Poštnina platana t gotovini
iZKruzinski ^pdnili
ILUSTROVAfll LIST ZA MESTO IN DEŽELO	ImNI
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upruvu v Ljubljani, I	OS--I—I Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za
Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. I	fQm	1U1I13	I	VB0	,cto	8®	Diu’	v	Italiji	za	vse	leto	40	lir,	v	Franclji
Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393	I	I	50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja
Štev. 21 Leto V
Tudi pasja moda se menja!
Kvalhe pc^Iarje © pasji medi in © mednih psih
Zgoraj: huiaog
Spodaj: Trijo francoski bullyji, buldogovl pranečaki
ušesi in močnim rjavo-belo marogastim dolgodlakim trupom? To je bil cdllie — še pred dvajsetimi leti ni smela biti nobena elegantna dama, ki se je štela za moderno, brez njega. V davnih časih je bil dober čuvaj, toda ko so ga povzdignili za modnega psa in ga vzeli s seboj v mesto — počemu naj mu bodo potem šetepe čuvajske lastnosti? Izgubil jih je iin z njimi razum, zvestobo n zanesljivost.
In z njim enako vredni pred velesilo modo so se pojavili bruseljski grifon, maltezijec, bolonjski psiček, pritlikavi španljel in japonski 6'n --vsi so bili nekam podobni oveneli krizantemi, zasajeni v mehko svilnato košarioo. Čim večjo in čim bolj zmešano dlako so imeli, tem dragocenejši so bili.
psa, križanec nemške in danske doge, angleškega mastila, buldoga itd. O mo psu so napisali že debele knjige. Njegova letargija in večno nezado voljstvo, njegov skrbi polni obraz, njegova lenoba in zabaveželjnost — skratka vse te lastnosti, ki jih zna ženska ceniti na zakonskem možu, so napravile iz njega ljubljenca ne-omoženili dam.
In potem koder, pes, ki je lahko živel samo v dobi, ko so imeli ljudje časa in zmisla za skrbno odgajanje dlake. Okrašen s trakovi in pentljami je bil že od nekdaj na glasu najin teligentnejšega psa — v zmislu zahtev, ki jih je človek stavi ja! nanj. Če je bil tudi v pasjem zmislu naj-umnejši, je vprašanje.
Koder, collie in mops — kje so danes? Nemoderni so postali, od-
Sršasti foksterler
V začeku je bila — moda. In moda je širila valove okoli sebe. In na enem teh valov je vrgla z mnogimi drugimi stvarmi na suho tudi majhno štirinogo bitje. In to bitje je stalo tam, plašno ali predrzno, tolsto ali mršavo, višokonogo ali kratko nasajeno, veselo ali žalostno — in cela generacija se je vrgla nanj: >Joj, kako je srčkan!« Tako je pes postal »moderen«.
Se včeraj je bil moderen »collie«. Saj se še spomnite škotskega ovčarja? Ozko glavo je imel s koniča&jinti
jo, so se brez usmiljenja odvrnili nje in se z navdušenjem vrgli spet na kaj drugega. In kaj nam je prinesel novi modni val?
Terierja! Ne gladkega, črnobelega psa, ki si je znal svoje pravice bolj ali manj ohraniti v vseh dosedanjih modah, ne; temveč pse, ki po naši sodbi nimajo s terierji že prav nič
, kje je še tretji par nog. Zakaj njegove noge so prav za prav samo naznačene. Pa vzemite tega psa v roke — tedaj boste začutili pod vso to dlako drobno telo, a tako trdo in mišičasto, da se ne boste nič več čudili hitrostnim rekordom, ki jih dosežejo te male živali — vzlic dolgi dlaki. In Se nadaljuje na 2. strani pod črto.
In še prej je bil moderen angleški buldog. Njegovi vzgajalci so ga odga-jali in odgajati, dokler ni postal malone širši kakor visok, dokler mu niso njegovega obraza tako potisnili nazaj, da so spodnji zobje segli čez gornjo čeljust in dokler se žival od same nakupičene moči skoraj zgeniti ni mogla. Buldog je bil v davnih časih Imeniten čuvaj: nihče ni znal z govedom in biki tako ravnati ka-ior on. Pozneje je pa kajpada vse te lepe lastnosti izgubil.
In potem je prišel mops. Nihče no bi na njem presodil, da je potomec srednjeveškega velikega lovskega
Collie, pes, ki je bil časih moderen.
Koder
. - .... f- • ' .• | •
drugega skupnega kakor samo ime. Vzemimo na primer skye-terierja. Ha, ha, porečejo nergači, saj to je spet ovenela krizantema! O ne, prosim — le dobro poglejte! Sicer ima res dlako, sivo, temnosivo in skoraj črno in dolgo, da bi človek skoraj nanjo stopil. Toda ima tudi ušesa, velika in koničasta. In če teh ne bi bilo, potem dlaka ne bi mogla, naj bi bila še tako dolga, tako popolno kakor pravcata gardina zakriti oči. In tu imate pred vsem njegovo telo — tako raztegnjeno, da človek nehote pogle-
Skye-terier
danes se je pa moral umakniti drugim
pihnil jih je val nove mode, in ljudje, ki so še pravkar obsipali svojo štirinogo igračko z ljubeznijo in nežnost-
Zastrupljevalka,
ki je v blazni ljubezni morila nedolžne ljudi
Ljubezenska tragedija starikavega dekleta. — 41 let v norišnici
Ondan je umrla v Londonu neka ženska, ki se je morala pred 41 leti zagovarjati zaradi grozovitega zločina. Njeno ime, Kristina Edmunds, je s studom navdajalo slehernega Angleža. Vsakdo jo je imel za pokvar-|jeno pošast, ki mora umreti. To ta-ikrat mlado dekle je bilo osumljeno poskusen ih umorov: neznanim in nič hudega ne slutečim ljudem je kar na veliko za vdajal a.
V	družini Kristine Edmundsove je bilo že več primerov blaznosti. Sama je bila že v nežni mladosti čudaška; nobene prijateljice ni nikoli Brnela, pa saj je tudi zaradi muhavosti in nagle jeze nihče ni maral. 2i-rvela je dokaj slabo in je morala vzdrževati še svojo staro mater, ki je bila prav tako čudaška in čemerna ženska. Kristina je bila od dne do dne bolj muhava in se je ogibala ljudi.
Usodno viteštvo
OPostarno dekle je nekoč resno >zbolelo« in poklicalo zdravnika. Ta je spoznal takoj v kakšni slabi koži je nesrečno bitje in jo je skušal razvedriti. Dekle, ki se je prej skrivalo pred ljudmi, je smatralo ljubezniv*) skrb elegantnega in mladega zdravnika za globlje čustvo in se je za-fljubilo vanj z vso skrito strastjo Osamljenega in bolehavega človeka. Seveda se je nasproti zdravniku tako čudno vedla, da je le-ta že po nekaj obiskih spoznal usodni učinek svojega ljudomilega ravnanja.
Bolnici je ob ugodni priliki pričel pripovedovati, da je srečno poročen, samo da bi jo s tem odvrnil od njene blazne zaljubljenosti. Tega pa Kristini še mar ni bilo. Sleherni dan je pošiljala zdravniku goreča pisma polna bolne bojazni, da bi ji njenega nagnjenja ne zameril. Ni je hotel pustiti na cedilu, ker je bil prepričan, če jo grobo zavrne, da bi mahoma docela zblaznela.
Obiskovalka s strihninovimi bonboni
Odgovarjal ji je na njena pisma, ne da bi kazal zanimanje za njeno nagnjenje. Toda Kristina si je njegova pisma krivo tolmačila. Prepričana je bila, da se zdravnik samo zaradi svoje žene noče jasneje izraziti. Zdelo se ji je, da bi ravnala prav po njegovi želji, če spravi njegovo ženo s poti. V svoji strastni zaljubljenosti je bila prepričana, da ji zdravnik na tihem vrača ljubezen.
V neki lekarni je kupila strihnin, ki se je takrat dobil še brez zdravniškega predpisa. Lekarnarju je bilo ustreženo, če si mu povedal ime in stanovanje, ker so se oblastva v danem primeru zaniimala le za kupca. Kristina se je izdala za gospo Woodo-vo in je navedla tudi lažen naslov. Kupila je čokoladnih bonbonov ter jih ovlažila s strihninovo raztopino. Nato se je odpravila kot neznanka na obisk k zdravnikovi ženi.
Ta je bila začudena zaradii obiska tuje žene, še bolj je pa ostrmela, ko ji je nenadoma in brez povoda ponudila bonbone. Ker ji je tujka sladkorčke vsiljivo ponujala, je vzela enega in ga hotela pojesti. Toda takoj je okusila, da so grenki. Previdno, ne da bi obiskovalka opazila, je izpljunila grenko slaščico. Čez dobro uro je zdravnik preiskal sladkorček in takoj vedel, pri čem je. Ker se mu je pa zaljubljeno dekle, ki itaik ni bilo pri pravi pameti, smililo, je ni prijavil policiji, temveč ji je samo sporočil, da prekine vsak stik z njo, ker je nameravala njegovo ženo zastrupiti.
Zasirupljenja na debelo
Kristina Edmunds pa kljub temu ni nameravala pustiti namišljenega ljubavnika. Samo to željo je imela, da bi mu dokazala, da ni bila ona tista ženska, ki je skušala njegovo ženo zastrupiti s strihninom.
V njenih bolnih možganih se je rodila strašna misel. Da bi bila dokazana njena nedolžnst, bi moral zdravnik zvedeti, da so tudi drugi ljudje dobili s strihninom namazano bonbone. Po vsem Londonu se mora to zgoditi, še bolje po vsej Angliji! Takrat menda ne bo več dvomil, da so bonboni, kii jih je ponudila njegovi ženi, prišli po nesrečnem naključju v njene roke in da jih je že zastrupljene kupila.
Nekega dečka je poslala v bližnjo trgovino, da ji prinese zavoj čokoladnih bonbonov. Previdno jih je doma namazala s strihninom in jih vrnila trgovcu s pnipomnjo, da ji je ljubša druga vrsta sladkorčkov. Ta vražji zločin je ponovila še pri nekaterih drugih trgovcih, tako da je v teku nekaj dni preplavila ves London z zastrupljenim blagom.
Kmalu nato so se trumoma javljali ljudje, ki so po zauživanju bonbonov oboleli. Trgovce z bonboni so
razen tega boste potem videli še njegove oči, ki jih izlepa ne boste več pohabili!
In potem imamo scotch-terierja Ta ni tako pretirano križan ne odgojen [kakor njegov bratranec skye. Sršasto Sllako ima in nenavadno dolg rep: takšen koraka skozi naše stoletje, trdno prepričan o svoji pomembnosti. Scotch je prava maskota naše dobe: ali ga še niste videli, kako samozavestno sedi v avtu kraj svoje gospe? • Ali vam je pa nemara ljubši sršasti foksterier? Ta humoristična žival, ki nas vsaj v karikaturi še spominja do-ibrega stairega foksterierja, čeprav je po svojem značaju nekaj čisto drugega? Zanj ne obstoje več stari zakoni o telesnih udih. Teče vam, in še kako, divja, in še kako, v obup nas spravlja in še kako — in vse to na
prijeli, češ da prodajajo pokvarjeno blago. Niltdo še takrat ni slutil, da so sladkorčki zastrupljeni. Šele ko je neki osemletni deček nenadoma umrl in so zdravniki dognali zastrupljenje s strihninom, se je pričela policija energično zanimati za stvar.
Sama se izda
Ker so bili prodajalci slaščic in tudi izdelovalci bonbonov povsem nedolžni, kar so kmalu dognali, so povprašali, kdo je v bližnji preteklosti kupil ta strašni strup. Kupca z imenom Wood niso mogli po vsem Londonu najti. Kristina Edmunds je pa policiji sama olajšala poizvedovanje. Nekega dečka je poslala v lekarno po knjigo, kjer so zapisani kupci strupov, in je iztrgala list, na katerem je bilo zapisano od nje navedeno ime Wood. Lekarnar je to takoj opazil, policija je pa na njegovo takojšnjo prijavo kaj lahko zvedela, kdo je poslal dečka po knjigo prodanih strupov.
Prt sodni obravnavi so prečitali vsa pisma, ki jih je zastrupljevalka pisala zdravniku. Zdravnika so poklicali za pričo; izjavil je, da je Kri-
CIKORMA
Naš pravi domači izdelek!
stina Edmunds umobolna. Tudi izvedenci so potrdili mnenje svojega tovariša in izjavili, da sirota ni odgovorna za svoje strašno dejanje. Sodišče je oddalo postarno dekle v umobolnico, kjer je prebila celih 41 let in je vso to dolgo dobo sanjala o svojem lepem ljubimcu, ki mu ni bilo sojeno, da bi mu postala žena. *
ropar
tak način, da se nam zdi, kakor sploh ne bi imel udov! In človek se nanj niti srditi ne sme! Njegov veliki rtric airedaleterier — doma iz Aire-Tale-sa na Škotskem — in foksova mama sta ustvarila z njim dovršeno čudo.
In kaj nam je ostalo od buldogov, mopsov in mastifov? BuHy, produkt francoske reje, bully z netopirskimi ušesi, bully, dekoracijska žival s skromnimi umskimi zmožnostmi.
Vse to nam je prinesla moda. In to nam je karakterizacija naše dobe: sršasti foks — vedrost brez sentimentalnosti; skyeterier in scotchterier — veselje nad originalnostjo; bully — nagnjenje k omamentaliki. Sredi med njimi vsemi pa hodi svojo pot, ne meneč se za modo ne za njene muhe — jazbečar na svojih kratkih nogah...
Ugrabljenja so v Mandžuriji na dnevnem redu. Skoraj edini kruh mandžurske policije! Nikdo se več ne razburja zaradi njih, tudi zaradi odkupnine ne. Nedavno se je pa vendar nekaj zgodilo, da je ves Harbin poln šušljanja.
Neki ameriški žurnalist se je odpravil na svoj običajni sprehod po ulicah Harbina, na nabere tvarine za svojo dnevno brzojavko uredništvu svojega lista. Komaj se je oddaljil nekaj korakov od svojega stanovanja, se je ustavil tik njega temno pleskan avtomobil. Prijazen glas je vprašal: »Mister Nelson?« Novinar je pokimal, takrat so pa že skočili iz avtomobila trije moški in ga bliskovito zbasali v limuzino. Na obraz so mu nataknili krinko in ga kloroformirali.
Ko se je Nelson zbudil, je sedel v sobi šefa največje mandžurske roparske tolpe. Njemu nasproti je sedel roparski glavar, ki ga ljudje že celih deset let poznajo pod imenom »Har-binski pes«. Vsa dežela se trese pred njim. Prijazno je začel »Harbinski pes« pogovor. »Čital sem Vaše članke, pravljično lepo pišete! Poklical sem vas zato, da vas prosim, da spišete o meni knjigo. Mislim namreč življenjepis. Pripovedoval vam bom vse iz svojega življenja in bom tudi z denarjem podprl izdajo knjige!«
Tako je moral Mister Nelson sedeti pet celih dni v glavnem stanu roparjev in neprestano pisati. Niti sanjalo se mu ni, kje je. Še za hip ni smel iz hiše, sicer so mu pa stregli in dvorili kakor kralju. Celo kitajsko strojepisko so mu dali.
Slavni ropar je po končanem pisanju z vso natančnostjo pregledal rokopise in je bil videti zelo zadovoljen.
Da bi Nelson mogel v Harbinu in ostalem svetu dokazati resničnost te pustolovščine, sta se s »Harbinskim
psom« skupaj fotografirala, povrh je pa dobil še pismeno potrdilo o namenu ugrabljenja.
Ko je bilo vse to opravljeno, so Nelsonu z vso prijaznostjo potisnili spet ldoroformno masko na obraz. Zbudil se je doma v svoji postelji. V levem žepu je našel poleg rokopisa cel šop dolarskih bankovcev kot prvi obrok plačila roparskega glavarja.
Manjša izguba
Ogledoval si je sobo in povsod kaj našel, kar mu ni bilo všeč. Pred vsem cena. Toda gospodinja ni hotela popustiti.
»Izpod 500 Diin tako lepe sobe s tako modernim pohištvom ne morem oddati,« je energično dejala.
»Premislite vendar,« je ugovarjali, »saj je tudi za vas bolje, če mi jo oddaste za polovično ceno. Če potem izginem, ne da bi kaj plačal, boste imeli škode samo 250 Din, tako bi je pa imeli 500 Din!«
Gospodinja je izprevidela, da ima novi najemnik prav, in je pristala na 250 Din.
Banka Baruch
15, Rue La!ayettc, PARIŠ
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.   Vrši vse bančne posle najku-
lantnejo. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. —’ Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
ZtofatvsUi Uohf
Res se Časih še dogajajo čudeži. Kdor jih hoče doživeti, se mora imenovati Pavla, mora biti pravcata butara, ki je prišla naravnost iz kmečke idile snažit okna v Berlin. Pri tej se torej čudež še zgodi.
Dva mlada možakarja v čednih ipiodrih surkah privlečeta na vrh stopnic ogromen spalni divan, ga postavita pred vrata, nerodno mečkata jsvoji čepici in sramežljivo privlečeta račun. »Saj bo tukaj prav pri Timpejevih? Prinesla sva divan, pa parna noben hudič ne odpre!« — »Kakšen divan?« vpraša Pavla začudeno. »No, tega-le tu!«
Gospoda je na počitnicah, stanovanje zapuščeno. Pavla strmeče občuduje široki patentni divan, ki sta ga moža sopihaje prinesla na vrh stopnic. Pripovedujeta Pavli, da je gospod Timpe naročil ta divan po svojem okusu in načrtu in da ga je skoraj že vnaprej plačal. Plačilo v faaprej da je zmerom dobro jamstvo.
Pavla ni imela nobenih pomislekov. Odprla je varnostno ključavni-
Benlin, v juniju.
co, potrdila prejem divana in računa neke velike tapetniške tvrdke in velela možema, naj postavita divan na hodnik. »Bog vari, da zadeneta ob omaro!« Postavila sta svoj tovor na tla z vzklikom, »je že v redu, lepa gospa!« Nato sta odšla.
Štiriindvajset ur kesneje. Za pet ran božjih, kakšno je pri Timpejevih. Nepopisno! Pisalna miza razbita, omare s silo odprte, preprog in srebrnine ni, in vsa posteljnina je izginila.
Vse stanovanje je izropano — »strokovnjaško« — meni gospod policijski komisar, ki si je zadevo ogledal. Ugotovil je: prvič so roparji prenočevali v gosposkih posteljah, drugič nikakor ne na novem divanu, tretjič so vse pokradene stvari »eks-portirali« čez balkon, in četrtič »gospodična, ali vi sploh veste, kaj je to: trojanski konj?«
Pavla je obupana, ne more ziniti niti besede.
»Tale patentni divan, to, dragica moja, je trojanski konj!«
BecHOcdUtec IUm-
Vratislava, konec junija.
Med Kirschbergom iin Lovvenber-gom je velik zidan nasip. Po svoji idilični legi je postala ta pokrajina priljubljeno okrevališče in letovišče, dki ga zlasti cenijo izletniki in letoviščarji. Stanujejo po večini v Gru-imauu ali pa v Mauer-Waitersdorfu, najljubše sprehajališče jim je pa fvzdolž ogromnega nasipa.
Pod nadzorstvom vzgojiteljice sta bili a na letovišču tudi oba otroka ravnatelja Ludwiga iz Schweidnitza. Vsi trije so stanovali v Mauer-Walters-dorfu. Deček je štel pet let, deklici jih ;je bilo štiri. Ker se otroka za noben denar nista hotela ločiti od svojega majljubšega prijatelja, velikega bernardinca »Rina«, je ravnatelj h koncu dovolil, da sme tudi Riino z otroki na letovišče. Po vsem okolišu so že poznali ljubka otroka, ki se nista ni-ikoli brez Rina sprehajala. Sledil ji-ma je zvesto za petami.
Ko sta otroka pred nekaj dnevi trgala rože ob zajezeni vodi, je hotel neustrašni deček odtrgati lepo cvetko tik ob globoki vodi. Vzgojiteljica je bila ravno za nekim grmom in ni mogla videti otroka. Na gladkem kamnu je dečku spodrsnilo in padel je naravnost v vodo. Sestrica je obupno zavpila, vzgojiteljica je pa vsa jv skrbeh nad otrokovim jokom v sko-ku pritekla. Toda nikjer ni bilo videti rešilnega čolna, niti človeka, ki bi se pognal za otrokom v globoko vodo. Deček je bil izgubljen. Toda takrat je Kino gromko zalajal, kakor bi hotel vsemu svetu povedati o nesreči. Hkratu se je v velikem loku zagnal
v	vodo v pomoč svojemu malemu prijatelju. Deček se je že potapljal, ko (ja je Rino, divje plavajoč, dosegel. Z neverjetno previdnostjo je zagrabil s svojimi ostrimi čekani dečka za obleko in ga z dvignjeno glavo prinesel nad vodno površino do obrežja.
Z vseh strani so se zgrnili ljudje okoli dečka in psa, ki sta bila mokra kakor miši. Strmeli so, kako previdno je Rino položil ubožčka na
Vjcisoi^d duka
Varšava, junija
Stanislav WAlczek je srečal na stopnicah svoje hiše moža z veliko zvito preprogo na rami, ki je počival na stopnički ploščadi. Stal je tako, da se ni dalo reči, ali je namenjen na vrh ali pa nese težko preprogo iz hiše. Wilczek ga je ogovoril:
»Kam pa, kam?«
Možakar sd je Wilczeka pozorno ogledal in odvrnil: »Poročnik Na-wrath se danes vseli«.
Wilczek je ostrmel in delavca prav neprijazno nahrulil: »V tej hiši stanujem samo jaz, semkaj se ne vseli nikdo, tudi vaš poročnik ne«.
Poplača zvestobo!
Davno že ste spo. znali njegovo vrednost — Schichfovo terpentinovo milo je nenadomestljivo.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
obrežje in mu zlizal vodo z obraza in obleke. Deček si je prav kmalu opomogel. Še istega večera so poslali v Schweidnitz dolgo brzojavko s poročilom o Rinovem junaštvu, *
SCHICHT-2
TERPENTINOVO MILO
m
..ampak poprej za namakanje: Zenska hvala!
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Delavec je zastokal: »So mi že spet zapisali kriv naslov. Saj njim je vseeno, ko jim ni treba nositi«.
Zadel si je preprogo na ramo in se napotil s kratkim: »No, pa ne zamerite« mimo Stanislava Wilczeka po stopnicah nizdol.
Ko je šel Wilczek skozi veliki salon je z grozo ugotovil, da je zmanjkalo največje in najdragocenejše preproge, dragocenega »Buchara«. Skokoma je stekel po stopnicah, toda o delavcu, »ki so mu zapisali krivi naslov«, ni bilo več ne duha ne sluha.	*
Žrebanje za nagrade našega nagradnega natečaja se bo vršilo nepreklicno
dne 20. julija ob 3. uri popoldne
v prostorih Delavske zbornice, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Opozarjamo vse naše cenj. naročnike, ki jim je potekla naročnina, posebej pa še naše tekmovalce, da poravnajo svoje obveznosti najpozneje do 15. t. m.
Uprava Druiinskega tednika
Delavec je prav nerodno izvlekel iz žepa zmečkan listek in z vprašujočim glasom prečital ime ulice in številko hiše. VVilczek je zmignil z rameni in menil: »To bi že držalo, toda še bolj drži to, da so v mojo hišo nikdo ne vseli.«
ženina stacost
Kodanj, junija
Kodanjsko sodišče je nedavno objavilo zanimivo razsodbo. Štiriindvajsetletni gospod Petersen je imel ta-
lent in zdelo se mu je celo, da je rojen za samostojnega krčmarja. De« narja za to pa seveda ni imel. Nikakor mu ni šlo v račun, da bi se kot natakar potikal po restavracijah in kavarnah, zato je napeto iskal pon tov, kako bi na mah prišel do denar« ja, da si uredi svojo gostilno.
V	Mariji D. je našel rešilnega angela. Bila je to premožna dama pri« kppne zunanjosti, toda bila je še nekaj: bila je 19 let starejša od njega in je imela po treh zakonih že dokaj prakse. Teh okolnosti se pa mla- ■ di gospod Petersen ni ustrašil, zlasti ker mu je utajila 11 let in en zakon. Vzel jo je.
Čez nekaj časa je pa slišal, da ni njegova žena samo 8 let starejša,-temveč 19, da ni bila samo dvakrat poročena, temveč trikrat. Zamislil se je. V svojih psiholoških premišljeva« njih si je nad vse živo predstavljal, kakšen bo njegov zakon po dvajsetih letih. Tako žive so bile njegove predstave, da se ga je lotila malodušnost in je vložil tožbo za ločitev zakona« Visoko sodišče pa — in v lem je zanimivost te prigode — je bilo takega mnenja: Poročil se je iz gmotnih ozirov in nikakor ne iz ljubezni-Ce ji je odpustil dva zakona, ji bas pač še tretjega. Ce mu je žena — m to zaradi njega samega — zamolčala; 11 let, je to storila zgolj zaradi Ijudi< ne pa z nagibom, da bi njega varala«
Mladi mož, mladi krčmar in zakonski mož mora torej ostati pri svoji ženi, čeprav točno ve, kakšen boi njegov zakon, bolje njegova zakonska polovica, čez dvajset let, ko bo san* šele 44 let star.
O pravilnosti sodne razsodbe je pa dovoljeno menda vsakomur njegovo mnenje.	*
Takšna sv&čal
Novela
Neki mož je stopil iz hiše. Pri kolporterju je kupil večerni list. Spotoma je časopis prelistal in zdajci glasno vzkliknil: »Nemogoče! Takšna sreča!<
Obraz mu je zasijal. Male in velike gubice in gube so postale vesele, ozke črte in iz njih je govorila neizrekljiva sreča. In kaj šele usta! Ali ste že kdaj videli taka smejoča se, prijazno raztegnjena usta?
Kdo najde danes v časopisih tako osrečujoče stvari, da pozabi ves svet okoli sebe?
»Takšna sreča!«
Mož koraka naprej, s časopisom pred nosom. Tedaj se zaleti v neko žensko z otroškim vozičkom. Otrok zaveka, žena jame zmerjati, in takrat ji pade iz rok neki zavoj. Mož se skloni, hoče ga pobrati, žena se skloni in ga takisto hoče pobrati. Tako trčita z glavama skupaj.
Žena se prime za glavo, otrok veka, mož pa venomer govori iste besede: »Takšna sreča!«
»Kakšna sreča naj to bo, če prevrnete tujo žensko in skoraj ubijete njenega otroka! Saj ste zblazneli!«
»Ne,« reče mož. »Jaz sem namreč Janez Stržen, knjigovodja, in to je tista sreča.«
To rekši razgrne časopis in pokaže s prstom na neko mesto, kjer je bilo natiskano z debelimi črkami:
SREČNI GLAVNI DOBITNIK NASE
VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE
je gospod Janez Stržen, knjigovodja, Kolovratova ulica St. 27.
Dobil je prvo nagrado 3000 Din in
se naproša, ta jo dvigne na blagajni uprave.
»In to ste vi?« vpraša žena. »Ali to vendar še ni razlog, da bi razbili otroški voziček in spravili mater z njenim otrokom v življenjsko nevarnost.«
Toda gospod Janez Stržen je nič več ne posluša. Naprej gre, naglo in odločno. Njegovi koraki postajajo čedalje večji, po ozkih ulicah kar teče, da si skrajša pot. Čisto brez sape je že. Kako dolgo že ni bil tako gibčen! Saj je pa tudi zadnjih pet in dvajset let zmerom po isti poti hodil v pisarno. Vsak dan isto. Mesec za mesecem enako. Leto za letom brez izpremembe. Pet in dvajset let brez slehernega doživljaja! In zdaj teče. Gospod Janez Stržen, knjigovodja, se zažene domov in preskoči jkar po tri in štiri stopnice. Človek ga ne bi spoznal. Zena Berta stoji v kuhinji in lika.
Njen mož plane noter, vrže časopis n; kuhinjsko mizo, sam se pa čisto izčrpan zgrudi na stol in reče samo tole: >Nž. Berta, beri!«
In Berta, njegova mala in debelu-?asta žena, vzame s svojimi rdečimi zdelanimi rokami časopis v tresoče se roke, prebere in vzklikne: »Ne, takšna sreča!«
Tri ure nato sedita gospod Stržen ln njegova žena še zmerom v kuhinji in se posvetujeta, kaj naj z denarjem napravita. Misel, da bi ga nesla v banko, oba energično zavrneta. On kot knjigovodja ve, kaj se tam vse lahko zgodi, in ona — ona pa niti trenutek ne misli drugače, kakor njen dobri, nnmetni Janez, veliki dobitnik nagradne križanke
»Denar bova izdala,« reče gospod Stržen, »drugače človek nima nič od tega. Tako ga bova izdala, da bova pozneje zmerom na to mislila, tudi ko ga več ne bo. Potovala bova! Peljala se bova na morje in tam ostala nekaj dni, ogledala si bova vse, pokrajino, nebo in morje. Tudi zemljevid bom vzel s seboj. To bo imenitno! In potem nama ostane še dovolj denarja za majhen belo lakiran plinski štedilnik.«
Gospa Berta je vsa srečna. Njen Janez je vendar od sile iznajdljiv, zraven pa še tako praktičen. Z denarjem ume ravnati, kakor da bi vse svoje življenje ne počel drugega, kakor samo razmišljal o vprašanju: kaj napravim s tremi tisoči Din!
Pozno zvečer ležita oba v postelji. Gospod Stržen utrne svetiljko na nočni omarici. Obrne se na levo stran, gospa Strženova leži že na desni strani, ker namreč samo na desni lahko zaspi, in oba šepečeta tiho pred se: »Ne, takšna sreča!«
*
Drugi dan gre gospod Stržen kakor običajno v pisarno. Toda njegov korak je prožen, kakor pomlajen. V pisarni so na mah vsi okoli njega. Vsi mu čestitajo, prisrčno mu stiskajo roko, tipkarica, potnik, sluga, celo blagajnik, gospod Čufar, ki ga je drugače zmerom nekoliko od zgoraj gledal, reče, trepljaje Stržena po ramenu: »To je pa res sreča!«
V	opoldanskem premoru gre gospod Stržen v upravo lista. Tam potegne časopis iz žepa, jame šumno listati po njem in ko najde, kar je iskal, se obrne k vratarju. Le-ta ga malomarno pošlje v drugo nadstropje, vrata številka 38. Tam sedi suhljata, z neverjetno dolgim in ošilje* nim svinčnikom oborožena ženska iil ga vpraša, ne da bi dvignila oči z mize: »Prosim?«
Gospod Stržen je razočaran. Danes mu je že toliko ljudi čestitalo k veliki sreči, da kar ne more razumeti, zakaj je ta dama tako nebrižna. S tihim glasom ji pove svoje ime in poklic in nato skoraj izzivaje upre svoje srečne oči v sivolaso damo.
Drobna usta gospodične se raztegnejo v oglat nasmešek. »Nate, vi srečnež, teh tri tisoč Din. Prosim, podpišite!«
»Da, srečnež sem res,« reče zadovoljno gospod Stržen in skrbno zgane bankovce. Vsakega posebej. En tisoč, dva tisoč, tri tisoč Din.
In potem odhiti po stopnicah.
Današnji dan je za gospoda Stržena zelo slavnosten. Na potu domov se mu pridruži celo gospod Čufar. Pogovor se jame kajpada sukati o velikem dogodku.
Zdajci pa postane gospod Čufar nekam nemiren in seže prijateljski gospodu Strženu pod pazduho. Izpo-četka govori nekoliko obotavljaje se, počasi pa postanejo njegove besede vse trdnejše in samozavestnejše.
Pripoveduje mu, da je v hudi stiski, da je njegova žena že delj časa bolna, da mu plača ne zadošča, in da je zato poskusil srečo pri kvar-tah. Pa to ni bila sreča, ravno narobe, izgubil je. No, ne ravno preveč, tisoč Din bi bilo naposled v primeri z dobitkom gospoda Stržena prava malenkost, tako rekoč komaj stotina.
»Ne,« reče gospod Stržen, »tretjina.«
Da, gospod Stržen je že od nekdaj natančen in spreten računar, meni gospod Čufar, sploh je podjetju samo v čast, a ravno zato se ga drzne prositi podpore. Naj se gospod Stržen samo vživi v njegov položaj, žena v postelji, pa dolgovi — gotovo bi si vzel življenje od samih skrbi.
Ne, ne, si misli gospod Stržen, pomagati mu moram. Tovariš mi je, vsak dan delava skupaj, in potem se nekega dne lahko zgodi, da blagajnika ne bo več, mrtev bo, ker mu nihče ni hotel pomagati. Ne, te odgovornosti ne more prevzeti.
»Pomagal vam bom, gospod Čufar,« reče gospod Stržen tiho in si misli, bom pač kupil manjši plinski štedilnik, in tudi belo lakiran ni treba da bi bil.
Gospod Čufar se z ganjenimi besedami zahvali, o rešitvi življenja govori in o večni hvaležnosti. Skrbno vzame tisočak in ga prav tako skrbno vtekne v denarnico. Na prihodnjem vogalu stisne krepko gospodu Strženu roko in se poslovi. »Moj rešitelj ste, moj najboljši prijatelj. Ne najdem besed, naj vas Bog blagoslo-
vi	za to delo.«
In tudi gospod Stržen mu stisne roko. Tudi on je ganjen, tudi on je srečen. Dalje gredoč razmišlja o morju, o sinji morski gladini in o ladjah, zraven tega ima pa globoki občutek, da je svojemu bližnjemu rešil življenje.
*
Doma ga sprejme žena z besedami: »Pošta, Janez,« in pokaže dve pismi.
To ni vsakdanji dogodek pri Strže-novih. Toda naposled je vendar danes njegov slavnostni dan.
Zelo spoštovani gospod StrženI _ Včeraj ste od samega veselja nad svojim dobitkom zdrobili moj otroški voziček. Danes sem ga dala v popravilo, in ključavničar pravi, da bo to stalo svojih štiri sto Din, ker so vsa štiri kolesa skrivljena, in sploh voziček ni več za rabo. Moj otrok zdaj cel teden ne bo mogel na zrak, ker bo tako dolgo trajalo popravilo. Temu ste tudi vi vzrok. Prosim Vas. da mi pošljete teh štiri sto dinarjev, drugače bi Vas morala naznaniti. Imam na razpolago pet prič, ki so vse videle, kako ste brali časopis in se zaleteli v voziček. Še dobro, da me niste do smrti pobili, mene in mojega otroka.
Z odličnim spoštovanjem
Filipina Piškur
P. S. V paketu, ki sem ga od samega strahu spustila na tla, je bil kozarec za marmelado, pa tega sploh ne računam, ker imam sočutje z ljudmi.
»Mm, mm,« zamomlja gospod Str-Zen in odpre drugo pismo.
Ljubi moj dobri Janez!
Včeraj sem« že mislil, da bo konec z menoj od samih bolečin. Saj veš, ljubi moj nečak, kako zelo me daje protin. Zdravnik mi je zapisal kopeli, to pa stane šest sto Din, in jaz seveda v teh slabih časih še kovača ne zmorem. Tebe, moj ljubljeni nečak, je pa, kakor ravnokar berem v Časopisu, zadela redka in nepričakovana sreča, in tako mislim, da ne bo zaman, če Te prosim, da mi pomagaš, meni. edinemu bratu Tvoje ranj-ke matere. Bog ji daj nebesa, lajšati neznosne bolečine.
Tvoj zvesti stari
stric Jože.
Ko je Janez Stržen do konca prebral, je obe pismi nemo in v zadregi pomolil svoji ženi. Ona ju je napeto prebrala in rekla potem s čudnim usmevom: »No, Janez, saj nama še zmerom ostane tisoč Din!«
»Kako to, Berta? Kai mar veš..?«
»Kaj, Janez? Mislim namreč, nisem ti hotela takoj povedati. Popoldne je bila namreč moja sestra pri meni, Mina, saj veš, Franc ji dela takšne skrbi. Oh, rečem ti, čisto zmešana in objokana je pritekla k meni in mi pripovedovala same grde reči o Francu. Saj je naposled vendarle njen sin, in sramota pade nanjo, če kdo v soseščini zve, da je ponaredil menico na tisoč Din. Pa sem si mislila, Janez, ti si vendar tako razumeven mož, in končno tudi nama ne more biti vseeno, ali imamo sramoto v žlahti ali ne. Tako sem ji obljubila, da ji bova dala teh tisoč dinarjev. Ko bi jo bil videl, kako se je razveselila! Venomer je samo vzklikala: ,0, takšna sreča!'«
»Da, da,« je rekel tedaj gospod Stržen čisto sam zase. In ko se j« potem izpovedal svojega razgovora i gospodom Čufarjem, je zakonska dvojica legla spat.
On se je obrnil na levo stran in ona na desno, ker samo na desni lahko zaspi.
»Lepa zavest je to, če človek lahko ljudem pomaga,« je še rekel gospod Stržen, in utrnil luč.
HUMOR
Škotska
Neki Škot, ki ga je strašno bolel zob, pride k zdravniku.
»Hm,« reče zobar, »zob mora ven!<
»Koliko pa to stane?«
»Če vas omamim, 15 šilingov, drugače pa samo 5.«
Skot premišlja in premišlja, naposled so pa odloči za omamljenje.
Zdravnik mu vbrizgne mamilo In ga odvede v predsob je, da tam počaka, dokler se ne pokaže učinek sirupa, med tem pa pregleda prihodnjega pacijenta.
Ko hoče zdravnik Škota poklicati v ordinacijo, da mu zob izdere, ni pacijenta nikjer------
Zvečer je zdravnik v gostilni pripovedoval svojim tovarišem pri stalnem omizju, kaj se mu je pripetilo.
>Glej, glej,« meni tedaj neki nje-gov tovariš, »to bo najbrže pacijent, ki je prišel k meni in vzlic mojemu prigovarjanju vztrajal na tem, da mu izderem zob brez omami jen ja!«
On že ve!
»Torej, otroci, zdaj ste slišali, kako ponosna žival je lev, ki ga odlikujejo moč, drznost in neustrašnost. Kdo izmed vas bi mi pa znal imenovati žival, kd se je celo ta kralj živali boji?«
»Levinja!« vneto odgovori Muhov-čov Mihec.
Velikopotezno
»Prosim vas, pustite me vendar g svojo kraimarijo v miru! Jaz sploh drugače ne mislim in ne govorim kakor v milijonih!«
>0, oprostite! Gotovo ste bankir?«
»Kaj še — bakteriolog!«
Varčevati je trebr
>Nič več me ne ljubiš! Drugače bi me vprašal, zakaj se jokam!«
»Obžalujem, srček, toda tvoje solze eo me že preveč stale! V sedanji krizi moram tudi jaz obratne izdatke omejiti!«
*
»Slišala sem, da si se zaročila z Emilom. Tega ti pa najbrže ni povedal, da je že prej prosil za mojo roko?«
>0 pač! Dejal je, da je napravil že mnogo neumnosti v življenju!«
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI ROMAN
NAPISAL AMCH EL ZČVACti
80. nadaljevanje
Ta srečanja so posebno smrtonosna opoldne, ko leži na utrujeni zemlji teža tajinstveno-sli, ali pa opolnoči, ko prihajajo na dan samo vampirji in druga zlo prinašajoča bitja, ki preže na plen ...
In če ste doživeli takšno srečanje, gorje vam!
Zgodilo se vam bo, da si boste na čisto nedolžnem kamenčku zlomili nogo, ali boste pa izvedeli, da vam žena umira; ali pa vam bodo ko pridete domov, povedali, da je pobegnil vaš bankir, ali pa vas čaka nevarna mrzlica ...
Glejte, da izgovorite zakletev, ki je predpisana za takšne primere I
V tistih časih so bile vraže še mnogo bolj v veljavi, kakor dan današnji.
Dandolova krsta, ki je dožu prekrižala pot, je pomenila zanj nesrečo.
Pa tudi Altierija je ta dogodek globoko pretresel.
In ko je izprevod po kratkem postanku nadaljeval pot, sta oba zamrmrala:
»Ali je meni veljala jettatura? ...«
XXXI
Roland Candiano
V noči s 30. na 31. januar so piavska soteska in dohodi v Črno jamo kazali kaj nenavadno sliko.
Strme skale in mračne poti so razsvetljevale plamenice; njih luč je fantastično plesala po stenah prepadov, na katerih dnu je bobnela reka.
Okoli teh plamenic je bila zbrana množica. Utegnilo je biti kakih pet sto mož.
Vsi so bili v hribovskih nošah.
Njihovi obrazi so bili divji in razorani kakor strme pečine, na katerih so se bili zbrali.
Pogled na te može, naslanjajoče se na ar-kebuze, s pištolami in bodali za pasovi, je zbujal grozo in strah.
Na ploščadi pred vhodom v jame so se bili strnili v sklenjen krog.
Tisti, ki niso dobili prostora v krogu, so zavzeli mesta, kjer so i>ač mogli: eni so splezali na skale, drugi so posedli pod grmičevje.
In sredi tega kroga je stal v jarki luči plamenic neki mož in govoril. Stal je na nekem odru, ki so ga bili postavili v vsej naglici.
Vladala je grobna tišina.
Slišal se je samo glas moža sredi kroga.
Možje okoli njega niso z ničimer izdali, ali njegove besede odobravajo ali ne.
Toda iz njih žarečih pogledov, iz njihovih obrazov, obrnjenih k poglavarju, se je videlo, da jim sleherna njegova beseda prihaja od srca.
Ta mož je bil Roland Candiano.
V. trenutku, ko smo se približali tej fantastični skupini, je ravno končava!.
Tole jim je govoril:
»Zdaj ste možje, ker ste razumeli, da velika dolžnost mož ni samo ščititi slabotne, temveč tudi napasti in uničiti mogočne ...
Zakaj, kakšna naj bo zaščita slabotnih, če človek iz strahopetnosti pusti, da mogočni obdr-že svojo moč?
Najzanesljivejše, najpoštenejše in najmanj krvavo sredstvo, če hočeš zaščititi zatirane, če jih hočeš iztrgati iz suženjstva, je uničenje mogotcev.	'i
Kadar ne bo več zatiralcev, tudi zatirancev ne bo več...
To je tisto, kar ste razumeli, in zato ste možje.
Zato tudi jaz, ki vam to govorim, ne bom pristal na to, da bi vzel v roke oblast, ki mi jo hočete zaupati.
Če zmagamo, bom prevzel za šest mesecev vodstvo javnih zadev, in kot dož po imenu, a
ne po duhu, si bom prizadeval naučiti beneško ljudstvo, da je svoboda najdragocenejša dobrina, in da ne potrebuje gospodarjev, tudi dobrih ne, če hoče biti srečno... In potem se bom od vas poslovil za zmerom ...«
Koland je umolknil.
Naša naloga ni presojati čudne misii, ki jih je razlagal. To prepustimo čitatelju, mi se pa omejimo samo na svojo pripovedovalsko vlogo.
Očividno so se možje, ki so bili zbrani okoli Candiana, strinjali z njim, saj ga ni nihče skušal omajati v sklepu, da bo obdržal doževsko oblast samo šest mesecev.
Povemo naj pa že zdaj, da je razvoj dogodkov v Benetkah pripravil tem možem in Rolandu Candianu samemu presenečenje.
Gotovo je le to, da je Roland govoril tako, kakor je mislil.
Toda razlogi, ki se je nanje skliceval, niso bili edino, kar mu je narekovalo njegov sklep.
Roland je mimo tega trpel za strašno boleznijo: imenovala se je naveličanost življenja.
Ljubezen do Leonore ga ne samo ni bila minila, nego je celo rasla od dneva do dneva.
Toda Leonora ne more nikoli postati njegova!
Počemu bi se potem še brigal za svet, da, počemu naj bi mu bilo tudi ljudstva mar, ki je v njem videlo tako dolgo pričakovanega rešitelja!
»Da,« je premišljal, »če zmagam, prevzamem oblast, da za zmerom ugonobim zatiralce; ljudstvo naučim, kako človek postane svoboden, potem pa odidem kamorkoli, in takrat bo zame vsega konec.«
Tako je mislil Roland Candiano v tistem trenutku.
Ko je dogovoril, je stopil z odra, ki so ga bili postavili; zato, da so ga mogli vsi videti in slišati.
Stopil je v Črno jamo.
Tam so se poglavarji zgrnili okoli njega.
Roland je dal vsakateremu izmed njih natančna navodila za 1. februar.
Vsi poglavarji so dobili zapoved, da morajo še listo noč odriniti s svojimi možmi proti Benetkam, eni po morju, drugi čez laguno.
Zadnji teden je bilo odšlo že tisoč mož, ki so bili vsi zbrani v Benetkah.
V	celem je Roland razpolagal z armado malone dveh tisoč mož.
A to so bili samo bojevniki!
Koliko je pa bilo še drugih: zakaj celo med beneškim ljudstvom, med mornarji, čolnarji, pristaniškimi nosači, delavci in celo med trgovci je bila velikanska večina skrivaj zanj.
Ko je bilo konec tega poslednjega in najvišjega sveta v Črni jami, so krdela jela počasi odhajati po pobočju.
Roland se je pripravljal na pot v Benetke in je iskal z očmi svojega zvestega tovariša.
»Tu sem, gospodar,« je dejal Scalabrino.
»Pojdiva,« ga jo pozval Roland.
»Hotel bi poprej z vami govoriti, gospodar,« je rekel Scalabrino.
Roland ga je začudeno pogledal.
»Trenutek,« je poprosil orjak, »naj poprej vsi naši bratje odidejo...«
XXXII
Scalabrino
Poslednji oddelki so pod vodstvom svojih poglavarjev počasi izginili po pobočju.
Povedati moramo, da so ti možje odhajali na Benetke z nekim resnim mirom, ne kakor vojaki, ki so pijani od navdušenja za bitko, nego kakor državljani idealne republike, ki se zavedajo, tla gredo tvegat življenje za potrebno stvar.
Še pred nekaj leti so bili ti možje po večini navadni cestni razbojniki; toda v njih je gorela svetla luč, ki prej ali slej razsvetli še tako mračno vest: ljubezen do svobode.
Ta pojasnila in ona, ki smo jih podali v prejšnjem poglavju, so bila potrebna za razumevanje velike drame, ki se je pripravljala v Benetkah.
»Govoril« je dejal Roland, ko je ostal sam s Scalabrinom na ploščadi.
»Gospodar,« je odgovoril orjak z neizrekljivo nežnostjo, »poslavljam se od vas.«
Roland je vztrepetal.
»Kaj hočeš reči?« je vprašal.
»Tole: vsakateremu ste dodelili svojo vlogo, samo meni ne ...«
»Ti ostaneš vendar pri meni, ti me ne zapustiš ...«
»Dovolite, da dogovorim, gospodar,« je povzel Scalabrino z isto globoko nežnostjo v glasu. »Sam sem si dal svojo vlogo... prosim vas samo, da me o njej ne izprašujete. Če naj izvršim to, kar sem zasnoval, je potrebno, da vas že zdaj zapustim ...«
»Scalabrino!«...
»Visokost...«
»Prisezi, da se ne boš ubil!«
To pot je bila na Scalabrinu vrsta: vztrepetal je.
Toda odgovoril ni.
Roland je prijel velikana za roko:
»Tak je le res! Življenje ti je postalo neznosno!«
»Visokost, ali lahko o sebi rečete, da vam je znosno? Bil sem zavržen človek, vi ste mi pa dali dušo, naučili ste me mišljenja in zato tudi trpljenja. Ko sem spoznal Blanco, sem mislil, da so se ini nebesa odprla. Bil sem siromak, ki mu ni nikoli ljubezen obsijala dna njegovega pe k la ... Imel sem hčer... Moje prekletstvo je bilo, da sem jo vzljubil, da sem jo oboževal, in zdaj, ko je več ni — da, res je, gospodar, zdaj mi je življenje neznosno... Toda nikarte misliti, da se hočem ubiti... Zame ste velika ljubezen vi, in samo to bi zadoščalo, da se spravim z življenjem ... Prise-žem vam, gospodar, da si ne mislim vzeti življenja ... Toda io, k čemur se pripravljam ... me utegne stati smrt... in zato sem se hotel od v;..-; posloviti... kakor da bi šel v smrt...«
»In kaj je tisto, k čemur se pripravljaš?«
»Gospodar... Prosil sem vas... da me o iem ne izprašujete ...«
Rolami se je za nekaj minut zatopil v tesnoben molk.
»In če se rešiš, ali mi prisežeš, da se vrneš k meni in tla si ne boš skušal vzeti življenja?«	i!>»j
»Da, gospodar,« je resno odgovoril Soala-brino, »prisežem!... Toda, oprostite... mudi se in gledati moram, da ne pridem prepozno... zato vam rečem z Bogom, gospodar!«
Scalabrino je prvič sam ponudil roko.
Roland je razširil roke.
In moža sla se objela in poljubila v ne-i/jmerni sreči, da čutita oba isto vdanost drug do drugega, in z bolestno slutnjo, da se vidita poslednjič.
Ihtenje je zadrgnilo Scalabrinu grlo.
Potem se je pa iztrgal iz objema in izginil za skalami.
Roland se je jel sam spuščati po pobočju. Ob znožju je našel moža, ki ga je eakal s konjem.
In žalosten na smrt je odjahal proti Mestru.
Za skalami se je Scalabrino ustavil. Gledal je za Rolandom, dokler je razločil njegove obrise. Toda kmalu ga je izgubil izpred oči.
Tedaj je globok vzdih napel njegove orjaške prsi, in s počasnimi koraki se je obrnil proti skalovju, ki se je grmadilo na levi od Črne jame.
Tam je ibil Biancin grob.
Grob, skrit med granitnimi skalami, med katere je bila nametana prst.
Že je na njem poganjalo divje grmičevje: ostro dehteče mastike in mirta, ki bo prihodnjo pomlad vzcvetela.
Dolgo je Scalabrino stal in gledal to zelenje, potem je pa počasi zavil okoli skal, ljubeče popravil grmičevje m naravnal mirto, ki se je nagibala.
Takšno je bilo njegovo slovo od Biance.
Nikoli več ne pojde zalivat teh divjih rastlin ... toda to bo poskrbelo dobrotno nebo...
Niti besedice ni rekel pokojnici v slovo...
Toda iznenada se je spustil na kolena, skril glavo v roke in zaihtel.
Prav takrat je žarek zadnjega luninega krajca pretrgal temo in bledo obsijal ploščad.
Scalabrino se je dvignil, še trenutek postal, potem se je pa obrnil in se jel spuščati po pobočju, me da bi se bil še poslednjič ozrl k skalam, kjer je njegova hči spala večni sen.
Do Trevisa je šel peš; očividno zato, da vduši obup, ki mu je grozil razgnati srce.
V Treviso je prispel proti jutru; tam je začutil nepremagljivo utrujenost.
Najel si je voz, ki ga je odpeljal v Mestre.
Iz Mestra do lagun je spet korakal peš; pot ga je peljala skozi gozd, kjer je Bembo zasledoval Bianco.
Naposled je prišel v Benetke: bilo je 31. januarja zvečer.
Zavil je naravnost na pristanišče na Lidu in se ustavil v prvi krčmi, kjer si je naročil skromno večerjo.
Toda jedi se je komaj dotaknil.
Ko je povečerjal, je jel čakati, s komolcema naslonjenima na mizo in z očmi uprtimi v vrata.
Ob devetih je vstopil neki mož in krenil naravnost k njemu.
Bil je v mornarski obleki.
»Prišel sem ob dogovorjeni uri,« je dejal.
»Prav,« je pritrdil Scalabrino. »Ali ste pripravljeni?«
»Sem; in vi, ali imate denar?«
Scalabrino je s prstom potrkal po svojem usnjatem pasu.
Mornarju je zasijal obraz.
»Če je tako,« je dejal, »pa pojdiva.«
Scalabrino je plačal svoj zapitek in odšel z mornarjem.
»Kako mislite napraviti?« je vprašal orjak, ko sta bila zunaj.
»Kar z menoj pojdite, boste že videli.«
Brez nadaljnjih besed sta zavila vzdolž starih nabrežnih hiš.
V pristanišču so se nejasno odražali obrisi državnih ladij z jamborji in prepletajočimi se vrvmi.
Mornar se je ustavil pred neko hišo, šel v prvo nadstropje, odprl vrata in stopil v sobo. Tam je prižgal svetiljko.
Na neki pručici je ležal v platno zavit sveženj.
Pokazal je s prstom nanj in dejal:
Prinesem sem stvar sem.«
Scalabrino je sveženj razvezal.
V njem je bila popolna oprava za mornarja, izdelana za njegovo velikost.
Brez odloga se je jel preoblačiti in odlagati svojo staro obleko.
Ko je odpel svoj usnjati pas, ga je vrgel mornarju in mu dejal:
»Poglejte, ali je v redu.«
Možak je hlastno pograbil pas, ga odprl, in začel skrbno preštevati.
»V redu, tako mi duše!« je potem vzkliknil.
Takrat se je bil Scalabrino že preoblekel v mornarja beneške republike.
»Ob kateri uri bodo vkrcali vojake?« je vprašal.
»Ob zori,« je odgovoril možak.
»Prav. Kako bova napravila?«
»Zastran tega bodite brez skrbi. Le tedaj, ko bova pristajala in bi vas kdo kaj vprašal,
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna IOS. REICH
LJUBLJANA
odgovorite kakor jaz... ali še bolje, nič ne odgovarjajte... Zdaj pa na pot, zakaj ob enajstih bo prepozno.«
Mornar je skril pas, ki je bil poln zlatnikov, pod kamenite plošče kamina, ki jih je bil očividno že poprej zrahljal, nato je pa pomignil Scalabrinu. Ko sta bila zunaj, je vrata skrbno zaklenil in ključ dvakrat obrnil.
Potem sta krenila po nabrežju.
Zdajci se je mornar ustavil pred nekim čolnom.
Skočil je vanj in Scalabrino je zavzel prostor kraj njega.
Mornar se je uprl v vesla in jel veslati naravnost proti državnim ladjam, katerih obrisi so se razločili v daljavi.
Čez kakih deset minut je pokazal Scalabrinu temno gmoto in dejal:
»Tistole je admiralska ladja. Tam bova pristala.«
Scalabrino je tedaj položil svojemu čolnarju roko na ramo.
»Ali hočete dober svet, prijatelj?«
»Kar dajte ga ...«
»Nu, ko me spravite na palubo, vam svetujem, da se hitro odpravite na suho, če morete .. in da se nič več ne vrnete na ladjo.«
Mornar se je jel tiho smejati.
»Hvala za nasvet,« je dejal. »Ravnal se bom po njem tem rajši, ker sem si prav takšnega hotel tale trenutek že sam dati... Verjemite mi, da znam rabiti oči in da marsikaj vidim...«
Čoln je takrat plul mimo zadnjega dela admiralske ladje. Počasi je zdrknil ob velikanu, ki se je pokojno zibal na valovili, in se ustavil ob nosu ladje.
Tedaj je mornar tiho zažvižgal.
S palube mu je odgovoril podoben žvižg — znamenje, ki se z njim mornarji med seboj sporazumevajo.
Tedaj je mornar pritisnil svoj čoln ob bok admiralski ladji in poiskal veliko vrv z vozli.
»Ali boste mogli splezati po njej?« je ne-zaupno vprašal. »Drugače vas takoj spoznajo...«
»Splezal bom,« je kratko odgovoril Scalabrino.
Mornar se je igraje zavihtel gor. V trenutku ko je skočil na mostič, je bil tudi Scalabrino že na vrhu.
»To mora biti star pomorščak,« si je dejal mornar.
Paluba je bila zapuščena in komaj za silo razsvetljena z medlimi svetiljkami, razobeše-nimi po vrveh.
Le straže so bile na njej: tri na levi strani ladje in tri na desni.
Scalabrino je skočil na mostič ravno v bližini ene teh straž. Brez obotavljanja je zavil proti velikemu jamborju, kakor bi mu bila paluba ladje popolnoma znana.
V	istem času je mornar parlamentiral s stražo.
»Ali si ti, Giuseppo?«
»Da. Nekoliko pozen si. Kdo je prišel s teboj?«
»Ali bi hotel zaslužiti dva srebrnika?« je vprašal mornar, ne da bi bil odgovoril na zadano vprašanje.
»Če bi hotel! Saj že tedne nisem videl beliča v žepu!«
»Vidiš, zdaj ga lahko dobiš... kar vzemi... Samo pod enim pogojem: ne smeš povedati, da sva prepozno prišla.«
»Velja... In drugi srebrnik?«
»Poslušaj. Javil bom službujočemu podčastniku, da sem tu; potem bom pa izginil. Našel sem neko deklino... saj razumeš?«
»Da, da... toda koga bodo potem jutri zjutraj vrgli v železje, he? Mene!«
»Ali si čuden! Saj bom že ob štirih zjutraj nazaj!«
>tPrisežeš?«
»Pri materi božji! Torej me pustiš,...
»In kdaj dobim drugi srebrnik?«
»Tisti trenutek, ko se zavihtim čez krov!...«
»Tak si nenadoma obogatel?«
»Moja nova ljubezen... razumeš?...«
Mornar se je obrnil, zapustivši stražo vso osuplo, in se vrnil k Scalabrinu, ki je nepremično stal in čakal ob velikem jamborju.
»Najtežje je opravljeno!« je zašepetal.
»Drugega vam ni treba biti mar,« je odvrnil Scalabrino. »Kaj je s stražo?«
»Straža bo molčala.«
»To je dobro. Zdaj me lahko pustite samega.«
»Ohe! Kaj mar poznate ladjo?«
»Da.«
»In, če ne zamerite... kaj prav za prav pripravljate?... Osveto nad kakšnim častnikom?... Zdi se mi, da ste morali nekoč biti mornar...«
»Kes je!« je pritrdil Scalabrino. »Svoje čase sem služil na ladji... Neki časnik me je takrat po nedolžnem vrgel v okovje in me dal pretepsti... Nu, izvedel sem, da služi zdaj na ,admiralu1...«
»Aha... razumem... toda mene bodo obesili na veliko rajno, če izvedo...«
»Saj jo lahko odkurite... Ali mar niste zdaj bogati?«
»Prav imate. Torej mnogo sreče!... Tudi mene so vrgli v železje in me prebičali, in tudi jaz bi se rad maščeval, pa nimam vašega poguma... Mnogo sreče... tovariš!«
»Hvala!...«
Mornar se je vrnil k straži in mu dal drugi srebrnik.
»Pojdi! Toda glej, da boš res ob štirih nazaj... drugače prijavim, da te vso noč ni bilo...«
»Le pomiri se!« je vzkliknil mornar. Zavihtel se je čez ograjo in se spustil po vozlaš ti vrvi v svoj čoln. Nato je zaveslal proti obali.
Nekako sredi pristanišča je srečal večjo barko, ki je z veliko naglico plula proti admiralu*.
Ko je Scalabrino ostal sam, je krenil proti veliki srednji lini.
Sklonil se je k njej in trenutek prisluhnil...
Notranjost ladje je bila mračna in zlovešča tišina je vladala v njej.
Scalabrino je pogledal proti nebu in se zagledal v zvezde, ki so migljale tam gori; potem se je pa počasi spustil dol.
Barka, ki smo dejali, da jo je mornar srečal sredi pristanišča, se je naglo bližala .admiralu*.
Tisti, ki jo je vodil, je nekaj zavpil proti ,admiralu*.
Na palubi je nenadoma zavladalo živahno vrvenje.
Nato je prišel neki častnik in vprašal, kdo je.
Ko je dobil odgovor, so z ,admirala* spustili lestev.
Neki mož v barki jo je pograbil in se jel vzpenjati po njej z naglico, ki je pričala če že ne
o	njegovi spretnosti pa vsaj o veliki moči in neupogljivi volji.
»Peljite me k admiralu,« je dejal kratko, ko je skočil na mostič.
Častnik je očividno razumel, da ima ta neznanec pravico dajati mu zapovedi, zakaj brez ugovora ga je odpeljal na zadnji del ladje, potrkal na vrata in izginil.
Vrata so se odprla in se za neznancem takoj spet zaprla.
Toda naj se je to še tako hitro zgodilo, naj je bil žarek, ki je iz admiralske kabine za trenutek obsijal neznančev obraz, še tako bled, je častnik vendarle utegnil spoznati obraz poznega gosta.
»Generalni kapitan!« je zamrmral. »Hudiča... torej se usodni trenutek bliža...«
Bil je res Altieri.
V	admiralovi kabini je ostal kakih dvajset minut, potem je pa odšel in poveljnik ladje ga je spremil do lestvice.
zobem
Cecil 8. de Mille
Cecil B. de Milic
pripravah zalotila zima, se je s svojima zaveznikoma Jessejem L.Lasky-jem in Samom Goldwynom zmenil za izlet v Los Angeles. Neki znanec mu je pripovedoval o majhni zaspani vasi Hollywood. Sprehodil se je do tega idiličnega kraja in se mahoma odločil, da bo napravil svoj film kar tam. Obširen kozolc sredi žitnega polja tik pomarančnih vrtov in pašnikov so na hitro spremenili v preprost filmski atelje. Skladišče in garderobe so uredili v bližnjem konjskem hlevu. Dekoracijske predmete in pohištvo so kaj radi posodili sosedje, ki so hkratu sodelovali pri filmanju.
V treh tednih je bil golov film, ki je utrl Millu pot k bodočim uspehom. Vasica Hollywood je postala mogočno filmsko središče, kozolc je bil zibelka Paramounta, de Mille je Pa postal najuspešnejši filmski producent v Ameriki. Doslej je »vrtel« že šest in petdeset filmov in porabil dobrih pet milijonov metrov negativnega materiala. S tako dolgim filmskim trakom bi mogli šeststokrat oviti zemljo.
De Mille je »iznajditelj« velikih monumentalnih filmov. Najljubši so mn verski. »Deset zapovedi« in >Kralj krailjev« sta zanesla njegovo slavo po vsem svetu. Takisto je njegov najnovejši zvočni film »V znamenju križa« velikansko delo, kd je v dobi zvočnega filma pač prvii film, ki ga smemo brez skrbi imenovati velikansko delo. Poleg svetopisemskih »Desetih zapovedi« in poleg Hrastovega življenja nam prikaže Cecil B. de Mille fillm, čigar dejanje se godi v Neronovem Rimu za časa raz-širjevanja krščanske vere. Prikaže nam krvoločne poskuse zatiranja velike ideje pravice in ljubezni, ki je Pa bila vendar mogočnejša in moč-
Film v Jugoslaviji leta 1932
Hazocarsnie ,Hiss Hungarife*
(Nadaljevanje in konec.)
Leta 19B2 je prispelo več tujih podjetnikov delat filme v Jugoslavijo. V celem je bilo enajst takih odprav. Iz Nemčije je bilo pet operaterjev s skupinami, iz Švedske eden, s Francoskega eden, iz Češkoslovaške eden, dva iz Severne Amerike, eden pa iz Anglije.
Med njimi so štiri skupine delale v naši državi posamezne partije velikih zabavnih filmov.
Družba Eidoplione je posnela ves film »Fantom Durmitorja« pri nas, a tvrdki »Projetograph« in »Excel-sior« le dele iz filmov »Princ iz Arkadije«, »Kraljica srca« in »Izgubljene hčerke«.
Ostale tvrdke so posnele kulturne in turistične filme, ki so nam mnogo koristili pri propagandi za lepote naših krajev v tujini. Samo družba »Eidoplione« je sfilmala 26.000 metrov filma, a vse ostale vsaj po nekaj tisoč metrov. »Durmitor« je bil prvi veliki zvočni film mednarodnega značaja in uspeha, ki je skoraj v celoti narejen pri nas, z našo vsebino in deloma tudi z našimi igralci
in godbeniki (Ita Rina, Nučič, Tanko in komponist Slavenski).
Tujci, ki so sodelovali pri filmanju, so dobili s posredovanjem Državne filmske centrale, Centralnega pres-biroja, ministrstva za trgovino, vojnega ministrstva in banovin ter »Putnika« in parniških družb različne ugodnosti pri vožnji in celo pri vojaškem letalstvu.
Zanimanje za naše kraje je v tujini čedalje večje. Za letošnje leto je bilo in je prijavljenih več novih odprav za snemanje kulturnih in zabavnih filmov.
Največje nemško filmsko podjetje »Ufa« je prišlo filmat že več velikih
kulturnih filmov iz naše države, ki se bodo predvajali po vsem svetu. Prijavila se je tudi odprava, ki namerava narediti film »Bosenska rapsodija«.
Tvrdka »Hispanophone« želi napraviti veliki film »Nevesinjska puška« s čisto našim sujetom.
Znani režiser Fritz Lang hoče na našem Jadranu napraviti velik zgodovinski gusarski film.
Njen zaročenec, namišljeni milijonar, je ponarejevalec menic
Bukarešta, v juniju
Iz poroke letošnje »Miss Hunga-riae«, devetnajstletne Julije Gal, ne bo nič, ker je policija sedmograške-ga mesta Szigaly-Somlo prijavila bu-dimpeštanski policiji, da je Julijin zaročenec, namišljeni južnoameriški »kralj sira in masla« gospod Jose Ciin navaden slepar. Obtožnica očita Clinu, da je pred leti na pretkan način ponaredil menice in zakrivil tudi sicer goljufije, ki so mu vrgle dobrih 6 milijonov lejev dobička.
Ciin se je seznanil z madžarsko lepotico v Madridu ter jo je na povratku v Budimpešto spremljal. Dekletovim staršem se je predstavil za potomca stare ogrske družine, ki se je že zdavnaj preselila v Južno Ameriko, ter se hvalil, da je največji in najmogočnejši izvoznik sira in sirovega masla v Argentini. Njegovo premoženje gre v milijone. »Miss Hungarija« je bila s starši vred očarana in navdušena za zakon s takim bogatašem.
Prijava sedmograškega mesteca je pojasnila, da sta Josč Ciin in pobegli lastnik opekarn Josef Klein s Sedmograškega ena in ista oseba. Z raznovrstnimi goljufijami si je pridobil šest milijonov lejev in pobegnil v Južno Ameriko. Oškodovane banke v Szigaly-Somloju so spoznale na slikah, ki so jih priobčili listi o zaroki »Miss Hungariae« z bogatim Clinom, svojega nekdanjega klijenta ter so prosile brzojavno nevestine starše za pojasnila. Josč Ciin ali Josef Klein, ki je zadevo zavohal, se je pred nekaj dnevi odpeljal po »nujnih opravkih«, kakor je dejal, in obljubil, da se v najkrajšem času vrne in popelje svojo izvoljenko pred oltar.
Ko je pred dobrim tednom dobila policija uradno ovadbo, je mogla samo še to ugotoviti, da se dični ženin že vozi po debelem morju *
Don Jose Mojica pride .. *
Priljubljeni ameriški pevec, bivši član »Metropolitain opere«, bo odpel v več filmih tekoče sezije spet mnogo lepih pesmi, ki so jih nalašč zanj skomponirali.	*
Cesar Neron, cesarica in Marcus Superbus (Iz filma »V znamenju križa«)
—-— Mož, ki je odkril Hollywood —  *
Zob je votel in se mora zaliti. Dnevno temeljito Čiščenje z zobno.pasto C h 1 o r o d o n t bi to poškodbo lahka preprečilo. Chlorodont ne daje samo blestečega šijaja, anvj pak jih ohranjuje tudi zdravci Dobiva se povsod. •- Poskusite) eno tubo, uspeh Vas bo presenetili Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.
da namerava de Miill delati nov film. Kajti Cecila B. de Milla imenujejo kralja režiserjev, in komparsom je znano, da imajo težaki polne roke dela, kadar kralji gradijo...	*
Ti uspehi so vsaj za začetek zelo povoljni tako glede propagande kakor glede popularizacije naše zemlje; ne veljajo nas niti beliča, niti ne delajo troškov in neprilik našemu gospodarstvu in državi. *
V pričakovanju krstne predstave monumentalnega filma »V znamenju križa«, ki ga je inece-niral Cecil B. de Mille za filmsko družbo Paramount.
Petdesetletnik, podjeten in živahen kakor tridesetletni fant. Spočetka je bil pisatelj odrskih iger kakor njegov oče in brat. Cela kopica Mil-lovih iger je žela vsesplošno priznanje v Ameriki. Leta 1913 se je začel zanimati za film, torej takrat, ko je bil film šele v povojih. Ker je moral svoj film »Mož Squawe« snemati po večini na prostem, in ga je že pri
nejša od vsega bogastva in soldate-ske rimskega cesarstva, ki je bilo zapisano smrti zaradi nadutosti in oholega sa m o sil st va.
Razen tega da pozna vsa Amerika Cecila B. de Milla po njegovih verskih filmih, mu je javnost prisodila še vzdevek »moža, ki je iznašel kopalno kad«. Bil je namreč prvi režiser, ki se jo upal v filmu pokazati kopalnico, opremljeno z vsem rafiniranim razkošjem.
V Hollywoodu je de Mille nad vse priljubljen. Vsi vodo,, da nikoli ne pozabi svojih starih sodelavcev in jih skuša pri vsakem svojem filmu kakorkoli zaposliti. Pomožno osebje vselej z navdušenjem sprejme vest,
Kalvarija ljubezni
Roman Iz naSih dni. — Napisal P. &
Razgovora med obema asistentoma v sosednji eobi je bilo konec. Uona je še slišala, kako je dr. Ivanc dejal:
»Glej no, saj si čisto bled!... Pa se vendar ne srdU?... Ali mar še zmerom...? Nikar, fant, ne misli več na te reči!...«
Asistenta sta šla. Mlada žena se je vrnila v svojo sobo. Vest jo je jela peči. In premišljala je: »Ciril se ne more sam braniti... Zena misli, da se ji je izneveril, in vendar ni nič kriv... Trpeti mora za greh, ki ga ni storili...«
Ko se je dr. Horvin vrnil domov, mu ni omenila razgovora, ki mu je bila priča. Cernu?... Zlagal se ji je prvič... brez dvoma iz obzirnosti do nje... Zato bi se ji tudi zdaj zlagal. Sama pri sebi ga je celo opravičevala, češ:
»Hotel mi je pomagati, da laglje prebolim... ker me ima tako rad... ker me ljubi iz vsega srca...«
Toda njena otožnost je postala še večja... In ustnice so se ji še krče vi te je stisnile.
Drugi dan popoldne je imela Ilona opravka v mestu. Morala je iti nakupovat. Njen mož je šel k nekemu bolniku in zato ni mogel z njo. Mlado ženo je že ves dopoldan mučil hud glavobol, ki je bil očividno posledica razburjenja prejšnjega dne.
Pri kosilu je glavobol nekoliko odnehal. Doktor je velel zapreči; pol dveh je bilo, ko se je Ilona odpeljala k svoji šivilji, potem je bila pa namenjena še v nekatere trgovine. Vrniti se je nameravala okoli šestih. Kirurg se je odpeljal kmalu za njo k nekemu bolniku.
Toda mlada žena se je vrnila mnogo pred napovedano uro. Spet jo je napadla migrena in zato je odložila nakupe za drugič. Hotela je leči in se malo odpočiti. Legla je na divan v malem salonu med spalnico in sprejemnico svojega moža. Zavese na oknih je spustila. Prijeten topel somrak je ležal v sobi. Ilona je zaprla oči... toda zaman si je želela spanca. V sencih ji je razbijalo kakor bi jih ji hotelo razgnati.
Spet je premišljala o tem, kaj je slišala prejšnji dan. In sama pri sebi si je dejala:
»Dolžnost mi veleva, da popravim zlo, ki sem ga storila... Ciril... in njegova žena... trpita po nedolžnem zaradi mojega greha... Ne, to moram popraviti!«
In sklenila je, da se bo izpovedala svojega dejanja. Priznala ga bo v pismu, ki ga pošlje Cirilovi ženi, zakaj s Cirilom se ni hotela več srečati, a tudi z njegovo ženo ni marala priti v osebne stike.
Zdajci so ji udarili na uho glasovi.
Horvin se je bil vrnil, in z njim je prišel Ler-chenfeld... Srečal ga je bil pred vrtnimi vrati in stopil k njemu z roko, iztegnjeno v pozdrav:
»Kako lepo, da vas vidim, dragi prijatelj! Kar vesel sem, da sem vas dobil!...«
Kirurg ga je odvedel s seboj v sprejemnico. Medpotoma nista srečala nikogar; da utegne biti Ilona že doma, Horvinu še na um ni prišlo.
Ponudil je gostu stol. Lerchenfeld je bil elegantno oblečen in v gumbnici je imel cvetko. Njegov nasmeh jo bil ironičen kakor zmerom.
»Tak sedite vendar, dragi prijatelj, in povejte ml, čemu naj pripišem čast, da vas vidim pri sebi?«
»Velikemu prijateljstvu, ki ga čutim do vas.«
»Verjemite mi, da je to prijateljstvo obojestransko, dragi Lerchenfeld.«
»0 tem ne dvomim... In vendar...«
Gost je sedel, prekrižal noge, si popravil zgibo na hlačah in zlobno pomežiknil. Po kratkem pre-Ktoru je dejal:
»In vendar bi o tem smeli dvomiti... Zakaj 5e Je človek komu res prijatelj, se mi zdi, da bi moral D Iti odkritosrčen z njim.«
>Ali to name leti?«
>Kajpada, menda vendar no na monaškega princa!«
»In s čim sem zaslužil vaše očitke?«
»Takoj vam povem.«
Obrnil se je in pogledal okoli sebe.
26. nadaljevanje
»Najprej: ali sva sama?«
Horvin se je nasmehnil:
»Seveda sva sama... Ob tej uri je služinčad z doma. Tudi moja žena je odšla v mesto... nakupiti mora nekatere stvari. Vrnila se bo precej pozno.«
»Prav. Zakaj če bi bila vaša gospa doma, bi se varoval povedati vam, kar vam imam povedati.«
»Hudiča! Tak je resna stvar?«
»Zelo resna, dragi prijatelj... Toda najprej mi dovolite, da utemeljim očitek, ki sem ga bil pravkar dzrekel. Glede vaše ženitve vam očitam, da mi niste govorili resnice.«
»Glede moje ženitve?«
»Ne delajte se takega svetnika in spomnite se naloga, ki ste mi ga dali... ko sva s© srečala na postaji... kaka dva in pol meseca bo tega.«
»Jaz sem vam bil dal kak nalog?«
»Kajpak! Prosili ste me, naj bi na diskreten način raztrosil vest — da pobijem nekatere glasove, ki so krožili o vas — naj bi raztrosil vest, pravim, da se nameravate v kratkem poročiti, in da bo to poroka iz ljubezni.«
»Res je, spomnim se. In?«
»In... Izvršil sem ta nalog. Razglasil sem, da se Kesate svoje ljubezenske prošlosti... in da hočete to javno priznati... Tako spretno sem raztrobil to istorijo, da ni nihče niti najmanj dvomil, da ne bi bilo res... Vsi so verjeli, da se boste res iz ljubezni poročili... nu, saj so vas tudi nekajkrat srečali z lepo Madžarko!«
»Še zmerom ne razumem...«
»Stvar je ta, da se je lepa Fifi, ki je bila nekaj časa vaša prijateljica, pred tremi dnevi vrnila iz Rusije...«
»Fifi je v Ljubljani?«
»Da, dragec... Naveličala se je Nevskega prospekta, naveličala kaviarja in velikih knezov. Dolgčas ji je postalo po naši Ljubljani in tako je dala Rusom slovo in se vrnila k nam. Torej Fifi, ki je še zmerom razsipna kakor je bila, in seveda brez denarja, je tu... In snoči je izvedela, da ste se poročili. Bil sem ravno z nekaterimi prijatelji in prijateljicami v njeni družbi... Nekdo je pri tej priliki omenil vaše ime in povedal, da ste bili ravno zleteli v zakonsko gnezdo... z izvoljenko svojega srca... Ko je Fifi to slišala, se je začela na glas grohotati. Videč da prav ne verjame, smo ji začeli resno zatrjevati, da je res: ,Ne verjamete? Če vam povemo, da je tako!* In veste, kaj je Fifi na to rekla?«
»Kako naj vem!« je malomarno odvrnil kirurg, toda bledica na njegovem obrazu je izdajala, da je ta malomarnost samo hlinjena.
»Nu, poslušajte!... Rekla je, srebaje svojo šesto čašico likerja: ,Horvin se je poročil iz ljubezni, ha, ha! To pojdite komu drugemu pravit! Jaz to najbolje vem, saj sem bila dva meseca njegova prijateljica!... In ne da bi se hvalila, lahko rečem, da me je rad imel. Ko sem mu povedala, da sem se odločila iti v Rusijo z nekim bogatim bojarjem, ki se je zaljubil vame, se je plazil za menoj po kolenih in me zaklinjal, naj ostanem v Ljubljani. In še to lahko povem: videč, da se ne šalim in da hočem res v Rusijo, mi je povedal, da se bo oženil z neko svojo rojakinjo, bogatim in lepim dekletom, ki je že dolgo gledal za njenim premoženjem; dejal je, da lahko računam s tem, da me bo, ko se poroči, bogato vzdrževal.
Vidite, tako je pripovedovala Fifi, in ni bilo videti, da bi lagala. In tedaj so se spravili name in se mi rogali, da sem tako lepo nasedel. Nič ni pomagalo moje zatrjevanje, da imam vašo besedo... Se bolj so se mi smejali.
To me je prvi mah razdražilo. Zdaj pa na to niti ne mislim več...
Če sem se izprva srdil na vas, lahko vidite, da me je srd minil, ker sem prišel k vam, ne zato da bi vam delal očitke temveč da vas opozorim, da se pazite.«
»Pred kom?«
»Pred Fifi... Se tole moram namreč povedati. Ko smo se razhajali, je dejala: .Pogledati moram k
svojemu dragemu Horvinu. Zdaj ko je svoje dosegel in priženil premoženje, se spodobi, da izpolni svojo obljubo... Na povratku v Ljubljano sem se temeljito osušila; zato ne bi bilo pametno, če bi izpustila iz rok tako lepo priložnost, da si spet malo opomorem/ To rekši je dvignila kozarec in z nekam zapletajočim se jezikom vzkliknila: ,Naj živi ljubezen!... Naj žive zaljubljenci!*
To, dragi priatelj, vidite, sem vam hotel povedati...«
Horvin je vstal Bledica na njegovem obrazu jo postala še večja. Trenutek je prislulmil, zakaj zdelo se mu je, kakor bi bil slišal neki šum za vrati, ki so držala iz sprejemnico v mali salon. Toda takoj se je spet pomiril. Lerchenfeld ga je gledal s porogljivim nasmeškom.
»Nu?«
»Kaj?«
»Nič ne ugovarjate?...«
»Ali bi mar mojim ugovorom verjeli?«
»Ne bi, dragec... nikakor ne. Sicer pa, Če sem že zaradi vas raztrobil svojim prijateljem, da se mislite iz ljubezni ženiti, vam moram že reči_ da jaz sam niti trenutek nisem vzel za evangelij, kar ste mi tako prepričevalno govorili. Kajti vi ne spadate med romantike in tudi med sentimentalne ljudi ne... Vi ste človek sedanje dobe... Nu, saj sva sama... kar priznajte!«
»Naj bo: priznam...«
»Prav imate.«
Lerchenfeld je vstal.
»Ne maram vas nadlegovati. Prišel sem samo zato, da vas posvarim pred nevarnostjo, ki vam utegne groziti od te Fifi. Mislim, da niste prav storili, da ste se tako... intimno zapletli z njo ... Sicer je pa to vaša stvar...«
»Hvala vam... In upam, da se ne boste več name srdili?«
»Če bi se zares srdil — ali bi bil zdajle tu?«
»Se besedico, Lerchenfeld. Če že res nisem iz ljubezni vzel žene, ki nosi moje ime, vendarle ne bi hotel, da bi ona to izvedela...«
»Razumljivo!«
»Zato bi vas rad glede na to, kar ste mi pravkar povedali, prosil za neko uslugo.«
»Izvolite!«
»Skušajte poiskati Fifi in ji povejte, da bi se rad za vsako ceno izognil škandalu. Povejte ji, da nikakor ne mislim spet z njo začeti. Dajte ji to razumeti in poizvedeti, na koliko ceni svojo molčečnost. Veliko uslugo bi mi napravili, če to dosežete. Tega vam nikoli ne pozabim.«
»Dobro... Toda opozoriti vas moram, da se mi zdi ta ženska tiste vrste, ki mnogo zahtevajo.«
»Kaj mi mar!«
»Razumem... Danes ste bogati!«
Horvin je že v drugo med tem pogovorom nabral obrvi. Toda ali je mar smel v tem trenutku zavrniti porogljivo pripombo moža, ki ga je prišel svarit?
Lerchenfeld je sam videl, kakšen vtis je napravila njegova opazka, in je brž obrnil pogovor drugam.
»Saj res, nisem vam še čestital zaradi članka v vašem strokovnem glasilu. Slišal sem, da je zbudil veliko pozornost.«
»Eh, ni sile!«
»Narobe! Saj pa tudi ni čudo! Zakaj vaše trditve o možganskih lokalizacijah bi bile docela ne-zmiselne, če ne bi temeljile na točnih opažanjih in prepričevalnih poskusih, ki ste jih morali napraviti. Nekateri sicer govore o blufu — Jaz sem va9 zagovarjal in se bom tudi v bodoče zavzel za vas. Toda v ta namen mi morate dati kakšno oro/.je v roko in mi pojasniti opažanja, ki so vas spravila do tako zanimivih sklepov.«
belita kuhinja
Češki vlivanci
Iz 8/» kg bele moke, Jž 1 mleka, 3 rumenjakov, 6 dkg sladkorne sipe, nekoliko soli, Vi limone (lupin), 2 dkg kvasa, napravimo redko testo, kakor za palačinke. Dobro ga stepemo, in dodamo še snega iz 3 beljakov ter pustimo testo 1 uro in četrt vzhajati. Na štedilnik denemo ponev za vlivance (dobimo v trgovini Breznik). Na dno vsake vdolbine denemo malo masti in ko je razbeljena, vlijemo v vsako vdolbino po eno žlico testa. Eno minuto pečemo po eni strani, potem po drugi. Ohlajene vlivance potresemo s sladkornim prahom in cimetom. Zmečkamo lahko tudi rde'o jagode :u z njimi pomažemo vlivance 1 cm na debelo in potresemo s sladkorjem Vlivanci so jako okusni in poceni, na Češkem so zelo priljubljeni.
Iz te količine naredimo 40—45 vlivancev.
Češki >vdolki«
Iz 3/» kg bele moke, pol 1 mleka, 2 jajc, malo masla, 2 dkg kvasa, malo soli in limonovih lupin, napravimo precej gosto testo, ki ga pustimo
1	uro in četrt na toplem vzhajati. Ko je vzhajano, ga denemo na desko in delamo z roko kroglice v velikosti srednjega jabolka- Polagamo jih na z maslom pomazan kositer, ki ima nizek rob. Pustimo še 15 minut vzhajati ter jih pečemo 15—20 minut v precej vroči pečici. Pečene pomažemo z maslom in ko se ohladijo, jih pomažemo s češpljevo marmelado in potresemo z nastrganim sirom. Lahko tudi zmečkamo borovnice, z njimi pomažemo vdolke in jih potresemo s sladkorjem.
Palačinke s sirom
Naredimo redko testo iz pol kg bele moke, pol 1 mleka, 3 rumenjakov, sladkorne sipe, nekoliko soli, malo masla in nekoliko limonovih lupin. Dobro ga stepemo, da se napravijo mehurčki, in dodamo še snega iz 3 beljakov. Palačinke pečemo na razbeljeni ponvici. Nadevamo jih s sirovim nadevom, zvijemo in polagamo v pekač, ki je dobro pomazan z maslom. Polijemo jih z osminko litra kisle smetane in pečemo 15 minut v srednje vroči pečici.
Sirov nadev: pol kg svežega sira,
2	jajci, 8 dkg sladkorne sipe, 6 dkg rozin in nekoliko masla mešamo 5 minut in s tem nadevamo palačinke.
jškubankc«
To je češka narodna jed, ki pride vsaj enkrat v tednu na mizo.
Poldrugo kilo sirovega krompirja olupimo, zrežemo na listke, nalijemo nanj 1 in četrt 1 vode, dodatno malo soli in krompir skuhamo. Potem stresemo nanj pol kg belo moke in pu-
VMst huša
stimo, da vse še 20 minut vre. Nato mešamo zmes približno 10 minut, da postane popolnoma gladko. Žlico namakamo v razbeljenem maslu, z njo oblikujemo lepe žličnike, ki jih denemo v skledo, polijemo z razbeljenim maslom ter potresemo s sirom, kii ga nekoliko osolimo. Serviramo gorke.
Škubanke lahko tudi polijemo z maslom in potresemo z mletim makom, ki ga zmešamo s sladkorjem.
Za 5 oseb stane 15 Din.
Kreugerjeve ljubice
V	letošnjem aprilu si je v Londonu končala življenje neka dama, ki je bila nekoč ljubica kralja vžigalic Ivarja Kreugerja. Javnost zve o življenju »velikih« kurtizan samo ono, kar čenčajo ljudje, ali kar pišejo v romanih. Časih nam jih pokaže kdo v velikih kopališčih, na dirkališčih ali v igralnicah. Marsikdo zmaje z glavo in se vpraša: »kaj bo kasneje; kakšen bo konec?« Aliče Ormrode je končala žalostneje, kakor bi mislili. Ljubica največjega »bogataša« je umrla kot zbiralka cunj in pijanka v nekem londonskem zatočišču ...
Toda nekoč je živela leta in leta v Stockholmu v krasni vili, spremljala je denarnega mogotca na vseh potovanjih in je veljala v vseh luk-susnih hotelih sveta za Kreugerjevo ženo.
Učiteljica za gimnastiko
Alico Ormrodejevo je izpodrinila pri Kreugerju prav tako plavolasa, toda mlajša Ingeborg Eberth, ki se ga je oklepala kakor klešče do njegovega strašnega poloma. Ingeborg je bila iz dobre meščanske družine. Pečala se je s poučevanjem gimnastike. Ko je spoznal Kreuger Alico
Ormrode, sd je bila ravno urejevala zavod za masiranje z denarjem nekega Angleža. Ingeborg Eberth je pa bila dobro vzgojena in duhovita,
Aliče Ormrode ni uničil Kreuger. Ko jo je zapustiil, se je pretolkla po odrih, toda prehitro se je postarala in postala bolehna. Njen konec v londonskem predmestju je bil zapečaten.
Ingeborg Eberth je pa po Kreuger-jevi smrti priobčila spomine o skupnem življenju s Kreugerjem, pa jih je nemara za drag denar prodala. *
če še ne veš
Glisto odpravimo iz cvetličnih lončkov, če prekuhamo že rabljene čajne liste še enkrat in odcedek še mlačen prilijemo cvetlicam. Gliste se že čez nekaj hipov pojavijo na površini, nakar jih z lahkoto odstranimo.	^
Predmetom »z želvovine, ki so postali motni, prav lahko vrneš pravi blesk, če jih z volneno krpo tako dolgo drgneš, da se segrejejo. Tik za tem jib je treba natreti z voskom. Ko se predmet shladi ga z lahkoto zloščiš. Če ni takoj uspeha, ponovi to večkrat.
Dl ICC čokolada _ so splošno KUri bonboni “ priljubljeni
Mali oglasi za vse žene
Potenje, kakor tudi vse neprijetne pojave, ki so v zvezi s potenjem, odstranite hitro s prijetno uporabo Oronit vode.
1 steklenica Din 30'—.
Barva za la9c, zajamčena v delovanju, enostavna uporaba, trajna v lepih nijan-sah, že leta nedosegljiva, je Oro barva. Stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z natančnim navodilom Din 30-—.
Šolnine pege in drugo nečistočo z obraza odstrani hitro in temeljito holandska Milch krema. Uspeh presenetljivi Lonček Din 15’—.
Zanesljiva in preizkušena nega las je mogoča samo z Vodo iz kopriv, ker že po prvi uporabi izgine prhljaj, prepreči izpadanje la9 in pospeši ra9t. lasje pa postanejo valoviti in bujni. 1 steklenica Din 30’—.
Opaticn krema in milo, iz pravega lili-jevega mleka, omogoči uspešno nego obraza in telesa, posebno damam, ki imajo občutljivo in nežno kožo. Zakonito zavarovani in nedosegljivi izdelki, Opati-ca krema po Din 15-—, milo po Din 10-—.
Lepe dekliške prsi so ponos vsake žene. Svojo lepo obliko dobe hitro in zanesljivo z masažo Eau de Lahore. Uporaba je enostavna, uspeh zajamčen. Cena steklenici Din 30'—.
Pasta Majalis je specijalna krema za umivanje in olepšavo. Uporablja se uspešno pri damah, *ki ne prenesejo nobenega mila, a žele imeti dovršeno čist in umit obraz. 1 steklena doza Din 15'—.
Zrcalo vsake žene so njene roke, ki ostanejo 9 pomočjo kreme Je fais blune vedno bele in gladke, kljub temu. da gojite šport in opravljate pisarniška in gospodinjska dela. Tuba Din 10'—.
Najfinejši puder, ki se zelo dobro prime obraza in ne propusti znoja ter daje obrazu vedno lepo, temno polt, je Poren.il puder. Prvovrstna kvaliteta, fin parfum, lepe barve. 1 škatla Din 24-—.
Tekoče rdečilo za obraz je zelo priljubljeno, ker stalno ohrani barvo in preprečuje potenje. Tekoče rdečilo La Bella Bietta se dobi v najlepših naravnih barvah. 1 steklenica Din 15’—.
Lak za nohte, najfinejše vrste, daje nohtom sijaj briljanta. Zelo okusna večja stekleničica s čopičem Din 15'—, manjša stekleničica s čopičem Din 6’—.
Plavolaskam se ni treba bati za lepe plave lase. ker podeli Bloudin Dor že po prvi uporabi lasem lepo, zlato barvo s krasnim leskom. 1 steklenica z navodilom Din 15-.
Že 30 let znana in priljubljena Nobilior krema za podnevi in ponoči, zanesljivo polepša in neguje obraz. Deluje hitro in zanesljivo. Cena 1 tubi Din 12—.
Neprijetne dlačice z obraza, rok, nog in pod pazduho odstranite hitro in brez bolečin edino z Erbol praškom. 1 lonček 15'—
dinarjev.
Belo, lepo in čisto polt si pridobite samo 9 preizkušenimi sredstvi. Porennl krema za podnevi in ponoči vas ne bo razočarala. 1 tuba 9uhe ali ma9tne kreme Din 18'—.
Vse gornje izdelke pošilja po pošti, po originalnih cenah Nobilior parfumerija. Zagreb, Iliča 34 ali Jelačičev trg br. 15.
Madeži od črnila na šolskih oblekah. Madeže omočimo z očiščenim glicerinom in pustimo, da deluje več ur, ali pa kar čez noč. Nato izperemo z mlačno (ne vročo) milnico in izpi-< ramo s čisto vodo. Vlažno tkanina dobro zlikamo, če so madeži zajedeni v blago, je treba čiščenje večkrat ponoviti.
Joghurt je alkohola prosto mlečna kisalo, ki se napravi iz raznih bakterij za kisanje mleka. Z joghurtoviml klicami skisano mleko je prav okus« na pijača, ki pospešuje redno prebavo. Na Bolgarskem jo pozna sleherni kmet.
Margarina (umetno maslo) je zmes več različnih masti. Glavne sestavi-, no so: rastlinska mast (po navadi kokosovo olje), živalska mast (loj), mleko in jajca. Seveda sta količina mešanih masti in naoin sestave pri vsaki margarini drugačna.
Malinovec
pristen, naraven, s čistun sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v
Lekarni dr. G. Piccoli Ljubljana
Tyrševa (Dunajska) 6
nasproti »Nebotičnika"
Prsti vas bole in nervozni ste?
To so posledice tipkanja na pisalni stroj, ki je nepregleden, trd in okoren.
Pisalni stroj naj piše sami
Takih želja je sto in sto. Toda takega stroja še ni in ga ne bo. Najbolj pa se približuje tej dovršenosti pisalni stroj
WOODSTOCK
Ta stroj se lahko imenuje višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — eo ponosni na svoje delo.
Woodstock je v Ameriki zadnji dve leti najbolj razširjena znamka. Letos je dobila največja naročila za pisalne 9troj6 tovarna Woodstock.
WOODSTOCK
Ima poln in lahek udarec, njegov voz brzi kot bi imel tičja krila, pisava je čista in dovršena.
Kdor Woodstock le vidi. mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi ve, da je to najboljši stroj, kdor na Woodstocku dela samo par dni, se ne more ločiti od njega nikdar več, kajti Woodstock postane človeku desna roka.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tipka družba z o. z., trgovina s pisarniškimi stroji in potrebščinami. Ljubljana, Gledališka ul. 8. Telefon 29-70.
DNEVNO SVEŽE, PRAŽENA \	1	.
KAVA
m
Za časa velike vročine so naše prodajalnice preskrbljene z laliko in udobno obutvijo in sicer po taki ceni, da si vsakdo laliko nabavi več parov. Najboljše jamstvo, da boste zadovoljni, je — naša dolgoletna izkušnja, — naše strokovno znanje, — naše veliko število odjemalcev, — naši dobri in ceneni čevlji.
Pridite in prepričajte se g
ŽENAM:
Vrsta 4431-00
V toplih dnevih je potreben lahek Čevelj. Ta je izdelan iz platna z gumijastim podplatom — tako, da se na nogi niti ne občuti. V njem se nosi lufov vložek, ki stane Din 4'—
Vrsta 2947-00
Sandale s crep-gumijastim podplatom, ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Ženske Din 59.—
Vrsta 4461-05
Poleti za vsako priliko te bele platnene čeveljčke s sponko in z gumijastim podplatom. Vel. 27 do 34 Din 35—
Vrsta 1137-2?
Eleganten moški polčevelj za poletje v kombinaciji platna s črnim in rjavim usnjem. Krasna izpopolnitev poletne garderobe vsakega gospoda.
Vrsta 3335-10
Udoben ženski platnen čevelj z gumijastim podplatom in nizko peto. Praktičen za vsakdanje nošenje.
Vrsta 2925-07.
Platneni čevlji na zadrgo z elastlč-nim gumijastim podplatom in isto, tako neto. Za počitnice.
Vrsta 4761-74
Okusen čeveljček v radost Vašim ljubljenčkom. Izdelan iz raznovrstnega platna s crep-gumijastim podplatom. — Vel. 27—34' Din 35—
Vrsta 2445-09
Okusen platnen čevelj z nizko peto in gumijastim podpialom za soparne dneve neobhodno potreben. Lahek in Doceni.
Vrsta 2927-41
Zračne in lahke sandale s chrom-pod-platom. Za tople dneve neobhodno po-
Vrsta 9815-43
Eleganten lahek, platnen pems-če-veljček v kombinaciji z rjavim usnjem ali pa z lakom. Za krasne
solnčne dneve.
;rebne.
Vrsta 4561-24,
Za šport. Idealen in najcenejši če veli za vse vrste športa, za turi-stiko in razne igre. — Vel. 27—34 Din 25'—
Vrsta 1937-29
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo, riavi ali črni.
_Vrsta 3945-03
Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Za vsakdanje nošenje nenadomestljiv.
Za vsak dan te čevlje iz boksa, črne ali rjave. Isti iz laka za ne-delio in praznik za Din 99-—.
Vrsta 2942-00 '
Sandale s crep-gumijastim poapia tom, praktične, trajne in zelc udobne. — Vel. 27—34 Din 45-— 35—38 Din 59—
Vrsta 1937-26
Eleganten moški polčevelj, okusno per-foriran. Kombinacija semiša z usnjem. Za izprehode in družbo.
\	-	Vrsta	8865	1}
t30jf	K lahki letni obleki nosite te ide-
alne in okusno kombinirane opan-čice. Zelo so zračne in udobne,
Vrsta 5641-38	Rdeče ali pIave>
Za Vaše zlate otročičke uaoDne če-veljčke iz telečjega boksa s spon- JS
ko, v široki obliki	I	//	m
Vrsta 9645-38
Eleganten čeveljček iz rjavega boksa s kombinacijami kačje kože,
VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BAR VAH IN DESENIII.
OTROŠKE NOGAVICE:
Dolge bombaža-ste Din 81-. 10--in 12‘-Kratke iz sukan-ca Din 7--, 9-. Dokolenke
Din 10--, 12--
ZENSKE NOGA-VIOE-
Svilena Breda . Din 29--Svilene Din 19--la flor Din 19‘-Bombažaste America 15*-Bombažaste normal 9--Kratke iz sukanca Din 10--
Vrsta 5642-36 .
Otroški čeveljček iz boksa s sponko, okusno okrašen. Praktičen za vsakdanjo nošnjo kot tudi za praznike.
Vrsta 9305-54
Lahek in zračen pems-eeveljček iz semiša s kombinacijo iz laka ali rjavega usnja, okusno perforiran.
-	Vrsta	9375-08
Zelo eleganten in okusen čeveljček s sponko in visoko peto iz belega semiša, okrašen s kačjo kožo.
Močne vezf’jke Din 1•— par,
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika< K. liratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Keru, novinar; tiska .tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
za tiskarno odgovarja O. Mihžlek, vsi v Ljubljani,
Vaše zadovoljstvo • naš uspeh.