Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meseCno 20 Oln polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din p«deH»ka Izdalo celoletno v Jugo« slavljt SO Din, za Inozemstvo 100 D f S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/1II Rokopisi se ne vrača/o. netranMrana phuna se ne sprefemafo * Uredništva telefon St. 2030, upravnlitva St. 2329 Cene oglasov I stolp. реШ-vTSla mali oolasl pc 130 In 2D,ve£tl ogla« nad 43 mm vitlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO DlB o Pri veC)em o Izide ob 4 zlutraf rožen pondel)Ka In dneva po prazniku Političen lisi sca slovensRi narod .6 * čekovni i.eso ln ioj« •u maciuic. IJUIUICVVM. * J63, ZflOfeb U. 39.011. Praga lo Donel St. 24.797 On. Korošec je prevzel posle ministra za notranje zadeve Ljubljana, 23. febr. 1928. Dobili smo tedaj vlado, v kateri je dr. Korošec minister za notranje zadeve. To je za nas Slovence in za celo državo fakt takega pomena, da spričo njega zaenkrat izginejo vsi drugi momenti. Sedanja kriza jc bila izzvana čisto po nepotrebnem. Njen izvor je bil v užaljenosti šefa samostojnih demokratov, ki se ne more sprijazniti z mislijo, da je politično mrtev. Poizkusil je izrabiti trenja med radikalno in demokratsko stranko, da postane zopet deležen oblasti. Da pritisne na g. Davidoviča, je napravil zavezo s Stjepanom Radičem, s katerim sta vprizorila glumo »združene demokracije«, v kateri ne bi smelo manjkati nobenega »svobodoljubnega« človeka. Ta gluma, ki nas je vrgla v krizo in ustavila v najresnejšem času za dva tedna vsako parlamentarno delo, je sedaj doigrana. G. Davidovič in njegova stranka sta napravila križ čez gospoda Pribičeviča uvidevši, da ne gre vreči državo v najlepšem razvoju k notranji in zunanji konsolidaciji zopet v kaos samo zato, da bi se zadovoljile bolestne ambicije in ressen-timenti gospoda Svetozarja Pribičeviča ter želja gospoda Radiča po »gospodarskih« reso-rih. Čez farso -združene demokracije« je padel zastor in po nepotrebnem prekinjeni kurs srečno započete politike g Vukičeviča se nadaljuje. Polom obeh šefov »seljačke demokracije« pa je koalicijo med radikali, demokrati ter SLS le utrdil in ju kot resna politika gotovo za vedno onemogočil. To je dobra stran te krize. Trenja med obema največjima srbskima strankama, ki so bila vzrok vednih večjih ali manjših pretresljajev v vladni koaliciji, je premostila oseba dr. Korošca. Ko se je že zdelo, da iz krize ni nobenega izhoda, se je misel, naj se vlada ojači z načelnikom SLS, izkazala kot rešilna. Splošno spoštovanje in zaupanje, ki ga uživa politični voditelj slovenskega naroda, tako med radikali kakor demokrati, mu je poverilo vlogo srečnega posredovalca, ki bo na svojem novem mestu mogel izrabiti vse svoje velike umske in moralne zmožnosti, da pomaga združiti vse pozitivne sile v državi za ustvarjajoče delo, izravnavati strankarske napetosti in utrjevati sedanji kurs v smeri poštene uprave, spoštovanja zakonov in mirnega razvoja k gospodarski konsolidaciji. Ministrstvo za notranje zadeve je poleg zunanjega najvažnejše. V naši državi pa ima nek grenak sookus izza časov stare Srbije, ko je bilo predvsem policijsko ministrstvo, in ravno g. Svetozar Pribičevič je največ poskrbel za to, da je tudi v novi državi predstavljalo povečini bolj reakcijo, samovoljo in tlačenje državljanskih svoboščin nego nepristransko upravljanje notranjih zadev v smislu in duhu demokratične ustave in zakonov. Ta resor je bil glavni objekt politične borbe med radikali in demokratsko stranko gg. Davidoviča in Marinkoviča in njegova posest je bila tudi v sedanji koaliciji povod k neprestanim izbruhom latentnih nasprotij med obema vodilnima strankama v državi. S tem, da je po soglasju med obema zasedel ta resor dr. Korošec, je storjen temu sotekmovanju konec in vsi so dobili najtrdnejše jamstvo, da bo to ministrstvo odslej branik popolne objektivnosti, demokratičnega ustavnega življenja in nad vsemi strankami stoječe, nepodkupljive uprave. Zato se tega dejstva danes veseli cela država, celokupno javno mnenje, predvsem pa slovenski narod, ki vprvič vidi v novi državi na tem važnem mestu svojega najboljšega sina. Vsak pošten Slovenec vidi, kakšnega pomena je za Slovenijo, da upravlja notranje zadeve države Slovenec. Saj smo v početku razvoja naše samouprave, ki bo v dr. Korošcu gotovo imela svojega najodličnejšega pospeševatelja, država pa, ki baš v pogledu notranje uprave najbolj rabi trdne roke, moža širokega pogleda in absolutne poštenosti ter pravicoljubja. Slovenski narod pa ne bo imel samo koristi z ozirom na svoje velike gospodarske samoupravne potrebe, nego bo neizmerno pridobil na ugledu in veljavi v državi sploh. Kar je pa jasno vsakemu resničnemu Slovencu, naj bo te ali one barve, tega noče videti ona žalostna družba, ki se zbira okoli »Jutra«. To gospodo Slovenija, slovensko ljudstvo, slovenske narodne koristi brigajo toliko kot Patagonija. Medtem, ko vsa srbska javnost z največjimi simpatijami pozdravlja Slovenca dr. Korošca na najvišjem mestu državne uprave, jc »slovenska« SDS že, ko so se pojavili prvi glasovi o tem, zagnala vani debelo kepo pristnega Vukičevičeva vlada prisegla R Belgrad, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Danes ob 12 so prisegli novi ministri. Drugi Vukiče-vičev kabinet je sestavljen tako-Ie; Predsednik ministrskega sveta: Velja Vukičevič (rad.). Minister za notranje zadeve: dr. Anton Korošec (Jugosl. klub). Minister za zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič (dem.). Minister za vojsko in mornarico: general Stevo Hadžič (izven strank). Minister za finance: dr. Bogdan Markovič (radikal). Minister za prosveto: Milan Grol (dem.). Minister za promet: general Svetislav Milosavljevič (rad.). Minister za trgovino in industrijo: dr. Meh-med Spaho (musl.). Nova ministra Novi minister za narodno zdravje dr. Do-biivoj Ger. Popovič je postal prvikrat minister. V vlado je vstopil kot zastopnik paši-čevcev. Prej je bil znan kot pristaš politike Stojana Protiča. Popovič se je rodiL 16. septembra 1875 v Aleksandrovcu. Leta 1910. je na Dunaju dovršil medicinsko fakulteto. Po končanih študijah je takoj vstopil v državno službo. Med balkansko in svetovno vojr > je bil stalno na fronti. Nalo je postal načelnik ter pomočnik ministra v ministrstvu za na-rodo zdravje. Prvikrat je bil izvoljen za narodnega poslanca leta 1925. Leta 1927. je bil nosilec liste za kruševaški okraj. Novi prosvetni minister Milan Grol je prvikrat minister. Rodil se je 31. avgusta 1876 v Belgradu. V Belgradu je tudi dokončal filozofsko fakulteto, nakar je študiral še v Parizu. Pozneje je bil imenovan za dramaturga v narodnem gledališču. Od leta 1909. do leta 1924. je bil upravnik narodnega gledališča. Grol se je kot mlad mnogo bavil s politiko. Od leta 1912. je stalno član glavnega odbora »Samostalne stranke-*:, po vojni pa Demokratske stranke. Prvikrat je kandidiral leta 1912. v Belgradu. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v Subotici. Leta 1924. je bil v Davidovičevem kabinetu državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, pozneje pa poslanik v Carigradu. Grol je znan kot dober časnikar in je bil glavni urednik znanega borbenega lista :>0djeka«, za časa svetovne vojne pa »Jugoslovanskega lista« v Ženevi. Za časa okupacije je načelnval presbiroju. Napisal je več brošur. Grol spada med najbližje Davido-vičeve politične prijatelje. Skupščina začne z delom v sredo r Belgrad, 23. febr. (Tel. Slov.) Davi ob 9. je predsednik ministrskega sveta g. Vukičevič odšel v dvor in predložil kralju v podpis ministrsko listo. Ko je odhajal iz dvora, se je med njim in časnikarji razvil sledeč razgovor. Časnikarji: »Ali vam lahko čestitamo, gospod predsednik?« G. Vukičevič: »Ne, ukaz še ni podpisan.« Časnikarji: »Ali bi lahko zvedeli za ministrsko listo?« G. Vukičevič: »Tega ne. Ukaz namreč še ni podpisan.« č"snikarji: »Ali je to tista ministrska lista, ki je bila v ponedeljek razglašena v časopisih?« G. Vukičevič: »Ne. Izvršile so se nekatere spremembe. »Časnikarji: »Kdaj bo prisegla nova vlada?« G. Vukičevič: »Ob 12.« * Ob 11. ie Vukičevič ponovno odšel v dvor, kjer je kralju prisegel. Nato so bili vsi člani vlade pozvani v predsedništvo vlade, kamor sta bila poklicana tudi katoliški župnik dr. Wagner in dvorski prota Mibajlo Popovič, ki sta zaprisegla nove ministre. Predsednik nove vlade je takoj pozval k sebi predsednika narodne skupščine. Po razgovoru s predsednikom vlade, je dr. Perič izjavil, da bo prva skupščinska seja v sredo, 29. t. m. z nadaljevanjem dnevnega reda. Minister za socijaino politiko: Čeda Ra-dovič (rad.). Minister za pravosodje: Milorad Vujičič (radikal). Minister za javna dela: Pera Markovič (demokrat). Minister za agrarno reformo: dr. Vlada Andrič (rad.). Minister za kmetijstvo in vode: dr. Andra Stankovič (rad.). Minister za verstvo: Milan Simonovie (radikal). Minister za gozdarstvo in rudarstvo: dr. Aca Miovič (dem.). Minister za pošto in telefon: Vlajko Ko-ciČ (rad.). Minister za zdravstvo: dr. Dobrivoj Ger. Popovič (rad.). Minister za Izenačenje zakonov: dr. Illfa Šumenkovič (dem.). Onemosla Prbičevičeva reza Pribičevič pere Radiča. — Zemljoradniške »Novosti« hvalijo vlado in obsojajo Radiča. r Belgrad, 23. februarja. (Tel. »Slov.«) Ob sestavi nove vlade se je prvi javil Pribičevič in dal ostro, v njemu povsem lastnem stilu sestavljeno izjavo, v kateri pravi, da je Vukičevičeva druga vlada obenem tudi vlada Ljubo Davidoviča, ker je Davidovič pri sestavi te vlade aktivno sodeloval. Zato bo za drugo vlado Ljuba Davidovič nosil pred ljudstvom isto odgovornost, kakor Velja Vukičevič. Ostro napada Davidoviča. Današnji režim v državi naziva z dvema besedama: Režim glavnjače. Nato prehaja ua napad na dr. Korošca povsem v stilu »Domovine«. Obenem zamerja demokratom, ker niso hoteli sprejeti Radiče-vih in njegovih predlogov za sestavo enotnega demokratskega kluba. Na dolgo poskuša prati Stjepana Radiča radi njegoveca znanega predloga, da prevzame predsedniško mesto izvenparlamentarna oseba, češ da Stjepan Radič ni tako mislil. Zanimiv jo komentar k novi vladi v današnjih »Novostih«, ki so, kakor znano, opo-zicionalno glasilo. Na uvodnem mestu se zelo trezno presoja položaj. Ugotavlja se, da je prišla Vukičevičeva vlada kot obramba parlamentarnega reda na znan predlog. Minus te vlade je, da v niej ni Hrvatov, vendar se mora nri/nati. da odgovornost za to pade na tiste politike, ki zastopajo hrvatske kraie. Storili so se namreč veliki napori, da bi bili Hrvati zastopani v vladi. »Novosti« navaiajo, da se bo v teku dela ta stvar lahko popravila in da se bodo Hrvati premislili in sami vstopili v vlado. „HesemonW in ..nostranski element" SDS, ki je predlagala diktaturo, ne spada med he^emoniste. SDS sedaj, ko je izpadla iz vlade in ko se je kriza rešila parlamentarno, napada lie-genmniete. predvčera'šnjim jih je pa klicala. SDS sedaj progla^ tudi ubogega g. Davidoviča, ki se je tolikr. trudil, da bi rešil propadaiočo Pribičevič - Žerjavovo barko, za — he^emonista. Dr Korošec je heo-enionisf, ker se trudi za red v državi in blagor v Sloveniji — SDS pa ni in nikoli ni bila he^emonist. ».Ти*го» z žalostjo ugotavlja, da glavno "lasilo demokratske stranke imenuje SDSar-je za »postranski element«. Dr Kramer in dr. Žerjav naj bi bila sedaj zastopnika »postranskega elementa«. Ali ni to grozno. Edini trošt SDS je sedaj še diktatura. To je edina stvar, ki jo kot pobožno željo vseh pravih hegemonistov prinašajo kot svoj uspeh SDS arski zastopniki iz Belgrada. Žalostna bilanca; ni čuda če sc »Jutro« tolaži s »pojačano energijo«. jutrovskega blata. Korošec je duhovnik, hlapec Vatikana, nima kvalifikacije, je zastopnik črne reakcije, učenec Ignacija lojolskega, in kakor se že glasijo smrdljive cvetke esdeesarskcga političnega besednjaka. Da je dr. Korošec Slovenec, cla je bil dober, ko je reševal dr. Žerjava, da jc kristalno pošten in najboljši, ki ga Slovenci imamo, to pri »Jutru« ne šteje. Rajši bi videli na mestu ministra za notranje zadeve najbolj zavrženo in izprijeno kreaturo v Jugoslaviji, nego svojega sorojaka, oni, ki istočasno danes v svojih uvodnikih povzdigujejo slovenstvo! Sir WiUiain T^.rell, novi angleški- poslanik v Parizu. Italija nai spoštuje vsai splošno moralo v Dunaj, 23. febr. (Tel. Slov.) V avstrijski zbornici je bila danes pri razpravi o proračunu urada zveznega kanclerja posebna notranje- in zunanjepolitična debata. Socijalnodeinokratski dunajski župan Seitz je v slovesni izjavi v imenu vseh socijalnodemokratskih mandatarjev zahteval odstop dunajskega policijskega predsednika Schoberja, ki od krvavih dogodkov od 15. julija 1927 dalje ne uživa več zaupanja socijalistične večine dunajskega prebivalstva in njegovih izvoljenih zastopnikov. Nato so govorili zastopniki vseh strank iz Tirolske o zatiranju Nemcev v južni Tirolski po italijanskem fašizmu, proti kateremu sc vložili ogorčene proteste ter prosili vlado za nujno intervencijo. Zvezni kancler dr. Seipel je najenergičneje zavrnil zahtevo socijalnih demokratov po odpoklicanju Schobra, ki si je pridobil čislanje vlade in večine parlamenta. Nato je govoril o odnošajih napram Italiji in označil, kakor že pred kratkim v odgovoru na interpelacijo, postopanje z nemškimi prebivalci Italije za notranjo politično zadevo kraljestva, v katero se Avstrija пе more mešati. V imenu višjega prava mednarodne morale pa smatra, da sme zahtevati od Italije, da posluša predložene tožbe in pritožbe. Na obnovo Dogajanj z Avstrijo ni uoati Dunaj, 23. febr. Današnja vladna »Reichs-post« piše o trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo: Nasproti Jugoslaviji zastopa Avstrija, kakor znano, željo, da bi se odpustila dosedanja pogodbena vezanost carinskih postavk za klavno živino, prešiče, konje, dalje za goveje, pre-šičevo meso itd., in da bi se mogli nekoliko približati stališču, ki ga v interesu našega kmet-skega gospodarstva določa tretja novela v carinski tarifi. Jugoslovanske protizahteve so se nanašale na papir in skoraj na vse železno in kovinasto blago. Da se prouče te zahteve, so se v zadnjem času na Dunaju ponovno vršili pogovori s tostvarnimi organizacijami, ki so se vseskozi izrekle proti znižanju odgovarjajočih avstrijskih postavk. Vsekakor ni računati na skorajšnjo obnovo avstriisko-jugoslovanskc pogodbe, kar je tembolj obžalovanja vredno, ker izkazuje Avstrija v medsebojnem trgovinskem prometu pasivum, saj presega jugoslovanski uvoz v Avstrijo avstrijskega v Jugoslavijo povprečno za desetino. 10. leto rdeče armade - brez ustanovitelja v Moskva, 23. febr. (Tel. Slov.) O priliki desctlctnice ustanovitve rdeče armade, koje prva četa je bila ustanovljena 23. februarja 1918, se povsod po mestih in po deželi nameravajo ljudske slavnosti. Armada dobiva iz javnih darov nova letala, med njimi prva sanitetna letala ruske vojske. Opaža se, da se ime Trockega, ki si je za ustvaritev rdeče armade nesporno pridobil glavne zasluge, ne omenja niti z besedico, dočim so dobili red rdeče armade Unschlicl* Milojan, Kalinin, Petrov in Rykov. v Pariz, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vas dopisnik, bo imel romunski zunanji minister Titulescu jutri razgovor z romunskim princem Karlom, ki že tudi hiv« nekoliko dni na Rivieri MALI OGLASI !Vsaka drobna vrstica 1-50 Dbt ali vsaka beseda SO par. (NajmaojSi oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic so računajo vi3e. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Učenka r^6.*!: trgovino mešanega blaga za Jesenice, sc sprejme. Ponudbe na upravništvo »Slovenca* pod št. 1462. Iščem perfektno kuharico za sanatorii v Zagrebu. Adrcsa: Dr. Kavčič, Račkoga 2, Zagreb. Mlekarna na Gorenjskem išče mlekarja rzvežbanega v vseh mlekarskih poslih; plača po dogovoru, nastop lakoj. Naslov pod »Mlekar< št. 1432 pri upravi lista. Tovarniško poslopje blizu kolodvora, pripravno iu vsako podjetje ali obrt, prodani. Naslov v upravi lista pod št. 1460. na lc" I «l ».{.It. pem suhem prostoru, prodam. Naslov v upr. lista pod št. 1492. Za malo gostilno na deželi sc išče HČI/I Г priprosto utrtLL stara 16—20 let, katera jc vajena domačega dela in pri gostilni. — Naslov pove uprava pod št. 1418. "5-6 delavcev se takoj sprejme na akordno delo za napravo zidne opeke v navadni peči. - Ponudbe na Ant. Klur, Paka št. 4 pri Do-brempolju, p. Struge, Dol. Učenca sprejmem takoj. J. Kraje, trgovina z mešanim blagom, Vransko. 1488 jecljanja sc temeljito in trajno odvadite. Najboljše priznal-nicc in referenco. Prijave vsak dan od 9—11 in 2 do 3 v Ljubljani, Beethovnova ulica 4, pritličie. -Pavla Kovač, špecialisti-nia za govoril, gimnastiko. Želim sc učiti kuhati najraje v Ljubljani. Nastopim lahko lakoi ali tudi pozneje. Na željo bi tudi nekoliko plačevala. Ponudbe pod »Takoj« St. 1495. Prortom hiša stavbno parcelo, vogalno, pripravno za obrtnika ali peka, dve tehtnici deci-malki ter dve mali tehtnici, na Fužinah, Jesenice. Več se izve pri lastniku Adoli Kern, Kranj. Orehe in suhe gobe oddaja pri vsaki množini Peter Šetina - trgovina, Sevnica ob Savi. 1435 Proda se dobro ohranj. orehova spalnica po ugodni ceni. - Novi Vodmat, Društvena ul. 20. sladek mošt malinovec, bczgovec in še 10 vrst sokov nudi vsakomur Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10 a. 1407 Prodam: 1 tov. auto, 1 kočijo, več omar in pisalnih miz ter klub garnituro. Vprašanja pod št. 1486. Loka! ali delamo iščem za čevljarsko obrt, takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Čevljarska obrt«. Poravnajte naročnino! Javor jeve hlode in plohe (beli javor), kupim večje množine. - Plačam proti akreditivu. - Ponudbe na V. Braz, Ljubljana, poštni predal. Kupim predvojne letnike »Občinske Mirna stranka dobi takoj stanovanje v Domžalah št. 62. 1169 mesečna~s6ba~ se odda solidnemu gospodu ali gospodični s 1. marcem. — Naslov v upravi pod št. 1499. premog drva. Pogačnik, Bohoričeva ŠL 5. — Telef, 2059. Stavbno podjetje ДССЕТТ0 & drugovi ilruHia z o. r Maribor KoroSiVva nI. K a So, jošprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja nn debel veletrgovina A. VOLH. LJUBLJANA ilCKjIrvti ccsta štev. 21. Najlepša drva Cebin, U/oliova ul. 1/2 Motvoz SS t rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 10245 Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel 2820. uprave« glasilo županske zveze, in izdaje zakonov Jožeta Pieiferja. Ponudbe z navedbo ccn jc poslati na naslov: Pavlovčič France, Rakek. 1487 žclezitafeviiio lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke. Trbov. cement vsak dan svež — v papirnatih vrečah — in J*" traverze. FR. STUPICA, železnina, Ljubljana. 1483 llliodroce predeluje po 37.50 Din in vsa tapetniška delu po najnižji ceni Slavič Franc, tapet-nik, Žabjak 14. 1498 Cene/še kot ort RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo o> i 1RPIK MARIBOR, oiavni trg iteu. 11. OSTI za plašče in kostume ravnokar došlel A & E. Skaberne Ljubliana Mestni trg štev, 10. Sveže namočeno polenovko, kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano kavo vseh vrst po najnižji ceni Vam nudi Fran Bergant, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jakoba trg 6, Ljubljana. Naročila na namočeno polenovko sc sprc]emajo Poskusite, da se prepričate! JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČ* BARVNE AUTOTIPI3E ♦ KOMBINIRANE KUŠE3E ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLIŠE3E PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE. REKLAMNE SLIKE Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da jc naš srčnoljubljcni oče, brat, stric in svak. gospod Valentin Pezdir skladiščni sluga drž. žel. dne 22. t. m., po kratki in mukepolni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Zalog, dne 22. februarja 1928. Mestni pogrebni zuvoil v l.jubljuni Globoko žalujoči ostali. OKLIC! 5000 Din nagrade dobi tisti, ki mi izsledi požigalca mojih skladišč, kakor tudi zločinca škode, katero mi je napravil na mojih avtomobilih, F3ANJO ČERNE, trgovec, Radeče. Razpis idejnih načrtov. Krajni šolski odbor v Hrastniku namerava postaviti novo šolsko poslopje z 12 razredi. Zato vabi g, arhitekte Slovenije, da vpošljcjo do 20. IIL t. 1. idejne načrte v merilu 1:200. Določeni sta dve nagradi: I. 10.000 Din, II. 5000 Din. -Natančnejši pogoji se dobe osebno pri vodstvu deške osnovne šole v Hrastniku od 11 do 12, izvzemši nedelje in četrtka. Krajni šolski odbor v Hrastniku. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljcna hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Leopoldina Nadižar v sredo dne 22. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnicc bo v petek dne 24. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti Sp. ŠiSka, Vcrovškova ul. 32 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1928. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zu\od. Bir H. Rider llaggard: 67 Kleopaira, egiptovska kraljica. Obrnila se je, da bi šla, ko pa se je obrnila, sem slišal šumenje drugega oblačilu in stopinje druge ženske. >Ej, ti si, Karmion. Da veš, vzlic vsej tvoji skrbnosti bo mož umrl.« >Da,« je odgovorila z glasom, ki je bil votel od žalosti. Da, kraljica, zdravniki pravijo lako. štirideset ur jo ležal v tako globoki nezavesti, da je njegova sapa komaj vzdignila to mičkeno peresce, in moje uho, ki sem mu ga pritisnila na prsi, je komajda moglo zaznati dviganje njegovega srca. Deset dolgih dni že čujem pri njem, čujem dan in noč, da kar debelo gledam v.sled poman jkanja spanja in tla se vsled slabosti komaj obvarujem, da ne padem, ln tak je konec vsega mojega truda! Zahrbtni udarec tistega prokletega Brena je storil svoje delo in Harmakis umira!« »Ljubezen ne gleda na trud, Karmion, in ne more tehtati svoje ničnosti s prodajalno tehtnico. Ljubezen da, kar ima, in hrepeni, da bi dala in dala, dokler se ne izprazni neskončnost duše. Drage so tvojemu srcu te naporne noči bdenja, prijeten je tvojim i m očem žalostni pogled na moč, ki je tako la, da je odvisna od tvoje šibkosti. Ti, Kar-lamreč ljubiš toga človeka, ki tebe ne ljubi, in co je brez moči, lahko razlivaš svoje nagnenje j u lzivajoči sc temini njegove duše in se mamiti s sanjami tega, kar je še lahko.« »Ne ljubim ga. saj imaš dokaz, kraljica! Kako morem ljubiti človeka, ki je hotel umoriti tebe, ki si mi kakor sestra? Iz usmiljenja mu strežem. .: Kraljica se je nasmehnila, ko je odgovorila: »Usmiljenje in sočutje je dvojček ljubezni, Karmion. Čudovito blodeča so pota ženske ljubezni in ti si čudno pokazala svojo, dobro vem. Ampak čim višja jo Za Jugoslovansko tiskano t Lfubljanh Karel Себ. ljubezen, tem globlji je prepad, v katerega lahko pade — da, in se iznova vzdigne iz njega proti nebu, da še enkrat pade! Revica! Igrača si svojega nagnjenja; sedaj si nežna kot jutranje nebo, sedaj zopet, ko ti ljubosumnost zgrabi srce, bolj okrutna kot možje. No, tako smo pač ustvarjeni. Po vseh teh križih kmalu nc bo ostalo drugega kakor solze, kesanje pa — spomin!. Štirinajsto poglavje. Nežna skrb dvorniee Karmion. — Harmakis okreva. —Kleopatrino brodovje odjadra v Cilicijo. — Brea govori llarinakisu. Ivleopatra jo odšla in nekoliko časa sem ležal tiho ter zbiral moči, da bi mogel govoriti. Prišla pa je Karmion in stala ob moji postelji in jaz sem čutil, da ji je debela solza padla iz temnih oči in meni na obraz, kakor pade v nevihti iz gromkega oblaka prva težka kaplja dežja. /Odhajaš/ je šepetala, naglo odhajaš, kamor ti ne smem slediti! O Harmakis, kako iz srca rada bi dala svoje življenje za tvoje!« Tedaj sem naposled odprl oči in govoril, kolikor som pač mogel: »Zadržuj svojo žalost, draga prijateljica, sem rekel, »še živim in se v resnici počutim, kakor da bi mi novo življenje plalo v prsih.« Tiho je kriknila od radosti; nikdar nisem videl lepšega kakor je bila izprememba, ki se je zgodila na njenem objokanem obrazu! Bilo je kakor ko prvo svitanje dneva prežene bledost onega žalostnega neba, ki zakriva noč pred zoro. Ljubko obličje ji je postalo vse rožnato in skozi ploho njenih solz se je prikazal nasmehljaj začudenja, ki je bil bolj dražesten kot nenaden nasmehljaj morja, ko se njegovi valčki zasvetijo pod poljubom izišlega meseca. »Živiš!« je vzkliknila in padla poleg postelje na kolena. »Živiš — jaz pa sem mislila, da si že odšel na drugi svet! Vrnil si se nazaj k meni! Oj, kaj govorim! Kako neumno je žensko srce! To prihaja od tega dolgega bdenja! Ne, le spi in počivaj, Harmakis! — Zakaj govoriš? Nobene besede več, ti ukazujem kar naravnost! Kje pa je tista tekočina, ki jo je pustil tisti dol-gobradi bedak? Ne, ničesar ne boš pil! Spi, Harmakis, spi!« in počenila je poleg postelje in mi položila hladno roko na čelo mrmrajoč: »Spi! Spi!« Ko sem se prebudil, je bila še vedno pri meni, dasi so skozi okno pokukavali prvi žarki zore. Klečala je zraven postelje in držala eno roko na mojem čelu, na drugi, iztegnjeni, pa ji je počivala glava v vsem neredu koti rov. »Karmion,^ sem zašepetal, ali sem spal? Kakor bi trenil, je imela oči široko odprte in nežno zrla name. »Da, spal si, Harmakis.« Kako dolgo pa sem spal?« »Devet ur.« In ti si bila vseh dolgih devet ur tukaj pri meni?« »Da, pa saj to ni nič; jaz sem tudi spala — in bala sem se, da te ne bi zbudila, ako bi se genilu.« Pojdi in počivaj,« sem rekel, »sram me je, če pomislim na to. Pojdi počival, Karmion..; »Ne skrbi zame,« je odgovorila; glej, naročila bom sužnju, da te bo čuval in mene zbudil, ako bi kaj potreboval. Spim tam v zunanji sobi. Mir — žc grem!« in skušala jo vstati, a mišice so ji lako krčevito zastale, da se je zgrudila po tleli. Skoraj mi je nemogoče povedati, kako me je bilo sram, ko sem jo videl pasti. Na žalost se nisem mogel ganiti, da bi ji pomagal. . Saj ni nič,« je rekla, »ne gani se, samo z nogo sem se ujela. No!« je rekla, vstala in se zopet zgrudila, »zlotlej naj vzame to mojo nerodnost! Ej — dremati se mi mora. Sedaj pa je že dobro. Pošljem ti sužnja,« in opotekala se je iz sobe kakor človek, ki ga je vino premagalo. IIIEIIIs 2 03 > t" s a ' J; » m ŠT - m " D § Г- 3' ® 6. g j. S o & 'i 5! S 5' ? g. i 25 (TS ' S" t 5 o > S s S i ^ i« E Б s3 ! § to n i N S os tra : ^ to On S ifJJ E c. M < — n> rr „„ O N p> 'S m 2 c !? ~ in 7 S co « S g- S ? fT _ C » o B B P s ■J D «1 " ' S § S 1 s — O џ h S £3 ro a a 1Л E. 0Q M • (JO ' 5 < "i S g ЏГ r ,- u* t* 0) O. Ф S ' "" 5 » as £ a > 9ll*l n e i » e- J: 17 2 J3 b' ~ 111=1112 izdaiatelii dt. Fc. Kniovnc. Uredniki Franc Tersetflavi Bela olimpijada Že je zgledalo, da ne bo bela; tako se je začelo topiti in taliti. Pa se je spet obrnilo, in tekme so se mogle nadaljevati. Vsekakor je toplo vreme v sredi tedna zaneslo med tekme w Sonja Henie, zmagovalka v umetelnem drsanju. nekakšno disharmonijo, nerazpoloženje. Konec tedna je harmonijo vzpostavil. Olimpijske zimske igre v St. Moritzu so nam pokazale velikansko premoč narodov severa. Večkrat smo že pisali, da drugače tudi biti ne more, narava hoče tako. Če je dan kratek in se ti mudi domov, moraš postati dober smučar. In če so vode več kot pol leta zalede-nele, boš ludi dober drsavec. Kar po vrsti poglejmo, kako so zmagovali: Drsanje 500 m Evensen (Norvežan) in Thunberg (Finec) 43.4; nato Amerikanec Farrell, Finec Backmann, Norvežan Larsen in Norvežan Pedersen. Drsaujo 1500 m: Finec Thunberg 2:21.1, dalje Evensen in Ballangrud, zopet Norvežan. Drsanje 5000 m: Norvežan Ballangrud 8:50.5, za njim Finec Skutnabb in Norvežan Evensen. Drsanje na 10.000 m se je vršilo Ie deloma, napol v vodi; v prvih predtekih sta dosegla najboljši čas Amerikanec Joffee 18:36.5 in Norvežan Evensen 18:36.6. Nato so tekme odgodili in so sklenili, da se morajo ponoviti. Amerikanci so s protestom odšli. Zmagal bi bil ali Joffee ali Finec Blomquist ali Norvežan Carlsen; tako pravijo. Poglejmo umetelno drsanje. Med damami je bila 1. Norvežan ka Sonja Heine, 2. Avstrij-ka Burger, 3. Američanka Loughran. Ko so Sonjo vprašali, kaj misli o tekmah, »je smejala smeh 16letne deklice«. Med gospodi je bil prvi Šved Grafstrom, čeprav po mnenju marsikoga zelo neopravičeno drugi Dunajčan Bdckl, ki je bil splošen favorit, tretji Belgijec Zeebrock. Šele v umetelnem drsanju parov vidimo Srednjo Evropo v ospredju; prvi je bil francoski par Joly-Brunet, nato avstrijska para Scholz-Kaiser in Brunner-Wrede. Preidemo na smučanje. Že smučanje vojaških patrol v začetku olimpijskih iger je pokazalo, da so narodi severa daleč pred nami. Okoli 30 km dolgo in zelo težavno progo je presmučala norveška patrola (3 vojaki in 1 častnik) v 3:50:47, Finska pa v 3:54:37; Švicarji so dosegli le tretje mesto, 3:55:04, čeprav se jp tekma vršila na svetu, njim dobro Thunberg in Erenscn, zmagovalca v drsanju na 500 m, Thunberg tudi na 1500 m. poznanem. Da bodo zmagali v smučanju na 50 km Skandinavci, o tem je bil vsak preDri-čan; a vsi so računili v prvi vrsti na Norvežane in šele potem na Fince ali Švede. Prišlo je obratno, vsa tri prva mesta so zasedli Švedi: Hedlund 4:52:37, nato Jonson in Andersson; šele na 4. in 5. mestu vidimo Norvežana Kjell-bota in Hegge, na šestem Finca Lappalainena. A vseh prvih devet mest so dobili severnjaki. V smučanju na 50 km je dosegel naš Joško Janša 23. mesto; spričo izredne konkurence je to med 42 tekmovalci prav dober rezultat, čas 5:58:09. Veliki norveški smučar Thorleif Haugh ni tekmoval, samo gledal je; omenimo pa, da je leta 1924. v Chamonix v najhujšem mrazu in v divjem viharju presmučal 50 km v 3:44:32! — Kar so zamudili Norvežani na 50 km (menda niso dobro mazali), to so popravili na 18 km: vsi trije prvi zmagovalci so bili f ш • »I Лв^к ш ^ Drsalni stadion za hockey. Norvežani, »veliko maščevanje Norveške«: Grottumsbraaten 1:37:01, nato Hegge in Oede-gaard. Šved Hedlund je bil šele šesti. Naš Joško Janša je dosegel 25. mesto, prav lepo, ob tej konkurenci; čas 2:01:14. Tu se spomnimo zopet na Haugha, ki je presmučal leta 1924. v Chamonix 18 km v 1:14:31; sicer samo poldrugo minuto pred Grottumsbraatenom, a brez nevarnosti za zmago. — V kombiniranem smučanju (18 km z dvema skokoma) jc dosegel najugodnejšo številko Grottumsbraaten, za njim zopet dva Norvežana, Vinjarengen in Suersrud. In skoki! Spet Norvežani. Prvo mesto An-derseu s skokoma 60 in 64 m, drugo Ruud s 57 iu 62 m. Na tretje mesto je prišel Purkert (Češka). Najlepši in najdaljši je bil skok »kralja skokov« Tulina Tliamsa (Norvežan) 73 m, a Thams je padel in mu skoka niso mogli šteti. Pri skeletonu vidimo na prvih dveh mestih Amerikanca I. in R. Heatona, na tretjem Angleža Northeska; pri bobsleighu na prvih dveh mestih Amerikanca Friskeja in L Heatona, na tretjem Nemca Killiana. Naši severni Evropejci teh dveh panog ne gojijo posebno. Sonja in Thunberg plešeta. Nekakšna domena za Kanadce je hockey na ledu. Kadar so se v preteklih letih borili, je bilo razmerje proti nasprotnikom navadno 20 do 30 proti 0. Ko so letos igrali proti Švedom 11:0, smo brali, da to niso več stari Ka-nadci, in da številčno razmerje ni prava slika moči obeh moštev; a ko je nato sledila zmaga proti Švici in proti Angliji še bolj izrazita, so vsi rekli, da v hockeyu na ledu Kanadci še dolgo dolgo ne bodo imeli nobenega resnega nasprotnika. So res razred zase. V hockeyskih olimpijskih tekmah so se izluščili najprvo trije skupinski zmagovalci Švedska, Švica in Anglija, so izvojevali med seboj tekmo za prvenstvo Evrope — dobila jo je švedska — in so nastopili vsi trije po vrsti proti Kanadi. Ta ni poznala usmiljenja in jih je vklonila v razmerju 38 Л! Posamezne tekme nam pokaže sledeči seznam: Kanada Švedska Švica Anglija — 11:0 0:11 0:13 0:14 13:0 4:0 0:4 1:3 14:0 3:1 — 4:0 0:4 - Tako izra/ito ni izražena menda nobena premoč kot v teh številkah premoč Kanade. Sedaj pa poglejmo vse skupaj in vidimo Norveško od 14 te..ein sedemkrat ua prvem mestu! ln z malimi izjemami tudi povsod drugod narode severa. Na novo so sedaj ocenili tekmovalce, po prvih šestih zmagovalcih, in je vrsta tale: Norveška je dobila 123 točk, Amerika 52, Finska 46, Švedska 41, Avstrija 23, Kanada 13, Francija 11, Švica in Belgija po 8, C ђ is Hedlund. smučarski prvak na 50 km. Anglija in Češkoslovaška po 7, Italija 6, Argentina 5. Vse je pomaknjeno na sever. Tekmeci in gledavci so odšli domov, in St. Moritz se je izpraznil. Veselje do zimskega športa je odšlo s tekmeci in gledavci ven v svet in bo iskalo in dobilo novih pristašev za to najlepše in najčistejše udejstvovanje človeške volje m moči in prožnosti. Ballangruud, zmagovalec v drsanju na 5000 m. ■HRT m 1«пипввтанвнвн Ali ste že kupili stadionske srečke Hitite! Žrebanje 25. marca Viktor Catala: Neme duše Peronovi in Gurigerjevi so imeli svoja polja blizu skupaj, in iz te soseščine je bil že zdavnej nastal spor med obema družinama. Da bi do konca dognali, kdo ima več pravice do poti, ki je šla sredi preko njihovih njiv, so imeli najprej stari starši težak spor, znesli so ga pred sodnika in zapravili v celi vrsti pravd vso premičnino:' končno pa je dotična pot ostala obema pravtako skupna last kot poprej, a skupna jim je postala tudi divja, zagrizena jeza, ki se je z življenjem izročala od rodu do rodu — ukrotiti pa je nista mogla ne čas ne maščevanje. Kako se je to zgodilo? Nekoč so ležale melone Gurigerjevih odrezane in na drobno zmečkane na polju. Njihov lastnik je besnel, stiskal zobe iu zaprl ustnice, da bi mu ne ušla izdajalska beseda, a drugega dne je vrgel veter, o kalerem ni nihče ničesar slišal, žitne snope sosedove v potok, ki jih je hitro splavil v dolino. Tedaj si je lastnik polja ogledal izgubljeno žetev in se zadovoljil pravtako z zamolčanim, premetenim nasmehom. Minulo je nekoliko časa, pa je zadel nekoga izmed Gurigerjevih — bogsiravedi odkod — strel lovske puške, da so bila njegova meča preluknjana kakor usnjato rešeto, in kmalu nato je izpraznil met nevidne prače najmlajšemu iz družine eno oko, ko je brezskrbno gnal prašičke v gozd. Vsakdo je seveda takoj uganil, odkod je prišel strel in met, a vsakdo je premislil z bratovsko modrostjo; kdor se je zamotal v grmovju, naj sam poskrbi za lo, da bo prišel zopet na prosto, in je obdržal svojo učenost zase, Na tak način se je neusmiljena zlobnost nadaljevala leto in dan, in bi se bila končala bogvedikdaj, če ne bi bil posegel vmes sred-nik, ki končno vsak spor zravna. To se je zgodilo, ko ste obe družini pri vseh brezštevilnih pravdah izgubili od svojega malega posestva toliko, da so jim ostala bas samo še ona polja, ki so mejila na pot, ki jo je vsak trmasto zahteval zase. In ker niso imeli sicer ničesar drugega, so morali Peronovi a tudi Gurigerjevi svoje življenje obrniti v to, da so iz grude s težkim delom iztisnili vsakdanji kruh; in ker so imeli dru( i-a/bojnik — Razgnani sestanek viniearjev— Aretiranei pri-f.l-Mi joMi eelo noč zo postelj, na kateri spi žandar —- Hujskaško delo eksponentov SDS v Medjimurjn LJUBLJANA, 23. febr 1028 mgoslovan-■ ■>« UrolioviiH /veza v Ljubljani, v kateri je .Ijiiieiia 'Strokovna zveza viniearjev v Ljuto-neiu, ic pre;tl;i danes porot'lo o nečuvenem nasilju i,acl strokovnim tajnikom tov. Petrom KOZfvi .NOM iz Hermnncev, sv. Miklavž pri Ormožu, poslancem mariborske oblast, -.kup-šrine Istega nasilja sta bila deležna dva njegova /aupuika in do 00 viniearjev. Glasom poročila, so se škandalozni dogodki odigrali tako-le: Viničarji iz mcdžiinurske župnije štrigova so ponovno prosili g Rozmana, naj pride k njim ustanovit skupino viniearjev. To sc je zgodilo šele 2. febr. 19?8, ko se jc na krasno uspelem sestanku izvofil tozadevni pripravljalni odbor. Omenjeni sestanek ie zboroval v Globočkem vrhu Na 10 febr. 1928 pa ie bil sklican sestanek v hišo posestniee Neže Zmazek, vas Šprine, obć. Ci'oboko, srez Čakovec. Na ta krajevni sestanek sc je odzvaio z vabili do 60 viniearjev. Tik pred sestankom vstopijo v hišo orožniki, zahtevajoč govornika. Poslanec Peter Rozman se jim predstavi. Kaže jitn članske legitimacije S. Z. V., 26 izvodov Pravice«, ki jo je imel s seboj in katere izdajatelj je minister dr. Andrej Gosar; a vre ni nič pomagalo. Vini-čarjr so razgnali, ROZMANA, predsednika pripravljalnega odbora Avgusta KAROLINARJA ter njegovega zaupnika Podgorška, pa VKLF-NILI NA SKUPNO VFRIGO ter jih v asistenci treh orožnikov gnali na obrbski urad v Štri- govo odtod pa ukažejo odpeljati aretirance ni> okrajno glavarstvo v čakovec. lako vlečejo iiboac revčke y skrajno temni noči po skrajno slabi, zamrzli cesti vklenjene 17 km rlaleč na orožniške postajo v Ma-cinec. Na postaji dajo vsakemu koc in vzglavnik Na tleh ležeče so vse tri z verigo priklenili k postelji, na kaf-ri ie spal žandar Drugi dan od-vedeta vse tri dva orožnika vklenjene na okr. glavarstvo v čakovec. Ob pol 12. uri jih je glavar izpustil, obžalujoč nasilje ter izjavi ju ioč, (!:> bo krivce poklica! na odgovor. Orožniki so na eni strani izjavljali, da so za postopek imeli nalog od glavarstva, na drugi pa, da se je zgodilo vse to na zahtevo občinskih predstojnikov. Ne dolžimo nikogai. Preiskava bo že dognala, kdo in ko'iko je kdo kriv. Dogodek smo registrirali, kakor sno ga prejeli, le gotove najhujše očitke na oblasti smo izpust li Tole pa pa moramo ugotoviti: Po nedolžno preranjani, na eno trigo vklenjeni, in za postelj privezani so si na jasnem, da je to vse skupaj sad intri-gantstva eksponentov SDS, ki so v Medžimurju veliki mogotci in ki hočejo še vnaprej nemoteno izmozgivati ubogo ljudstvo. ^Jugoslovanska stre* /na Zvezam bo storila v zaščito svojih organizatorjev, zastopnikov in članov nemudoma -ta meredajnih mest h vse potrebne korake. Maribor-ka oblastna skupščina se bo zavzela ■*:i čast in svobodo svojega poslanca Važna pogajanja za naše sezonske poljske delavce r BeVad, 23. febr. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za socialno politiko so se vršila od 18 t. m pod predsedstvom pomočnika'Mini-stra dr. Hočevarja pogajanja med »Nemško delavsko centralo« i/ Berlina im Centralnim odborom za posredovanje dela v Belgradu O pogojih za zaposlitev kmetijskih sezonskih delavcev iz Jugoslavije na velikih posestvih v Nemčiji. Domače ljudstvo v Neaičiji namreč išče dela v industrijskih in mestnih službah, vsled česar primanjkuje delavskih sil. Temu so odporrogli s tem, da so za kmetijska dela za čas med marcem in decembrom najemali delavce iz Poljske, pa tudi iz Češkoslovaške Zdaj pa hočejo poskusiti z delavci iz naše države. P.-ed vsem bi jih rabili iz takih krajev, kjer se prideiuje sladkorna reoa, ker pride Nemčijo ta paroga kmetijstva v poštev. Pogajanja so potekla /.eio gladko, ker i" nemška delegacija rada upoštevala naše posebne želje. Zvečer 22. t. m. se je že podpisala Hotična konvencija, ki naj velja za tekoče leto. Po tem dogovoru bi se za prvi poskus izbralo rajveč 1000 moških in ženskih delavcev iz. Prekmurja in Bačke. ki bi se povečini zaposliili na zemljiščih v Stuttgartu. nekoliko na Saksonskem, vendar po možnosti v večjih skupinah. Z vsako skupino, ki bo dodeljena pesameznim delodajalcem, se bo sklenila ista pogodba, po kateri bo delavec trajno zaposlen. takoj ko pride na službeno mesto in bo zaposlen najdalje do 15 deccmbra. Za delo in zaslužek bo preskrbljeno. Potovanje sezonskih delavcev do meje bo brezplačno Za polovično ceno preko Avstrije, Madjarske in Češkoslovaške 1» preskrbela Nemška delavska centrala. Stroške od meje do službenega mo=ta Hodo nosili nemški delodajalci. Mezde ali dnine so v Nemčiji določene za domače delavce tarifarno. Iste bodo veljale za naše delavce. Moglo se bo delati tudi na akord, lako da bo zaslužek večii. Po dosedanjih skušnjah so taki delavci, potem ko so si nabavili svoie potrebščine, zaslužili okrog 400 do 500 mark. to je okrog 5000 do 6000 Din. kar je bilo za družine vsekakor lepa pomoč Po pogodbi je tudi natančno določeno, da dobijo 'i dclavci dovolj zdrave hrane in primerna bivališSa, da .ženske in mlajši inoški ne bodo izposavljeni moraln..r nevarnostim in da bodo mogli izvrševati svoje dolžnosti itd Nemška delavska centrala bo pazila, da bo delavstvo dobivalo vse v redu. kar mu po pogodbi gre. V slučaju nesporazuma bo posredovala. Tudi odposlanci našega Centralnega odbora za posredovanie dela bodo imeli priliko, da se na licu mesta prepričajo o stanju, v katerem delavci lam živijo. L. 1922, so bili naši Pre'kmiirci že na takšnem poslu v Nemčiji, kjer so se izkazali za dobre, spretne in trezne, da so bili delodajalci z njimi zadovoljni. Za letos se bo vzelo samo tisoč delavcev in delavk iz Prekmurja in nekoliko iz Bačke in Srema, ki bodo v marcu odpotovali v Nemčijo na odkazana mesta, kalera jim bodo javile pristojne borze dela. V m i ti se bodo morali najkasneje 15 decembra, ker hočejo nemške oblasti zaposliti potem lastne delavstvo. V prihodnje, ako se bo poskus zadovoljivo izpeljal, se ba moglo .poslati več tisoč delavcev tudi iz drugih krajev. , .. . V pogodbi med navedenima organizacijama jc poskrbljeno celo tudi to. da ti delavci nc bodo izpostavljeni moralnim nevarnostim :n da ne bodo izpostavljeni kakim razočaranjem. V Nemčiji se ho z njimi ravnalo po predpisih in zakonih, kakor veljajo za domače delavstvo. Vse zgleda, dn se bo taka pogodba v do-glednem času oklenila med nemško in našo vlado. Če pa ne, bo pa imela nemška centrala vso podporo, da svoj načrt popolnoma izvrŠ'. S I cm sezonskim delom v Nemčiji bodo n ■ si kmetski dclavci našli primeren zaslužek, ■imeli pril ko da-vidijo visoki kulturni svet in da sc učijo racionalnega obdelovanja zemlje, ka1- jim v nobenem slučaju ne more biti v škodo. Obenem sc bodo odvadili hoditi na sezonsko delo v Madjarsko, kjer )ih itak prezirajo in kjer bi se mogli navzeli šovinističnega duha. Kot delegata nemške centrale' sta bila ravnatelj Ilartvvig in nadzornik VCeisee, k: sta bila navdušena nad lepim sprejemom v Belgradu Ali dobi Romuniia posojilo? v London, 23. febr. (Tel. Slov.) Financial News« se danes še enkrat v daljšem članku ba-vijo s > ablemi romunskega posojila. l ist smatra, cfa je negotovo, ali se bodo romunski narodni banki dovolili stabilizacijski krediti, o katerih se sedaj vrše pogajanja, preden bo romunska vlada uspešno zaklitičib pogajanja o večjem zunanjem posojilu. Mogoče bo vse to vprašanje prišlo pred Društvo narodov. V t^m slučaju bo pri problemu o priznanju dolga s strani Romunije prišl-' v ospredje razprave tudi nemška transa iz posojila leta 1013. Pri Društvu narodov pa obstoji tudi frnncosko-ameriška opozicija, ker glede ureditve vojnih dolgov z Romunijo ni prišlo do zadovoljivega zaključka (List ; Balkanu opozicijonalcn. Op. ur.) v London, 23. febr. (Tel Slov.) Rezultat parlamentarnih volitev na Japonskem je sledeči: lih -••alci 21S, konservativci 217, socijalni demokrati 8, neodvisni '5 mandatov. 4000 samomorilcev Budimpešta, 23. febr. V parlamentu je ministrski predsednik grof Belhlen odgovoril na interpelacijo glede silnega naraščanja sa-moumorov na Ogerskem Grof Belhlen je rekel, da jc naraščanje samoumorov svetoven pojav Vzrok temu dejstvu je predvsem propadanje vernosti in nravnosti, slaba л zgoja( alkoholizem in na Ogrskem posebej tria-nonska pogodba. Priznati je pa tudi treba, je dejal, da je uničila mnogo ljudi, posebno med špekulanti, sanacija Ogrske. Ob sklepu jc ministrski predsednik midal tatistiko f> .samomorilnih poizkusih na Ogrskem v enem. letu Bilo jo štiritisoč sumomo-rilnih poizkusov! [Koliko samoumorov ie uspelo, poročilo nc navav i Od lega odpade Pa častnike 1709, na vojn !032 -'cnpai torej 2741 slučajev samn m vii.štvo: od >«'alega 416 slučajev na trgov*!.r.as: >. licnce 3-10 na državne in zasebne uradnike. 311 na industrijske naštavlicnče, 281 na trgovce, 268 na samostojne iricjii«»rijce; »«!na !:uge stanove Brzojavka, ki prinaša vojaško kontrolo i • v Ženeva, 23. febr. (Tel. Slov ) Postopanje madjarske vlade z uničenjem pošiljatve strojnic bo vendarle imelo resnejše posledice Generalni tajnik Dtušlva narodov je pravkar odposlal niadjarskemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu sledečo nujno državno brzojavko' »Časi mi jc sporočiti Vam sledečo brzojavko katero sem pravkar prejel od sedanjega predsednika Sveta Društva narodov: "»Prosim brzoiavite madjarsk' vladi, da ie Svet Društva narodov, ki sc peča s prošnjo češkoslovaške, romunske in jugoslovanske vlade, po časopisih zvedel, da hoče madjarska vlada prodati objekte, ki tvorijo predmet omenjenega predloga, in da bi bilo pač previdneje, odgoditi izvršitev le odredbe, ker bo Svet to zadevo v kratkem preiskal «« Podpis: Dru-mond.< — Nenavadni korak predsednika Sveta, ki je sedaj še kitajski poslanik Ceng Lo, katerega gotovo ni storil brez poprejšnjega vprašanja pri najglavnejših članih Sveta, drkaziije da je Svet Društva narodov odločen energično nastopiti proti postopanju madjarske vlade. MacTers so presenečeni v Budimpešta, 23. februarja. (Tel. »SI.«) Ministrski predsednik Bethlen je danes odposlal generalnemu tajništvu Društva narodov sledečo brzojavko: »Madjarska vlada je nocoj dospelo brzojavko prejela s presenečenjem. Na podlagi novinarskih poročil, izhajajočih iz uradnih virov, je bilo že več tednov znano, da bodo pristojne oblasti v smislu obstoječih določb tozadevni material napravile neporaben in na dražbi prodale, če se legitimirani lastnik ue bi javil. Ker je dražba določena na jutri in ker se bo izvršila v Monoštru pod nadzorstvom pristojnih sodnih oblasti, je pri obstoječih okolnostih nemogoče odgoditi izvršitev tega postopka Naj mi bo dovoljeno dalje pripomniti, da določbe, ki se tičejo izvrševanja investigaci.iske pravice. zn take slučaje ne vsebujejo nobenih odredb. Navzlic temu pa madjarska vlada, da i/re na roko osebnosti sedanjega predsednika Sveta, ne bo opustila prositi kupce, da bodo prevzete materialije pustile na licu mesta. Podpis srrof Štefan Bethlen.'; Madlarska !e začasno izven kontrole v Pariz, 23. febr (Tel. »Slov.«) Pariški listi še nadalje kažejo svoje ogorčenje radi madjarskega postopanja pri zakrivanju sledov tihotapske afere »Petit Parisien« izjavlja, da Društvo narodov tega izzivanja ne bo dopustilo, temveč da bo interveniralo na najener-gičnejši način. Sedaj odrejena anketa bo veliko obsežnejša, kakor ie bilo prvolno nameravana. Ne sme sc pozabiti, da jc Madjarska samo provizorično oproščena vojaške kontrole. V »Matinu« opozarja Politis v nekem razgovoru z Sauerweinom na slični precc-denčni slučaj, ko jc Briand kot predsednik Sveta Društva narodov z brzojavko preprečil izbruh vojne med Grško in Bolgarsko Bilo bi čudno, če bi Društvo narodov nc moglo dati zapečatiti corpusa dclicli petih železniških vagonov Edeft izmed v Budimpešti akreditiranih zastopnikov kake države, zastopane v Svetu Društva narodov, bi samo moral dobiti nalog, da bi po običajni konzularni praksi da! po lokalnih sodnih oblastih zapečatiti vagone Sledovi se ne da!o zabrisati v Praga. 23 februarja. (Tel. »Slov.«) Če-škoslovaški tisk je soglasnega mnenja, da ima uničenje pošiljke orožja v Monoštru namen zabrisati sledove o pi jasnitvi pošiljke. :-Tri buna< dvomi, ali se bo preiskava vršila za dostno skrbno, ker velesile razen Francije na tem nimajo interesa. Na stališče' Anglije ne vpliva prijateljstvo napram Madjarski ali pa Rotbermeieova akcija, temveč oziri mpram pošiljanju orožja. Romunija čaka zaupno na rešitev v Bukarešt, 23. februarja. (Tel. >Slov.«) Na današnji seji parlamenta je poslanec vladne večine Xeni stavil zunanjemu ministru vprašanje, ali je vladi znano, da je madjarska vlada vtihotapi je« i transport orožja v Monoštru uničila in kaj namerava vlada st 'riti če se ta vest potrdi, da varuje romunske in terese. Notranji minister Duca je kot zastopnik zunanjega ministra izjavil, da je vest resnična. Vlada se istotako boji kakor parlament. Mala antanta je storila pri Društvu narodov potrebne korake. Romunija s polnim zaupanjem čaka odločitve tega najvišjega areopagu, do te odločitve pa niso potrebni nobeni nadaljnji koraki. Strojnice danes nn dražbi. Dunaj, 23 februarja. (Tel. »Slov.«) Za plen jene strojnice so že uničene Pri uničevanju je ,bilo zaposlenih 40 delavcev ift neka, strokovnjakov. Jutri ке proda material nn dražbi Mnogo interesentov — tudi inozemskih, se je priglasilo k dražbi. Kal je varnost, vsak drugače sodi v '/.dneva. 23. februarja. (Tel. ySW>v.«) Danes popoldne se je začela specialna debata varnostnega komiteja, v kateri je predvsem dr. Beneš podal uvod k poročilom, potem pa je prvi poročat finski delegat HolsH o razsodišču in o posredovanju. Prišli so v razgovor vsi tako zelo komplicirani problemi: stopnja po Društvu narodov ustvarjene,- varnosti, po-pclnile v varnosti z dvo- ali večstranskimi regijonalnitni ali splošnimi varnostnimi - pogodbami. razsodisčne iu posredovalne pogodbe s sankcijami ali brez sankcij, vloga Sveta Društva narodov pri sklepanju ali pri izvajanju teh pogodb. Končno so se zedinili na to, da se angleška resolucija, ki jo je vložil lord Cuslienden s kratko utemeljitvijo, in pismene note Poljske, Romunije in Jugoslavije, ki so bile predloženo danes popoldne, odkažejo redakcijskemu odboru. Angleška resolucija, ki bo bržkone tvorila temelj leh posvetovanj, pravi, da soglaša komite ^ sledečih mnenjih: 1 Pakt Društva narodov sam daje varnost, koje veliki pomen se mora priznati, in njegovi členi se lahko tako izvedejo, da bo v večini slučajev mogoče, preprečiti vojno. 2. Skupna volja članov Sveta po miru lahko pride zadostno do veljave v okvirju pakta, in sicer leni učinkoviteje, ker pakl ne predvideva nobenega okorelega postopka za ureditev mednarodnih kriz. Zato je tudi odveč, že naprej določiti popolni seznam vseh odredb "a ohranitev svetovnega miru. 3. Države, ki medsebojne stopnje splošne varnosti, zajamčeno po paktu Društva narodov, zase ne smatrajo za zadostno, morajo sedaj videti v sklepanju varnostnih pogodb z drugimi drža-vnmi v istem kraju edino praktično in mo/no popolnitev garancije. ''ii tudi ee bila in angleška resolucija sprejeta, ker že poljska, romunska in jugoslovanska delegacijo v svo-4h notali ne dajo dvomiti, dn jim vsake vrste pegorihe i ii najpopolnejše rnzsodišrne pogodbe ali naikoinplieirnnojši varnostni pakti ne morejo ibi'i zadostne varnosti, če te poarodhe ПЧ hoTimes:GradSera zadruga Delavski dom v ,jubPa*-!'<. O R ar našla se jc navada, da razobešaio razna društva na kandelabrih in drevesih ljubljanskih ulic in trtfov razne reklamne plakate za različne prireditve, ne da bi si preje izpo-slovala dovoljenja pri mestnem magistratu ljubljanskem. Zato se naznanja, da je brez predhodnega dovoljenja mestnega magistrata ljubljanskega vsako r.azobešanje reklamnih tabel na mestnih objektih strogo prepovedano. Nevpoštevaje tega razg'asa sc bo 'kazensko zasledovalo. • O Vlom. V podstrešje hiše na Miklošičevi cesti 6. kjer ima spravljene razne predmete gospa Eleonora dr. Groyer-Jenkova, je vlomil neznan vlomilec in vse stvari razmetal. Koliko je vlomilec odnesel, zaenkrat ni b'lo mogoče ugotoviti. O Nezgoda pri delu. Mehaniku Romanu Rajhu jc pti delu na lokomitivi puhnila para v obraz. Rajh jc dobil težje poškodbe na obrazu in so ga morali prepeljati v bolnico. 0 Ukradeno kolo. Kolesarske tatvine se vlečejo v brezkončnost. Včasih smo mogli pisali vsaj o sezoni kolesarskih tatov, kajti so izvrševali svoj »poklic« le poleti, letos pa si niso privoščili počitka niti ob najhujši zimi ne. Letošnjo zimo so pokradli kolesarski tatovi menda več koles, kot drugače v vsem letu Ob pričetku lepega vremena pa se obljublja L'ubljani, da bodo kolesarski tatovi svoje delo skoro gotovo podvojili, zlasti ker bodo ;meli za to več prilike Prva znamenja so že tu, kajti skoro vsak dan moremo poročati o kaki kolesarski tatvini. V sredo zvečer ie bilo iz veže gostilne pri Novem svetu na Gospo-vct-ski cesti ukradeno pose.tnikovormt sinu Ivanu Berglesu 1000 Din vredno kolo Za tatom, kot navadno, ni sledu. МигШпт □ Katoliška Omladina priredi v nedeljo, 26. t. m. ob pol 5 ponoldne v Golzovi dvorani glasbeni koncert pod vodstvom g. kapeinika Frančiška Germa Vstopnice se dolrjo vsak dan v pisarni Cvetlična ulica 28 in na tlan prireditve v dvorani >Un:on«. □ Studcnd pri Mariboru. V pelek 24 t. m ob pol 8 zvečer priredi Jugo^ov. strokovna zveza v Mariboru sk'optično predavanje »Racionalizacija de'a in delavstvo« v dvorani gostilne Gačnik. Delavstvo, posebno železničarje. ot>ozarjr.mo, da se predavanja v čim večiem številu udeleže. □ Nalezljive boVzri V Mariboru se je prete'Ti teden kon-.tat:'al le en slučaj nalezljivih bolezni in sicer o.šoice. □ '"-Tibor^ki rešilni oddelek je v sredo I pripel .. v bolnico 57 let sia ega Matl-a Alojza., i posestnika v Zupetincih pri sv Antonu v I Slov. goricah. Matek je bil na »pustni torek j zvečer v družbi več domačinov, ki so se od i alkohola pod žgani stepli. Mat k a je pri pre-| tepu mlad fant z nožem zabodel v trebuh. Rana ie smrtnonevarna in ni upanja, da bi .•nož še okrevr.l □ Mariborska policija jc od 15. do 22 februarja aretirala 32 oseb in sicer 2 tatova, 2 radi posilstva, radi javnega nasHslva in razgrajanja 4, radi vlačiu?arstva in taine prostitucije 12, radi beračenja 9, radi težke telesne poškodbe 1. radi pijanosti i ter radi krošnja-renja 1. П Tatvina v gled^iščii. V sredo zvečer jc bila tukajšnjemu gledališkemu igralcu A.n-tonu Harastoyicu v garderobi v" " dena srebrna cigaretna doza. vredna 400 Din. Doza ima monogram A. II. Celfe 6 Po), milijora brezobrestnega s'a-ovanj-skega posojila. Iz ministrstva za socialno politiko jc dobilo celjsko mestno županstvo obvestilo, da je minister 7.a socialno politiko dr. Gosar dovolil na prošnjo mestne in okoliške občine iz fonda za brezposelne pol -milijona dirr-jev brezobrestnega posojila v svrbo gradbe cenenih stanovanj. Posoiiio lahko občini realizirata takoj, čim vpošljete tozadevne načrte in bo načrte minister odobril. Poudariti jc treba, da jc dala inicijativo zn to posoj lo Slovenska ljudska stranka, ki jc tudi vse storila, da je bilo posojilo dovoljeno. Storila je tc kljub .temu, da jc opozicija tako v okolilkern kot mestnem občirskem svetu k tej akciji ne samo molčala, temveč jo posredno onemogo-čavala. ST.S je s tem svojim uspehom vnovič dokazala, da po'muje socializem kot delo n ne kot frazerstvo. <3f Somišljeniki iz Gaberja. Sp. Hudinje, Zavodne, Brega, Miklavževega hriba in 7Jrc so-nujno vabljeni, da se poleoštevilno udeleže občnega zbora svoj«.- krajevne organizacije SLS, ki se vrši v nedeljo, dne 26. februarja t. 1. ob 8 zjutraj v vrt"i dvorani hotela »Beli vol v Celju. Poleg volitev novega krajevnega odbora so na dnevnem redu tudi zanimiva poročila strankinega tajnika in strankinih zastopnikov v obč. odboru, oblastni in narodni skupščini. Hmeljarji, pozor! Iz raznih strani Savinjske doline nam poročajo, da so se pojavili v dolini limcljski prekupčevalci, ki nagovar- jajo hmeljarje, da £e naprej prodajo pridelek za 1. 1928. in ponujajo 20 30 Din za kg. Z ozirom na velike ncprouanc zaloge lanskega pridelka, na neizvestnost glede kup ijsKih pogojev in 7 ozirom na p-avne zapletljaji bi bilo hmeljarjem svetovati, da" nc" prodajajo v predprodaji. Ali Hmeljarsko dru&tvo 11 vsem tem ne ve ničesar? Če je res lako na mcV,0, kakor samo rado zagotavlja, bi moralo tudi -. tej stvari dati v negotovosti taVaj'očim Hmeljarjem solidne r>osvetc! Higiena dojenčka- Pod tem naslovom je organiziral higie-"ki zavod v poslopju nove celjske okoliške šole poučno zdravstveno razstavo, kater, obisk našim m ilcratn toplo priporočamo. Razstava je odprta vs-lc delavnik od 2—4 popc'dne in \ nedeljo od 8—12 dopoldne з ms Jesenice Tako mirnih in d ;-.•'•» goro-stasne reči. teko da je imelo zadnjo besedo celo srd'šče Videl nisi ni pustni torek lako rekoč j nobene, maske. lo zvečer se in posamezna pojavita j ua uUci, ko je šla na »Amevi'- ms'-i večer , ka-loregi je priredil - vi, da je zadnji del kočije odbil, nat > pa odHuil. Lastnik kočije gospod P. ima precejšnjo škoda Litija Kakor vsako leio -.o tudi letes litijski obrtniki priredili pustni obhod. Lani so vozili velikansko barko, letos so predstavljali kmečko in go-: sposko svetb - Hala ie bi'a prav skromna, ker so . budi časi. toda svatje so se vc7.ili preširno v imenitni'! kočijah Ob'od ie bil iz Gradca skozi I it'jo v Šmartno, kjer je bil ta dan boli slajio obiskan semenj in nazaj. Po poro! i so bili svatje jako živahni, murikanlje so pa že очеЗчН v svojih močeh. Pohvalno moramo omeniti, da' se letos šolska ml'dina ni kez-^a kot m-'š'nre našcm'lena na cesta'', kar se jo žil pre'5-ije let i i/odilo. Na šoli je nač zavel drugi veter, čisti dob'ček pustne nri-reditve je nainepien za pf-stiv)tnv spomenlVn padlim vojakom iz litijske občine. /di se fia nam. j da se ta z°deva prepočasi izvršuje. '?.e vrč le; se pobirajo prispevki, prostor ie določen, na se stvar 1-nr ne more pn n it i z mesta. Vsi večii kraii po S'oveai.ii imaji že spomenike, ec'o v mali ses^ski l.lberTe se bo o sv. Jožefu cdi-ril na "berški cerkvi spomenik. Kresnice ga imajo že dolgo, v Litiji se pa odlaša. Gotovo bo jia tem sijajnejši. Trbovlje Jft Ukinitov cP,luških in drugih avt vo-enj po znižanih cenah. S 1. marcem namerava, kakor j v-Ijeno. avtopodjetie Arz^nšck ukinili znižane icne i avtovoženi za dij ke, ki se voziio v mesta v šo!c, i kakor tudi za druge zasebnike. Ta korak se nj-ra-vičuje ml avlopoiPetja s tem, »h ima [ireveč drugih pasažirjev. Za dijake, ki sc rekrulirrjo večjida' iz delavskih slojev, ho to hud udnr~e, in s tem knra-j kom spedbija podjetje svojo prošnjo, ko ie prosMo avtokoncisiio, da 1'oče društvo' vozili po zni-j žanih cena'i itd.. I<;i se sedaj naprej iie bo nionlo na višjih oblasivih več ozir-li na avtopodjetja pri I predpisu davkov. l!-di zaižanih voženj je n. jir. o'cr jni za stop omislil obd včenje g. Arzerš^a za 15.0C0 Din, g .Kačnika /i 7000 |)|n in g. Zemlj-na ; za 5000 Din. Iz vseg'' lega sledi, da je konkuntiea avt':-t"ksov v Trbovlje h nuiuo potrebna, ker vsi ga osebnega prometa v resnici ne bo mogel en sam obvladati. Adaptacija hiše na Pcduu-ji. Ta hiša, kjer se naha'a gostilna in 1-atero posebno izMniki radi obiskujejo, se je pričela popravljali in bo popolnoma na no o renovivan:'. CfuMfansteo gledališče DRAMA Začetek ob 8 urečer. Petek, 24. februarja: DANES ROMO TIČI. Bel C. Sobota, 25. februarja: SESTRIČNA IZ VARŠAVE. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 26. februarja, ob 20. uri zvečer: SESTRIČNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27. februarja: IDEALNI SOPROG. Red B. Torek, 28. februarja: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 zvefet Pelek, 24. februarja: Zaprto. Sobota, 25. februarja: MARTA. Red l). Nedelja, 26. februarja, ob 15. uri pop.: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27. februarja: Zaprto. Torek. 28. februaria: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Red D. Mariborsko gledališče Petek. 24. februarja: Zaprto. Sobota, 25. ftbruarjn ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ab. A. Kuponi. 'Cedeija, 20. februarja ob 15. uri: GROFICA MARICA. Znižane cene. Kuponi. Ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Ljubljana. Krekova prosveta — zveza uradnic in trgovskih nastavljenk — ima v ponedeljek ob pol S občni zbor in skioplično predavani^ o potovanju na Velehrad. Predava g. prof. dr. Snoj. Mladinski dom Korioljovo. Danes ob pol S bo predaval g. Puhar o najhujšem sovražniku v niši državi. Pojasnjevale hodo predavanje originahie skioptične slike. Celje. Pevci! Pevke! Danes i. februarja s,- vrši važna pevska vaja pevskega zbora Kal. prosvetnega društva v Celju. Nujno je. da pridite vsi in točno! »Graniča-ji«. V soboti 25. 1. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 20. t. m. ob pol i. uri popoldne vprizori celjska Krekova mladina na odru Narodnega doma priljubljeno пагч1по igro »Graničarjk. Vstopnice so v predpredaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ostali kraji. Kapela pri Padenrih. V nedeljo 20. I m po večernic^h se vrši . pri n -s občni zbor bralnega društva. Govornik pride iz Maribora. Naše difašivo Danica. ,1. K. Л D. Danica ima .-лој redni polletni občili /.bor v »red % februaria ob M. uri zvečer v društvenem lokalu, \kndcniski dom. Dnevni red: 1. Čitaice zapisnika. 2. Progliit-ilev starešinam. 3. Poročilo predsednika razsodišča. 4. Poročila odbornikov. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitve. 7 Slučajnosti. Hupujfc stadionske srečk! Žpciiiinie ba neprtiiiiiciKi dim 25. шагса (Zlasti a Jadviva Požcnelova, brc7. dvoma c-na n< 5ih nainadarjenesih k6ncei-tnih |iianisll( in !iiililjaii-s!,-i koncertni piibli'fi dobra in linba znanka z njenih prejšnjih sambstojnili pian!a za svoj 1'tešn.ii koncert v prvi vrsti franc 'Iti repertoar. Igra pa tudi dva Slovana Sergija Prokofjeva in pa slovenskega komponista \'a-ri'.a Kogoja. Predprodaja vstopnic v Matični knji-a"rni. POKALNE ГИКМЕ LNP V l*It'BLJANL II kota v nedeljo, dne 26. t. m. V II kolo ljubljanskih tekem za pokal LNP so dospeli Ilirija, Jadran, Prirnorje. Slovan. Iler-nies. Reka. Iz'rebnni redesled za drugo kolo ie sledeči: na igrišču Ilirije ob 14. uri Ilernies : Roka. ob J", uri 30 minut Ilirija : Jcdran, na igriSču Pri-morja ob 15. uri "0 minut Prirnorje • Slovan. Kot predtekma se vrši nn igrišču Primorja ob 14. uri iz jesenske sezone pre- stala rezervna prvenstvena tekma Priiliorie rez. : Mermes rez. Nedel-'si'o p i-alne tekme prines' io daleko bo'iši spori in zanimivejšo jsrro kot jih je dalo I kolo, ter bodo ludi zn publiko mri ga bolj privlačne. Srečajo se precej enaka moštva. V ospredju zanimanja bo nrvi n-stop Ilirije iu nič manj seveda tudi start Primorja. KOLESARSKIM KLUBOM SLOVENIJE! Letos se vrši IX svelosnn olinipijiidn * Ain-slen'aniu. Vse športne ponore sirom naše države so mrzlično pripravljajo, da di -eŽejo v svetovni konkurenci čim časlneiša mesta 7.a jugoslovanske barve. .li'H'-lcvanslo kahv-.ar.4tvo je na VIII. olini-pi.iadi v Parizu dose do i/.redno lep usuch ter s( jicče ludi lelo. !."m"ljilo pripraviti na borbo pred Miadishi s'fgJj^ nolt. Vpoiiihljujle пеђчринјс polti lu Nii ra-cremo. Ta cretnu vsebuje liacerU, la vplivu iui pokuno ni lisasto polt neprimerljivo ubliiiujiiie iu Itiilnci. Kilor si hnle nhrunHi mladn.*lnu sveio poli >v neinn lniio, nnj sr redim fiusliliuje Wi»et>«eme ШШШШШШШУ \>em svetom. Da to omr.g čimo in častno Izvedemo, treba v krofih slovenskega kolesarstva resnih in temeljilih predpriprav. Nikakor se ne bo zahtevalo o«l posameznih klubov finan-i ielnih žr ev, pač pa moralne podpore, vsled česar je čislna -parln i dolžna;:! vsakega posameznega kole.iarja kakor tudi klubov, da se z vso vnemo zainteresirajo 7.a svetovno olim-pijado. V dosego te',',a naj s;.- sestavi Medklnbski kolesarski odbar za IX. otimpijado \ Sloveniji , kateri se bo naslon'' na že c'ehij či Ljubljanski propngan !ni odbor za IX. olim'iijar'o ler ba a skupnim delom skušal doseči v Slo\eniji kar naj-povoljnejše uspehe. Sklicuje se torej MeJklubski keloaarski sestanek na četrtek, ''ne 1. marca t. 1. ob pol 8 zvečer v kavarna Prešerni na Marijinem trgu. Na tem sestanku Vam bo ' orečal o dosedanjem delovanju in o predpripravah član Ljubljanskega odbora za IX. climpijndo ler bo zaeno lo svojo dosedanjo funkcijo izročil širšemu kolesarskemu orlboru. Kolesarski klubi Slovenije! Vaša častna in moralna dolžnost je, da se udeležite tega sestanka po svojem delegatu ter s tem pospešile važno in resnj delo na kolesarsko-sportnem polja. Klubi, kateri se 1еда sestanka ne morejo udeležiti, naj pravočasno delegirajo la ali oni jjnb jonski klub, da jih zastopa na tem sestanku — za kar bi bili odgovorni klubski predsedniki. Klubi se opozarjajo, da je us anovitev Med-klubskega kolesarskega olimpijskega odbora do skrajnosti n u j n a ter se bodo uspehi in sklepi tega sestanka javili v športnih rubrikah naših dnevnikov. Pripravljalni odbor zn Medklubski odbor kalesar siva za IX. olimpijado v Amsterdamu«. ZADNJI USPEH AMERIKANSKB AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE. Že lan h o leto so amerikanski strokovni ča« sopisi objavili vest, da je General Mot rs Corpo-rniion ustvarila novi, popolnejši in še lepši model Chevroleta za leto 1928. Ta model je bil že razstavljen meseca janu-aija tega leta na avtomobilski razs.'.avi v New Yorku, kjer je vzbujal vsestransko občudovanje Publika in poklicani str kovnjaki so priznali ve7.11 izrrd.10 popolncst in dovršenost g'ede motorja ir o|»reme, kakor ludi okusno in lepo lini'o kerrse rije. Tehnična jury je rgotovila, da je Chevr lei izmed vseh ameriknnskih vosov vrhutegn tudi še z 07.i'-"m na C/no lia.ipo-o'nejši i'i na'.lcvš ч-'ši voz v izdelavi, učinkovitosti in ob'i' i. O tej s.dlii je bil izdan tudi s'u'iheni komunike. Ta velikanski uspeh .je v ozkih stikih z izrednim razmahom, l i ga be'eži egronina organizacija General Motors Corporation, mogočnega, za evro-pejske pajme naravnost nepoinil'ivega Voncernr velikih tovarn. Le ta' emu podjetju ie bilo in bc meg če dos'edno realizirati geslo, katero si jc ta korporaeija z.včrtala id vsega z.:u:i!l-;. dalje: Izdelovati proizvede, ki morajo doseči vselej najvišjo stopnjo moderne tehnike i 1 najnovejšega okusa in držati cene na 11 a j n i •'• j e 111 ni; veauiu, pri kalerem je še mogoče nnd'fi '> p^lne dovršenost veza, ki odgovarja vseslr asko naj/.ad-njim za' tevam. Na tej poli princinielne doslednosti so na-siali stopniema iznopo'm'eni Chevro'elovi m dMi, ki sa imeli čimdal'e vidne'še zna1-e kov'li-ul'c'je. opreme in linije velikih, lnl-srznih vozov, l.i pa so glede e'.-onomiie in cene ostali sl;-lno v okvirju srednjih kat"gorii. Zednji člen tca razvoja je l'l"šnji medel 1928. kalernsra ie Gereral W«nr« Corporation s p nos-m pnstavi'a na svetovni tre ker je kljub vsem sp'oh dosegljivim izpopn'n-m in vsej li'ksuri.ioznosli še /.nižala '•eno 'lo najskrajnejše meje. Chevrolet izdeluje sedaj dvo>- le/ne iu p« i -sedežne odprte in zaprte osebne avtom bil'-, poleg esebnih na trli poitoii.-1 e lahke tovorm in 1 in pol do 2 tonske tovorne 5-sije. katere .-< u. ■> rab'j a jo predvsem za Mire tovorne vozove ka'or tudi v velikem številu za oninibns N vi Ciievro'el modeli so t 'ti že prispeli v Evr po tre iih bedemo gotovo videli v najkrajšem času tudi že na naših cestah. PROGRAMI: Pelek, 41. februarja: y,aqreh: 20.30 prenos koncerta ir. Dunaja — Alilan: 20.50 orkestralni koncert. ttrmtmi: ?. MO :• Elorijan Geyert, tragedija kmečke vojne, (<:er-hart Hauptmamt). — llnrcrhna: 10.30. 22 tO :n 22.45 koncert kvinteta Prage: l!l slaroprnška pustna clasba; 21.15 koncert solistke P Ravenne. — Leipzig: 20.15 Janez iz Pariza . konočna opera v 2 dej. fBoieldieu). — Schenecladjj: 20 30 1 rko-strolni koncert. — Htullgarl: 20 Iz cikla .Potopisi«;, 5. večer: Colombo. proza in i/lasba. — Hamburg: 21 koneerl jiesmi in arij. — Kalovice: 20.15 simfoničen koncert. — Frankfurt• 20 orkestralni koncert. — Ilim: 20.45 inslniinentalni in vokalni koncert. — Oslo: 20.30 simfeničen koncert. — Lrn-genberg: 20 20 Tri sestre . drama v -1 ,!ei. (A. Čechov). — DavenlrV: 19.45 lahka glasba. — l)ii-naj: 20 30 koncert bivše dvorne kapele: Maša v j C-duru, op. 80 (Beethoven) za soli. zbor, orkester in orgle. Vmes Herbeck: Pueri concinnite, za meš. zbor. oikester iu tenor — Mozart: A ve veruni. 7,a meš. zbor. — Miinclien: 20.30 orkestralni koncert. — Гariaro: 20.15 simfoničen koncert varšavske filharmonije. ♦ * * V Belgrad n je pred kratkim začela oddajati mala poskusna postaja poštnega ministrstvu. Posti-jica je delo prof. ing. M. Osane ■/. energijo 25 W na v. lovili dolžini 100 111. Oddaja vsako nedeljo ob 1 pop. Redna radioteletonskn zvesa je vpeljana med Berlinom in Ne\\vorkom. Od Berlina do Londona vodi štirižični kabel, odtod pa brezžično v Ne\vyork 10. f( br. je bil prvi, otvoritveni pogovor. Poznei-dobe še druga nemška mesta zvezo z Ameriko. J^Cck / / aj/e novega KOLEDAR. Veter 24. februarja. Prestopni dan. Mo-dest — Jutri- Matija. Dunajska vremenska napoved za 24. februar: Jasno ponekod jutranja megla, ponoči zmrznjeno ZGODOVINSKI DNEVI. Л. februarja: 1774 se je rodil slovenski pisatelj Matija Ahacelj. — 1760 je umrl poljski zgodovinar Matija Dogiel. — 1915 je umrl ustanovitelj prve parobrodne proge na Hud-sonu Robert Fulton — 1843 se je rodil portugalski pisatelj Theophilo Braga. — 18-18 je postala Francija drugič republika. * * * k Napredovanje v finančni konceptni slu/.bi. V višjo položajno skupino so napredovali: Dr. Karel Novotny, dr. Boguniil Pav-iič, Ivan Volčič, Ignacij Sirca. dr. Anton Ma-telič, Konrad Skoflek, Luka Potočnik in Jernej Božič. *к V višjo skupino so napredovali arhivski uradniki Alojz Podgubovšek, Ivan Gom-bač in I-rane Jaki v Mariboru in Rudolf Mi-slej v Ljubljani. •к Umrla je včeraj na Koroški Beli gospa Frančiška Rozman roj. Cop, mati č. s. Vasilije, mešč. učiteljice v Liclitenturnovem zj-vodu. Pogreb se vrši jutri popoldne na on-Hotnem pokopališču. ■k Radiopostaja v Domžalah se polagoma približuje svojemu zaključku. Oba antenska stolpa sta že gotova in sta vsled svoje višine 120 m vidna že raz ljubljanski grad. Notranje montaže gredo tudi hitro izpod rok. Dieselov motor še stoji, aparature zavzemajo že svoja mesta. Zunaj stavbe jc izkopanih polno 'arkov, v katere nridejo bakrene žice, ki bodo tvorile vez antene z zemljo. V Ljubljani se vrše priprave za adaptacijo študija, v katerega bo Prosvetna zveza prezidala skladišče Gospodarske zveze ob B!eiweisovi cesti. Glavna ovira za hitro otvoritev postaje je le še v modulacijskem vodu, ki bo vezal studio v Ljubljani s postajo v Domžalah Kablov, ki so zato naročeni, nc bo mogoče dobiti pred koncem drugega meseca. Vsled tega so časopisne vesti, ki govore o otvoritvi postaje v marcu, zaenkrat še nekoliko preuranjene. — Mi bomo od časa do časa prinašali avtentične informacije o postaji, kakor smo jih že dosedaj. Valovna dolžina je že določena, in sicer bo znašala 566 m. Torej se bo slišala domžalska postaja med Budimpešto in Frciburgom. k »Strokovno« organiziranje privatnih nameščencev potom demokratskega tajništva. Z datumom od 1. februarja jc tajnik SDS v Ljubljani dr. Rape poslal raznim »spoštovanim gospodom okrožnico, s katero išče pri-va!nc nameščence, ki bi bili voljni »organizirati skupen nastop privatnih nameščencev, da na ta način preprečimo event. zlorabljanje strokovnega zavoda (nanueč Pokojninskega zavoda) v politične svrhe s strani SLS«. »Spoštovani gospod" naj javi demokratskemu taj- VaruUe se Influence! Boln kovn O !< 01 i c n - /avnrnjr O rev I nemarnostjo nUn •»•••« > •»'•" ANACOT-PAil R£.WJWI>ER* n štvu »ime, priimek, poklic in točen naslov or.ega privatnega nameščenca, katerega poznate (ki ga namreč »spoštovani gospod« pozna) kot absolutno zanesljivega (seveda zanesljivega demokrata). ..« »Spoštovani gospod« naj se ne muči z razgovarjanjem s tistim privatnim nameščencem in tudi o volitvah v Pokojninski zavod naj tnu nič ne govori To bc demokratsko tajništvo že samo bolje oprn- j vilo, se razume. Končno je »spoštovani gospod« deležen zahvale za ljubeznivost in pričakovanja zaupnega odgovora s prošnjo, da skrbi, da pismo demokratskega tajništva nikomur ne pride v roke »Spoštovani gospodje« bodo seveda javili demokratskemu tajništvu imena privatnih nameščencev, ki jih bo nato ti tajništvo sekiralo z vpitjem o potrebi demokratske strokovne organizacije in o nevarnosti pred SLS. Gospodu Rapetu smo hvaležni, da je tako zgodaj pokazal karte Naj ve. da niti eden stanovsko zaveden privatni nameščenec ne bo šel na niegov lim in da bomo v Poko'niski zavod volili tudi brez tiste njegove Zveze o kateri ne vemo ničesar drugega, kot da je Zveza, ki jo moramo pisati z veliko začetnico Če je ood to Zvezo razumeti Zvezo privatn'h nameščencev, pofem nai se Zveza ne čudi, če jo bomo privatni nameščenci energično poprpševali- kako pride v tako intimne stike z. demokratskim tajništvom. — Privatni nameščenec. ■k Stoletua žena. Iz Slovensko Bistrice poročajo: V torek, dne 14 februarja t. 1. ie doživelo naše mesto redko slavje. Jera Jalen, svojčas vipičarka, rojena v Laporju pri Slo- j venski Bistrici, je obhajala na zelo prisrčen način svoj stoletni rojstni dan. Vsled svoje izredne pridnosti in delavnosti si jc pridobila spoštovanje in naklonjenost tukajšnjega prebivalstva Prav posebno jo jc odlikova'a velikodušnost in dobrotljivost tukajšnje občespošto-vane rodbine Albert Stiger Na predvečer sc ji je priredila podoknica. Naslednji dpn se je odpeljala slavljenka v okusno okrašenem vozu v tukajšnjo župno cerkev, kjer se je opravila za njo sv maša. Po službi io je sprejela gostoljubna Stigerjeva hiša v navzočnosti vsega osebja k slovesnemu obedu. Bogato obdarovana od svojih dobrotnikov je odšla čast't-ljtva starka v mestno ubožno hišo, kjer je njeno pravo bivališče. Jera Jelen je še trdnega zdravja in še opravlja lahka dela brez očal. •k Uradni dan »okrajnega gremija trgovcev v Celju« za člane trgovce v gornjegraj-skeni okraju se vrši dne 25. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne v občinski posvetovalnici v Gornjem gradu in od 2. do 5. ure popoldne v občinski posvetovalnici v Mozirju. V slučaju slabega vremena se vrši uradovatije od 11. ure dalje. Načelstvo. ■k Rnzpis službe. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije. Pra-j vilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje naj sc vlože do dne 20. marca 1928 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. Izrecno se pripominja, da se jemljejo v poštev le moški prosilci, ki se opozarjajo na čl. 12 zakona o civilnih uradnikih iu ostalih državnih uslužbencih z dostavkom, da morajo brez izjeme izkazati popolno srednješolsko izobrazbo z zrelostnim izpitom ali dovr-sitev srednje strokovne šole s predpisanim končnim izpitom. k tlom in jima od zemlje dal videti le ozek razor. Nekega dne se je v vasi začela širiti govorica, da je v hiši Gurigerjevih nastal velik tih spor. Rekli so. da je zet grda golazen, ker ni prinesel v hišo nič drugega kot obleko, ki jo je imel na t, ; i Spoznal je. da pripada dom ženi, žena pa da je izmučena otl dela in izmozgana od otrok, da pojenm kakor svetiljka brez olja. Zbal se je, da ne bi šla s sveta in ga prepustila milosti najstarejših. Zato je začel godrnjati, naj mu zagotovi posestvo. A žena, ki že več let ni mogla trpeti moža, se je branila, da bi se pismeno obvezala. Tako je prišlo do prepira, ki je njeno zdravje še bolj izpudkopal. Hirala je v počasnih mukah, hodila je okrog z upadlimi lici, z globoko v lobanjo pogreznjenimi očmi. osušenirni nogami in vodenično nabuhnjenim telesom. Čutila je, da konec ni več daleč. Da bi bila pripravljena, če pride ura, ko se bo treba vrniti v naročje zemlje, je zbrala poslednje sile. da bi se poslovila od vsega, kar ji je bilo dragega. Prišla je tudi na polje, na katerem je že dolgo ni bilo. In lepega oktoberskega popoldne, ko je žvrgo-lenje ptičkov kipelo proti nebu in je poletno topla sapa šla preko temne, gole zemlje, jo je videl ded Регб — že dolgo ni bil več »dedič« —, kako je počasi šla preko poti, s trudom loveč sapo. Starec je zastal s svojim delom; skoro je ni več spoznal, tako se je bila sprnenila. Oprl se je z zgrbančenimi rokami ob motiko, zravnal je nekoliko hrbet, ki ga je bil pol stoletju upogiba I nad zemljo, in zaglednl se je vanjo dolgo, dolgo . Ko je z motiko zopet zamahnil, je imel pordele oči, in v njegovih prsih je glodalo nekaj neizrekljivega, kot da bi eo bili vanj zapičili kremplji živali, ki s« ne da prepodili. In kakor pred mnogimi leti njegova soseda, je začel udrihati po grudi s silo. kot da bi z njo moral pregnati zle duhove. Ko je pogledal: kvišku, je videl, da se nahaja na sosedni njivi poleg lastnice tudi še. njen mož. Sedla je bila na kup kamenja, on je godrnjal in vpil, mahal z rokami in ceptal z nogami. Ded Регб se je naslanjal na roč motike. >Kaj stavim, da ji govori o dediščini?« je dejal sam sebi. -Judež! Ko vidi, da nesrečnira že bolj spada na drugi kot na ta svet k ln obšlo ga je globoko sočutje in ni mogel več odvrniti pogleda od njive onstran pota. Mož Gurigerke je silil čimdaljebolj vanjo; glavo je imela uklonjeno nad prsi, obraz je bil upadel in bled. Ni se ganila in ni mu dala besede, kot da bi bila gluha. Nenadoma prešine prsi deda Регбпа sunek, rdeč pajčolan pade preko njegovih oči, mo-tika mu omahne iz rok, nato... Sam bi ue bil mogel povedati, kako se je dogodilo, katera skrivnostna sila ga je nesla preko poti do drugega polja. Vedel jc le, da je nenadoma zgrabil moža in mu kipeč pljunil svojo besnost v obraz. »Žival! Slabši kot žival! Ženo tolčeš!« Oba starca sta bila bleda od jeze, od glave do nog sta trepetala; pogledala sta si komaj minuto v oči: prvi je odrevenel od presenečenja in buljil z. boječimi očmi v nasprotnika; drugi pa se jo zapičil s svojimi očmi vanj kot z žareči mi sulicami.. Ko se je ded zopet zavedel, je poveznil glavo kot bik pred napadom in sopeč spravil iz sebe besede: >Če se je še kdaj dotakneš z nohtom, It kot psu potegnem kožo s telesa! Tako gotovo. kol je Bog v nebesih U. Obrnil se je napol in ga izpustil. Tedaj je videl, kako ga je sinila prestrašeno pogledala. Starec je osupnil, za hip jo omahnil, nalo se je zarkrenil in šol z dolgimi koraki, kol fin hi ga nekdo podil z. bičem, preko njive. Slar'-n ie pokrila obraz z rokami in začela j"kati. In deri Pero in starka (luri-rerka sta siti nn drugi svet, ue da bi si bila rekla besedo. Iz ..nanščine O. It. •k Skupina grnSkih akaclemikov-tebnikov je priredila dne 19. in 20. t. m. poučno ekskurzijo v Slatine Radeuce. Ogledali so si lepe zdraviliščne domove, vrelce mineralne vode, v gradnji se nahajajoče nove zgradbe. Akademiki, med njimi so bili Romuni, Avstrijci, Slovenci, so bili prijetno presenečeni nad temi krasotami naše zejnlje in gostoljubnosti gospe direktorja dr. Hflhuu, g. Voglarja, g. Krefta in drugih, ki so jim šli na izletu tako ljubeznivo na roko ter jih tako prijazno sprejeli. Z ogledom moderno urejenih tehničnih naprav za črpanje, polnenje in razpošiljatev miralnih vod so si akademiki razširili svoje znanje tudi v tem pogledu. + Iz rakovške občine. Z Rakeka nam poroča popotnik, da se mu je v minulih pred-pustnih dneh ondi nudilo prav obilo zabave. Plesalo se je vsevprek iu neredko si videl mladino med 5 in 6. uro zjutraj še pohajati okolu zabavišč. Našega potnika je seveda zanimalo, kake koristi (na licencah in dr.) ima od tega šuna in direndaja občinska blagajna. Na to vprašanje pa mož ni dobil pozitivnega od-jovora! Pač pa je zvedel, da so lani na Rakeku popili nad 90 hI žganja, 260 hI piva in skoro 1400 hI vina, pojedli pa 236 telet, 190 govedi in blizu 160 prašičev. -k Dobavitelji obvezilnega materiala se opozarjajo na razglas o licitaciji z.a dobavo 600 karto; obvez za porode, ki ga je objavil Okr^ urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani \ št 15 »Uradnega lista*: z dne 17. februarja 1928. -k Požar v Ribnici. Na pustni torek, dne 21 t. m. ob tričetrt na 9. uro zvečer je začel pozivati farni zvon Ribničane iz veseljačenja po raznih gostilnah k resnemu delu — gaše-ii iu pežara, ki ga je zanetila zlobna roka na dveh krajih skoro v istem Času Goreti je začel najprvo kozolec bivšega ribniškega župana Češarka (vulgo Lukeža) in pet minut pozneje skedenj Bernarda Puclja v Gorenji vasi. Pustne šeme so se naenkrat pretvorile v gasilce in hitele na kraj nesreče. Ker je bil Češarkov kozolec takoj ves v plamenih in sc je kmalu sesul na kup, je ribniško gasilno društvo odšlo z motorno brizgalno na pomoč v Gorenjo vas. Tu je bila nevarnost veliko večja, ker je stal goreči skedenj v tesnobi med lesenimi gospodarskimi poslopji sosedov. Le mirnemu ozračju in požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da ni danes vsa Gorenja vas kakor tudi Ribnica kup peneln Kmalu po izbruhu požara se je orožnikom posrečilo izslediti požigalca, ki je seveda pridno pomagal gledati posledice svojega dejanja. Je to mlad po 'šundronianih« skvarjen fant, ki nima v sebi nikakega moralnega čuta. On je po dogovoru ki ga je sklenil ob 8 uri zvečer z nekim podobnim nepridipravom v gostilni, zažgal v Ribnici, drugi pa v Gorenji vasi. Oba seveda že čakata v zaporu plačilo za svoje delo. k Gordni požar v Svibnem. Iz Litije poročajo: Na pepelnico popoldne o poldveh je nenadoma izbruhnil požar v hosti nad železnico pri Kosovi čuvajnici. Na tem kraju je že večkrat gorelo, navadno je zažgala iskra iz lokomotive. To pot pa so zažgali neprevidni železniški delavci, ki namenoma zažigajo hosto ob progi, da je lokomotiva ne bi zažgala. Ta dan pa je vlekel veter iu bosta je bila v trenutku v ognju. Objel je ogenj hosto v širini nad 50 metrov in dosegel vrh hriba Svibno. Kmalu bi bil žrtev neki deček, katerega je plamen sredi boste objel. Vrli gasilci iz Litije in Gradca so bili kmalu na mestu. pa so le s težavo omejili naglo šireči se ogenj. Oškodovana sta posestnik Pregelj in Ponoviš'-a freščina. ■k Izredni občni zbor Jugoslovanskega šumai skega združenja, ki je imel biti 22. in 23 januarja t. 1. pa je bil radi tehničnih zaprek prestavljen, bo 4. in 5. marca 1928 v Belgradu s sledečim dnevnim redom: 1. Razprava o členu 133 zakona o šumah predvojne kraljevine Srbije, ki je razširjen na celo državo 'n o pogubonosnih poslerl'rah ob priliki njegove uporabe v praksi. 2. Razprava o zakonu o šumah po predlogu ministrstva za šume in rude z obzirom na projekt zakona, ki ga je izdelalo J S. U. 3. Razprava o ukinitvi go-spodarsko-šumarske fakultete. 4. Usodne posledice dosedanjega gospodarjenja z gozdovi. 5. Razprava o zakonu za posest in nošen;e orožja. 6. Razprava o novem načrtu zakona o lovu 7. Razorava o predlogu zakona o neposrednih davkih po izoremembah, izvršenih v davčnem odboru narodne skupščine. 8. Razprava o nestalnosti šumarskega osebja. 9. Razprava o proračunu ministrstva za šume i rude za leto 1928.-29. Pozivajo se vsi člani .1 S. U., dq radi važnosti dnevnega reda pridejo na ta občni zbor v čim večjem številu. — Predsednjštvo J Š. U. k Karin Mirhaelis za osifeškega gimnazijca. Znana danska pisateljic:! Karin Michae-l;s se ie mudila zadnje dni v Osijcku in jc ob tej priliki stopila v ospredje v zelo zanimivi areri. Neki gimnazijec je v svoji šolski nalogi hudo raztrgsl dva znana pisatelja in jc bil radi tega nokliran ud profesorja in gimnazijskega ravnatelja na odrfovor, ood grožn;c, da bo izkliu^en iz {Мтп»-»''е. Г)';ак je nato obiskal pisate'b'co Крнп Mirkaelis in jo pros:l. l.ai in'ervcn'ra /aH nri šo'ski unravi, kar jc pisateli'ca tudi obliubUa Karin Micbaelis jc v resnici naprosila ?olsko ravnateljstvo, naj (I;in,ka nc 1'iVni' C. sicer bi v nasnrptncm slučaju v tej stvari intervenirala tudi Dri oro- Vlazno vreme pravo vreme za revmatizem, nev-ralgije, podagro in bolečine v križu. Ne pozabite, da so pri teh napadih najboljše Aspirin tablete Olajšajo bolečine in izločujejo škodljive snovi iz telesa. Zahtevajte pa vedno^originalni Z&mot ,,воуе»' ki s« spozna na/ modro-belo-rdeči varstveni znamki. svetnem ministrstvu. Če pa tudi tu ne bo imela uspeha, namerava v inozemskem časopisju uvesti slrogo kampanjo proti osiješki šolski upravi. kr Malverzacije v kopališču Ilidžc. Sarajevski oblastni odbor je prišel na sled velikim malverzacijam, ki so bile izvršene v kopališču Ilidžc pri Sarajevu. Oblastni odbor je poklical telegrafično na odgovor ravnatelja kopališča Pero Despiča, ki se nahaja sedaj na Dunaju Toda ravnateljev namestnik Kakaši je medtem že podal izjavo o velikih malverzacijah ki so se v kopališču vršile. Finančna uprava kopališča je bila zadnja tri leta, ko je bil De-speč ravnatelj, naravnost strašna. V tem časti je propadlo državnega premoženja za šest milijonov dinarjev. Poprej je bilo v kopališču 12 vielcev, radi malomarnosti uprave pa sc ostali le trije, dočim je ostalih devet zasutih Denar, ki ga je ravnatelj dobil od državne hipotekarne banke za investicije, je uporabi! zato, da si je kupil tri avtomobile, s katerim: se je vozil na državne stroške na Dunaj. Ravnateljev namestnik obtožuje ravnatelja, da ni zgradil nikakih investicij in sploh ni vodil nobenih knjig. V Ilidže prihajajo pogosto kake pošiljatve, toda kopališčna uprava nima denarja, da bi blago dvignila na železnici, ki jc prisiljena, da ga proda na javnih dražbah, da krije vozne stroške. Izgleda, da bo iz te malverzacije nastala velika afera. •k Dva uboja radi revolverja. V Privlaki pri Vinkovcih sta se sprla Stevo in Gjuro Filič, dva kmetska fanta. Stevo je naznanil Giura orožnikom, da ima revolver Radi tei,a sta se spopadla in je Gjuro sunil Sleva z nožem v srce, Stevo pa je Gjura hkrati zabode' v trebuh. Stevo je v težkih mukah umrl Gjurc pa umira sedaj v bolnici v Vinkovcih. ■k Trikrat je poskušal umorfti očeta, Puja Stanojevič iz vasi Liljkoviče na Hrvatskem, je že oženjen in ima dva otroka, vendar pa noče delati. Do zadnjega ga je vzdrževal oče, ki pa je hotel sina vedno dovesti do poštenega dela. Sin je radi te"a sovražil očeta ter je nekoč streljal nanj. Pred dnevi je vrgel v sobo. kjer je oče sedel, velik kn-men in razbil šipo. Ko je oče pogledal skozi okno, je naperil sin nanj puško in dvakral ustrelil, vendar ga pa k sreči ni zadel Nekaj dni pozneje je oče kuhal v kuhinji. Sin ie vstopil v kuhinjo in ustrelil nanj s puško ter ga težko rnnil na "lavi in ramenih. Ko je videl, da je oče še živ, je stopil k sosedu in ga prosil, naj mu da patron, ki jih k sreči ni dobil. Nečloveški sin je bil aretiran. •k Zadnji tečaj prikrojevnnja za krojače šivilje, pletilje za domače delo z znižanim honorarjem, začetkom marca. Uspeli garantiran. Izdelava krojev. Šivilje in krojači lega lečaja že lahko za spomlad dobijo mesta, a se morajo radi sigurnosti čitiipreje prijaviti. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. СјиШјапа NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nocoj imala službo Ramor na Miklošičev! ccsti in Trnkoczy na Mestnem trgu. # * * 0 Vstopnice za VI. reprezentančno akademijo Jugosl. orlovske zveze dne 4 marca se dobe v Ljudskem domu in unionski trafiki. O Opozarjamo šc enkrč.t na nocojšnje predavanje v Unionu. Prof. Janko Mlakar nas bo peljal s pomočjo skioptičnih slik na Vezuv in Etno; ogledali r.i bomo tudi Ncapel, Višnjeve jamo na Capri, mrtvo mesto Pompeji in razvaline v od potresa razdejani Messini. Začetek predavanja ob 8 zvečer. Vstopnice po 5, 3 in 2 Din sc dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva ccsta 5 in zvečer pri blagajni. © Krščanska šola za stolno župnijo ima lefošnji redni občni zbor v nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni z običajnim dnevnim redom. Na ta občni zbor se p. n. društveniki in prijatelji Kršč. šole tem polom vti"- opozarjajo in vabijo k številni udeležbi wiđ ifofasfeb vwenkh& Aligatorske forme V Zedinjenih državah severne Amerike obstojajo že dalj časa velike farme, kjer redijo aligatorje. Te živali so v svojih naravnih bivali&čih začele izumirati. Ker je njihova koža kot usnje zeio dragocen in iskan predmet, so podjetni Američani začeli aligatorje rediti na nalašč za to prirejenih farmah. Deloma gojijo tu živali za pleme, deloma zbirajo jajca divjih aligatorjev in izlezle mladiče po- Piljck čaka na svoj plen. so s tem že vse dosegli. Človeški las bi pri tej povečavi ' meril 15 cm, pajčevina pa doseže komaj naravno debelino človeškega lasu. Iz tega dejstva je mogoče spoznati, kako neizrekljivo tenka je pajčevina. In vendar drži ta skoraj nevidna nit pajka samega, pri tem pa še številen plen, ki je šel pajku v njegovo nastavljeno past. Zadnja leta so se posebno ameriški znanstveniki posvetili proučevanju pajka Kakor znano, napada pajlc tudi žrtve, ki so mnogo večje od nje,a. Tako je neki amerižki učenjak opazoval, kako so pajki napadli kače in martinčke, majhne žabe in cslo netopirje ln to niti niso bili orj; |ki pajki, ki so doma na Novi Gvineji. Ti pajki predejo mreže, ki imajo dva metra v premeru ter se va;iie love mali ptiči kakor pri nas muhe Do'naf'ni na Novi Gvi- neji — Papuanci, uporabljajo te mreže za | ribolov. Pajkom nastavijo v obliki elipse upognjene šibe, v katere pajki zelo radi spredejo svo;e mreže. Te mreže so za lovljenje manjših rib čisto pripravne. O sestavi pajčevine znanost še vedno ni na čistem. Znano je sicer, da obstoja v glavnem iz beljakovin, ki jih še vedno nc znamo umetno proizvajati; toda ustroj sam ie še vedno nedognan. Preiskave so pokazale, da ; more pajek proizvajati naravnost ogromno množino paičevine. Sestavili so zelo bistroumno napravo, ki je razvijala pajčevino in silila pajka, da jo je neprestano izpuščal. Na ta način so izvlekli iz pajka v eni sami minuti R5 metrov pajčevine. a še vedno ni bilo konca. Pes slepega senatorja Kakor poroča Milsvaukee Herald', služi nemški ovčarski pes po imenu l.ux slepemu senatorju Thoiiiasu l). Schallu iz Minnesote v Združenih državah severne Amerike kot vodnik. Žival so najpreje seznanili s hodniki, vežami in dvoranami senatskega poslopja Ko se je pes kolikortoliko spoznal v poslopju, je Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubliani! pričel voditi svojega slepega gospodarja v sejno dvorano ameriške zgornje zbornice. Za rasa seje se je vlegel k njegovim nogam in počakal, da je bila seja končana. Schall je izgubil svoj vid pred dvajsetimi leti. Kljub temu pa je nadaljeval odvetniško prakso. Pozneje je bil sprva izvoljen v poslansko, nato pa v senatsko zbornico. Senalor Schall je znan dobrotnik zapuščene mladine in je že večkrat storil potrebne korake za nakazilc podpore od strani ameriške vlade. !em gojijo v bajerjih. Prva slika nam kaže štiri aligatorčke, ko so komaj izlezli iz jajc, druga pa »mamico« s svojimi številnimi nadebudnimi malčki. Ker je koža teli živali godna za uporabo šele po 20—40 letih, je reia aligatorjev zelo draga, se pa tudi zelo izplača. Naj', eč vzrejevališč je v Kaliforniji, zlasti v b'ižini Los Angelesa. Aligatorji se v vzrejc-vali-šču sčasoma čisto udomačijo in jih reditelj hrani brez vsake nevarnosti, cla bi ga ugrizi'. Vsem, ki ste jo poznali, ljubili in spoštovali, naznanjamo tužno vest, da je umrla naša srčnoljubljena mamica, stara mama, teta, tašča, gospa v Frančiška Rozman roj. Cop 23. februarja 1928 in odšla k božjemu ZiVeličarju po večno plačilo. Pogreb naše ljube mame bo v soboto popoldne na pokopališče na Koroški Beli. Na svidenje, ljubljena mamica! Jožef. Franc, sinova. Amalija, Angela, S. Vasilija, usmilj., hčere. Davorin Brnčan, Joža Janša, Francka Rozman, zela, sinalia. Marjan, Davo, Ljubica, irina, vnuki, vnukinje in ostali sorodniki. Ena najbolj zanimivih živali Nad njegovo tehnično umetnijo so si naravoslovci že mnogo belili glave, pa si še danes niso popolnoma na jasnem o njej. Pač je tehnika polagoma odgonetila sestav, po katerem paj'k prede svojo nit in *e danes so prejni stroji zgrajeni na tem načelu. Posebno moderne tovarne za umetno svilo se popolnoma naslanjajo na umetnost skrivnostne žuželke. Toda pajčevine pa le še nihče ni mogel umet-ro sestaviti in tudi marsikaj drugega iz paj-kovega snovanja je za znanost še nepojasnjeno. Šele z izpopolnitvijo fotografije in drobnd-glccta je bilo mogoče odkriti nova dejstva o pajku in njegovi umetno.su. S pomočjo drobnogleda so znanstveniki parčevino dvatisočkrat povečali in v tej velikosti fotografirali. Toda ni, treba misliti, da ud ujrga spredeui niti. lll={II=lll=!il=ll!=l!J=l!l=UI=lilSlli=ill=IIIHIII ie pajek. f6m se oraeroftro nas есЈп в tvrdke: Ivan Križnar krovec Ljubljana Hrerova ul. 9 IVAN JAVORNiK mestu l'ubliena. OomuoranskF c. > Sto'nic® ptlec ZmaiiVege mostu Maf ШШ sMcshof UuDlfana, tfrec> i'r.vuih lUliUrtUl nn >1лт. i'omaoa Mr. oh. M.Leustek . uul-ani- >lev av. eSu X. Pečenko truuvMia vseli vrši n»i jh • n./'cvljurektU.po' rH'fl" . u»l snt. Ju Pe"r. I3olje bi bila storila, da bi me bila pustila umreti, Karmion.« sem ji rekel čez nekoliko časa, zakaj življenje mi more sedaj biti samo ena dolgotrajna sramota. Povej mi, kdaj odpluje Kleopatra proti Cili-ciji?« Oez dvajset dni odjadra in s lakim velikolepjein in bliščem, kakoršnega Egipt se ni videl. V resnici ne morem uganiti, kje je dobila sredstva, da je nngro-madila ves ta sijaj kakor poljedelec gromadi vojo žetev.« Jaz pa. ki sem vedel, odkod je izviralo lo bogastvo, sem zaječal od bridkosti in nisem ničesar odgovoril. Greš Ii tudi ž njo, Karmion? sem jo vprašal če/, nekaj časa. >Da, jaz in ves dvor. Iu li — pojdeš ludi. »Jaz piojdem? Ej, čemu pa to? »Ker si Kleopatrin Suženj in moraš vkovan v pozlačene verige stopati za njenim vozom. Tudi zavoljo tega, ker se le boji pustiti tukaj v Khemu in pa. ker je njena volja. »Karmion, ali mi ni mogoče pobegniti? Pobegniti, ti bolna reva? Kako pa moreš poneg-niti. Še celio sedaj si dobro zastražen. Ako bi pa ludi pobegnil, kuni pa se hočeš obrniti? Ni v Egiptu po- jc štenjaka, ki ne In i/, zaničevanja pljunil nate." Zopet sem zaječal sam pri sebi in ker sein bil lako silno slab, sem čutil, kako so mi solze lekle po licih. Ne iokail., ie rekla .naglo in obrnila obraz v i stran. Bodi možak in prenašaj te nadloge. Kakor si sejal, lako moraš sedaj žeti; po želvi pa se dvignejo vode in odplavijo gitijoče korenine in poleni pride zopet čas setve. Morebiti se bo lam v Ciliciji da'a najti kaka pol, posebno ko boš zopet pri močeh, da boš mogel ubežati — ako v resnici moreš živeli proč od Kleopatrinega nasmeha; in poleni moraš bivati v kakšni daljni deželi, dokler se vse lo ne pozabi. Moja naloga je sedaj dovršena; zavo jo lega: srečno! Včasih te bom prišla obiskat, da vidim, ako kaj potrebuješ.« S temi besedami jo odšla; po njenem odhodu mi je stregel zdravnik, in sicer jako vešče, in dve su/nji. !n kakor se mi je celila rana, tako se mi je vračala moč, izprva bolj počasi, potem pa jako hitro. Štiri dni po njenem odhodu sem že zapustil posteljo in čez nadaljnje tri sem se mogel sprehajati eno uro po vrtovih palače; teden dni pozneje sem že lahko bral in mislil, dasi nisem več zahajal na (tvor. In naposled je neki popoldan priš'a Karmion in mi ve'cla, da naj se pripravim, Kajti brodovje bo od-pltilo v dvelt dneh, najprvo proti sirijski obali, od tod pa proti Cilicijskemu in Isuškemu zalivu. Tedaj sem napisal Kleopalri pismo in prosil, da naj me pusti doma poudarjajoč, da je moje zdravje lako šibko, da mi ni mogoče potovati. V odgovor pa ie prišlo sporočilo, da moram iti ž njo. Določeni (lan so me zavoljo tega nesli v nosilnici do čolna, v katerem smo v družbi prav onega vojaka, ki mi je bil zadal tako rano, s stotnikom Brenom in drugimi vojaki njegove čete (ki so bili prav za prav moja straža, odveslali do neke ladje, ki je bila za-idrana z ostalimi ladjami velikega brodovja. Kleo-patra je potovala v največjem veliko'epju in sijaju in v spremstvu celega brodovja ladij, med katerimi je bila njena galeja, zgrajena kol hiša in obrobljena cedrovim lesom in svilnatimi zavesami, tako lepa in dragocena, da take svet še ni bil videl. Vendar nisem stopil nanjo in tako se je zl'o lilo, da nisem videl ne Kleopatre ne Karmion, dokler nismo oh ustiu reke Cithius stonili na suho. =iii~lll gospodarstvo Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani Iz poslovnega poročila, podanega na občnem zboru 23. t. m., posnemamo: Kriza, ki se rirži že dolgo dobo našega gospodarstva, je višek vsekakor premagala in je tekom 1927 po splošni sodbi popustila. Letina je bila nevšečna. Inozemski kapital se začenja živahnejše zanimati za našo državo. Nato prehaja poročilo na konjunkturo posameznih panog. Poslovanje zavoda jc tudi lani naraščalo, promet se je povečal, ali donosnost ni šla roko v roki z naraščajočim prometom. Denarne zavode bremeni občutno okolnost, da je treba držati razpoložnino v dokaj večji množini kot pred vojno in tudi glede mobilnosti je treba skrbeti z jačjo kvoto. Celokupni promet zavoda je znašal 27.9 milijard Din napram 26 milijardam v 1926. Bilančna svota je uarasla od 432.9 na 461.7 milijona Din. Bilanca izkazuje med aktivi sledeče postavke ( v milijonih Din; v oklepajih 1920): blagajna 27.1 (27.1), menice 5S.0 (43.0), vredn. pap. 4.2 (4.4), konz. računi 13.3 (13.3), realitete 1.2 (1.25), dolžniki 357.9 (343.9), od lega banke 220.7 (1641); med pasivi pa; kapital 12.5 (12.5), rezerve 11.1 (9.8), vloge na knjižice 54.8 (40.8), upniki 379.3 (366.3), trate 0.3 (0.1); znatno povečanje imetja pri bankah kaže veliko likvidnost zavoda; nadalje so znatno narasle vloge ua knjižice; paralelno z upniki so se zvišali tudi dolžniki. Bruto dobiček banke se je znižal od 10.1 lia 9.4 milijona Din (obresti in provizije od 8.6 na 8.1 ter dobiček iz vredn. pap. deviz in valut od 1.1 iui 0.8 milijona Din); na drugi strani pa so se znižali tudi upravni stroški od 2.8 na 2.5, ter davki od 1.9 na 1.6, dočim so plače ostale neizpreme-njene: 1.9 milijona Din. Radi omenjenih dejstev je čisti dobiček la malo manjši kakor pa 1926 3,397.000 Din napram 3,426.000 Din. Dividenda ostane po sklepu občnega zb. neizpremenjena: 10% kakor lani. Za votacijo rezerv se porabi 1.2 milijona. Skupni rez. fond bo znašal 1928 torej 12,502.000 Din, torej več kakor kapital, kar je znak velike solidnosti zavoda, ki je v osmih letih napravil si tako visoko rezervo. Glede v koncernu banke se nahajajočih podjetij navaja poročilo, da je leto 1927 pri nekaterih podjetjih za nekoliko boljše od prejšnjega, —o— KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurzi: Milutin Stefauovič trg. iz Svilanjca (prijaviti do 5. marca). Likvidacija: Zagrebška tvornica mila in kemičnih proizvodov sklicuje za 29. febr. redni občni zbor in predlaga likvidacijo. Bilanca za 1927 izkazuje izgubo v znesku 630.530 Din in kapital 750.000 Din in rezerve 4400 Din. Družba že od lata 1924 izkazuje izgubo; bila je ustanovljena 1918. Mesečno je producirala 15 vag. mila. Likvidacija pozarevske usnjarne. Na javni dražbi 23. okt. je kupila Prvo požarevsko tvornico kož Požarevska kreditna banka za 670.000 Din; banka, je pa tudi prvi in intabulirani upnik s 775 tisoč Din; zato za upniko in delničarje ni ostalo ničesar. 4 * # Računski zaključki v industriji. Iz poslovnega poročila Kreditnega zavoda posueinamo, da je pri Tvornici za dušik v Rušah pri Mariboru ocena zadovoljiva in da so izgledi taki, da je računati z dividendo v višini leta 1927 tudi po odobritvi lani sklenjene valorizacije (Din 17.50); Koliuska tovarna hranil v Ljubljani bo tudi za leto 1927 plačevala isto dividendo: 5% kot za 1926. Pri Arborju je upati, da se bodo i. uspehom leta 1927 pokrile poslovne izgube vseh prejšnjih let. Jeklarna na Ravnah je dobro zaposlena. Občni zbor Obrtne Imnkc kralj. SIIS se vrši v Belgradu 25. marca ob 9. Kaj jc s steklarno v Zagorju. Kakor objavlja uprava zedinjenih tvornic stekla v Zagrebu, se bo del tvorniškega obrata v Zagorju preselil v Hrastnik iz tehničnih razlogov, s čimer bi pridobila hrastniška tovarna. — Znano je namreč, da je steklarna v Zagorju last TPD, ima jo pa omenjena tvrdka v najemu že od L maja 1912. Steklarna ima 3 peči, ki pa niso moderne in kakor izgleda, zagrebška firma noče imeti več v zakupu nerentabilno podjetje. Vprašanje je sedaj, če namerava TPD dati tvornico zopet kakemu podjetju ali pa jo opustiti in porabiti za kaj drugega. Ameriške emisije. V zvezi z našim novim posojilom je zanimiva statistika o emisijah v Ameriki v zadnjem četrtletju lani. Po tej statistiki so tile zavodi emitirali: National Cily Co ter Ilarris Forhes et Co nad 500 milijonov dolarjev, Lee, lligginson et Co ter Guaranty Trust Co nad 400, Rollins et Sons. Chase. Securities Corp., llal.sey, Stuart et Co, Dillou Read et Co, Bonbright et Co in Brovvn Brothers et Co od 2—250 milijonov, nadalje Blair et Co 165, Bankers Trust et Co 1(50, Schroeder Banking Corp. 154, Huhn, Loeb et Co 136, ostali pod 100 milijonov dolarjev. Te številke nam kažejo vlogo teh zavodov na ameriškem denarnem trgu in med njimi so tudi banke, ki so pripravljene dati naši državi posojilo, ki ga je s preliminarno pogodbo zaključil finančni minister dr. Markovič. Nakupno kondicijc za jajca v Nemčiji. Pred nedavnim so se vršila v Berlinu pogajauja nied nemškimi uvozniki jajc ter izvozniki Jugoslavije, Poljske, Romunije, Bolgarije, Turčije iu Rusije pogajanja za enotne nakupne pogoje za vso nemško uvozno trgovino jajc. Pogoji vsebujejo natančna določila o kakovosti in pakovanju dobavljenih jajc, o ugotovitvi kvalitete dobavljenega blaga ter o eventuelni najnižji ceni. Za slučaj spora med uvozniki in izvozniki je merodajno obligatorično razsodišče, v katerega pošljeta svojega zastopnika obe banki. Franrosko-jugoslovanska trgovina 1927. Sedaj »e objavljajo detajlni podatki o francoski zunanji trgovini za 1827. Iz teh posnemamo, da je v decembru lani Francija uvozila za 5216 milijonov frankov, od tega za 13,665.000 frankov iz Jugoslavije (v decembru 1926 iz Jugoslavije za 15,362.000 frankov). Skupno je Francija lani uvozila blaga za 62.853 milijonov frankov, od tega iz Jugoslavije za 108,940.000 frankov (1926: 121,952.000 frankov). — Izvozila je Francija v deeembru 1927 za 5020 milijonov frankov, od tega v Jugoslavijo za 5 milijonov 363.000 frankov (decembra 1926 2,620 000 frankov). Skupni izvoz Francije v letu 1927 je znašal 55-225 milijonov frankov (v Jugoslavijo 99 milijonov 951.000 frankov, 1926 pa za 113,672.000 frankov). Cinkov kartel. Poročali smo že o snovanju elnkovega kartela evropske industrije, med njimi tudi naše države. Napovedana konferenca se zaradi novih težkoč ni vršila. Kakor posnemamo iz berlinskih listov, se upira karteliranju Amerika, pu tudi Anglija. Tudi Poljaki niso za belgijski projekt. Za belgijski projekt so samo Nemci, to pa zaradi tega, ker so produkcijski stroški v Nemčiji in Belgiji visoki (cinkarne uvažajo sirovine). Poleg tega pa se vedno bolj pojavlja elektrolitični cink. Od svetovne produkcije 1.5 milijona ton odpade na la cinek ona petina, zlasti v Amoriki, katere letna produkcija vsega cinka znaša 600.000 ton. Vse dosedanje vesti o sodelovanju Ameri-kancev in Nemcev so bolj problematične . Konferenca borz v Bratislavi. Po vzgledu ao-navskega kontrakta za pšenico nameravajo napraviti donavski kontrakt tudi za rž in ječmen. Zato je bratislavska borza sklicala tozadevno konferenco borz, ki so podpisale donavski kontrakt. Konferenca se vrši 23. marca. Koliko dajo Avstrijci za reklamo? Na podlagi reklamnih davkov je mogoče izračunati, da dajo v Avstriji za reklamo vsako leto 58 milijonov šilingov, t. j. 364 milijonov Din. Največ je izdatkov za reklamo v dnevnikih: 22.3 milijona šilingov (178 milijonov Din), nato v strokovnih listih i2.8 milijona šilingov (102 milijona Din), ostalo se razdeli ua plakate, luno, svetlobno reklamo itd. Borea 23. februarja 1928. DENAR. Tudi današnji kurzi so se le malo izpreme-nili. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Bruselj. Slednji je bil zaključen po 790.15 (788.65— 791.65); Budimpešta blago 994.38. Promet je bil srednji. Devizni tečaji na ljubljanski borzi dne Z3. fetap. 19Z8 povpraš. pon. srednji sr. 21. 11. Ameterdam — 2290'OO 2290-75 Berlin 1357.00- -1360.00 1358.50 1358.75 Curih 1093.50- -1096.50 1095.0J 1095.00 Duuaj 800.18- - 803.18 801.68 I 801.65 London — 277.60 277-60 Nevvyork S6.79—- 56.99 5689 56-89 Pariz — 223-88 — — Praga 168.27- - 169.17 168.67 168.73 Trst — 301.30 301.40 Zagreb. Berlin 1375—1360, Curih 1093.50— 1096.50, Dunaj 800.18—803.18, London 277.20-278, Nevvyork 56.79-56.99, Pariz 222.88—224.88, Praga 168.37—169.17, Trst 300.50—302.50. Belgrad. Amsterdam 2287—2293, Berlin 1357 —1360, Budimpešta 992.88—995.8S, Curih 1093.50 —1096.50, Dunaj 800.18-803.18, London 277.10— 278, Nevvvork 56.78-56.98, Pariz 222.88—224.88, Praga 168.27—169.07, Trst 300.50—302.50. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.075, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.20, London 25.3475, Newyork 519.90, Pariz 20.435, Praga 15.405, Trst 27.525, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 88.15. Trst. Belgrad 33.14—33.16, Curih 362.25— 364.25, Dunaj 263—269, London 92.07—92.10, Nevv-york 18.85—18.86, Pariz 74.15—74.25 Dunaj. Devize: Belgrad 12.47375, Kodanj 190.15, London 34.6225, Milan 37.59, Nevvyorli 709.60, Pariz 27.92, Varšava 79.575. — Valute: dolarji 708, lira 37.65, dinar 12.38, češkoslovaška krona 21.015. Praga. Devize: Lira 178.75, Belgrad 59.30, P;>-riz 132.75, London 164.50, Nevvyork 33.75. Dinar i Newyork 175.625, Berlin 7.36, LouJon 277.625. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji so danes zopet tendirali čvr-steje in vojna škoda ie na kurzu pridobila. Včerajšnja živahnost na tržišču bančnih papirjev v Zagrebu je prenehala in kurzi so deloma malenkostno popustili. Med industrijskimi papirji jo čvr-stejša tendenca za lesno industrijo. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 880 den., Kred. zavod 165 den., Vevče 135 den., Kranj. ind. 320 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91, agrari 58—59, vojna odškodnina 459, marec 460—462, april 464, dec. 483—486, Hipo tio—66, Jugo 96.25-96.25, Praštediona 875 — 882.50, Ljublj. kreditna 135, Šečerana 540 bi., Drava 550, Slavonija 15—16, Trbovlje 530 —540, Vevče 140-148. Belgrad. Vojna odškodnina 457, 457 (6400), uit. febr. 459, 457 (1400). пшгел 4(55,463 (3200), april 468, 463 (5500), Belgradska zadruga 5200, 7% invest posoi. 91.50, agrari 59.50. Trst. Adria 204, Assicurazionl Generali 6637.50, Cosulich 175, Riunione adriaitca A, B 2870, Tripeoviyh 254, Split cement 265, Trž. LIoyd 685, Palmatia 47, Oceania 93. Dunaj. Podon.-saveka-jadran 85.90, Ilrv. esk. 5.70, Jugo 11.60, Hipo 7.95, Alpine 40.50, Greinitz 3.05, Leykam 10.70, Trbovlje 65.40, Kranjska in-dustr. 41, Gutmann 29.50, Slavonija 1.85. BLAGO Ljubljana. Les: morali fko vag. nakl. post. 2vag. po 450; zaklj. 2 vag. Tendenca mirna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni. dob prompt)1 Pšenica 78—79 kg 2% baška 390—392.50, slav. 380.50 - 387.50, moka 0 9 vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 530—535, oves baški zdrav rešetan 300, koruza baška febr. 287.50—292.50, marec 292.50—295, april 297.50— 3(10, maj 302.50—305, činkvantin 297.50—305; zaključki: —. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica: bč. 342.50-347.50. gor. ban. 337.50—342.50, srem. 342.50—347.50; rž: bč. 805—315; ječmen: bč. 295-305 mac. 240 - 245; oves: bč. ban. slav. srem. 250—260; koruza: bč. 247.50—255, marc—npr. 257.50—265, apr,—maj 260 —267.50; ban. 247.50—255, ban. par. Vršac -m— 260, marc—apr. 257.50—265, srem. 247X0- 255, par. Indjija 250—255, marc—apr. 257.50—265; moka: O g in gg 475-485, št. 2 455 -465, št. 5 435-445, št. 0 370—ЗУО, št. 7 300—310, št. 8 225-240; otrobi: bč. iu srem. 210—220, slav. 200—210; fižol bč. beli 360—365; tend?nca: trdna; promet: 47 vag. koruze in 1 vag moke. Budimpešti, (terminska borza). 23. febr. Tendenca čvrsta. Pšenica: marec 31.48, 31.52, zaklj. 31.50-81.52, maj 32.44, 32.52, zaklj. 32.50-32.52, okt. 30.18, 30.32, zaklj. 30.28—30.30; rž: marec 29.9«, 30.06, zaklj. 30.04- 30.00, maj 30.26, 30.82, zaklj. 30.32—30.84, okt. 25.28, 25.40, zaklj. 25.36— 25.38; koruza: maj 26.86, 26.90, zaklj. 26.8S—2C5.P8, julij 27.30, 27.38, zaklj. 27.18—27.20. Cliicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 134.25, maj 135.12, julij 133.25, tendenca čvrsln; koruza: marec 95.75, maj 99.75, julij 103.50, tendenca komaj ilržana; rž; marec 112, maj 112.20, tendenc« dobro dritma. ллс!vfocitnsvee Spominu Leona Ob 50 letnici introniiacije. Tu duca, tu signore e tu maestro, Cosi gli dissi; e poi che moeso fue, Entrai per lo cammino alto e silvestro. Dante, Interno, II, 140—142. Dne 2. marca 1810 je bil v Carpinetu na gradu rodbine Pecci rojen grof Joahim Vin-cenc. Sredi kolonov svojega očeta in kmetov, ki so si v tem hribovitem kraju z največjo težavo služili boren kruh, so se mlademu Pecciju vtisnili globoko v duha oni dojmi, ki so pozneje vzklili v mogočno socialno čutenje, tembolj, ker je od staršev in njihovega zgleda podedoval izredno blagorodnost in so-čutnost z bedo bližnjega. Tako je iz enega najfinejših aristokratov tedanje dobe postal največji socialni apostol katoliške Cerkve in glasnik novega časa. Po svojih nenavadnih darovih uma in srca je hitro napredoval na lestvici hierarhičnih dostojanstev iu bil z nun-ciaturo v Bruslju postavljen sredi v vrvenje naglo industrializujoče se dežele. Tu je videl in sodoživljal materializacijo in mehanizacijo moderne kulture, razkošje enih in strahotno naraščajoče osiromašenje drugih ter ločitev družbe v dva smrtno sovražeča se razreda. Previdnost je hotela, da so istočasno v Cerkvi vstajali njemu sorodni velikani duha, ki so ga obogatevali z globokimi vpogledi v zlo časa in smernicami za preporoditev družbe v resničnem, dejavnem krščanstvu: Ozanam, de Mun, Manning in Newmaun, Vo-gelsang, Ketteler in drugi. Sledeče nunciatu-re v Parizu, Oxfordu in Kolnu, samih industrijskih centrih, so njegovo obzorje še bolj razširile in dovršile v njegovem duhu podobo o družbi, kakršna bi morala biti po večnem evangeliju ljubezni in pravice. Ko je potem leta 1846. postal Joahim Pecci škof v Perugiji, je kot cerkveni in svetni suveren, kar je v takratni še obstoječi cerkveni državi bil, praktično poprijel za socialno politiko, kateri je kot papež v svoji brezsmrtni enci-kliki dal tako velikopotezen teoretičen funda-ment, kakor noben poglavar Cerkve ne pred njim ne za njim. * * * Pred petdesetimi leti — 20. februarja 1878 — je kardinal Pecci zapustil konklave kot papež Leon XIII. Vse se je zavedalo, da je zasedel stolico sv. Petra najprosvetlenejši mož svoje dobe, ki je bil kakor predestiuiran, da reši njene najbolj pereče probleme, resnični lumen de coelo, kakor se je glasilo geslo njegovega pontifikata, mož, ki je prižgal novo svetlobo svetu. & jje umel ohraniti do» bro tradicijo, pa tudi ufFdti nova pota. Papež, ki po svojih sijajnih pesmih in himnih V najbolj klasičnem jeziku Ovida iu Horaca slove za zadnjega humanista, je obenem bil najmodernejši svoje dobe v najboljšem pomenu te besede: videč, ki je svoj čas do dna ume-val tako v njegovih kvišku stremečih težrjah kakor v njegovih velikih zmotah in mu znal pokazati izhod iz globoke krize, v kateri se še danes nahaja. V okrožnicah Immortale Dei, Libertas in Diuturnum illud je Leon ostro in jasno orisal krščansko državo. Zasidral jo je v božjem izvoru oblasti, jo označil kot nravstveni organizem in točno obmejil njene kompetence: napram posamezni osebi in družini, ki je samosvoj, svojepraven in neodvisen organizem, katerega prvotne pravice ima država ščititi, ter napram Cerkvi, ki je kakor država resnična, popolna in v svojem območju suverena družba, ki z državo sodeluje v obči blagor, ki je usmerjen k večnemu smotru človeka in človeštva. S tem so se zavrnile zmote državocerkven-stva, absolutne državne omnipotence, države kot organa posedujočih slojev ali kot diktature kateregakoli razreda; zabičal je tudi, da je državno oblast strogo ločiti od državne oblike, ki je vsaka dobra, da le stremi in v danili prilikah doserra obči blagor. Problemov glede države je seveda še veliko, načeloma v glavnih linijah so pa po Leonu rešeni. Višek Leonovega dela pa je okrožnica Rerum Novarum od 15. maja 1891. S to poslanico je postal ta papež vodnik Cerkvi in krščanskemu človeštvu za stoletja in stoletja Okrožnica ne postavlja preureditvi družbe samo verskih in etičnih temeljev, ampak podaja čisto konkretne rešitve za ureditev razmerja med kapitalom in delom. Moralni temelj je spoštovanje človekove osebnosti, duše, enakopravnost pred Bogom in odgovornost vseh in vsakega za občo blaginjo, — rešitev socialnega vprašanja in concreto pa je v tem, da delo, ki ustvarja družbi bogastva, dobi zasluženo plačilo in da se Človek in njegovo delo po človeku ne izrahlja. Leon pa tudi državi nalaga striktno dolžnost, da ščiti slabej-šega in pravično uravnava in poravnava nastajajoča bocialna nasprotstva in priznava delavcu pravico do samopomoči po organizaciji. Okrožnica, ki je tako bo»ata po mislih, da dandanes zopet posedajo po njej, ko je materialistični socializem odpovedal, je tudi našega Kreka pobudila do velikopoteznega socialnega dela, ki se je potem razrastlo v politično in kulturno katoliško akcijo, oziroma že v povojih obstoječo razširilo in poglobilo. Tudi moderna politična organizacija katoličanov ima v Leonu, ki je v okrožnici Gra-ves de communi opredelil krščansko demokracijo, svojega započetnika. Znan je njegov izrek o centru: Germania docet! O njegovem ves svet objemajočem duhu pričajo njegova stremljenja po zedinjenju cerkva, kajti tudi tu je bil on vodnik in Slovani ga po pravici štejejo med svoje največje prijatelje; pomen sv. Cirila in Metoda se je svetu razodel po Leonu. Svetovna politika pa vidi v Leonu, ki je v svoji prekrasni okrožnici na vse vladarje sveta, Praeclara od 20. junija 1894, podal smernice o svetovnem miru, društvu narodov in razsodišču, inicijatora najbolj plodo-nosnih idej in pobud za umiritev sveta iu zvezo vsega človeštva. * • » Leon, prejasen duh, šolan pri klasikih in srednjeveški filozofiji Tomaža Akvinskega, najširšega pogleda, duhovit v občevanju, eden najfinejših diplomatov, preprost in skromen v svojem domačem življenju ter globoko in nežnopobožen, je vrnil svojo veliko dušo Bogu 20. julija 1903. Njegovi zemski ostanki počivajo v Lateranu. Naša prva katoliško organizirana generacija, ki ji je Leon bil prvi in največji učitelj, kojega ime je krepilo in nas družilo, je dolžna, da se ga hvaležno spominja, novejša, da njegove smernice začrta v novo nastala vprašanja naše dobe. F. T. V počastitev P. Schmidta 18. t. ni. so se zbrali v nadškofijski palači na Dunaju državni in cerkveni dostojanstveniki ter znanstveniki, da počasle 60-letnico P. Schmidta, največjega ethnologa našega časa, o katerega pomenu in delih smo na tem mestu že poročali. Na tej proslavi je sedanji urednik Anthroposa, P. Kappers, povedal, da se bo v počastitev P. Schmidta izdal zbornik čez 1000 slrani, h kateremu so znanstveniki vsega sveta prispevali 75 razprav, od katerih znači vsaka literaren in znanstven dogodek, cela knjiga pa bo historičen monument. tvorila bo dragocen vir jezikoslovcem, ethnologom, bogo-slovcem, zgodovinarjem in sociologom. Na proslavi se je tudi izvedelo, da bo uovo predelano glavno delo patra Schmidta »Ideja o Bogu med vsemi narodi sveta« obsegalo 10 velikih zvezkov. Vseh dosedanjih etimoloških in jezikoslovnih del P. Schmidta je 150, 50 del pa se bavi z zgodovino in sociologijo. Na mednarodnem jezikoslovnem kongresu, jii se zbere aprila t. I. v Haagu, bo P. Schmidl predsednik. Zborovanje je priredila Leonova družba; predsedoval je bivši minister za prosveto v avstro-ogrski monarhiji, Hussarek. —o— >Razglcck št. 8. Pravkar je izšla 8. številka te izredno priljubljene, ilustrirane revije, ki prinaša topot v ilustracijskem delu mnogo Jakčevih portrejev, njegovega najboljšega Otona Župančiča, dalje krasne pokrajinske slike, portreje filmskih veličin, lepotno konkurenco naših najmlajših itd. Tekstni del prinaša poleg leposlovnega dela tudi humoristična opazovanja iz letošnje »Črno-bele«, filmske članke, zdravstvo, tehniko itd. --Razgled: se naroča v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7, II. nadstr. in ga vsem najbolje priporočamo. Rokovnjači izpod Tatrec. Zbirka znamenitih povesti »Na skalnem Podhalu« poljskega pisatelja Przervva-Tetmarjeva v prevodu Al. Benkoviča. Nad 200 strani obsegajoča knjiga ima v II. delu še 3 bolgarske, 3 ruske in 2 češki povesti, je torej zbirka slovanskih povesti. Prevod je izšel kot 23. zvezek Cirilove knjižnice in stane broširana 16 Din, vez. 28 Din ter se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Edvard Kohout, sloveč igralec Narodnega divadla v Pragi, ki je včeraj zvečer nastopil z velikim uspehom v ljubljanski drami v vlogi »Hamleta«. Dobri oče je pokaral sinka, ki se je hotel iti kopat; »•Dobro si zapomni, paglavec. Če se greš kopat in oa utoneš, sc ne smeš več prikazati domovi«