, ker Pjotr Aleksandrovi^ je v resnici ukradel konja. Vsi so bili prepričani, da je sam Bog govoril iz otroka. Kako je izvedel Griša za tatvino, je postranskega pomena, res pa je to, da so že od takrat kmetje gledali Qrišo z začudenimi očmi in si niso bili na jasnem, kaj si naj prav za prav mislijo o njem.
Ker drugače je živel Griša prav tako, ko vsi vaški otroci. Ko je bil še deček, se je pre-lepaval po ulici in uganjal neumnosti, ko pa je postal fant, je popival po gostilnah in se lovil za dekleti. Ce je bilo treba, je na polju krepko pomagal, če pa ni bilo posebno dela, pa se je napil večer za večerom.
Tako je Griša živel, dokler se ni zaljubil v plavolaso Praskovnjo Feodorovno Dubrovi-no in se z njo poročil. Že kmalu po poroki pa je spet obnovil svoje staro življenje.
V tem je Griša doživel svoj drugi veliki dogodek, o katerem pa je govoril samo svojemu najboljšemu prijatelju Pečerkinu. Oral je na polju, ko je nakrat zaslišal koral, kakor da ga pojejo v cerkvi. Mislil je, da pojo dekleta. Ko pa se obrne, ni nikjer deklet, pač pa vidi pred seboj čudovito lepo ženo, sveto Mater božjo, ki plava v zlatih žarkih opoldanskega sobica. V zraku pa se je oglasilo nebeško petje angelov in tudi Marija je pela z njimi. Vizija je Rasputnia zelo pretresla. Znoj ga je oblil in notranji glas mu jt govoril, da je namenjen še za velike stvari. Ko je prišel zvečer v svoj priljubljeni hlev, ga je prijela otožnost Čutil je, da je potem konec njegovega razposajenega življenja, konec popivanja in drugih neumnosti. Ali to. mu ni bilo po volji in zato je o vsem raje molčal.
V krivoverskeni samostanu.
Rasputin je prevzel očetovo obrt in postal voznik. Prevažal je potnike v sosedne vasi in včasih celo v Tobolsk in Tjumen. Tako je nekoč tudi vozil nekega dijaka sveče-niške akademije v Vrhoturje, kjer je bil samostan. Na potu ie mladi teolog silno mnogo govoril z Rasputinont in ga skušal prepričati, kako velik greh dela, ker živi tako razuzdano. Besede seminarista so napravile na Ras-putina globok utis. Oživele so vse misli o Bogu in veri, ki jih je mislil nekoč mladi Griša.
Mladi seminarist pa ni samo obudil Ras-putinove duše, temveč ji obenem dal nov nauk, ki se je precej razlikoval od strogega cerkvenega. Govoril mu je, da more tudi grešen človek že na zemlji biti deležen nebeške sreče, samo če izpolnjuje gotove predpise ta-jinstvene nove vere. Na vse zadnje je seminarist Rasputina še pregovoril, da je ostal v samostanu v Vrhoturju.
Že od nekdaj je bila vsa Rusija polna kri-voverskih naukov iu tajinstvenih sekt. Zlasti na mračnem severu Rusije je našel vsak nauk prijazen odmev. V Rasputinovih časih se je zlasti razširila sekta bičarjev (hlisti). Nauk te sekte je bil sicer precej konfuzen, ali imel je mnogo privlačnosti za priproste ruske mužike. Tako je ta nauk učil, du se ni rodil Zveličal-s.nmo enkrat, temveč da se je mnogokrat ponovilo njegovo včlovečenje. Tudi grešen človek more biti deležen vseli nebeških lepot, samo če zna »umreti tajinstvene smrti Gospodam, one smrti pri živem telesu, kateri sledi vstajenje. Tajinstvem smrt se pa doseže samo na ta način, da človek popolnoma zataji sebe, da je čisto vdan v voljo Svetega Duha, kar doseže, če ubije v sebi vsako strast. Strast pa se ubije na ta način, da človek čisto izčrpa telo, magari z najbolj razuzdanim življenjem. Kdor je dosegel tajinstveno življenje, ta dobi čudodelno moč in ta more tudi odpuščati grehe.
Z veseljem je poslušal Rasputin ta nauk. Še bolj pa je vplivalo nuni, ko so mu pričeli govoriti o vseh onih neštetih kmetih, ki so baje to stopnjo doživeli Zlasti o nekem de-zerterju Radajevu so vedeli povedati velikanske stvari. Ta Radajev ie živel še. pred kratkim in za nepoučene ljudi bil naravno-1 popolna propalica. Ni bilo greha, ki ga ne bi zagrešil in na konec je živel s 13 ženami obenem. Oblasti so ga tudi zaprle Ali za krivo-verske mužike pa so vse te dognane stvari bile brez pomena Za nje je bil Radajev svet mož, kateremu se ni treba ozirati na nobene zapovedi. Te so le za navadne ljudi. Kar požiral je Rasputin te nauke in vedno bolj je bil uverjen, da je tudi on eden teb »svetih mož«. Ko so Radajeva zaprli in ga sodili radi njegovega razuzdanega življenja, je dejal Radajev tudi to-le: »Žene, ki so mi žrtvovale svoje devištvo, sem poniža! in s tem sem jih obvaroval pred napuhom.« Navajamo te ne-zmiselne besede samo zato, ker so ključ za razumevanje vsega poznejšega delovanja Rasputina. Morda nehote in nezavedno so znali vsi ti ljudje svoje grehe tako lepo opravičiti in olepšati, da so izgubili žig a resnost i in postali celo krepost. Bičarji so seveda uvedli ludi bičanje in tudi skupno bičanje, ki se je navadno končalo z nespodobnostmi
Kakor rečeno, je bi! ta nauk poln protislovij in očitnih neskladnosti, vseeno pa se je zelo razširil. Na eni strani je privabljala ljudi njegova tajinstvenost, nn drugi strani mu oblasti niso mogle priti na sled. Med glavnimi zahtevami nove sekte je bila namreč tudi ta, da morajo vsi njeni pristaši strogo izpolnjevati vse predpis^ pravoslavne cerkve. Na zunaj so bili zato ti krivoverci še bolj goreči ko pravi verniki. Zato tudi ni bilo mogoče nikegar prijeti.
Krivoverski nauk se je razširil tudi med nižjo duhovščino. Če so vendar komu prišli na sled, da je član bičarjev, potem so ga poslali v samostan Vrhoturje, da uvidi svojo zmoto. V tem samostanu pa so kmalu dobili krivoverci večino in čeprav se je v samostanu vse strogo vršilo po naukih pravoslavne vere, je bil ta vendarle gnezdo krivoverstva.
Naravno, da se je Rasputin še zlasti oprijel nauka, ki tja je slišal v samostanu in da zanj ni bi! tak nauk krivoverski. Preden pa je Rasputin zapustil samostan, je še obiskal starca« Makarija. Oče Makarij je živel kot puščavnik sredi gozda Daleč na okoli je bil znan in vse je hitelo k njemu po svet in tolažbo. Menihi, aristokrati, kmetje in berači, vsi so verjeli vanj in mu rvzkrivali svoje nadlege in težave. Oče Makarij je bil v mladih
Sedaj pa je nakrat spet vstalo, mogočno m plameneče.
Njeno srce je hitelo pred brzovlakom v razrvani nestrpnosti.
Ko je pridivjala Irena brez sape v svoje stanovanje, niso njene oči nič videle. Niso videle sija joče nestrpni obraz moža, ki je hotel objeti ženo, v zanosneni prepričanju, da je Irena prav tako srečna ko on.
Irena ga pahne od sebe in zakliče:
»Kje je moj o t r o k ?«
Heinz ji pogleda odkrito v obraz in reče: Naš otrok je bil kazen, naložena radi neznane krivde. To kazen sem vzel z naju.«
Od naju? Ali si mene vprašal? Za mojim hrbtom si umoril moje dete, moje dete k
»Irena! Kolikokrat sem slišal iz tvojih ust, da ti je ubogo bitje bilo le v muko.«
»Potem hočem imeti nazaj mojo muko. Kje je?«
Heinz je skušal poljubiti njene zbegant-oči. Še vedno se ni zavedal, da je z umorom otroka zarezal tudi globoko rano v materino srce.
In ti mi moreš še mirno gledati v oči, ko da ne bi te tvoje roke ...«
»Kar so storile te roke, o tem so sodili sodniki, tuji ljudje — in oni so me oprostili!:
Irenine oči so gledale nekam v daljavo. Moje dete je bilo — in ti si ga zadavil. Zakaj si to storil?«
Heinz se je vgriznil v ustnice: »Ali sem drugič pred sodnikom?«
»Ne, ker šele sedaj si pred nji in! Ali ti veš, da je otrok hotel umreti? Ali ni hotel živeti? Da, dete je hotelo živeti, tolklo je okoli sebe, grizlo — da, hotelo je živeti!« Nakrat je postal njen glas proseč: »Kako je gledalo na konec? Ali so njegove oči iskale mene? Ali
je holelo nekaj reči? Ali se je v zadnjem hipu zbudila pod tvojimi pestmi njegova duša in te strahovito obtožila?«
»Irena! Pridi vendar k sebi, razumi, kaj je bilo to dete! Telesno in duševno pohabljeno, neozdravljivo dete, ki ti nikdar ne bi moglo reči: mati!«
Toda Irena je njegove besede komaj slišala. Poslušala je svoje srce. In tedaj je slišala dete, kako kriči: »Mati!« Potem se je udušil ta glas pod daveči mi rokami moža. Vase je gledala in njen otrok je tu živel. Materina ljubezen, na smrt zadeta, je ustvarila iz iztekajoče srčne krvi novo dete, ki je živelo, lepo živelo, ki je klepetalo, tekalo zdravo in nepohabljeno in se smejalo, kakršno bi moglo postati njeno dete, ki ga je iztrgal njen mož iz njenega srca. ga izreznl iz nje, ko da bi bito mrtev kos mesa In on še tri-umfira radi te posrečene operacije!
Strah je oblil moža Čutil je, da si mora rešiti ženo. »Irena! Zavoljo našega »kupnega življenja, zavoljo otroka, ki ga boš imeia nekega dne...«
Tedaj je zakričala. Da ga zopet usmrtiš, če ti ne bo volji!«
»Irena!«
Vrata so zaloputnila, trdo in neizpremen-ljivo. Zaloputnile so jih roke, ki so obsodile. In slene dušljive samote so zijale v moža.
Tedaj se je jokaje sesedel Pred sodniki in advokati je prestal, pred materjo ne. Kje je bila pravica?
Kje je bilo ve? ljubezni?
In tr>d:ii se je v njegovem srcu zasvitalo čuvstvo, da jo treba tudi najbolj zapuščeno bitje ljubiti, ker se potem človek premaga samega sebe.
Kdaj je človek resnično srečen?
Odgovori.
50. Ako ima zvestega prijatelja.
57.	Starši, ki v strahu božjem vzgoje svoje otroke.
58.	Kdor po dolgem hrepenenju pride do zaželjenega cilja.
59.	Dokler misli, da mu boljše sploh ne more biti.
HO. če je zadovoljen s tem, kar ima in tudi še moliti zna.
61.	Ko spozna samega sebe.
62.	Srečen je človek, ki je zdrav, ima čisto vest, svobodo in vedno dosti tistega dela, katero ljubi.
63.	Kadai je mlad in poln hrepenenja.
64.	Kadar spoznava resnico.
65.	Brezposelni, ki dobi dobro službo.
66.	Med zaroko in poroko.
67.	Če ima veliko dolga in mu je isti odpuščen.
68 Dijak,"ki je pripravljen za »zadostno«, pa dobi »odlično«.
69. Uradnik ob 13. plači.
70 Na smrt obsojeni, če dobi v zadnjem trenutku pomiloščenje.
71,	Ko bo čital v »Slovencu«, da je dobil na svoj odgovor največ glasov.
72.	Kadar čita »Slovenca«.
letih in tudi pozneje še velik grešnik Menda je storil sploh vse grehe, ki so bili mogoči. Ko pa je čisto ubil v sebi vsako voljo za greh, ali bolje rečeno, se čisto izčrpal, je pričel živeti življenje puščavnika. Daleč v gozdu je živel v siromašni kolibi in vedno nosil težke verige na sebi.
Za svojo pot k očetu Makariju se je Rasputin dobro pripravil šel ,io najprej v cerkev in pred relikvijami svetega Simeona iz Vrho-turja globoko molil. Okrepljen od molitve je prišel k Makariju, padel pred njim na tla in pričel poljubovati njegove verige. Odkritosrčno lini je razkril vse svoje grebe in vse svoje želje. Nič ni olepšava!, temveč povedal vse p® pravici. Nato je pravil, kako da mu že dolgo govori notranji glas, da naj se čisto posveti Bogu in da naj zapusti ženo in otroke ter vse svoje premoženje.
Ko se je Rasputin popolnoma spovedal, se mu je oče Makarij milo in dobrohotno nasmehnil. Nato pa ga je začel blagrovati, ker da je našel pravo pot, ki da mu jo je določil Bog. Rasputinova usoda se je odločila.
Potujoči Rasputin.
Rasputin sc je nato vrnil iz Vrlioturja nazaj v Pokrovskoje, da izvrši zadnje priprave za svoje romanje. Po mnenju vseh ruskih kmetov je romanje neobhodno potrebno za »tajinstveno smrt«. Romanje je sploh glavna točka v ruski mistiki. Lepega dne zapusti ruski kmet vse, hišo in družino, ter gre na romanje. Nikdar ne pišejo domov, navzamejo si drugo ime, poslali so stranniki (romarji). Glavna ovira za strannike pa je zakon. Kdor ima rodbino, ta .endar težje pusti dom in vse na cedilu, in zato so stranniki zelo proti zakonu, dovoljujejo pa vsako drugo ljubezen. Na tisoče in tisoče bodi vedno teh strannikov pc Rusiji iu v vsaki boljši kmečki hiši je posebna soba zanje. Navadno je pod izbo majhna klet za strannike. Brez okna je sicer ta klet, toda ima to prednost, da je skrita v zemljo in da je romar varen pred oblastmi. S temi pa je navadno v navskrižju. Ker žive v kleteh, jim pravijo Rusi tudi »podpoluški«. Vsi uživajo velik ugled in nekateri od njih pridejo tudi do naslova starec«. Ali le najbolj modri. Nekateri pa se povzpnejo tudi do tega, da j. pričnejo ljudje imeti za svetnike.
Rasputin je bil loto dolgo strannik. Kot lak je do dobra spoznal ruskega kmeta in si pridobil silno poznavanje ljudi. V kleti pod izbo vsak razkril vse svoje težave in 'nbe strani, tu je govorila duša, čisto nepotvor-jena.
Največji dogodek, ki ga je doživel Rasputin za časa svojega romanja, pa je bila njegova uvedba v misterije bičarjev. Kar je v Vrhoturju le od daleč in napol slišal, to je sedaj sam preživljal. Spoznal je podrobno vse običaje bičarjev in ves ceremonijel njihovih »pobožnosti«. Videl je, kako se zbirajo v posebni hiši, ki se sicer v ničemer ne loči od običajne kmečke, kako pojejo in plešejo, kako jim govori potem .sveti« mož. ki ga pa spoznajo le poučeni, kako te vse po vrsti biča, kako nato zopet plešejo, dokler jih vse ne zagrabi nebrzdana divjost Tu je Rasputin zad njič poskusil svoj poseben nauk o očiščenju od greha Ko je Rasputin vse to spoznal, je bil pripravljen za novo siopnjo, za pridigarja v kleti.
Po mnogih letih se je vrnil domov v Pokrovskoje, kjer se je že razširil glns o Raspu tinu. Vse mogoče so govorili o njem, o nje govih pridigah, o njegovem nauku in o nje govih delih. A tudi o 1 udih rečeh «<> govorili, ki jili Uganja Rasputin ln nekafere so bile tako hude, da so govorili kmetje o njih le
I šepetaje.
adm program v preteklem letu
(Iz poročila g. tajnika V. Zora na obč.
Pri sestavljanju programa volja načelo vso za vse-., ali -»vsakemu nekaj«, Radio je nekaj splošnega in zalo odlno on poseduje možnosti in sposobno:..! i, dn služi tudi splošnosti Ima največjo možnost aktualnosti, ker je izgovorjena in istočasno slišana beseda absolutna sedanjost. Vsakemu nudi priliko, do se udoležtije te sploanoati.
(Lini bolj raznovrstna in pisana jo publika, ki posluša program, s tem večjo pazljivostjo «o mora sestavljati glasbeni, prosvetni in zabavni del programa.
Po pogodbi je postaja vezano, da mora dnevno oddajati 60 minut originalno glasbe. Ves program pa mora znašati najmanj 130 minul. Poslušalci sami vedo, da je postaja oddajala diiovM 3u0 minul. Prav za prav obsega program dva del.i, i. j. muzi-kalni in pa govoreči del. Muziknlni del zavzema ! pri naši podaji 55—70% celotnega programa. 15& j pride na predavanja in približno 10% pa poučni j del programa, prav majheft odstotek na propngan- ; do in reklamo.
Glasbeni program zavzema pestro vsebino. Tako n. pr. dnevno nudi reproducirano glasbo, popoldanski euourni koncert, /.večer slede: orkestralni koncerti, komorna g!- :'ia. solistovski nastopi, opera, zborovo petje, v z«;.'n.i<.>m času prenosi češke filharmonije itd. PoV -n radia se prenaša godb.", v najobilnejši meri med široke plasti ljudstvo.
Poučni dot na.v.'g:i programa v pretekli sezoni je obsegal tako zvano ljudsko visoko šoio. Pripomniva, da se ta ljudska visoka šola ne.sme smatrali kot popolna, ker ji pač manjka medsebojnega stika predavatelja s poslušalci; vsled tega je samo skromno nadomestilo tega, kai> imajo bogatejši narodi v pr.polnejši meri izvedeno. Prosvetni program je obsegUl štiri važne panoge: 1. Kako skrbimo za svoje telo. 2. Kako spoznamo in vladamo naravo. 1). Človek, kot duševno bitje. 4. Duhovne kulturne dobrine človeštva. Vsa ta tvmina se je podala poslušalcem v 420 predavanjih. V kolikor smo dobili poroči! od nnših posluša! ev, so bili s predavatelji zadovoljni. Kakor je težka sestava tega dela programa, tako in tudi težavno dobiti primerne predavatelje. Tudi onim govornikom, kateri želijo pred mikrofon, manjka večkrat tistih predpoeojev, ki so nujno poirebni za govornika, ki
zboru Radio Ljubljana, 28. okt 1029.)
hoče govorili prod tisočero »nevidno; množico. Nasprotno pa večkrat odpovedo sodelovanj ljudje, ki ■so strokovnjaki in ki slovijo kot prvovrstne moči. Hoje se namreč poslušalcev, s katerimi ne morejo stopili v direkten slik kakor v predavalni dvorani.
Važno panogo so zavzemala v prvem letu /drnvslvena predavanja, ki jih je oskrboval Državni higienski zavod v Ljubljani, za kar pač zasluži največjo pohvalo. Izmed vseh javnih institucij se jo poslu žil omenjeni zavod prvi te moderne iznajdbe v svoje prelepe namene. Edino 011 je spoznal, da potoni radia seže njegov glas o zdravstvenih in higienskih napravah v najbolj oddaljeno vas, ki more.« najbolj potrebuje tovrstnih nasvetov. V izdatni meri se je posluževal tudi poljedelski oddelek oblaslnena odbora lena sredstva. Napravil je ccl sistem kmet&ko-goapodarsklh predavanj, ki jih oddaja vsako nedeljo popoldne ob 8. Tukaj ima tedensko na tisoče poslušalcev in so I o vrstna predavanja najbolj zaželjena med našim kmetskim ljudstvom in hkrali najcenejša. Našim gospodinjam zelo dobro služi gospodinjska ura, katero so vodilo doslej dobro predavateljice. Delavcem je nudila postaja stanovsko izobrazbo v S5. predavanjih
V literarnih urah je radio posredoval, da so naši pesniki in pisatelji stopili pred tisoče in tisoče poslušalcev in jim recitirali svoja dela. Gotovo je ta način spojitve literarnega delavca z občinstvom vse hvale vreden, ker služi v boljše razumevanje njegovih del.
Tudi naš iurizem je bil deležen dobrote naše postaje. V nad 20 predavanjih v slovenskem, nemškem in češkem jeziku se je seznanjalo domače, kakor ludi inozemsko občinstvo z lepoto našo zemlje. zlasti Dalmacije, številna vprašanja, ki so sledila pismeno na podlagi posameznih predavanjih, nam to dejstvo potrjujejo.
Zabavi so služila humoristična predavanja, kjer sta se kosala naš izborili pisatelj Milčinski in hribolazec g. »lanko Mlakar. Tudi več šaljivih nastopov, operetnih večerov je spopolnjevalo la del programa
Drama, kot taka pa še išče umetnika, ki jo bo znal prikrojiti tudi za zračne valove in ne samo za odrske deske Na željo ljudstva smo vpeljali oer-
Naisfarejiša izfcusnia - Najmodcrngcgša &
kvene prenose in nedeljska verska predavanja, kakor jih prinaša 24 evropskih poslaj.
Še besedo o naših poročilih. Kor je postaja zrasli« in raste izmed vseh evropskih postaj v najbolj skromnih razmerah, ker Inin tudi najmanjši teritorij, zato nikakor ne more misliti na lastno poročevalno službo. Takoj spočetka smo zaprosili pomoči pri obeh ljubljanskih dnevnikih, izmed katerih nam je le eno uredništvo nudilo svojo po-moč. Poročilu prejema postaja šele ob 10, zato lih ne more preje sprejeli v svoj program.
Kolikor je bilo v moči, je prinašalo postaja tudi vse zanimivejše in večje prireditve, ki so še vršile v Ljubljani. Marsikaterega nešportuika so spreobrnili športni prenosi z IzgrlSču, kjer se je bil hud boj za prvenstvo. Veliko zanimanje pa ie vzbudil prenos plavalnega mitinga iz kopališča ■ Ilirije . Naš mikrofon bi se večkrat rad podal ludi na potovanje na Bled, na Jesenico, v Maribor itd. Toda naši telefonski vodi še niso tako številni \b lako popolni, da* bi nastopil mikrofon svojo pol po vseh mestih in večjih krajih Slovenije in pa sunejo taki prenosi sorazmerno veliko več kol običajni spored.
Gotovo p« bi bil program izdatno popolnejši, ako bi se število naročnikov povečalo vsui za 50%. Odmev iz inozemstva je zelo ugoden, pismo pričajo, da je postaja ena najbolj priljubljenih v srednji Evropi in njeni valovi segajo do Carigrada, Kairo, v Anglijo in na sever do š- edske, celo Amerikanci nam poročajo, da so jo slišali ponovno v Chicagi in celo v San Francisko. Naš program jirinaša 36 evropskih revij in ga ponatiskuje čez 70 evropskih dnevnikov. Ime Ljubljana je postalo znano po širnem svetu ravno polom radio oddajne postaje.
Pvogmmi Ra d i a ■■ l, f a bij ana:
Nedelja, 3. novembra: 0.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, dr. Gvido Kant. 11.00 Koncert radio-orkestra. 15.00 O čebelarstvu, predava gosp. Okorn. 15.80 Reproducirana glasba. 10.00 llumoristično čtivo. pisatelj Milčinski! 10.80 Citraški duet (sjosp. I11 gdč Tišler). 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročilu. 22.15 Koncerl radio-orkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Ponedeljek, 4. novembra: 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 K011-cert radio-orkestra. 10.00 Diabele,- — sladkorna bolezen, predava dr. Merčun. 19.30 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel i 20.00 Rezervirano za prenos pevskega koncerta 22.00 Časovna napoved in poročila. napoved programa za nu.-ilednji dan.
Torek, 5. novembra: 12.30 Reproducirana glasba 18.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 18.80 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert radio-orkestra 19.00 {i fotoamateratvu, predava g. Cvetko Švigelj. 19.80 Ruščina, poučuje dr Preobra-ženski. 20.00 Oton Zupančič: Noč na Verne duše, Shakespeare: Hamlet — 5. del (tzv. člani narodnega gledališča.) 21.00 Koncfcrl radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 0. novembra: 12.80 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 /z današnjih dnevnikov. 17.00 Koncerl radio-orkestra. 18.00 Otroški kotiček. 19.00 Bohusla-vovi spomini, čitn g. Gregorin. 19.80 Francoščina, pOučujo dr. St. Leben. 20.00 Prenos -iz Prage — kompozicija Joh. Slraussa. 22.00 Časovna napoved in noročila, napoved programa za naslednji dan.
Celriek, 7. novembra; 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 18.30 1/. današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert rtjdlo-oikeslra. 18.00 Tedenski pregled domačih in fil.iih dogodkov. 10.00 Iz življenja mravelj, profesor Pengov 19.30 Prenos ojiere iz nar. gled. v Ljubljani. 2200 časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio-c.rkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Pelek, 8. novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.80 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koroške narodne pesmi, pojejo koroški fantje 18.80 0 rimskih in grških rokoborbah, pred. g. Vodišek. 19.00 Gospodinjska ura, gdč. Krekovo 10.30 Italijanščina. poučuje dr. Leben. 20.00 Večer pol puri jev, izv. radio-orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. napoved programa nu naslednji dan.
Drugi programi s
Ponedeljek, 4. novembra:
Belgrad: 12.40 Radio kvartet. 17.30 M. Bandič recitira. 20.00 Koncerl radio-orkestra. 21.30 Čas, časopisno vesli. 21.45 Prenos koncerta iz restavracije. — Zagreb: 20.35 Koncertni večer. 22.00 Plesna glasba	Varšava: 12.05 Reproducirana
glasba. 16.15 Mladinska ura. 10.45 Reproducirana glasba. 17.45 Lahka glasba. 20.80 -Kiijeginja Cierl-stein«, komična opera. 23-00 Plesna glasba. — ISuda-pesl: 0.15 Koncert vojaške godbe. 12.00 Zvonenje. 12.05 Reproducirana glasba. 10.20 Reproducirana glasba. 10.20 Koncerl salonskega-orkestra. 17.45 Koncerl ciganskega orkestra. 20.30 Konceri oper-
Svctovnl poleni more prekoračiti v<e meje Kamorkoli pride« rsofdct tc iie*l
Glas iz drssgego sveta
(Janko Mlakar.)
II.
Prišel sem pravkar z ženit ovanja. Sicer je ni-»mi rad poročil, toda prosila je tako lopo, da ji nisem mogel o<lreči. Moram namreč pripomnili, da ne poročam rad, ker vem, da ljubezen do bližnjega zahteva, »da mu ne storimo nič takega, kar sami po pameti nočemo imeti- (Vel. kat. vpr. 338). Toda »volenti noti fit iniuria (hotečemu se ne godi krivica). Tako sem si potolažil vest in se odpeljal v Maribor k poroki.
Novoporočena gospa Milica Vzglavnik, ki se jc včeraj ob takem času pisala še Strohsack, je postala »zrela-t na Jiceju z večino glasov. To »večina je bila pa kaj klaverna; odločiti je moral nanjreč predsednik komisije. Po končanem izpitu 1110 je pocukala pred licejem in se mi toplo zahvalila, da sem se bil >zanjo. potegnil-. Dasi nisem zaslužil njene zahvale, sem jo tnoral vkljub temu sprejeti; saj veste, kaj je službena molčečnost. Sicer sem pa Milico imel prav rad; bila jo namreč zelo dobrega srca. mirna in včasih tako prisrčno — neumna. Spadala jo v tisto vrsto ljudi, ki razumejo dovtip še-le teden polem, ko so ga slišali. Kadar sem se kaj pošalil, se je navadno še-le čez nekaj dni prišla pritožit, da se iz nje ^bedaka delani . (Ta izraz je pobrala menda v Metliki, ko je bila tam na počitnicah.) Sicer ji pa licejska matura ni prav nič. škodovala. Njeno mama mi jo je namreč pohvalila, da jo prav pridna gospodinja, in da bo dobra žena in mali.	v
Kmalu po maturi so se Strohsackovi preselili v Maribor, in izgubil sem Milico skoraj iz spomina, ko me pride nenadoma pred kakimi desetimi dnevi obiskat.
»Kai je po vas prineslo? jačudim se in vzamem besedo napovedovalcu, ki je pravkar v -zvočniku napovedoval, kaj bo pel Caruso
»S čim sem sc vam pa zamerila, da me vi. kale.«
>No, prav, čp hočeš, vam pa rečeni ,ti'. -Da, rajši imam, cla me tikate, saj ste me učili deset let. Potem sc čutim bolj domačo in vam ludi veliko lažje povem, kar imam na srcu. Veste, omo-žila se bom. Imale li kaj proti temu?«
»Jaz? O prav nič; saj ne bos mene vzela. ■Zd; se ini,.gospod profesor, da se hočete iz mene bedaka delati.*
»Kakor vidim. Milica, si precej napredovala v hitrosti sklepanja. Kaj je pa tvoj izvoljenec?. »Golmun pri ,Panoniji'x »Druzega nič? Od golov ne morela živeli.« -Seveda ne. Ima pa tudi precej dobro službo pri ekspertni tvrdki ,Poper in drug'.< »Kaj pa izvaža ta tvrdka? »Jezice in borovo storže. Pa moj ženin ne bo ostal pri tri, ampak bo začel na svoje.-,
»In bo izvažal jezice in borove storže, sežem ii v besedo.
>Ne samo tega, ampak ludi bučne peške in sploh deželne pridelke Vesle, delala bova pa z lastnini kapitalom, ker ne bom prišla prazna v zakon.«
»-Kako se pa piše tvoj ženin; tega mi še nisi povedala,-
3Mirko Vzglavnik.
Vidiš, lo lio gotovo srečen zakon. Zakaj, Slrohsack in Vzglavnik spadala prav lepo skupaj.<
Se že zopel delale bedaka iz mene. Toda, to dni sem tako vesela, da vam ne morem zameriti. Veste,'drugi leden bo že poroka. Okllcalt naju bodo enkrat zn trikrat.«	«
»Ali se že mudi?«
»Seveda se mudi, ie rekla nedolžno ln vprla svoje velike oči vame Pomislite, čakala sva pel dolgih, dolgih let. in dn se zdaj poročiva, je največ vaša zasluga. 'Mo sem vos nrišla prosit, dn nnjn hi vi. gospod profesor, poročili -
3Jaz. moja zasluga? čudil sem su
Da, vaša zasluga. Na kakšen način... lo pa zveste še-le po poroki.«
In res sem zvedel.
Stari Strohsack je kmalu prišel na sled, da ima Milico znanje z Vzglavnikom, in tisti dan je bil ogenj v hiši.
»Saj je pošten fanl, ihtela je Milica, in me misli resno vzeti, pa tako me ima rad, in jaz ga imam tudi rada.«
»Rad gor, rada dol, razsajal jc Strohsack, >gol-mntio pri ,Panoniji' ne boš jemala, naj bo že lo Vzglavnik. Zininicn ali Rjuha, ali kdo drugi.« Mož jc v svoji jezi očevidno pozabil, da se piše — Strohsack. Prišel je pa pravkar z nogometne tekme, v kateri je Panonija popolnoma potolkla »Podolje . Največjo zaslugo pri tej sijajni zmagi je pa imel prav Mirko Vzglavnik. Zato je bil Miličin oče kot zvest pristaš 1'odolja« in hud nasprotnik »Panonije tako razjarjen nad zmagovitim polmauom, ki bi bil rad postal njegov zet.
Milica je od tistega nesrečnega dne dalje hodila okrog z žalostjo v srcu in solzami v očeh. Toda, očeta to nj ganilo. Bolj 11111 je hil pri srcu športni poraz »Podoljn-?, kakor otrokova sreča. fte na smrtni postelji je naročal ženi, nuj nikar 110 dovoli, da bi Milica vzela golmnua ali sploh kakega pristaša »Panonije«.
»Ako ne bos rovnaln' po mojih besedah, pre-kolneni še v grobu tebe iii nehvaležnega otroka «
Tako jima je zagrozil, se obrnil v zid in Izdihnil.
Strohsuckovn grožnja je mater in hči silno pre-Ireslu. Ko je pa minulo telo dni, je Milica s črno obleko odložila tudi strah pred očetovim proklot-stvom. Kdo bi lo zameril mlademu dekletu, zlasti, če ni za grožnjo pametnega povodol Silila |o torej v mnler. naj dovoli, da vzame od očela toliko sovra-žen^ga gol mana.
Toda mama se ni dotn preproslti, ■ pripovedoval« mi je Milica, akornvno u|>p.! Jokala noč in dan. Sicr ii ie bil Mirko že takrat prav všeč, Indn bala se ie atovosa žujanja na smrtni postelji. ,Ako
pc£l Kslfe^ na polu u -t« okolu sveta ! WM,' VlUtk
30 000 komadov . porabi! Z	nad
10 grejo eno sobo nad 24 kg drva	ur
Zahtevajte brezplačen popis!
ZEPHIR TOVARNA SPEČI d. <1.
S U Ii O TI C Scmopretiaja ta Ljubljano: Brezailt & Fritsch Saifnprodoja zo Celje: D. HaUusch Samoprudajn za Maribor: l'.<nter i Lcnard
nega orkestra. 22.00 Koncert lerceta in j.tz/.a. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba. 15.30 Glasbena ura za mladino. (6.00 Popoldanski koncert. 17.10 Zu mladino: Beg Casanove iz svinčenih ječ. v Benetkah. 19.30 Zimski trening v športu, predavanje. 20.05 Violon vilo s klavirjem 21.00 Recitacije 22.00 Večerni koncerl. !'.<■ m: 10.30 Popoldanski koncerl. 20.00 Kudio-urUe.' >r. 2!.-,k) Orkestralni ir klavirski koncert — I.mujenbfr.i: lu.15 .leprodu-cirana glasba I5.00 Mladinska ura. 17.30 Popoldanski koncerl. 10.-10 Ura zu slariše. 20.00 Pester večer. — Benn>: 18.00 Pesmi 19.10 Zabavna glasba 20.50 Zabavna glasba. — Katovicc: 16.45 Repro-duclrana glasba. 17.45 Zabavna gluabu. 20.30 >Kne-ginja Gerolstein«, komična ope n 23.00 Življenje na poljskih univerjah. —- Slutlr/arl: 16.00 Zabavni koncert. 17.00 Pevski koncert. 18.30 Pol skozi vse-iiiirjei, predavanje 1SI.30 Koncerl na pihala. 20.80 Simfonični koncert. Nato literarna ura in jdesiia glasba. — llreslmi: 1S.80 Reproducirana glasba. 17.3(1 Ura za mladino. 18.15 Literarno poročilo. 10.05 Večerni kuncerl. 2tl.30 Srce polno željam, literarna prireditev. — llralislava: 10.00 Popoldanski koncert. 1H.10 Reiifoducirann glasba. 19.05 Slovaški večer. 20.00 Opere I u iz studia. 22.15 Vojušku godba. — M. Ovirava: 11.80 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncerl. 16.80 Koncerl valčkov. 17.25 K011-iert na dveh klavirjih. 10.05 Slovaški večer. 20.00 Opereta iz studio.
Torek, 5. novembra.
Ilelflrad: 18.00 Popoldanski koncerl. 20.00 Pre nos simfoničnega koncerta beograjske filharmonije 21.30 Čas, dnevne vesti, nato reproducirana glasba.
—	Zagreb: 17.00 Zabavna ura. 17.30 Koncert iz ila Iijanskih oper 20.00 Prenos iz Ljubljane. — V ar-,-5ara: 11.05 šolska akademija. 16.15 Reproducirana glasba. 17.45 Simfonični ljudski koncert. 19.50 Prenos iz opere. — Rudapeiit: 9.15 Koncert radio ter-ceta. 12.00 Zvpnenje. 12.05 Violinski koncerl. 16.0C Mladinski koncert. 17.00 Koncerl salonskega orkestra 10.30 Koncert kvarteta. 20.15 Koncerl ogrske, glasbe. 21.50 Lahka glasbo iz kavarne. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba. 15.30 Mladinska ura. 16.00 Popoldanski koncert. 18.00 Osem predavanj o zemlji: 1. predavanje: Zemlja med zvezdami. 20.05 Večei vesele in rosne glasbo s peljem. — Praga: 16.80 Orkestralni koncert. 21.00 Koncert iz del Smetane.
—	lAingcnbcrg: 10.15 Reproducirana glasba. 13.05 Opoldanski koncerl. 15.00 .Mladinska ura. 17.80 Popoldanski koncert. 20.10 Lovska slavnost. — Berlin: 16.80 Zabavna glasba. 20.00 Ura sonat. 21.10 Zabavna glasba. — Katovice: 12.05 Prenos mladinskega koncorla iz Varšave. 16.20 Reproducirana glasba. 17.45 Simfonični koncerl. 10.15 Prenos operete. — Slnllgarl: 15.30 Ura za žene. 16.00 Popoldanski koncerl. 20.80 -Krasin rešuje Italio . radio-drama. 22.00 Pevski koncert. — Itre-slnii: 16.30 Radio-orkester. 17.80 Mladinska ura 10.05 Repro-ducira glasba. 20.05 Ura za žene. 20.80 >Kvasili rešuje Tlalio-t. radio-drama — llrnlinlavn: 16.80 Popoldanski koncerl. 19.05 Orkestralni koncerl. 21 .(M) Večerni koncert. -— M. Ostrava: 11.80 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncerl. 16.30 Moderna nemška glasba. 17.30 Češki plesi. 19.05 Koncert. 22.15 Lahka glasba.
pride ala z onega sveta in prekliče svoje grožnje, potem se pa lahko poročila lakoj jutri,' rekla mi je večkrat, kar nama seveda ni nič pomagalo. Vesle, mama včasih rada malo pošpiritizira. In je šla celo k neki znani družini, kjer duhove kličejo, da bi ala poklicali, pa ni hotel priti. Nameravala sem že obupali, kajti Mirko je lep fanl 111 dekleta so ga lovile na vseh koncih in krajih. Tu nama pa pridete nenadoma vi na pomoč « svojim .Glasom Iz drugega sveta'. Pokazat sem tolični podlistek Mirkotu in...
Toda, du na kratko novem, kar je Milica na dolgo in široko opisovala, kakih deset dni potem je že prišlo dovoljenje zu poroko iz - drugega sveta. Nekega večera je vdovola gosjia Strohsack s svojo hčerko skoraj do polnoči poslušala radio. Toliko, da sla se dobro vlegli, je že ura začela bili dvanajst. Ko jo pa (Klbila, se je oglasilo nekje iz teme wt-moklo in slovesno: »Draga žena, ljuba hčerka! Prihajam iz drugega svetu, kjer se ne preklin ja, ampak samo moli in blagoslavlja, kjer ni sovraštva, temveč samo ljubezen. Zato obžalujem in preldicujein grožnjo, ki sem jo bil izrekel na smrlni postelji. Tebi, Milica dovolim, da vzameš Mirka Vzglavnika. Ti ju. ljuba žena, jima jiodeli svoj malerni blago«Iov, kakor ju tudi jaz blagoslavljam. Živite v ljube*, miru in slogi! Amen.«
Akornvno je M Ilira vedela, da se bo -siluk.-točno o polnoči oglasil, bilo jo je vendnr-le lako groza, da jo potegnila odejo črez glavo. Morda jo je tudi nekoliko — vest zapekla. Njena mati je pa planila kvišku in zaklicala |x>l v strahu, pol v veselju: »Strohsack, Strohsack, torej si me veudar uslišal in prišel nazaj. Prosim te, oglasi se Se enkrat.«
Toda »duha. ni prav nič mikalo, da bi se bil še enkrat oglasil. V predsobi je še toliko počakal, da se jo v spalnici vse umirilo, potem je pa tiho odprl vrata, obul vrh stopnic čevlje in hitro odSel.
Golmnn Vzglavnik je bil lahko zadovoljen s svojim delom, kajti lakoj naslednjo nedeijo so liri Strohsackovih obhaiall slovesno zaroko
L zračno pošto iz Carigrada v Berlin v 10 urah. Dopisnica je bila zjutraj oddana v Carigradu,
v popoldanskih urah pa v Berlinu dostavljena.
Kaj skriva Daljni vzhod?
Ni še tako dolgo tega, ko so veljali narodi Daljnega Vzhoda kot svet zase, belemu človeku docela tuj, pol smešen in otroški, pol grozljiv, na vsak način pa svet, v primeri z njim, manj vreden. Danes stoje stvari že čisto drugače; vzhodni narodi se z neverjetno brzino prerajajo v ozračje zapadne kulture, ki se spričo modernih prometnih sredstev kol vele-tok zliva v prejšnje daljne pokrajine azijske celine. Hiteti moramo, da se otresemo napačnih nazorov zlasti o 500milijonskem kitajskem narodu. Prof. dr. R. \Vilhelm, ravnatelj kitajskega instituta v Franklurtu o. M., piše med ; drugim:
V javnosti so razširjeni o Kitajcih razni predsodki in bajke, ki žc davno nimajo več nobene podlage. Tako se človek, ki hodi po j
Etienne Ciementel, ki mu je bila za Daladier-je;n j poverjena sestava nove francoske vlade, a ni uspel.
šanghajskih cestah, čudi, ko išče kitajskih kit, pa nikjer nobene ne opazi. Kite so na Kitajskem popolnoma izginile, izvzemši morda kakega kmetica kje na deželi. Prav tako ne najdemo več mlade Kitajke, ki bi imela okrnjene noge. Nasprotno se vidijo le elegantne, vitke postave s kratkimi lasmi in oblečene tako zelo podobno kakor Evropejke, da sedaj že kitajska noša vpliva na evropsko modo.
In kitajska kuhinja! Prejeli smo vabilo na kitajski obed. Marsikakemu novincu lezejo mravljinci, ko se spomni, da bo moral jesti podgane, gliste in gnila jajca in kot posebno slaščico pasjo pečenko. Toda o vsem tem ni videti na obedu ničesar. Nasprotno — kitajska kuhinja spada med najizbranejše, kar jih poznamo. Kvečjemu Pariz in Dunaj bi mogla z njo tekmovati. In Pariz je že sprejel na svoj jedilni list razne kitajske jedi, kakor n. pr. la-stavičja gnezda, ki niso iz ilovice, marveč iz morskih zelišč in so izredno dragocena in dobra jed. Podgane in gliste jedo na Kitajskem prav tako malo kakor v Evropi in kar se imenuje gnila jajca, ni nič drugega nego jajca, v katerih sc je izvršil enak proces kakor v našem mlečnem siru (ki ga vsekakor Kitajci prav tako mrze kakor Evropejci njihova »gnila' jajca). Dejansko spada kitajska pojedina zr. razvajenega poznavalca izbranih jedi med naj odličnejše užitke. Neki kitajski pregovor pravi: Evropske jedi so za želodec, japonske za oko, kitajske pa za usta« (okus). Po tem se lahko sodi, kake dobrote nas čakajo za kitajsko mizo, kjer nam postrežejo s 30—40 jedrni in vročim riževim vinom. Vse te jedi seveda sama pokusimo, nakar šele pride pravi rižev obed z zelenjavnimi in mesnimi dodatki.
Vendar opazimo razna nasprotja med kitajskimi in evropskimi običaji: v Evropi se je sadje po obedu, na Kitajskem pred obedom Takih popolnih nasprotij je v vsakdanjem živ ljenju še več: Na Kitajskem jc častno mesto na levi, ne na desni; na zemljevidih je jug zgoraj in sever spodaj, magnetna igla kaže proti jugu; ob žalovanju se nosi bela namesto črna obleka. Knjige se začenjajo od zgoraj navzdol, začenši na desni strani, vsled česar vise tudi napisne deske na trgovinah od zgoraj navzdol (ta način se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas).
Kar pa človek prav posebno opazi na Kitajskem, je to, da najdemo med množicami velikih mest kljub vsej nesnagi in revščini neko vedrost in uijudnost v občevanju — tudi med
čisto navadnimi ljudmi. Celo v najgostejši gneči se vsak klopčič razvozlja čisto sam od sebe. Ljudje imajo nekoliko potrpljenja in nekoliko obzira in vse gre gladko. Razjarjenost in psovanje veljata kot ncomikamist. In ne-omikan noče biti nihče; kajti kdor pride na glas neomikanca, izgubi obraz« (čast, ugled). Seveda je prinesla evropska naglica s seboj tudi marsikak evropski običaj, n. pr. prometno policijo na križiščih. Tudi je prejšnja zaupljiva kitajska prijaznost nasproti tujcem v zadnjih socialnih in narodnih bojih nekoliko splahnela, čemur se pač ni čuditi.
Še nekaj moramo omeniti, kar daje poulični sliki kitajskih mest svoj pečat. Javnost in intimnost sta na Kitajskem dva čisto ločena sveta. Po kitajskih mestih ne boš nikdar opazil zaljubljenih parčkov, ki bi se poljubljali pod cestnimi svetilkami. Slika na cesti kitajske žene sploh ne izdaje javnosti.
Na Evropejca napravljajo kitajski ktiliji, ki jih mrgoli po cestah in ki jih moremo vsikdar dobiti, kadar jih potrebujemo, ki so vsikdar prijazni in ki lomijo strahovito angleščino — mnogokrat čuden, smešen, nadležen vtis. Toda tu je treba globljega pogleda, potem bomo videli, da so vse to ljudje, ki sc bore za svoj obstoj, za svojo družino. Nekateri imajo srečo in sc povzpenjajo više na družabni lestvi, drugi se s težavo drže nad vodo in tretji padajo niz-dol v žrelo popolnega propada. Toda pri tem nc vpijejo. Življenje drvi naprej in nihče niti nc opazi, ako zmanjka katerega teh najbed-nejših.
Komur sc oči enkrat odpro, more marsikaj videti na cestah kitajskih pristaniških mest: Umiranje starega sveta in vstajanje čisto novih ljudskih slojev, boje in mirovanje, gibanje in napredek — svetovno zgodovino z eno besedo, ki se tke iz nevidnih niti. In ravno to daje pogledu na te množice tako skrivnost in čar. Kajti tu se nekaj poraja, česar danes še noben človek ne razume.
Paderetvshi smrtno
nevarno hotian
Iz Amerike prihaja vest, da jc slavni poljski virtuoz na glasovirju in bivši poljski ministrski predsednik Ignacij Padcrevvski na svoji farmi v Kaliforniji smrtno nevarno obolel. Pa-derevvski je star 71 let. Bil je sin revnih staršev, doma na Ruskem Poljskem. Študiral je v Varšavi in deloval kot učitelj glasbe v Berlinu in Parizu. Svoj prvi koncert je priredil 1. 1887. na Dunaju in postal namah slaven. Potem se je preselil v Ameriko, kjer je žel največjo slavo in bogastvo. Med vojno je služil poljski stvari in je 1. 1918. postal prvi poljski ministrski predsednik. Zastopal je Poljsko tudi na mirovnih konferencah in pri Društvu narodov. L. 1922. pa se je znova preselil v Ameriko in živel poslej na svoji prekrasni farmi v Kaliforniji.
Po čem se volilec spozna
O priliki zadnjih volitev na Češkoslovaškem kramlja nekdo v »Prager Tagblattu< : Volitev je tajna? Uradno pač. Toda volilčev obraz v zadnjem trenotku izda tajno. Le opa-zujmo, kako se ta in oni med volilnim činom obnaša — pa bomo, če le malo poznamo ljudi, z lahkoto uganili, kateri stranki kdo pripada. So ljudje, ki se jim med volitvijo tresejo roke. In v očeh drugega volilca je zapisano, da je do zadnjega omahoval: vse to jemlje preresno. Čuti se odgovornega svetovni zgodovini. Ali stavimo, da sc je hotel odtegniti bremenu odgovornosti ter je oddal prazen listek? — Kako drugače njegov soigralec: samozavesten mož, ki ga preveva in vodi skalnato trdno prepričanje, ki z varno roko poišče v aktovki ali žepu volilno listo — nevrasteniki, to sc pravi večina ljudi že doma pripravi listo — ter potem trdnih korakov odide z volišča! — Tu prihaja v volilni lokal volilec, ki pravi: »Ne potrebujem tajnih volitev. Vsi naj vedo, da volim osmo listo« (narodne socialiste). Niti ni hotel stopiti za špansko steno, marveč je vse opravil javno in nato dostojanstveno odšel. — Dalje prihajajo k volilni žari blaziranci in rezigniranci; vidi se jim, da store, kar se od njih zahteva, da pa se ne vdajajo nobenim iluzijam, da bi imela zmaga ali poraz kak zmisel. Naj zmaga kdorkoli, vedno bo ostalo vse pri starem in njihovemu zasebnemu gorju nobena politika pomagati ne more. Čemu potem sploh politika? — Težje je ugibanje pri ženskih volilkah. Najbrže odpade nanje pretežni del neveljavnih glasov — še vedno jih namreč politika ne zanima tako kakor moške in zato volijo vne-marno. V Pragi sami je bilo baje oddanih 80 tisoč neveljavnih glasov, ker sta se nahajali v isti kuverti inseratna in parlamentarna lista. To so bile pač ženske! Ženska nikoli ne voli stvari, marveč vedno osebo.
Švedska kraljica Viktorija, rojena princezinja Radenska, je nevarno obolela. Kraljica je stara 67 let.
25.000 dolarjev za zvezo z luno
Angleški milijonar Connet, lastnik lista »Denver Post«, je založil 25.000 dolarjev za tistega, ki bo neovrgljivo dokazal, da žive ludi na drugih planetih misleča bitja. Connet je mnenja, da se bo ta njegova nagrada oddala najdalje v teku bodočih pet let.
Kraljevo srce ukradli
Iz grobnice vvestminstrske opatije so neznanci ukradli srce škotskega kralja Roberta. Robert je bil kronan 1. 1306., a je moral potem pred angleškim kraljem Edvardom I. bežati. Kasneje je premagal v bitki pri Bannock-Burnu Edvarda II. Umrl jc 1. 1328. Domnevajo, da so storilci odnesli srce zato, da ga shranijo na drugem mestu.
Poštni letalni čoln »CitY of Rome«, ki je ponesrečil v Genovskem zalivu, štirje potniki in troje mož posadke so utonili. Doslej so našli tri trupla.
Za pravice moškega spola
Na Dunaju imajo društvo, ki se bori za moške pravice. Društvo je zelo delavno. Kakšnega kova možje se zbirajo v njem, je razvidno iz sklepa zadnje seje: društvo se bo obrnilo na rimskega papeža s prošnjo, da naj cerkev ob vsaki priliki opozarja žene, da so- po cerkvenem pravu moralno obvezane, da v težavnem gmotnem položaju podpirajo svoje može, ako se njim samim boljše godi. — Enako značilen za te može je bil tudi predlog, da naj bi se v bodoče sprejemale v društvo tudi ženske. Večina je vsekakor predlog zavrnila, češ, da moško društvo nc more istočasno braniti ženskih pravic. Tudi bi utegnile ženske dobiti v društvu prevelik vpliv. Slednjič so sklenili stopiti v stik z vsemi organizacijami duševnih delavcev, da bi se skupno posvetovali o obrambi proti »razlastitvi mož belega plemena v pri-i dobitnih poklicih«. To so vitezi žalostne postave!
Pod vislicami zadovoljen
V Bratislavi so 31. m. m. obesili dvakratnega roparskega morilca Ludvika Bognarja. Obsojenec je bil sprejel vest, da se bo naslednji dan izvršila njegova smrtna obsodba, čisto malomarno. Samo to bi bil rad, da bi se bila usmrtitev odgodila za en dan in bi bil obešen ravno na svoj 39. rojstni dan. Nato si je naročil dobro kosilo in večerjo. Na morišče je šel s cigareto v ustih. Po prečilanju smrtne razsodbe ga je vprašal državni prokurator, če ima še kako željo. Bognar je odgovoril: S svojo usodo sem zadovoljen!« Pod vislicami je prosil, naj vse hitro izvrše in zaklicali »Zbogom!« Smrtni boj je trajal pet minut.
Namesto pred oltar -v ječo
Na pragu mestne župne cerkve v Inns-brucku so 30. t. m. aretirali 411etnega mizarskega mojstra Schmalerja, ki je prišel z ne-. esto in svati k poroki. Mož ima že dve ženi ;: otroci, eno v Gradcu, drugo v Brucku o. M., ci je pa obe pustil in se hotel še v tretje po-očiti. Topot naj bi bila postala njegova žrtev hči uglednega innsburškega trgovca. V zad-,ijem hipu je Schmalerja izdala bivša njegova ljubica. Sedaj sc bo moral odgovarjali zaradi mnogoženstva.
Prizori na Nevvvorski borzi ob padcu tečajev.
Smešnice
Odvetnik: Kaj bi mi dali, ako dosež.em, da boste oproščeni?« Polovico plena!«
*
»Ko sva se zaročila, bi me bil od zaljub-jenosti najraje požrl.«
»Da. In danes mi je le to žal, da tega de-•nsko nisem storil.«
*
»Z možem imava v banki skupen tekoči
račun.«
»Ali zaradi tega ne nastajajo kaki zaplet-
aji?«
>Nikakor ne! Moj mož denar vlaga, jaz ga pa jemljem ven.«
Mirko Kunčič:
Revček
Umrla mi je mamica. Med svečami leži, ne vidi sinka svojega, kako ob njej ihti.
Zaprte sladke so oči, Hiolei srce ljubeče. Zašlo za vedno solnčece je moje mlade sreče.
Na prsih trudno sklenjene so tiste roke bele, ki zvesto zame noč in dan so delale, trpele.
Kdo kruhek zdaj mi rezal bo? Joj, saj nikdo ne zna tako ljubiti deco kot jo ljubi mamica---
Vlirko Kunčič:
Danes
Tiho... po prstih ... kot bi se bal, da ne predrami mrtvecev v jami —
stopil med nas je vseh vernih duš dan.
Z rožami smo okrasili grobove, z grenkimi solzami smo jih zalili, bele smo svečke prižgali v spomin jim, ki smo iskreno nekoč jih ljubili.
Danes smo vsi tako resni in tihi; ni do igračk nam in ptičk sred polja. Danes sred lučic, grobov, črnih križe v misli so naše vse kakor doma. —
lošip Vandot:

Ko je bil FrjanČkov stari oče še Frjanček, je bil pastir in je pasel ovce po Martuljkovih grapah in še više prav do Špikovih sten. Zaradi nerodnih, prebitih ovac je pretrpel marsikaj bridkega in sam Bog ve, kolikokrat je jokal zaradi nesrečnih ovac, ki so mu nagajale od jutra do večera in ga imele za norca. Nad vse rad je Frjanček razmišljal o povestih, ki jih je slišal zvečer doma, ko so predice vrtele vretena in je Frjanček z vso vnemo navijal volno. A ovce mu niso dale miru, vedno in vedno so se razpršile po strminah; Frjanček pa je sopel za njimi, javkal iu se na vso moč hudoval, ker ni mogel razmišljati o treh povestih, ki jih je bil sinoči slišal in so bile tako lepe, da bi jih Frjanček poslušal dva dni in morda še tri noči.	^
A niso bile samo ovce, ki so mu nagajale — o, tja v Martuljek se je priklatila strahota, ki so se je bali celo veliki ljudje. Bil je Prkvatnjek, velik medved, ki se je do onega leta potepal visoko gori nad Vršičem in plašil pastirje in živino. Sicer še ni bil storil živemu človeku nič žalega. Samo trentarskega lovca Špika je napadel, ker ga je bil lovec s puško razžalil, pa mu z obraza odtrgal spodnjo čeljust z dolgo brado vred. Prkvatnjek je bil miroljuben in dobrodušen medved; pri belem dnevu je včasih švedral skozi vas in se še zmenil ni za razjarjena ščeneta, ki so to-gotno lajala za njim. Mirno in samozavestno je zavil v gozd iu je hipoma izginil \ Martuljkovih grapah. A prešla ni ura, pa je že za-javkal samoten pastirček, ker ga je medved preplašil in mu odnesel najlepšo in najčed-nejše pitano ovco.
A najbolj je javkal Frjanček, ki mu medved že ves teden ni dal miru in mu je vsak dan kar pred očmi ugrabil siromašno ovco in se z njo zavlekel sam Bog ve kam med skalovje. Pač je Frjanček vpil na ves glas in mu grozil s štrekljavico. A medved ga je samo dobrovoljno pogledal in zabrundal prav prijazno; toda poslušal ga ni, še manj pa je izpustil beketajočo ovco.
Frjanček je liste dni pozabil na vse povesti, spominjal se ni niti one o kači-kačonu, ki je bila na vso moč lepa in divja. Samo ovce je zaganjal sem in tja, ker se je neprestano bal medveda. Na vse strani je razmišljal, kako bi ugnal neznansko zver, a vse njegovo razmišljanje je bilo zaman.
Onega dne je pasel onkraj senožeii. Sedel je. na visoki skali in je vsak hip pričakoval. da se prikaže medved. Po nebu so se pripodili črni oblaki in snežniki so počrneli, da je bilo pastirčka strah, če jih jc pogledal. — »Huda ura bo,« si je rekel Frjanček. »A kaj huda ura! Prkvatnjek je hujši nego huda ura. O, da bi ga mogel! S palico bi ga, s skalo bi ga, da bi bil mir in bi mogel spet lepo premišljevati o kači-kačonu.<
Veter je zažvižgal in po zastrtih snežni kili je pričelo strašno grmeti. Ovce so se splašile in so pričele drveti proti seuožetim. Frjančku ni preostajalo drugega, kakor da jo je udri za njimi. A gorje — ovce so se razkropile v dve tropi, ki sta bežali vsaka na svojo stran, a pastirček ni vedel, za katero bi bežal. Silna ploha se je vlila na zagorski svet, vihar je tulil in grom je bobnel silovito in strahovito.
Frjanček je zdrvel za prvo Iropo, ki je že pribežala na senožet in se skrila v varni hlev. Sicer se je pastirček oddahnil, ko je bil pod
streho, a vendar ga je skrbelo zaradi drugih ovac. Oziral se je neprestano skozi ozko lino, če bi kje zagledal izgubljeno čredo. Pa jo je res kmalu zagledal. Tam doli so bežale preko sosedne senožeti in so kar naenkrat izginile v odprti hlev.
Pastirček je zažvižgal od veselja, a je prebledel. Zagledal je medveda, ki je v velikih skokih bežal pred nevihto preko sesedne senožeti in je divje skočil v hlev. Sredi grmenja je Frjanček razločno čul prestrašeno be-ketanje in že naslednji trenutek je zagiedal ovce, ki so drle iz hleva in dalje po senožeti iu so kar naenkrat izginile v goščavi onkraj senožeti.
»Mrhar, zopet je ugrabil pitano ovco in jo zdaj žre na varnem pod streho,« je zago-drnjal Frjanček in stiskal pesti in zobe. Nevihta se je jadrno zavlekla preko doline in dež je ponehaval in gori nad Špikom se je prikazavalo jasno nebo. Grom je potihnil, a mesto groma se .je razleglo po gorski samoti divje rjovenje, ki je prihajalo naravnost iz hleva ua sosedni senožeti.
»Kaj je mrharju, da Uili tako nemarno?« se je zavzel Frjanček. A ni mogel uganiti ničesar, pa tudi utegnil ni ugibati, ker so mu ovce pobegnile iz hleva in so zaradi rjovenja preplašene bežale v goščavo. Frjanček je bil obupan, ker ni vedel, kaj bi zdaj storil, in ker je vedel, da so se mu ovce razbezljale na vse strani. Previdno je stopil na sosedno senožet, da bi malo pogledal, zakaj medved rjove tako neznansko. In je videl samotni hlev in je tudi videl, da so duri zaprle in da medved ne more nikamor iz hleva in radi tega tuli tako ne-všečuo.
»He-he,« se je posmejal pastirček in je zdrvel naravnost do hleva. Kes, duri so bile zaprte; ko so preplašene ovce bežale pred medvedom iz hleva, so sprožile za seboj duri, ki so se zaprle same od sebe in se trdo zaključile. In Prkvatnjek je bil vjet v pasti.
Frjanček je vriskal in prepeval, ko je do večera iskal izgubljene ovce. No, našel jih je srečno in jih je srečno prignal domov. Vsa vas je bila po konci, ko se je razvedelo, da so ovce same zaprle razbojnika v hlev. Tri dni so ga pustili tam gori; četrti dan pa so šli z vilami in s cepci nad zver. Medved je bil že do smrti sestradan in kmetom ni bilo težko pobiti ga.
Frjanček je zdaj brez skrbi pasel, ker je bil mrtev Prkvatnjek, ki je bil poslednji medved v naših krajih. A kljub temu se tfvcc niso prav nič poboljšale, še vedno so mu nagajale in ga imele za norca. Pa ni mogel razmišljati o svojih povesti, a teh je slišal zdaj zvečer deset ali pa še več. A Frjanček ni zdaj zameril ovcam nič več. Še celo hvalil jih je in se jim dobrikal na vse pretege.
»Hentajte, pa kaj bi vam rekel? jim je govoril. »Mislil sem, da vaša pamet ni večja od krtove. A glejte — Prkvalnjeka ste ulovile — hentajte, Prkvatnjeka, ki mu živ človek ni prišel do kosmatin. Odkril bi se vam, resnično — prav pošteno odkril. Pa boni že moral pustiti svoje povesti do takrat, ko bom pozimi lenuharil po grelici in si grel zanohta-ne parklje. Hoj, resnično. .«
Pa je Frjanček res napravil tako iu jc bilo menda njemu in še bolj ovcam popolnoma prav, nam seveda tudi.
Sitičkov količek
13.
Dragi kotičkov striček!
Koliko skrbi in dela je, preden nastane ljubljeni kruhek. Pomisli samo, kako se morajo kmetje truditi in mučiti, da zraste i/, semena lepo klasje, a iz klasja zlato zrnje! In koliko dela je še, preden pride žilo v obliki kruha na mizo. Ženjice morajo klasje poželi in povezali v snope; nato pride voznik, ki naloži snope na voz in jih odpelje v shrambe; ko je žito dovolj suho, pridejo mlatiči in s cepci izmlatijo zrna od klasja; potem pride ua vrsto mlinar, ki žito zmelje v dišečo moko, iz katero nam speče mama dober kruhek — včasih sevc tudi potico.
Kaj pa drobtinice, ki jili otroci kaj radi trosijo na tla? Da bi vsi vedeli, koliko truda je treba, preden nastane dober kruh, ne bi bilo nikoli nobene drobtinice na tleh. Povej, slriček, povej Tvojim prijateljčkom, naj poberejo vsako drobtinico, ki jim pade. na tla in uaj jp, če je že sami nočejo pojesti, shranijo ža ptičke. — Tako me uči moja dobra mamica.
Savo P i re c , učenec IV. razreda v Beogradu.
14.
Ljubi kotičkov striček!
Ko zjutraj vstanem, je prva moja misel, prva moja želja: kruh. In tudi zvečer, ko grem spat, ne pozabim nanj: zahvalim se Bogu zanj s pobožno molitvijo. Vse druge jedi bi mi otroci lažje pogrešali kot kruh.
Pozdravljen, striček!
Z d r a v k o K1 i n a r. učenec IV. razreda ua Jesenicah.
15.
Dragi kotičkov striček!
Zelo učen gospod moraš hiti. da znaš zastavljali tako lepa vprašanja. To sc uii tako
Spisal Mirko Kunčič
143.
Ponatis prepovedan.
Ilustriral J. P
1W.
Ko so se prvi žarki mladega dne vsuli skozi temno vejevje, so lovci z lahkoto našli pot iz gozda. Kakor divjo zver so vlekli čarovnico ua vrvi za seboj. Čarovnica je besno kričala in jim grozila, da jih začara v krastače in pajke, če je ne spuste. Lovci pa so se ji režali v obraz in jo neusmiljeno tolkli z gorjačami. Vedeli so, da je njena čarovna moč ostala v bajti: pretaknili so vse kotičke, da bi našli palico čaralko, s katero je hudobnica sejala nesrečo in gorie po deželi, a je uiso mogli najti.
144.
i,.,,
Visoko je že stalo solnce, ko so lovci privlekli čarovnico do prvih mestnih palač. Zatrobili so v rogove in ljudje so kakor roji mravljincev vreli na ulice, da bi si nasitili oči ob pogledu na ustreljeno zverjad. Ko so pa videli namesto te — pravo živo čarovnico na vrvi, se jih je polastilo divje, škodoželjno veselje ...
145.

Kralj Tratarata je dal čarovnico zapreti v železno kletko. Štirje njegovi najmočnejši in najhrabrejši vojaki, oboroženi z dolgimi sulicami, so jo stražili noč in dan.
dopade, da hočem tudi jaz pokazati svojo otroško mcdiost.
Minulo nedeljo smo imeli pri nas sejem. Ta dan je pri nas v navadi, da pečemo potice in druge dobre reči. Dobra in sladka jc polica, a lo Ti rečem, Kotičkov striček: h kranjski klobasi se še najbolj pošten kos domačega kruha prileze. Jaz imam kruh tako rada, da sem prosila mamico, naj mi ga skoraj speče. Kar shujšala sem, odkar imamo same potice pri hiši.
Povabim Te, striček, v našo divno Gorenjsko — na dober črn kruh. Pridi golovo! Lepo Te bom pogostila s kruhom in mogoče tudi s klobaso, če mi je bo še kaj ostalo...
Te srčno pozdravlja
M i n k a O m a n, učeuka pomožne šole v Kranjski gori.
Naslednjega dne je kralj Tratarata poslal v mesto svojega bobnarja, da razglasi meščanom smrtno obsodbo.
Bobnar je hodil iz ulice v ulico, bobnal, kakor da »e bliža sodni dan in oznanjal s kričečim glasom:
V imenu kralja Tratarate, liajpravičnejšega sodnika te naše slavno iu mogočne dežele Čujte njegovo razsodbo in padajle v prah pred njegovo nenadkriljivo modrostjo 1 -•
Čarovnica Grdababa se zaradi brezštevilnih zločinov in grozodejstev obsodi v smrt na grmadi. Sežgana bo, ko bo v tretjič solnce zašlo iu bo tretja zarja pozlatila daljno goro -
Bompompom, pom-poni!
Jokec je liste dni žalostno samotaril v svoji sobici. Žaloval je za izgubljenim prstanom, kakor za svojim najdražjim prijateljem.
Četrti dan po tistem dogodku pri kralju je nekdo narahlo potrkal na duri njegove solnce. Jokec se je odzval — in čez prag je slepila deklica s pahljačo. Sama milina in nedolžnost sta ji sijali z obraza in pogled njenih oči je bil ves topel iu blag. Jokec jo imel čudno zaupanje do te deklice. Vzljubil jo jc prvi dan. ko jo jc spoznal. Nikomur na svetu se ne bi upal razodeti zgodbe o čudodeluum pr-stanu, njej pa jc bil potožil vse ...
1-18.
Psi!« je deklica položila prsi na usta in se sklonila k njemu. S skrivnostno šepe-lajočim glasom mu je pričela nekaj pripovedovati.
Jokcu so zagorele oči v svetem srdu in silni radosti obenem.
tlTfa mgrlo
so najlažji pot, po Katerem prihajajo bolezenske kali v naše lelo. Pri bolezni grla, bripavosti, nn-JOdu so uftui zato neoblioduo potrebne okusne ANACOT •pastiIje dr. \Vanderja. Dobivajo sc v vseli lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje.
m
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'SODin.Najmaniši. znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase sfro go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmaniši znesekio Din. Pristojbina za šifroSDin.Vsak oglas treba plačali pri naročilu. Na,pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.232& |
Mali ool au
Gospodična
katera je več let samostojno vodila trgovino z mešanim blagom - išče mesto poslovodkinje, odnosno prevzame tudi podružnico. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.264
Trgovski poslovodja
dobra moč, išče mesta v trgovini mešan, ali špecerijskega blaga. Prevzame tudi podružnico ali mesto skladiščnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.263.
Izvežbana kuharica
želi primerne službe kot kuharica ali gospodinja pri boljši rodbini, v bliž. Celja ali Maribora. Nastopi takoj. Cenj. ponudbe na upravo pod šifro »Kuharica« št. 12.367.
Gospodinja
delavna, za majhno posestvo, sc sprejme, ne pod 30 let stara. Franc Jurše, Poljčane, Cretnik 37.
Vezilje
spretne ter vešče vseh ročnih del sprejme Ma-tck & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13.
Čevljarski pomočnik
se sprejme za vse delo, najraje fanta, ki se je ravno izučil. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Dermastja, Dravlje 85.
Hlapec
na deželi, 27 let star, po šten in vajen konj in vsa kemu delu, išče stalno službo, najraje v župni šče. — Naslov v uprav: Slovenca pod št. 12.253,
Učenka
ki je morala prekiniti uč no mesto zaradi sorodnikov, bi rada nadaljevala še 8 mesecev v trg. z meš blagom. Plačevala bi 100 Din mesečno ter bi imela hrano in stanovanje hiši. Ponudbe pod oglas, oddelek »Slovenca« pod šifro »Pridna in poštena«.
Služhodobe
Učenec (aH učenka)
se išče, zdrav in krepak, z naimanj dvema razred, me'' iske šole, dober račur.ar, k trgovini špecerijskega blaga, želez-nine, manufakture ter ži. ta. Biti mora pošten, marljiv in prikupljiv. Ponudbe je poslati na upra vo »Slovenca« pod 11975.
Krznarske pomočnike
proti visoki plači za takojšnji nastop išče Buki Alkalaj, Zagreb, Ilica 53 a
Trgovski pomočnik
dober manufakturist, vojaščine prost, se sprejme v trgovino mešanega blaga. - Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 12.287.
Nakupovalce
za brezov les iščem proti dobri proviziji. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Brezovina« št. 12.300,
Iščem vajenca
za trgovino z mešanim blagom. Oni, ki so že kje bili v trgovini, imajo prednost. Martin Frece, trgovec, Stara vas, pošta Brežice.
Pošteno dekle
se sprejme k majhni družini. — Jože Podboj, Ribnica na Dol.
Iščem mlinarja
neoženjenega, z dobrimi spričevali, za prosto in flah meljavo, koji brezpogojno razume popolno na dieselmotor. Nastop takoj. Oferte z označko plače je poslati na: Ivo Bijuk - Cvitkovič, Usora, p. Doboj (Bosna).
Trgovsko podjetje
išče tajnika z znanjem slovenščine, hrvaščine in strojepisja. Nastop službe, ki bi bila primerna tudi za mlajšega vpoko-jenca, 1. decembra 1929. Ponudbe s curriculum vi-tae, navedbo referenc, s prepisi spričeval in z zahtevo plače prejme Friderik Kratz, d. z o. z., Stražišče pri Kranju.
Bono sprejmem
za vzgojo 2 letnega otroka brez matere. Znati mora tudi voditi gospodinjstvo. - Reflektantinja mora biti popolno zdrava, neoporekljivega vedenja, v starosti 30 do 40 let, po možnosti Slovenka. - V ponudbi naj se kratko opiše dosedanje življenje in služba priloži slika in navede zahtevana plača. - Uija D. Veljkovič, Mol - Bačka.
Pristno angleško sukno
so dobi no ceni vedno v TEKSTILNEM BAZARJU Maribor Vetriniska ulica 15
Modna šivilja
Sprejmem vajenko z dežele. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.417.
Akademik
išče instrukcije ali primernega dela za proste ure, ki ga vzame ludi domov. Cenjene ponudbe pod »Hitro« na upravo.
Novi teča'
otvoritev 1 novembra: italijanščine francoščine, nemščine, angleščine in ruščine. Vpisovanje: Vo-šniakova ulica 4, prit!., med 10—12; 18—20.
Opremljena soba
zračna in solnčna, se takbj odda dvema solidnima gospodoma, Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12.369.
Stanovanje
sc odda: dve sobi, kuhinja in pritikline za takoj. - Ogledati si v vili Dragica, pod Kette Mur-novo cesto, zraven gostilne Paušek.
Vinska trgovina
se da v najem radi smrti z vsem inventarjem v prav dobrem stanju. Isto-tam tudi vinski sodi naprodaj. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 12.108.
Hlapca
h konjem, z dobrimi spričevali, išče hotel Štrukelj.
Meblovano sobo
snažno, z električno razsvetljavo in souporabo klavirja oddam boljši in solidni gospodični s 15. novembrom - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.405.
Nemščino
klavir, obenem gospodinjstvo in poljedelstvo se nauče deklice od 6—16. leta. . Zdravo podnebje, posebno za okrevajoče otroke priporočljiv. Hrana in oskrba najboljša. Mesečno vplačilo zmerno. Sprejema se vsak dan — Pojasnila daje: Ehr\v. Schwester Oberin der z vodno močjo, elektriko Madchenerziehungsanstalt - oddam v najem. Nekaj und Schule in Hengsberg časa tudi brezplačno, ker bei Wiidon., Steicrmark, je nekaj popravila. - M. Austria	Rutar, Bled.
Lokale
za pisarno ali razpošiljal-nico takoj oddam, Ponudbe upravi pod »Center Ljubljane«,
Auto garaža
j se takoj odda. Kje, pove uprava pod štev. 11.635.
1	Lokal
Novozgrajena
enodružin. pritlična hiSi-ca z veliko parcelo med glavnima cestama, peščeni svet, ob cesti še prostor za stavbišče, se proda. Naslov pove gostilna Pogačar, Zg. Šiška.
Stavbišče naprodaj
cena od 3 do 8 Din. — Poizve se: Jakob Zadni-kar. gostil, na Brdu, Vič.
Stavbišča za vile
pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IV.
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila kje moja žena Uršula Kek. — Franc Kek, sprevodnik, gor. kolodvor, Ljubljana.
Strojne tovarne m livarne d.d. v IguDlfani
Telefon 2830
Francis-Pelton turbine z horizontalno in vertikalno osjo, špiralne turbine. — Vodna kolesa, avtomatične regulatorje, zatvornice, cevovode.
No iclio mzenierski obisk!

Želod
zdrav, prebran, ne piškav, kupi v celih vagonih Franc Dolenc, Kranj.
Jermen za pogon
že rabljen, širok do 12 cm, dolg 26 m, dobro ohranjen, tudi v kosih, kupi Jakob Kropivnik, Pšata, p. Cerklje, Gor.
Les. borza »Maribor«
na ustanovitev opozarja vso lesno trgovino, indu- j strijo uredništvo »Doma- i čije«, Maribor, Koroška ' cesta št. 10.
Kupimo
Stelaže
dobro ohranjene, za ma-nufakturo in galanterijo, ter pulte, kupim. Ponudbe z natančno mero na upravo pod »Stelaže«.

v starosti
si zagotovile s tem, da preprečite poapnenje žilja Preizkušeno sredstvo za to je „P L ANIN K A" zdravilni, čaj ki pospešuje obtok krvi po žilah, rdeči kri, daje žilam prožnost in odvrača poapnenje in s tem vse znake ostarelosti, oziroma osveži in ohranja zmožnost za duševno in telesno delo.
Zahtevajte v apotekah k.-ipki ;,rnvi „PI,A>iINKA"ča.i BA-HO VEC v plombiranih paketih In z napisom proizvajalca:
Lehama Nr. Bahovcc - Ljubljana
Hlode
hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana.
2d % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d.. Osiielt Desatičina ul. 27.
Kavarniške mize
kupim. Ponudbe s cenc pod »Mize« na upravo
Sobne peči
železne, kupim. Ponudbe pod »Peč« št. 12.380 na upravo »Slov.«
Posredovalnica Ogrinc
Interurban 3109, Miklošičeva 28, rabi natakarice, kuharice in služkinje. Za odgovor 2 Din znamka.
Pletiljo in učenko
sprejmem takoj. - Večna pot štev. 3, Pod Rožnik.
Kuharica
katera je vešča meščanske kuhe, se išče za dobro krščansko hišo v Ljubljani. Plača 500 Din.
Ponudbe pod »Zanesljiva in poštena« št. 12389 na upravo Slovenca.
Mizar, pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« št. 12.401
Šoferska šola
1. obl. konc Čamcrnik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnie
Lokal z i-.ožbo
elektriko in sobo takoj oddam. - Majhen, Cirila Metoda 14, Studenci pri Mariboru.
Osebno točil, pravico
(gostilniško) - vzamem v
Instrukcije
dajem: iz latinščine, francoščine, angleščine, nem- j ,Tajem. - Ponudbe z za-ščine, matematike ter iz j htevo na upravo »Slov.« vseh ostalih predmetov | pod »Osebna« št, 12.378. srednjih šol. Vse ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Akademik«.
Ključavničar, orodje
kupim. V poštev pride tudi poljska kovačnica (Feldschmiede) — ambos, primoži (Schraubstocki) itd. - Ponudbe na upravo Slov. pod R. M. št. 12.402.
Vsakovrstno

Išče sc deklica
14—16 let za varuhinjo k dvema otrokoma. Samo dnevna služba. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 12.408.
Pletilja
in vajenka za nogavice se takoj sprejme. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 12.412.
Lekarniška tehtnica
amperometer, plinska pečica, se ceno proda v Krakovski ulici štev. 15.
Za zimske
SUKNJE
Vam nudi moderna angleška in češka sukna tvrdka
NOVAK
Ljubljano, Kongresni trg 15
Zelo znižane cene 9
m
Auto ni več luksus
Auto je vsakdanja potreba gospodarskega življenja. Toda vsak auto rabi tudi dobrega šoferja. V tem razvoju boste našli tudi Vi svoj kruh. Javite mi svoj naslov in pojasnil Vam bom vse možnosti Vašega nadaljnjega življenja. Obl. koncesijonira-na šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana -Rutarjeva 9.
Brezobrest. posojilo
tudi splošno namenjeno. Nova navodila (10 jpin) daje kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor. Koroška cesta št. 10.
Sobo
po možnosti v sredini me sta, išče stalen gospod. - Ponudbe pod »Doktor« na upravo »Slovenca«.
Na stanovanje
izvrstno hrano se sprejmejo dve ali tri gospodične. Naslov v upra-»Slov.« pod št. 12.386.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, klet, vrt, električ. razsvetljava, suho in zračno, v novi hiši, oddam s 1, decembrom mirni in solidni stranki. Pogoj za daljšo dobo. Najemnina po dogovoru. -Šalehar Janko - Moste, Koroščeva ulica, pri Kemični tovarni.
Posestva
Tovarn, poslopje
z okrog 400 m5 prostora, stanovanjska Ijiša s tremi stanovanji, veliko dvorišče in' vrt v neposredni bližini centra v Ljubljani, se ugodno proda ali ev. odda v najem, - Ponudbe pod »Tovarna« št. 12.330 na upravo »Slovenca«.
Redka prilika!
Prodam novozidano trg. hišo na prometnem kraju Gorenjske, na glavni cesti, sadonosni in zelenjad. vrt, nov vodnjak, auto-postaja, sto korakov od farne cerkve in šole, zaradi družinskih razmer. Prevzame se lahko takoj z vsem inventarjem in zalogo. Potrebni kapital 20 do 30.000 (trideset tisoč). Zglasiti se osebno pri lastniku nazkasneje do 10. novembra 1929. -Naslov v upravi »Slov.«
pod štev. 12.194.
ftismiše
po naivišiib cenah. ČERNE. jovelir. Ljubljana. Wollova ulica 4t 3.
lod
kupi
FRAN POGAČNIK Ljubljana
Dunajska cesta štev. 36.
Kupujem
fižol
suhe gobe, orehe, kuhano maslo, priporočam vedno sveže žgano kavo, čaj, konjak, rum in drugo specerijo ter vsakovrstne okove.
JOSIP JAGODIC, CELJE, GLAVNI TRG.
Srebrne krone
vsakovrstno zlato, zlatnike - kupuje F. ČUDEN, Prešernova ulica 1.
Fižol
cipro, koks, orehe, suhe slive, domači kostanj in jabolka, kupi franko vagon vsaka nakladalna postaja. - Ponudbe z navedbo cene in količine blaga je poslati na Na-bavljalno zadrugo uslužbencev držav, železnic, Ljubljana VIL
Želod
kupujem vagonske množine. Plačam 1 Din za kilo franko vagon. Rudolf Zore, Ljubljana, predal 43.
Želod
zdrav, vagonske dobave, kupuje po najvišjih ccnah Agenturna in komisijska trgovina — Študentovska ulica 7 — Ljubljana.
Singer šivalni stroj
viseča svetilka in električni likalnik poceni proda Rotter, Maribor, Po-breška cesta št. 9.
Dieselmotor
30 HP, lokomobilo, prevozno, Wolf 15/18 HP — proda Vojnovič & Cie,, Ljubljana, Vič.
IEEB33I
G. Jurasek
Ljubljana, Ključavničarska ul. 3 — Mestni trg 22, strokovno uglašuje ter popravlja glasovirje.
Zaradi selitve
prodam gorice, 8'/a oralov, 50 hI lanskega 10% j vina, razno pohištvo, dve ! veliki ogledali, R. Mioni, j Ptuj, Poštna hiša 10. !
Dobro ohranj. vozove
en voz s štirimi sedeči j (Landauer), en Phaeton, ! en Coupe in ena kočija, | poceni naprodaj. Naslov ! v upravi Slov., Maribor. !
Kratek kožuh
moški, ženski zim. plašč in vrtno lopo, 2X2.50 m, prodam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.370.
Klavirji prvih svetov, znamk!
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni trt 5
Najmanjši obroki
Zaloga ln Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi-aninov in harmonijev, Stetnway. BBscndorfer, Fftrster, HSlzl, Holman, Original Stlngl. Popravila in uglaSevanjo naj-cenejše. — Najbogatejša Izbira vseh ostaih glasbenih tnstrum. ln strun
Foto - aparat
10X15, z dvoj. anastig-1 matom, ter z vsemi priti-klinami, ugodno proda 1.1 Sopper, Novo mesto.
Umivalnik
nočna omarica, drvarnica ' in odeja naprodaj v ponedeljek od 9 do 12, Ve- j gova ulica 6, zraven re- j alke, dvorišče.
iagreb.JurjeitkaS?
rrlporofa najboljša tamburlce, par-tlture, stran t, šele In m potrebiiln« it na glasbili
Odlikovan na parlikl Cenik) franko. razstavi
Klavirji!
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj mani 5 kg. - Potem čist belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovič. Zagreb, Ilica 82.
Strojno pletilstvo
je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljub-' ana. Židovska ulica 5.
, Tovarna ln zaloga klavir-)
-	jev-prvovrstnih inštrninon-;
kt . __ .v , .	tov različnih tvrdk, kakor,
Novoporocenci pozor!	tndi lastnih izdelkov. Poso-'
»t j- ,	t>on oddelek za popravila.
Nudi se vam ugodna	uBiBSovanjo ln popravila za
nakupna prilika: krasen.	Glasbeno Matico, Konserva-
masiven, srebrni servis,	tori j in drnge inStitnte izgo-
, ■ - • , on i j	tavlja moja tvrdka. Gre tndi
sestojec iz 180 komadov,	na deželo. Točna postrežba
se ugodno proda. —	in zmerne cene tndi na obro-
Z£nnnoa'te P°nudbe rP?d,
»30.000« na upravo lista, j gorčičeva ulica 5. I. nadstr
Hrastove plohe
pol suhe, od 40—130 mm, dolge od 2.50 m naprej, proda okoli 40 m3 po najugodnejši ceni Franc Ko-larič, Brežice. Plohi kon-venirajo za mizarstvo.
Prodaja premoga
in drv. Dostava na dom Fran Jezeršek. Vodmat-Moste.
SpAštovnni lekarni !< „Spajltelju" Praha li. Vyšehradsl<8.
Vljnilno naznanjam, da sem od onega časti, ko sem se zdravila s čajem »Salvat«, rešena vseh bolečin želodčnih kamnov CaJ »Salvat« čisti kri, daje tek In odstran|nJe želodčne kamne. - llvala!
Bcrta itfelssdorfer, Wlcn VII.
Zahtevajte zanimivo broSnro o želodčnih kamnih, ki Vam io počite zastonj glavno zastopslvo za Jugoslavijo lekarna k -Sokolu« O. Proche lirčko.
Med - lastni izdelek!
cvetlični ... kg 17 Din
jelkov.....kg 17 Din
ajdov .....kg 15 Din
5 kg po pošti 120 Din frk. pri večjem odjemu cene pismeno. - A. Maček, čebelarstvo, Vrhnika.
Hrastov in bukov les
od 20 do 60 cm (in više) premera, odda z letošnjo lesoseko veleposest. »Negova«. - Informacije daje »Gozdarski urad« graščine Negova, pošta Ivanjci.
Šentlovrensko
priznano najboljše
čajno maslo
iz pasterizirane smetane stalno na zalogi pri:
IVAN PESTOTNIK
trgovina, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 14
Pod najugod. pogoji
se prodajo med drug. sledeči predmeti: veliko število oken raznih velikosti in oblik, veliko število vrat in okvirjev za iste, razne vreče za žito, moko, cement itd., omare in predalniki, star papir, železen. štedilnik, stekleni predmeti, šipe, odpadki, steklenice itd., nekaj tisoč kg starega železa, umival. mizo, orodje za gospodarstvo in gospodinjstvo, 2 tehtnici decimalki najboljšega dunaj. fabri-kata, postelje in posteljnina, 1 blagajna Wert-heim, 2 kopirni preši z mizicami. Ti predmeti so na ogled: Dunajska cesta št. 31, drugo nadstropje, od 10—12 in od 15—17.
Friedler-jev patentiran
GAMMA
za rast las
najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las -tvorbi prhaja - lasnih bušk.
GAMMA
milo za lase
najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las. Zdravniško preizkušeno in priporočeno. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
Zastopstvo NADA,
drogerija — Subotica.
Sidol"
najbolje sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin

P*
se upolrebljava za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste. lesene, pločevinaste in emaj-hrane. kopalne kadi, stopnjic itd.
»Azurol'
najbolje tekoče indigo plavilo
Dobivajo se povsod
Pazite na ime in znamko I
jjtes. 250.
Zastopnika
'.ščc tovarna. . Ponudbe pod oJelaven« na upravo »Slovenca«.
A$Jne zastopnike
za prodt jo odlično vpeljanih domačih predmetov, proti visoki proviziji, sn rime »Orgonizaci-ono. odfcler.je«, Mojstrana.
Zastopnika
za Slovenijo iSčc velika stara tovarna raznovrstnih kos. Isti mora biti izučen železninar, ozir, mora poznati dobro to stroko. Natančneje v pisarni društva trgovskih potnikov in zastopnikov, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, I. nadstr., dvorišče. Pisarna posluje samo . za člane.
snnaSiopSiostiinjBi}. taninskncfo \m
lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svojega poklica. Obrnite se na tvrdko Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4.,
Zaupajte svoje skrbi
tudi v najtežjih življenjskih vprašanjih, preskrba naročil, nakupa, prodaje, najema, posestev, gostilne itd. - Posredovalnica »Marstan«, Maribor . Koroška cesta 10.
IUjm
Pozor, gostilničarji
in ttgovcil Današnja navada je, da vsak drži sir za obiskovalce ali popotnike, da more s čim po-streči. Zuto naročito v mlekarni Anton Pustavrh v Semiču trapist - sir v hlebih 1-25 kg in po 4 kg. Zehtevajtc cenik!
Portugalko
zajamčeno pristno, novo, po 12 Din liter, in drugovrstna v i n a toči m ni drobno in debelo. Vsako nedeljo nudim p. n, gostom uvuslnc koline po Se priznani nizki ceni. -Franc Grad, Zg. Kašelj.
Budilke
(vekercel po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15.
Mi slikamo vse!
Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan (otoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor. Go-spodska 39.
>SL0YENEt , diio 1. novembru 1021). Dežne plašče
priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-1 čigaj, Ljubljana. Tavčarjeva (Sodna) 1.
za naše
švedske pos.ismainike
iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu
,,'ehnu" družba z o. z
Ljubljana, 'ilestnitrg 25 /)
Zavaroval, »Rodbina«
za pre.ikrbo stanovanj v mestih zidanje domačij na deželi. Prijave sprejema zadruga »Mojmir«, Maribor.
Vinskega trgovca
ali gostilničarja z osebno točilno pravico sprejmem kot družabnika k večji gostilni. - Ponudbe pod ■ Družabnik« na upravo.
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-preclzn>je Franc \Volfing, urar, Go?posvetska c. 12.
Barve, iiracž in lake
najboljše in najceneje nudi »Lustra«, Oosposvet-ska cesta 2 (poleg restavracije Novi svet«).
Nova iznajdba
v. ljarstva. Prave vzorce, 't', "ije dele, moderne tri-! itrike, dobite samo pri ;rokov;i;aku Knrel Blatnik i, Hrenova ulica 20, Ljubljana.
Vaša oblačila
bodo poceni in točno izdelana v krojačnici Mur-5ič, Stari trg lla.
Stalna razstava
umetniških slik - Velika izbira okvirjev. A Kos, Ljubljana. Mestni trg 25, naspr. magistrata Sprejmem potnike za prodajo slik.
iw»j»mj»(!«ji h S E W S B in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32. Ljubljana
Pozor!
Volno in bombaž kupite
najcenejc pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. Stari trg štev. 12 in Židovska ulica štev, 4.
Priporočam
svoj prvovrstni krojaški i atelje za gospode in dame, • Jože Gregorin -Marmontova 19, r.a Mirju.
»Schaffhausen«
precizne žepne ure nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15.
m
Javornik, Maribor, Vo-j tajniška 2, splete po meri j vsake vrste pletenih iz-j delkov, pulovere, jopice, krila, hlače, nogavice, čepice itd C e n e n i z k e I
bi
modroce, posteljne mreže, želez postelje Iztožljive), otomane, divane in dr tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RAD0V4NU, tapetniku, Krekov trg štev. ^ (poleg Mestnega doma).
in
najcene pri
si. Besednih
Selenburgova ulica št. 6. Elektrotehnično podjetje
Urhoriii drug
Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 80.
Prevzema vsa elektrotehnična dela, daljnovode, zvonce, hišne instalacije itd. . Solidna postrežba
"ovodoni pveso .; ,, ii i i i va iz Broda v ,„■-£ "ji '-.KrftbHOni Izdal uov Vl.|i!(
sJuslršran
c-0 r k za zaaillUi- zu loto 19.10. PoMlifim rii b 10(1 komadi raznih i u in um k i h znomk vsakomur, ki ml pošlje vna prot JO I »in. Najstarejša trgo-vin« znumli v .luuoslavlj
Izidor Steiner, Zagreb
Zrlnlsk trir U
\rui,no tiioaco it)
rženo moko
rodno <vežo, kupite zelo ugodno pri
A VOLti l JUSHJAN/1 Resljeva cesta 24.
iozne urste
kožuhouinosfih
pioščev
v veliki izbiri ua razpolago. Tudi krzno za obšive od Din 30'—
naprej. Cene zmerne!
Postrežba točna!
1VORIMICA
i. SOHLN.
MARIBOR Aleksandrova cesta
fotelPI
in kanapeji, patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri
RUDOLF SEVER ' Ljubljana, Marijin trg 2.
Maribor, Gosposka ul. 7
Hi!
IZŠLA JE VSAKEMU MIZARJU NEOBHODNO POTREBNA KNJIGA
DOVRŠILNA DELA V MIZARSTVU
CENA JE SAMO 40 DIN PO POVZETJU 45 DIN NAROČA SE SAMO PRI SAMOZALOŽBI
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Naznanilo
Cenj občinstvu vljudno naznanjam, da sem
otvori i podružnico usnja in čevljarskih ^oirebščin
Gaiutovo nabrežje št. 17
Istotam se izdelujejo vsakovrstni gornji deli po naročilu — Se priporočani za obilen obisk. — Postrežba točna in solidna.
F. Eršavec
LJUBLJANA !! Stari trg štev. lla.
Ali že veste, da dobite vse električne in radio potrebščine pri
Elektrotehničnem podjetju, telefonski in radio oddelek
3. MmM, Tpbouijc I.
(Zadružna elektr.)
Zanesljivo zdravilo za ney;o las jo novo
ViSednJ 95"), plešastih aopot dolii nazaj (Jsvoje Izgubljene luse. tedaj je oni, ki (Jniu izpudajo lasje ali šivu, ali so mu I h: izpadli do polovice, uvorjen, tla se ran " zopet povrnejo lasje in ozdravi laBno tkivo, odstrani pa perhaj, srbe/ in vse one boli, vsled katerih lasjo Izpadalo ali osive. PoSilja po povzetju „M1ŠEL" Vusina s, Beograd. — Prodaja tudi le karna Deltni. Knez Mihnjlovn 1, Doze HO. 80, 100 ln lfiO gr Ceno 115, 150,
185 in -90 dinarjev. Nokaterim osebam za došča 60 Kr, dragim pa 160 ur, kakor e komu več ali mani obolelo lasno tkivo. Nekatera oseb« porabi 1110 ar pa Jej no zrasto taki lasje, kol jih jo imela, tednj pošljemo na -voje stroško še 1C0 gr omenjenega zdravila, — V vsaki dozi jo priložeuo navodilo o uporubi in garancija za uspeh. — Poštnina gre na naše stroško.
Vsako množino
Na j boliš: v materijah) :« t)«;!epš'v opremi so šivata; stroji, kolesa „Gritzner" in „Adler" za
domačo obrl in industrijo i*ouk j«zen)ii Drezplate.
Le pri
JOS. PETELSNC
Ljubljana
juleg Prešernove?^
spomeniku ob »oo; Večletna garancija •nlitivn itn noniKlIii'

KRASNE KODRE
neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in pospodje brez škarij k odra I k s HELA- KODIiALOM. <* Tudi najlepši bubikopf se po-4(	* lepša s Hel ", ker je nepotreb-
na vsaka ondutacija. Velik prihranek nu času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo ondulirauth kodrov, krhsne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale.
Cena 12 Din (3 steklenice 28 Din).
Dr. le: Hemenij ■• Hošice ■• posim prešla: mi c. s. R.

zajamčeno jesensko blago, kupi Edmund Adler, izvoz suhih gob, Eisenstein, Češkoslovaška. Oferte z vzorci in navedbo dobav, množine naj se pošljejo.
Rji _ _ ~ H de nikoli niste bili |v||7||r | tako zadovoljni, ka-B Wl»WI • ]{or bodcle v resnici ako si nabavite prvovrstne
Jugo-Luc - ped,
katere izdeluje in popravlja vse le vrste peči edino le domača tvrdka
JUGO-LUC iiSSS^i.
Angleško in češko s akno
~:i moške obleke, damske plašče posteljne odeje, gradi za dimnice, perje in puh se dobi pi, ugodnih renah pri
tvrdki	r RAN/O MAfER,
MARMOR. Glt>i-:>i irii '.)
Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 0
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zof, loteljev i. t d. po zelo nizkih cenah.
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja oa obroke „TrSt>urj«" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Slovenska 8 MARIBOR Gregorčičeva
JAVO
LESNA INDUSTRIJA
Gabriel Oblak - Siovenijsi
Brzojavni naslov: (avot ILogalec - Teleion Interurban 41
Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje i. 1. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne!
Poslovni prostori, ravnateljstvo in tehnične pisarne gradbenega podjetja »Slograd«, slov. gradb. in ind d d v Ljubljani, se nahajajo od 1. novembri 1929 naprej v novih lokalih
na vogalu Dunajske in Bleiweisove cestc v Zidarjevi hiši, Dunajska cesta št. 31. Vhod z Bleivveisove ceste. Telefon 2180. Brzojavni naslov: Slograd Ljubljana.
v zabojih po 720 ali 1440 Kom. Din 1-38 kom. postavno Polj-čaue, vključno zaboja, razpošilja po povzetju
£xporsEia dražba
Štev. 38.662/29 — ref. XX.
12.398
flafflels - SUppanz jn flru« ra&riftor - ^ošim predal šlev. §


W V/
Posteljnina samo iz prvovrstnih kvalitet iz higijensko čistega materijala Odeje iz vule Din 180"— 300'— 35U-- 400 Odeje iz puha Din 'IJO— 1300"- 1500— 18(10'— Odeje iz flaneln Din 100— 130— 140 - 200 — Odeje volnene Din 300'— 350 — 450'— 500'— 700 — Rlumeaux Din 230' 300 — 500 — Zalavniki Din I00-— 150 — 180 — 240"— Madrace iz afrike Din 350'— 400'— 450"— Madrace iz žime Din 800— KKKJ-— 1200 — 1400 — Poslnljno perje Din 45 — 70"- 120 — 170 — 190 - 300-Puh Din 280'— 370"- 540 — Vzorce pošljem brezplačno na ogled, ako so označijo želeSe kvalitete Zahtevajte brezplačni iluslrovani cenik
»»
WEKA" — MesTiljor 1©
Sifonske, pokalične in limonadne steklenice, sifonske glavice, stroje znamke »Pochtler«, kakor tudi vse ostale potrebščine, kupite najugodneje pri
k©memlaSni cfrsižbi
L;u£»e|ana,	cesta 13
Dognalo sc je, da polnijo nekateri izdelovalci brezalkoholnih pijač, po zakonu zavarovane in registrirane originalne steklenice brezalkoholne pijače C.habeso s svojimi izdelki, ki niso brezalkoholna pijača »CIIABESO*.
Podpisani opozarjamo, da je brezalkoholna pijača CHABESO patentovana in da so znamke »Chaboso* in naše originalne steklenice po zakonu zavarovane in regi-triranc. Zato bomo vsakogar, ki polni naše steklenico s tujimi izdelki, ali ki s tujimi izdelki polnene steklcnice znamke »Chabeso« prodaja, sodno zasledovali
Cenjene naše odjemalce prosimo, da nam naznanijo vsak slučaj, ki ga zaslede, kdo polni ali prodaja v naših steklenic; h litje izdelke in ne brezalkoholne pijače CIIABF.SO«, ter sc jim še nadalje priporočamo in zahvaljujemo za njihovo naklonjenost.
Ljubljana, dne 28 oktobra 1929
ir
tr;@¥!€
družba z o. z., Ljubljana, Calov?ka c. 79, zastopstvo in izdeloval pijače »Chabeso«.
dr. Fran Košmerlove dijaške ustanove za slušatelje tehniške sred. šole v Ljubljani.
Mestni magistrat razpisuje dr. Fran Košmerlovo dijaško ustanovo za slušatelje višjega oddelka tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 (tri tisoč) Din na leto.
Tozadevni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v- veži srednje tehniške šole.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 26. oktobra 1929.
Štev. 38.663/29 — ref. XX.	12.397
dijaške ustanove ljubljanskega mesta za učencc tehniške srednje šole v Ljubljani.
Mestni magistrat razpisuje pel mest. ustanove za učence višjih oddelkov in dve mesti za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po 1000 (en tisoč) Din na leto.
Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski in na srednji tehniški šoli v veži.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 26. oktobra 1929.
Krznarstvo!
Naznanilo
K rznurstvo J
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se
preselil s svojo krznarsko delavnico
iz hiše Štnalc, Marijin trg št. 1, v
Kolodvorsko ulico št 26
pri Orehek-u (dvorišče, levo — blizu Ljubljanskega dvora.) in bom svojim odjemalcem nudil najfinejše blago za solidne cene, ler se priporočam za nadaljnji obisk
Ivan Knehtl, hrznar, Kolodvorska ulica štev. 26. ^.UUAJUMIIIII ''!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Konkurenčne cene ZO. JCS^SFI III Z1IHO Ogled blaga neobvezen
Velika izbiro modernih fjlctenžn, daniskega, moškega in otroškega Berger perila, modernih bluz, torbic, žepnih robcev, samoveznic, dežnikov itd. po strogo solidnih cenah pri Šterk nasl.
Miloš Karničnik, Ljubljana, Stari trs št. 18
PROHETK! ZAVOD ZA PREMOG o. D.. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
doulačj iu inozemski ta domačo ri vlllUy kurjave in laHusMljake svrhe.
Kovaški premog ^v«!
Koks ht>rnlUr). plavža rski Id plinski.
Brikete.
Pronutni zand jo premog d. d. u Ljubljani, Miklošičeva iS/I.
OCadar pridete v Maribor
in predno si nakupite modno in manufakturno blagu ca moške in ženske obleke, zimske suknje, površnike, plašče, raznovrstnega platna in barhenta, poglejte si bogato zalogo y staroznani trgovini
KAROL SOSS nasl. P A VEL KUHAR
modna in manufaklurtia trgovina
M ARI BOB, ALEKSANDROVA CESTA '■>
Postrežba točna in solidna.	Cene ugodne
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo za pismene in ustmene izraze sočutja ob bridki izgubi naše preljube hčerke in sestre, gospodične
Pavline Konjedič
uradnice tvrdke C. Pollak.
Zahvaljujemo se z isto iskrenost|o vsem prijateljem in znancem, ki so se dejanski ali v duhu poslovili od nepozabne, ji naklonili toliko krasnega cvctja ter jo spremili na njeni zadnji poti. — Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom, preč. duhovščini, gg. pevcem za tolažilno petje, gg. stanovskim tovarišem ter delavccm tovarne Pollak. — Šmarjetna gora pri Kranju, dne 2. novembra 1929
Žalujoči ostali.
Vdani v Voljo božjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k . Sebi našo ljubo mamo, staro mamo, sestro, teto in taščo, gospo
Marjeto Pirnat roj. Novak
ki je na dan Vseh svetnikov zjutraj, po dolgi in mučni bolezni večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne nam rajnke sc bo vršil v nedeljo dne 3. nov. ob 3 popoldne na pokopališče pri Sv. Jakobu ob Savi. Priporočamo jo vsem v molitev in blag spomin. Sv. Jakob ob Savi, Ljubljana, dne 2 novembra 1929.
Žalujoči: MATIJA NOVAK, JOŽEF NOVAK, župnika -brata. ANA NOVAK, MARIJA poroč. LETNAR in AMALIJA, hčere. IVAN NOVAK in IVAN LETNAR, zeta — Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili bol ob priliki težke izgube naše nenadomestm. matere, gospe
Marije Krassnig
Dalje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonitev krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili drago pokojnico k večnemu počitku.
Posebno zahvalo izrekamo uradništvu in poduradništvu T. P. D., specijelno še nameščencem in delavstvu zunanjega obrata za poklonitev vencev in cvetja ter sočustvovanje ob teh ležkih ufah. Dalje se zahvaljujemo gg. zdravnikom brai. sklad, za požrtvovalno zdravljenje zavratne bolezni naše l jube mamice.
Trbovlje, dne 1. novembra 1029.
Žalujoča rodbina: INŽ. KRASSNIG.
<p & g) 9
Tip-Top čevlji
NOVI JESENSKI MODELI
imajo svetovni sloves
ZDRUŽUJEJO KAKOVOST, PRIMERNO OBLIKO IN ELEGANCO TO SO FABRIKAT ZA NAJDALEKOSEŽNEJŠE ZAHTEVE
pri nizkih cenah
SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO:
A. Žiberi
Ljubljana, Prešernova ulica / Maribor, Glavni <rg 18
Solidna postrežba!
Zahtevajte ponudDc!
iTOraarna m livarna Št. Vid nad Liiibliamo
Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih Odlikujejo se po izredno lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobroina priznanja na razpolago.
Kovinolivarna
Železolivarna
Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa bakra, foslorne in strojne kompozicije rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane Odlitki za ležaje vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile. za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti
Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba!
UUDSKB POSOJILNICA
registrovana tadruga t neomejeno zavezo -j Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašaio nad 160 miliionov dinarjev
Po kratkem trpljenju nas je zapustil naš nepozabni, predobri, dragi soprog, oče, stari oče, gospod
Anton Vovk
veleposestnik na Bledu
dne 1. novembra 1929 ob 8 zvečer v svojem 65. letu.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil dne 3. t. m. ob y24 popoldne iz hiše žalosti na blejsko pokopališče.
Bled, dne 1. novembra 1929.
Kranja Vovk roj. Mencinger, soproga. Jula poroč. Molnar, Tila, Tone, Miro, dr. inž. Bogdan, Mara, otroci. - Vera roj. Bohinec, sinaha, Aleksander Molnar, zet. - Vnuki,
vnukinje in ostalo sorodstvo.
Kreditni zavod za
LJUBLJANA, Prešernova ulica šle*. SO (v lastnem poslopju)
Ubrestovanja vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsaki vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazilo v tu- in Inozemstvo, sate-deoositi itd. itd
Brzojavke Hredit Ljubljana Tel. ZD1D,- Z457. Z5¥8: intsrurban Z706. Z805
aSfKSCESl
Beograd
Carinska ul. 10
Ljubljana
Komen skega ul. 10
Sifonske. smonadne.
poksiiene, Mkerske in medicinske
Dne 10. novembra t. 1. ob pol 11 dopoldne se bo vršila prostovoljna dražba hrastove boste, spadajoče v zapuščino pokojnega g. Ivana Globočnika iz Krškega.
Prodalo se bo ca. 670 stoječih hrastov.
Dražba se bo vršila v notarski pisarni Huberta Završnika v Krškem, koder se lahko vpogledajo dražbeni pogoji uied uradnimi urami.
V Krškem, dne 31. oktobra 1929.
Hubert Zavrsnik, notar.
\:W,iV; .	,.,.-»>> '.Vir (JJ1.®''?. ■
No delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v
PadOVlHCG in na »led
VINKO SAVNIK-.
Tam 'oodete ravno tako postre ženi. kakor v Kranju in Ljubljani, torej ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modelnih vzorcev, — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki večji trgovini
Le en sam poset!-ln poplačan je Vaš trud!
^'HMm^ Mm
Kupim večjo količino prvovrstnih
proti takojšnjemu plačilu. Cenjene ponudbe z navedbo vrst in množine na: Franc Osel jttnior, Vransko pri Celju.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Pohištvo
posteljnine
oreproge, linoleum, posteljne garniture in odeje, zavese, posteljne vložke, žimnice, flanelaste in volnene odeje, gosje perje za postelje, afrik (morska trava), konjsko žimo, otomane, divane, blago za pohištvo itd. Vse po jako nizkih cenah dobite pri
Karo! Preis
MARIBOR - Gospodska ulica štev. 20
Ceniki brezplačno.	Ceniki brezplačno.
svetovno priznani — najboljši pisalni stroj — na zalogi pri tvrdki
tMD. BARAGA,
ŠELENBURGOVA ULICA 6
TELEFON 28-90
J .viru!«. ,- !!«■
fiOSPODHRSKH ZVEZU II LJUBLiHNi
ima stalno na zalogi:
vse vrste umetinih gnoji«, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superiostai, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal: nadalje vseh vrst por Mane semunfa.
Bogata zaloga špecerijskega in kolonialnega bSama, vse vrste ntneusk i2«Seiki, po3sedei sfe! Stroiš, prsmot? iz domačih in ujih rudnikov
bukoua ;iru,i
PRIVILEGIRANA AGRARNA ANKA A. D.
Osnovni začetni kapital 700,000.000 Din.
ziv
AKCIJONARJEM PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE ZA POLAGANJE NASLEDNJIH VPLAČIL VPISANIH AKCIJ.
Radi zbiranja celokupnega vpisanega kapitala 700,000.000 dinarjev je sklcnii upravni odbor Privilegirane Agrarne banke, da se v smislu čl. 9 zakona o Privilegirani banki naslednja tri vplačila (obroki) vpisanih akcij polože, in to: Drugo vplačilo od 15. oktobra do 15. novembra t I Tretje vplačilo od 15. decembra t. 1. do 14. januarja 1930 Četrto vplačilo od 1. marca do 31. marca 1930.
Za vsako vplačilo se položi 125 Din od ene vpisane akcije brez vsakih drugih stroškov.
Vpisnike deležev posebno opozarjamo na odredbo čl 9 zakona o Privilegirani agrarni banki, ki se glasi;
»Kdor ne izvrši naknadnega vplačila v predpisanem roku pripade ono. kar je vplačal, v korist rezervnega bančnega fonda.
Vplačila se sprejemajo od pooblaščenih poverjeniltov in ustanov, pri katerih je bil vpis akcij izvršen. Akcijonarji morejo vplačati tudi pri Privilegirani agrarni banki ali pri najbližjem poverjeniku, če bi jim bilo to bolj prikladno Za položena vplačilu dobe akcijonarji začasno priznanico od poverjenikov, pri katerem bodo vplačali. Pri polaganju drugega vplačil;! bo poverjenik od vsakega akcijonarja odvzel začasno potrdilo o prvem vplačilu in namesto njega bodo akcijonarji dobili začasno priznanico, na kateri bo potrjeno i prvo i drugo vplačilo, odnosno tudi tretje ali četrto, če bo ludi ta vplačal. To začasno priznanico je treba shraniti, ker se bodo na njej potrjevahi tudi naslednja vplačila, tako da bo vsak vpisnik-akcijonar imel samo eno priznanico, na kateri bodo potrjena vsa plačila mesto štirih priznanic za posamezna vplačila Kadar bodo gotove stalne akcije, tedaj se bodo zamenjale začasne priznanice s stalnimi akcijami.
PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA A D.
Vladni komisar: Vojin M. Gjuričič s. r.
Predsednik Upravnega odbora; Dr Bogdan Markovič s. r.
Čajr\o rr\asio
Dobavitelja za prvovrstno čajno maslo na Dolenj skem se išče. Najraje neposredno iz kmetije. Po uudbe z navedbo cene je poslati na upravo »Slo venca,- pod "Čajno maslo — Dolenjsko« št 12.348.
Najvarnejše iu najboljšo naložite denar pri • ni*	* * h • •
v Celi
Reglstrovani zadrugi z neomejeno
zavezo v Celju.--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog uad
Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Posojilnica Je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka
Izvanredna ponudbe
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavil' kotno pelerino za det
C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakoi majhna žepna bcležnica, ki se jo nosi vedno lahke s seboj, ter je nad vse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi zu otroke) v dežju in snegu, za izlete ui spori. — lleklamua cena s posebno kapuco in etuijem samo 70 Din, franko, za-carinjena, poslana po poštnem povzetju, dva kosa 138 Din. Razpošilja A. Mar i k, export, Praha XII., Londynska 57. (Ce ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati.
Kupim stalno
kostanjev faninski fes
smrekove skorje cele in drobljene, rabljene • ode od strojnega in jedilnega olja po na i-ugodnejših cenah. Takojšnje plačilo.
FRANC OSET. Stf. PETER V SAV. DOL
Direkcija držav, rudnika Velenje sprejema do 20. novembra 1929 informativ. ponudbe za nabave enega, cirka \'A tonskega
tovornega avtomobila
Ponudbo je poslati z vsemi podatki, tvrdko izvedba, težina, potrošnja goriva iu mazila itd., let navesti ceno. — Auto je namenjen za slabe cesto Ponudbe jc predložiti najkasneje do 20. no
vembra 192') do It dopoldne pri podpisani. _ I:
pisarne Direkcijo drž. rudnika Velenje, št. 10.884/29
Dandanes zahteva življenje, da se f ravnamo po modi-
t'red nakupom plašča pišite ono doptmileo voletrsrovi 3terme0ki, „aknr dobil, Itikoj najnovejši itustrovani ee nik z ve'- tisoč slikami popoln« mil zastonj. Tamkaj najdete va zon nmoirlh drueih tudi ulodeee ploščo nnlniodoruejšeira kroja po zelo ni'kib eenati : MoUon lihi nu, Saja 39«. suknen kaslia 4P-., velur 815, rips 1350 pl!3 1.100. Naročilo i o/. Din 500 poStninoliroBto. Kur no usraja, so zamo nju ali vvno denar. Veletrgovino, in industrija konfekolle R. Sfermeckl, Celje 6t. 18, Slovenija

gw uvoz ^^gi
Ž^CEŠIKEGA 0M ANGIEŠKEGA MJOCNA
OMBOANA
03 ©G Al A
UiBORA
Motorne
lokomotive
za pogon s s -
rov>m oiferr
DSESEL-MOTORNE-LOKOMOTiVE
za 'ahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive m 'vpežne skozi dolgo vrsto let prt največjem obtezenju počenši od T5 KS, Teža v pogonu 2-3 to. za tir 500 mm m vec
ORENSTE1N I KOPPEL D. D.
ZAGREB. FRANKO DANSKA 2/11. ■ TELEFON BR03 50-64
lire, zlatnino In srebrnimi
huplte nalboljse ln nalcenejse
pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) - Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva.
Zahteoalte brezplačni cenik H. Suttner, Ijubifana 2
Lastna protokolirnna tovarna ur v Švici, znamk 1KO, OMIKO. AXO.

China srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo.
Gospodarska banka d.d.
V Ljubljani »Miklošičeva cest« »0>
Brzojavni naslov: Gospobanka	_____———————
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 —, vloge nad Din 400,000.000 —
rx.	. . T ,	Podružnice;	Prodaja obveznic 7% drl. invest.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov	«...	X	-	U...S	posojila ter 2'/A rojne odškod-
pod najugodnejšimi pogoji. -	BI® d« Ce!lQi DiakOVO, KOCCVJC, Kranj«	ni.« in vseb vrst vrednostnih
Glavno n največje zastopstvo v	1! ' - V j	CMli* CfknnSLr	papirjev tudi ua obrokopod
Sloven.ll za prodajo .rečkDriar.	Harik>Of* S^OVI Sad. »ORIDOr, Splllf SiDeillK.	^^ pogoj,
nn racrednn Intnrnn.
Vse vrste enostavnih in unlver žalnih strojev
za mizarie, foolarje in žage
za pogon na jermenu ali z vzgrajenim elektromotorjem. Prvovrstna izvršitev* v krogljičnili tečajih dobavlja
WelKer-Werhe I. ffaciistcin
Wlen X/6, Loienburgcrsfrasse 14
foset jugoslovenskeRn zastopnika brezplafen
Najboljši nemški izdelek
r
Radio na odplačilo!
3	elektronski aparat Z 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Barium), 1 akumulator Varta 18 Amp., 1 anodna baterija 90 voltov, kompleten antenski in zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din 300 — še 12 obrokov po Din 180-- mesečno, pri točnem odplačevanju brez obresti ali drugih stroškov.
4	elektronski aparat Z 4. vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300— še 12 mesečnih
obrokov po Din 225'—.
dobro delovanje jamčim!
Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši 1
V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za restavracije in kino-podjetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče.
Radio Frane Bar
Ljubljana« Mestni trg 5 / Tel. 2407
Za Miklavža in Božič si naročite lahko že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje.
Popolnoma varno naložite svos denar v
Vzajemni poso,
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hot*'a »Lnion« Hranilne voge se obrestu.cio
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo asLia pd»ača, nadpoiovica delnic hotela »Uniona«, hiS* - zemli^i. Kredi i v tekočem rakunu. Posolf d proti v roštvu, vknjižbi na posestva td. Denar •« >aloži lahko tudi po poštnih oložnicah
Spooniestaierska ljudska posoiinica
M Mariboru Keglstrovana zadrug,' ^ neomejeno zavezi
Usakoorstne trgooske knjige, štrace, mape, noteze, faerbarile, odjemalne kniižice, bloke, zoezke
i. t. d.
% leto uredita
. ;trra vlo£t | Daje posojila | Izvršuje vse v denarn> stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odtegni*. vlagateljem rentnega davka
nudim po skrajno ugodnih cenah i
na debelo! - -na drobno!
ANTON JANEŽIČ
Msubliana, Fiorjanska nI. 14
Knjigoveznica in črtalnlca trgovskih knjig.
3 serije
t.) Din 39.—
2.)	Din 49.—
3.)	Din 58.— V
kravat?
Po kvaliteti in ceni nedosegljive!
A. Šinkovec, nasi.
K. SOSS.
Za
Miklavža
Izdaiate 1 i Ivan Rakoter