Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejemali velja:	i Za celo leto predplaian 16 (14., za pol leta 8 »14., za četrt leta A (14., aa jedca Naročnino in oznanila (inaerate) viprajema upravnlltvo in ekspedlelja v
mesec 1 (14.40 kr.	i	„Katol. Tlakami", Vodnikove allee it. 2.
V administraciji prejeman velja:	S	Rokopisi »e ne vračajo, neicankevana puma ne vi prejemaj o.
Za aalo leto 12 (14., aa pol leta «(14., sa četrt leta 8 (14., la jeden mesec 1 (14.	f	. ...	„.,. „ . „ _
.. , , . __. __ ,____ .. , .. ilA . , , .	Vrednistvo je v Semenllklh alieah it. 2, I., 17.
v Ljubljani na dom posiljan velja 1 (14. 20 kr. več na leto.
Poaamne itevilke po 7 kr.	Lshaja vaak dan, iavaemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldn«.
i^tev. 251.
V Ljubljani, v soboto 31. oktobra 1896.
Letnik XXIT.
Gabilo na naročbo.
S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v nistraciji:
admi-
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . S gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca".
Politična situacija.
Dunaj, 30. oktobra.
Po glasovanju budgetnega odseka o dispozicij-skem zakladu je neposredna parlamentarna prihodnost popolnoma razjasnjena. Zbornica bode glasovala po večini za budget z dispozicija kim fondom vred! Ker pa rešitev proračuna do novega leta ni mogoča, se bode drž. zbor še po novem letu snidil in zboroval morebiti do konca marcija. V pozni spomladi se vršijo nove volitve. Tako kaže sedanji položaj.
Signatura parlamentarne situacije je popolnoma rasdvojena levica. V budgetnem odseku je 6 levičarjev glasovalo z a dispozicijski fond, 4 pa zoper. Izmej prvih šesterih se je posebno blamiral protestantski „škof" Haase. Le • ta je zjutraj v odseku jako oblastno govoril. Napadel je vlado radi solno-
LISTEK.
Razmotrivanja mračnjakova.
Ako verujemo naprednemu glasilu, pregnali so nas mračnjake ravnokar pri volitvah napredni gospodje s pomočjo svitle luči, katero so jim prižgali nemški Kočevci, v najtemnejše kote.
„Slovenski Narod" zatrjuje s ponosom zmagovalca, da nam tudi ni pomagalo nemčurstvo, katero smo baje kazati jeli v zadnjem trenotku, Kočevci so dobro vedeli, kje so pristni nemškutarji, ter volili z njimi proti nam. Dobri Kočevci 1
Po temnih kotih žedimo torej sedaj in mislimo temne misli.
Da bi se malo razvedrili, premišljevati začnimo naše pesništvo, kjer opazujemo živahno gibanje.
Socijalni demokratje, ki hočejo preustrojiti vse dosedaj veljavne zakone, tudi ne bodo prizanašali pravilom estetike.
Oboroženi z ostrimi peresi naskakujejo sodrugi-pesniki zgradbo dosedaj veljavne estetike, da bi jo podrli in razrušili.
V Nemcih pritoževali so se nekateri, seveda nazadnjaško nadahnjeni sodrugi na zadnjem soci-jalno-demokratičnem shodu, da rudeči list „Neue Zeit" prinaša beletristično berilo, ki ni v soglasju s pravili estetike.
graškega katoliškega shoda itd. ter izjavil: Njegovo glasovanje o dispozicijskem fondu je odvisno od tega, kaj bode grof Badeni na njegova izvajanja odgovarjal. Badeni si je mislil, da je temu fraseurju nepotrebno odgovarjati, in je molčal. Pri glasovanju pa je Haase vkljub temu glasoval z „da". To Haasejevo obnašanje je značilno za slabotnost in omahljivost židovsko - liberalne stranke. „Auf dem Dache sitzt ein Greis, der sich nicht zu helfen weiss." To je signatura današnje „združene nemške levice" I
Slovenci v budgetnem odseku (Povše, Robič in dr. Gregorčič) glasovali so brez izjeme za dispozicijski zaklad — izdobro premišljenih vzrokov. Nezaupljivost levičarjev in nemških na-cijonalcev proti vladi je zfcdosti vzroka za Slovence, da se ji nekoliko približajo.
Konečno stališče Slovencev, zlasti katoliško-na-rodnih, je pa odvisno od vladinih dejanj. V tem pogledu se bode šele v nbvi zbornici moč odločiti — kajti v sedanjih zmedenih parlamentarnih razmerah vlada ne more in ne sme barve pokazati. Po novih volitvah pa se bode odločila za določno pot. Potem bodejo tudi katoliško-narodni poslanci stali na razpotju in storili bodo v sporazumu z zaupnimi možmi ljudstva, v sporazumu se stranko, to, kar bode velevala dolžnost v blagor narodu.
Članek .Naroda" z dne 28. oktobra, po katerem se je baje dr. Ferjančič pogajal z Ba-denijem itd. radi glasovanja v budgetnem odseku, vzbudil je v poslanskih krogih zasluženo — občno veselost. Resnica je namreč, da se z g. Perjančičem noben minister ni dogovarjal, kar bi tudi smisla ne imelo, ker ta poslanec ni v budgetnem odseku. — Sploh o kakih pogajanjih mej ministri in sloven-
skimi poslanci radi dispozicijskega zaklada ni govoriti. Vsaj so taka pogajanja — kakor skušnja prejšnih let uči — v obče brez vsake vrednosti. Besede in obljube nimajo veljave — veljavo imajo v politiki le dejanja. In po dejanjih bode naš narod sodil grofa Badenija, ne pa po tem, če je s tem ali onim poslancem prijazen.
Izobraženci v narodovi službi blagra.
Tehnika čudovito napreduje v naših dneh. A žalostne resnice ne smemo prezreti pri tem, da služi tehnika v sedanjih razmerah večinoma le velikemu kapitalu in mu s tem podaje le vedno več sredstev za izrabljanje človeških delavskih močij.
Tehnika se izpopolnuje pri proizvajanju vseh stvarij ; proizvajalci — delavski stanovi so pa vedno na slabšem. Vedno bolj ubožavajo in vsaka nova iznajdba znižuje vrednost in pomen človeškega dela. Zato ne sme nobeden, ki se peča s socijalnim vprašanjem, prezirati tehniškega razvoja. Važno načelo v reševanju socijalnih zmed nam mora biti načelo, da morajo v službo splošne koristi in splošnega blagra, torej vzlasti v pomoč delavskim stanovom stopiti čudoviti zakladi, katere je nakopičil človeški duh tekom časa in katere posebno v tehniškem oziru od dne do dne množi.
Znanost mora služiti splošnemu blagru. Človek mora ostati središče naravi in njenemu proučavanju. Slep bi moral biti, kedor ne bi priznaval orjaškega znanstvenega napredka v naravoslovnih vedah in kedor ne bi uviiel, kako globoko sega ta napredek v gospodarsko življenje. Ravno tako pa moramo imenovati slepca tistega, ki ne vidi, da sedanji napredek
Pravcat socijus ima za take ljudi samo pomi lovalen posmeh.
Tudi slovenski sodrugi začeli so se že pečati s pesništvom.
Krepki glasovi razlegajo se že po njihovih listih, — deca slovenske socijalno-demokratične poezije kriči, da bi obrnila pozornost na-se.
Kedar doraste ta deca, tedaj bode rekla : Die Zeit ist au?, wo Poesie Sieh gefreut am Blumenpflüeken, Das ist eine dumme Arbeit das, Man muss sich zu sehr dabei bücken!
Tisto srce, katero sedaj naši pesniki tako vneto opevajo v vseh njegovih bolih in mukah, jadih in tugah:
Kot metuljček nežni, Z iglo prebodeni, Vstrepetava v prsih Bolno srce meni I vrglo se bode iz pesništva na gnojišče.
Mi mračnjs-ki bomo gledali to izbacnenje prav mirno.
Sociji pa bojo postavili na mesto srca želodec. Vse bo seveda bolj realistično. Tudi banalne besede se ne bode ustrašil pesnik, če jo bo zahteval njegov namen ali pa — rima.
Es trägt Verstand und rechter Sinn, Mit wenig Kunst sich selber vor, pravi nemški pesnik, in naš Levstik je zapel: Kdor ima razsodnost, vprašal ne bo, Kaj vaia vodila mu zapovedi).
Po tem se ravnajo sociji.
Posebno plodovit je pesnik-socijus E. K.
Poučeni krogi trdijo, da daje to marko svojim duševnim proizvodom sodrug Etbin Kristan. Mi seveda tega ne vemo.
Kako krepk« poje ta pesnik n. pr. v „Svobodi", v pesmi „Kje je dom moj?":
Tu zibelka mi je tekla, Tu je mati nekdaj rekla : Sin moj, glej, to dom je tvoj! Danes pa gospod mi pravi: Ne govori, ne ongavi, Molči ti, to dom je — moj!
Dragi bralec, kajneda, tako pa že ni z lepa zapel kdo v Slovencih.
„Ongavi!" Že jedina ta beseda zaslužila je, da se je skovala imenovana pesem.
Takih rim nam je krvavo potreba !
Celo mene, suhoparnega mračnjaka, naudušila je ta prekrasna rima, da sem skrpal nekaj jednacih. Evo jih:
V našej belej Emoni Peva zdaj ta in oni, Prosijo Pegaza razni jahači, Naj poleteti malo raci. Pegaz pa, hudomušni, včasi Brcne in se tako-le oglasi: Pesniški pač za-te ni stan, Dragi sodrug E. K.
Zadnji vrstici se rimata seveda samo poučenim krogom.
c /, 3 ¿ *
>7
/ -
ne koristi družbi kot taki, marveč le posamnikom. Iznajdbe so v zakupu nekaterih maloštevilnih srečnejših ali zvitejših ljudij; vsa druga množica je vsled njih gmotno vedno na slabšem. Vsako spo-polnenje tehniških sredstev za proizvajanje odjeda velikemu številu delavcev kruh, množi tekmovanje med njimi, znižuje plače, tira nove čete v proleta-rijat in donaša velikemu kapitalu bogatejše dobičke, ki služijo zopet v podporo In udejstvovanje novih iznajdb in vijejo tako dan za dnem nove krute vijake, s katerimi se izsesava delavskemu ljudstvu srčna kri.
Nikakor nimamo tu v mislih samo veliko-obrtnih delavcev ali tvorniških sužnjev, marveč prav tako veljajo naše besede za male obrtnike in kmete. Nekako porogljivo se smeje malemu obrtu tehniški napredek. Vporaba vodne sile, vedno popolnejši elektromotorji, parni stroji, plin in vsi drugi načini, s katerimi se vdinjavajo v človeško službo čudovite na-toine sile, da celo zrau, ki stisnen goni velikemu obrtu velikanske stroje, se mu kažejo v svojem veli-častvu. Mali obrtnik in kmetič čutita, da so zanju vstvarjene te sile, a še globlje se zavedata, da so jima v sedanjih razmerah nedostopne. Denar, ki ga nimata, jih je spravil pod se in tako vpričo naj-krepkejšega vrelca, najbogatejših sadežev žeje gi-neta, gladu umirata.
Socijalno - demokratična agitacija se poslužuje tega dejstva in kriči na vse kriplje, da je torej je-dina pomoč — uničenje zasebnega lastništva. Predaleč gre, ker stoječ na materijalistič-nem temelju ne pozna človeške natore, ne pozna nravnega zakona, noče ničesar vedeti o različnih stanovih.
Zato se ne ozira na srednjo pot k rešitvi, da se mora namreč po načelih krščanske pravičnosti odpraviti družabna zloraba zasebne lasti s tem, da se stanovi samostojno organizujejo in s skupnim sodelovanjem skrbe za svoj obstoj in napredek. Zasebna last mora ostati, toda lastniki — jednega stanu se morajo združiti, da morejo uporabljati sadove znanstvenega napredka sebi v korist in tako vspešno pričeti boj proti kapitalizmu, ki ga ima sedaj v svoji izključni oblasti.
Duh zadružne organizacije je svež in mil človeškemu srcu. Ljudstvo ga umeva in brez posebnih težav se da vresničevati. Toda sama organizacija ne zadostuje, marveč treba je tudi — umstvenega, znanstvenega delovanja. Nemogočo je pa zahtevati, da bi zapuščeno, propadajoče ljudstvo vzlasti pri sedanji šolski vredbi, moglo se v kratkem času tako izobraziti, da bi zadružna organizacija stala na vrhuncu časovnega znanja.
Tu je treba, da vstopa inteligenca na delo, da se zvrste izobraženci v skupni boj za srečnejšo svojo in ubozega ljudstva bodočnost. Izobraženstvo naj se združi', da s skupnim sodelovanjem podaja ideje organizovanim nižjim stanovom in ti bodo s svojim gmotnim napredkom brez dvojbe z največjo hvaležnostjo podpirali višje, izobražene stanove. Brezdno,
V sedanjem, razburjenem času, ko nekdo v „Slovenskem Narodu" pozivlje poslanca Višnikarja, naj gre sam v naše vredništvo — iskat si zadoščenja, mogoče je, da to tudi kakemu sodrugu-pesuiku pride na um. Zato mislimo, da ni odveč, ako tudi tu naznanimo svoj naslov: Semeniške ulice št. 2.,
1-, H.	_
Slavnosti v Rimu.
Iz Rima, 24. oktobra.
(Konec.)
Pri vhodu cerkve je sprevod vsprejel dvorski kapelan msgr. Anzino in preč. P. Gašper od Psane, generalminister reda „Minimi", kateri ima to svetišče v svoji oskrbi. Cerkev je bila lepo okinčana in je bilo v nji več odrov postavljenih za povabljene goste. V sredi cerkve so postavili oltar in so pri tem nekako vandalično ravnali. Prenesli so namreč stranski mramorni oltar, ki je jeden izmed najdragocenejših v Bimu in je bil za časa papeža Benedikta XIV. od Vauvitelija izdelan. Skoraj ves je iz dragega kamna „lapis lazzuli", iz orientalskega ala-bastra in drugih imenitnih kamnov. Ta dragoceni biser so neusmiljeno prežagali v srednjem podnožju ter ga provizorično postavili v sredi cerkve. Prestaviti so hoteli tudi veliko podobo iz 17. stoletja, slikano od umetnika Bianchi-ja, ki predstavlja prečisto spočetje Marijino, pa delavci so bili pri tem tako
ki zija sedaj med njimi, se bo zaprlo in v zdravem organizmu prenovljene človeške družbe bo imel vsak zagotovljen stan svoje primerno mesto.
Z največjim veseljem smo pozdravili prvi poskus plemenitega združenja slovenskih izobražencev v tem oziru. Mislimo namreč slovenski tehniški klub, ki je tudi v našem listu priobčil načela in namene svoje zveze.
To je misel 1 Bog ji daj vspeha I
Pri tem poskusu ne sme ostati. Idejalni mladeniči, ki so se združili v imenovanem klubu, morajo dobivati pri domačem, že praktično delujočem izobraženstvu svojo oporo. Zato bi bilo nujno potrebno, da se ustanovi zveza slovenskih izobražencev v družabne, vzlasti gospodarske namene. Pri ti zvezi se nam ponuja vsem, brez izjeme, resno delo. Kogar ni še popolnoma razjedel individuvalistiški liberalizem, čaka tu lepo delovanje. In ravno po ti poti se bodo tudi najložje obrusile osti, katere sedaj s svojo ojstrino od leve in desne zbadajo, izzivajo k odporu in uničujejo naše duševne moči.
Misel je sprožena. Konkretni njen izraz ne bo težak, kjer je kaj dobre volje. Njeno vresničenje bo v čast Bogu, ljudstvu v korist, domovini v slavo I _I. Sovran.
Slavnostni govor ob otvoritvi velikovške šole.
(Govoril g. M. Ražun.)
(Konec.)
Bili so časi, ko še naši predniki Slovenci niso bili kristijani — častili in molili so krive bogove. Vera starih Slovanov je bila sicer blažja, je bila boljša, kakor so bile vere marsikaterih drugih mali-kovalcev: a prava, zveličavna vera pa le ni bila. One vere naši predniki niso poznali, ki tako odločno odgovarja na vprašanja: Odkod in zakaj je človek ? Neznana jim je bila vera, ki nas uči Boga ljubiti in ga zaupljivo klicati: „Oče naš, kateri si v nebesih 1" Naši predniki so sicer verovali v neumrjoč-nost človeške duše, verovali so v večno življenje — niso pa poznali in niso imeli tiste podpore, one močne hrane, ki daje večno zveličanje. Vse to sta jih učila sv. brata Ciril in Metod, ki sta jim prinesla v desnici sv. križ, v levici zlate knjige, navdihnjene z nebes!"
V tem duhu sv. Cirila in Metoda bode delala tudi naša „Ndrodna šola" in mora delati tem bolj, ker druge šole tega ne delajo v isti meri, kakor bi bilo potrebno 1 — Bes je, da smo Slovenci že katoličani in menda smo tudi prav veren in pobožen narod. Ravno tako je pa tudi res, da mej nami živa vera pojema tako zelo, da se je po pravici bati — ne za vero, pač pa za verni slovenski rod ! Posebno mladina je, ki se izstopivša iz šole za vse bolj briga, kakor za vero, in posebno mladi priraščaj slovenskega naroda je, ki se svoje nevere prav nič ne sramuje, marveč se ž njo še celo ponaša — tudi že na kmetih. To pa zato, ker že v marsikateri družini ni več one žive vernosti, ki mora vzgojo prešinjati,
nerodni, da je podoba skoraj uničena; na mesto nje so „moderni vandali" prestavili drugi umotvor, ki predstavlja krst Kristusov od Marotti-ja, in ga postavili na provizorični oltar. Res čuditi se je, da se zamore kaj tacega goditi v Rimu, in to pred očmi minislerstva lepih umetnosti.
Prišedši v cerkev so visoki gostje se podali na njim odločene prostore, nevesta Helena in mati kraljica ste takoj pokleknili na dragoceni klečalnik in ste skoraj ves čas klečali in pred seboj imeli odprto molitveno knjigo, iz katere ste pobožno molili. Drugi, zlasti gospodje, so stali ali sedeli, in to tudi ves čas sv. opravila.
Po končani poroki je bila slovesna peta sveta maša, pri kateri so prve muzikalične moči pod vodstvom mladega Bossi-ja spretno izvrševale sledeči pevski vspored:
Maša Palestrinova „Missa brevis", pred katero je bil „Introitur" v gregorijanskem koralu; gradu-ale, oftertorium in communio Bossijev. „Tantum ergo" Palestrinov in za sklep koračnica, zložena za slavnost poroke od Bossi-ja.
Podali so se potem visoki svatje v istem redu zopet v Kvirinal, pred katerim .je v veliki gnjeČi čakala radovedna množica ter izzivala poročenca, da stopita na balkon in se pokažeta, kar sta tudi storila. Spremljevana od kralja in kraljice in kneza Nikite stopita novoporočena na balkon, od koder kakih deset minut vsi skupaj vidno zadovoljni ob-
da donaša dober in ne piškav sad — in to pred vsem tudi zato, ker naše brezverne šole nikakor ne morejo mladine učiti istega spoštovanja do vere in istega prepričanja o njenem božjem izvira, ki človeku daje moč, vero spoštovati tudi tedaj, ko jo drugi zaničujejo !
Kar pa zanemarja družina in česar ne morejo storiti druge šole, to naj bi izvrševala naša „Ndrodna šola" ! Kot drugi Ciril in Metod najogreva in vnema mlada srca za nebeški nauk najboljšega prijatelja mladine; z dobrim vzgledom naj jih navaja poštenega krščanskega življenja! Kot drugi Ciril in Metod naj p a t u d i s 1 o v e n s k e otroke uči ljubiti in spoštovati svojo slovensko besedo s v o j materin jezik!
„Po nemščini se je svoje dni v naše kraje vrinila kriva vera, po nemščini se nam tudi v naših časih ponuja." Mar temu ni tako? Kdor misli, da tc ni res, naj mi tukaj na Koroškem imenuje le jednega Slovenca, ki ljubi svoj rod in svoj materin jezik, a ni ob jednem tudi veren katoličan I Ne najdete ga! — „Ako smo trdni Slovenci, smo tudi zvesti kristijani," so rekli že imenovani škof Slomšek.
8v. Ciril in Metod sta naše prednike učila v njihovem materinem, slovenskem jeziku, in ker še Slovenci takrat niso imeli svojih slovenskih črk, sta jim iznašla posebne, staro-slovenske pismenke in sta jim na slovenski jezik prestavila sv. pismo.
Tako bode delala tudi naša „Nirodna šola" 1 Slovenski jezik jej bodepripomoček, skaterim bode učila njeni skrbi izro-čenodeco; slovenski jezik jej bode pa tudi glavni predmet, katerega šo-larjedobro naučiti jej bode glavna skrb.
Drage Slovenke ! Vrli rojaki! mar nismo Slovenci po krvi in po jeziku ? Mar se ne pretaka slovenska kri po naših žilah ? Mar ni zemlja, na kateri je tekla naša zibelka in katera nas redi: mar to ni zemlja slovenska ? In pesmice, katere so mamka peli ob naših zibelkah, ali niso slovenske — in glasovi, ki so prvi doneli na naša ušesa : ali niso bili slovenski? In besede, prve besede, ki jih je jecljal naš jezik: ali to niso bili nam mili glasovi sloven-ski ? — Ia te besede, te glasove, mile mi sestrice slovenske, dragi mi bratje slovenski: te besede materine naj bi mi ne spoštovali, te besede naj bi mi ne cenili više kakor kak drug jezik? To besedo materino naj bi mi zametavali in naj bi se poprijeli drugih, nam tujih glasov? — Pač si mnogi to želijo, zato so nam usilili nemškutarske šole, za katere ne maramo! A te želje jimnespolnimo! Tako nehvaležni svojemu materinemu jeziku nočemo biti I Marveč radi ga hočemo imeti, spoštovati ga hočemo in paziti, da ga ne pokvarimo ali celo ne zgubimo 1
čudujejo prizor, ki se je spodaj godil na prostornem trgu.
Onim, ki so vešči „kulinarskemu znanstvu", naj tu navedem tudi „menu" pri večernem obedu svatov : Huîtres du Pusaro — Consommé Victoria — Truite saumonée sauce vénitienne — Longe de Veau à la Bégence, sauce Yquem italienne — Poulet — Reine à la Medici, sauce veloutée — Supreme de foie-gras a là princesse — Truffes de Noreia au Champagne — Faisans piqués, rôtis — Salade alsacienne — Peches Letizia — Corbeille Montmorency.
Pri tem bogatem svatovskem obedu je pa tudi nekaj drobtine padlo rimskim revežem, kajti kralj jim je podaril 10.000 lir, da si ž njimi kaj boljšega za ta dan privoščijo; revežem v Cetinju pa je nea-politanski princ podaril 2000 gld. a. v.
Navada je v visokih krogih vladajočih družin, da se nevesti poda v dar tudi zbirka ali „album", kjer so zabilježeni razni zgodovinski dogodki družine, v katero nevesta stopi. Tako je tudi za črnogorsko nevesto tak zgodovinski „album" sestavil dvorski zgodovinopisec Nikomed Bianchi, ki pa pri tem vestnem poslu ni bil kaj natančen, izpustil je marsikaj, kar bi znabiti mlado katoličanko Heleno zanimalo.
Tako n. pr. nič ne omeni onega pisma, katero je ranjki kralj Viktor Emanuel na povelje svojega očeta Alberta pisal sv. očetu Piju IX. Bilo je nam-
Ti pa, naša mila „N ¿rodna šola", ti nam likaj naš materni jezik slovenski, ti nam ga pili, ti ga uči našo mladino tako lepega, tako milega govoriti, kakorfien jel Očisti ga v ustih naših istih grdi hpe g, s katerimi so ga oskrunile nemčurske šole! Ti, „Narodna šola" naša, ti morafi dokazati, današjeziknigrd, danispakedrana zmesizdrugih jezikov! Ti morašin bodeš dokazala, da tudi tukaj na slovenskem Koroškem je edinolesloven-ščina pravosredstvouspešnega poduka t šoli;
D», ti: „Narodna šola 1" ti miadež našo druži! Da veri, domu, carju zvesto služi: Za to že nežna srca navdušuj! Pred vsem jih uči jezik spoštovati, Ki v njem pri zibelki je pela mati: Domači jezik, potlej še le tuj !
Včeraj mi je poslal prijatelj iz Kranjskega 10 kron za našo velikovško šolo in je pridejal željo: „Želim, da bi vam bila nova šola mejnik med hudo preteklostjo in srečnejšo bodočnostjo!"
S to željo, dragi rojaki, sklepam tudi jaz svoj govor! Bog daj in sv. Ciril in Metod nam to izprosita : da z današnjim dnem se nam začnejo boljši časi! Da z današnjim dnem minejo dnevi prebridki trpljenja in napoči zora narodnega vstajenja i nam koroškim Slovencem!
Baiiffy-jeve „zmage".
Pred kratkim podali smo svojim čitateljem nekoliko zanimivostij volilne borbe na Ogerskem. Dejali smo, da so te grozovitosti ob volilnih pripravah samo „idiličen" preludij k žaloigri ob volitvi sami. Zal, da se nismo motili. Poročila, katera sprejemamo z Ogerske zadnje dni, izpričavajo, da je Banffy pravi mož za take volitve ter da ne dela nečasti svoji preteklosti.
Sigurno se Slovani tudi tostran Litave in vzlasti še Slovenci ne moremo bahati, da živimo v kdove kakem paradižu, toda ko te dni gledamo preko štajerskih mej proti vzhodu na krvavo Mažarsko, čutimo v sebi tisto blaženo čuvstvo varnosti, katero navdaja človeka, ki izza varnega zavetišča gleda krvav, a brezuspešen boj mej krvoločnim tigrom in plaho, krotko ovčico, in hvaliti moramo Boga, ki nam je dal živeli tostran belozelenih mejnikov. Duh smrtno žaljene pravičnosti, duh po maščevanju in zadoščenju vpijoče krivice pa se mora ob takih prizorih vsa-koga polotiti, kdor še ni izgubil zadnje trohice poštenja in človekoljubja. Ako je res, kar trdi rimski pesnik, da se je namreč že za njegovih časov „iu-stitia" preselila s tega sveta, potem smemo pač s sigurnostjo reči, da se v olimp v Oes-Budovaru preselila — ni.
Zberimo in oglejmo si nekoliko orožje, s kojim se bori liberalna klika na OgŠrskem proti „reakcijskemu zmaju".
reč lota 1847 meseca septembra, ko so v kraljevi savojski družini pričakovali veselega dogodka, da bode mati kraljica povila sinčka, in to veselo nado je na povelje očetovo Viktor Emanuel izrazil v sledečem pismu:
„Sveti Oče! Kralj Karol Albert, ljubljeni moj oče, mi je naznanil, da blagovoli Vaša Svetost biti boter mojemu sinu, kateri mi bode v kratkem rojen. Moja in moje žene radost je nad vse velika in v tej radosti položiva k nogam Vaše Svetosti najno najprisrčnejšo zahvalo za toliko podeljeno milost, katera bode iz nebes privedla božji blagoslov na novorojenega sina in vso našo družino, ki je že stoletja ponižno udana sveti cerkvi in je polna najodličnej-šega spoštovanja do svete stolice."
Namesto sinčka pa je bila tedaj rojena hčerka Marija Pia, kraljica Portugalska.
Pozabil je „natančni" zgodovinopisec tudi na ono pismo, ki ga je kralj Viktor Emanuel pisal svetemu očetu Piju IX. dne 10. septembra leta 1870, v katerem papežu-kralju naznanja, da so savojske čete prekoračile meje papeževega kraljestva in se bližajo večnemu mestu, da si ga prisvojijo. Tudi to znamenito pismo ne bi smelo biti izpuščeno v slavnostnem „albumu", da bi tudi ta možati čin savojske hiše mlada katoliška priiceiinja Helena brala, spoznala, presojala in — obsojala.
Ker ogerski židje in framasoni vsako stvar cenijo jedino le po njeni denarni vrednosti in so mnenja, da se vsaka stvar po tem merilu ceniti da, poslali so v volilni ogenj najprej velesilo svojega kapitala. S polnimi rokami razsipali so denar mej ljudstvo, da bi je podkupili. Občina Kis-Lapos ima 42 volilcev; vsakemu od teh usilili so po 10 gld. Ko so pa volilci ta denar zložili in župniku v Ne-deczu izročili, ulomil je sodnik Scholzs tremi tovariši ponoči vžupnišče, napadel župnika ter mu vzel omenjeni denar.
Druga slika: V Bistrici hodi nadsodnik z žan-darmi od hiše do hiše in prigovarja volilcem, da bi liberalno volili, in če ne doseže svojega namena, jim grozi, da se jim bodo odvzela njih polja in povišali davki. In če se volilci tudi takemu terorizmu ne uklonijo, potem pa stopi na plan židovski ba-rantač in poskusi svojo srečo s petdesetaki in stotaki. Nekemu volilcu v Bistrici ponujal je tak „agitator" celih 200 gld. za njegov glas. Ce pa se volilci, ki so po večini vsi siromašni in zadolženi, niti sladkim besedam niti vabljivemu Mamonu ne udajo, potem pa mora pomagati zadnji faktor — žandar-merija, vojaščina, zapori — V Jasberenj plačevala je stranka pravnega ministra posamezne glasove po 300 gld.!
Ce pa ne pomaga niti nasilstvo niti denar, služiti mora drugo, če mogoče, še bolj infamno sredstvo ; kajti v tem so si vsi vladni organi jedini, da kjer vlada hoče, tudi zmagati mora. Računa se pri tem vzlasti na razburjenost duhov in kjer je ni, provocira se ljudski upor proti nasilstvu. Ko pa je „agent provocateur" storil svojo dolžnost, prikaže se žandarmerija in, da bi situacija zadobila še bolj nevaren obraz, pokliče se še vojaštvo na pomoč, potem pa gorje tistim, ki nimajo dosti hitrih peti S smodnikom in svincem se ob takih prilikah ne štedi, ostri bajoneti in težke huzarske zabije store svojo dolžnost. Dan pozneje pa prinašajo vladni listi fantastična in gostobesedna poročila o napadih na javne oblasti in nečuvenem terorizmu — ljudske stranke!
V	občini Szlanyica v bobroškem okraju je neki vladni agitator z revolverjem streljal na nekega vo-lilca. Toda ne njega, ampak napadenega volilca so prijeli in radi motenja javnega miru dejali pod ključ. V Silleinu pa je neki Herman Griin kaplanu Schmidu brez vsakega povoda z revolverjem grozil.
V	nekaterih krajih požgali ali demolirali so pristašem ljudske stranke hiše in opustošili njihova posestva.
Kar pa se vkljub takemu dokazovanju še ni dalo prepričati o jedino zveličavnih liberalnih načelih, mora se spreobrniti na dan volitve same. Za to je oskrbljeno z neštetimi vojaškimi četami in — volilno komisijo.
Poročali smo že, da so vojaške garnizije na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Mariboru, Ljubljani, Trstu in obmejnih galiških mestih izdatne dele svojega moštva odposlale na Ogersko — Banffyju v pomoč. Tako nadvlado Ogerske moramo najstrožje obsojati. Mi priznavamo vojnemu ministru pravico, v imenu javnega redu in miru razpolagati če treba tudi z življenjem naših sinov, toda nikdar pa ne za to, da bi oni sodelovali pri volitvah, o katerih cel svet vč, da so krona korupciji in sramota celega 19. stoletja. Kar je pa vsemu svetu znano, kar se čita že v vsakem zakotnem lističu, kar ogersko časopisje brez vseh ovinkov že samo priznava, in ogerska vlada ne taji, to bi menda moralo vedeti tudi naše vojno ministerstvo. Ce je pa o tem poučeno, potem bi bila njegova častna dolžnost, vzdržati se vsaj vsake aktivne ingerence na ogerske volitve in Banffjju, ko je na Dunaju prosil naše pomoči, odločno pojasniti avstrijsko stališče.
Tudi to pot pa smo se prepričali, da naSim ministrom vsakokrat v hlače zleze srce, kedar bi prevzetnim mažarskim mogotcem imeli pokazati zobe. —
Radovedni smo le, kdo bode trpel ogromne stroške naše vojne ekspedicije na Ogersko ? Ali ma-žarsko-židovska klika, v koje interesu se je izvršila, ali ogerska državna polovica ali kdo? Zdi se nam, da jih bodo 30 odstotni Mažari prav radi nam prepustili ! —
Da bi se čete opozicijskih volilcev še bolj zmanjšale, uprizoril je honvedski minister Fejervary nečuven političen kup, ki bi delal čast vsakemu turškemu vezirju. Iz Oedenburga se namreč poroča, da so Be k vojaški mobilizaciji poklicali na 1 ašč t i s t i na dopustu bivajočivo-
j a k i, o katerih je znano, da bi bili glasovali za ljudsko stranko. Takemu postopanju ne treba komentara! Obsoja se samo ob sebi.
Iz vsega tega se vidi, da opozicijsko voliti je na Ogerskem še pravo iuuaštvo, ki volilcev dostikrat ne stane samo gmotnih zgub, ampak celo glavo. Kako gnila in gnusna mora biti ogerska korupcija, če volilci celo svoje življenje žrtvujejo domovini na oltar, da bi jej dali dobrih in poštenih poslancev in jo rešili popolne propasti! Zato: Slava mučenikom za pravo slobodo in pravi prospeh !
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Državni »bor. Pričetkom seje odgovarja poslanec vitez Brenner kot načelnik poljedelskega odseka na interpelacijo poslanec Trolla, da odsek le jedenkrat ni bil sklepčen, ker se vabila niso pravočasno dostavila. Odsek je že dognal posvetovanje o vladni predlogi glede kmetijskih zadrug, prihodnji teden se bode vršilo tretje branje in potem se poročilo takoj predloži zbornici. Posl. Kirschner in tovariši stavijo nujni predlog glede podpore po po-vodnji poškodovani občini Velikovec. Nato je zbornica v tretjem branju vsprejela domovinski zakon. Po dolgem času je danes prišel na vrsto načrt zakona glede oddaje živinske soli po znižani ceni. Posl. Purghart graja dosedanji način, po katerem se je prodajala živinska sol. Zato se je živinske soli v 1. 1894 od pol milijona meterskih stotov prodalo le 116.000 in 1. 1895 celo le 38.000 stotov. Tudi sedanja predloga ne zadošča. Govornik graja, da se živinski soli primešava železni oksid, ter naznani, da bode pri § 1 nasvetoval, naj bi se cena znižala od 5 na 3 gld. in državna skladišča naj bi bila, če le mogoče, v vsakem sodnem okraju. Posl. vitez Wielowieyski naglaša, da predloga ustreza v vsakem oziru in da bode vlada gotovo olajšala oddajo živinske soli. Posl. Kompesch priporoča, naj bi se znižali prevozni troški ter pomnožilo število državnih prodajalnic. Vladni zastopnik baron Jorkasch-Koch odgovarja, da je vlada z naredbo k zakonu iz leta 1893 hotela preprečiti zlorabo živinske soli, a se je prepričala, da je naredba nasprotovala namenu zakona, ker se niti deseti del soli ni prodalo. Kupo-valci so se v prvi vrsti pritoževali zaradi prestroge kontrole, in v tem oziru bode bolje. Cene soli pa vlada ne more znižati, ker bi bil primanjkljej prevelik. Glede večjega števila prodajalnic bode vlada skrbela, da bodo državne železnice, ki imajo velika skladišča za kuhinjsko sol, oddajale tudi živinsko. Posl. Posch se pritožuje, da vlada bolj ustreza industriji, nego poljedelstvu, ter priporoča, naj bi vlada z naredbami zopet ne uzela sedanjih olajšav. Predloga se izroči poljedelskemu odseku. Poslanec Baernreither poroča o zakonih glede sodne organizacije in obrtnih sodišč. Kakor civilnopravdni red uvaja ustno in javno postopanje, tako sodna organizacija določa neodvisnost in needstavljivost sodnikov. Vse osobe pri sodiščih, ki imajo samostojno sodno nalogo, imajo one pravice, ko okr. sodniki, v civilno- in kazenskopravnih slučajih. Doslej je v civilnih pravdah sodni pomočni uradnik mogel na-črtati rešitev, pri ustnem postopanju to ne bode dovoljeno. Vlada bi bila rada vse pristave imela mobilne, po načrtu pa bode vsak predsednik dež. nad-sodišča mogel le Sesti del imenovanih pristavov pošiljati tja, kjer bodo zahtevali posli. Zakon bode uredil tudi manipulacijo pomočnih uradov ter disciplinarno postopanje za državne uradnike. Posl. dr. Herold kot contragovornik izjavi, da bode njegova stranka ostala si dosledna in kakor proti novemu civilnemu redu tako tudi zoper pričujoče zakone glasovala. Posl. dr. Schiicker izrazi se jako pohvalno o poslovanju naših sodnikov in podpira zahtevo glede zboljšanja njihovega gmotnega stanu. Pravosodni minister grof Gleispach govori o bistvenih določbah zakona o sodni organizaciji in s povdar-kom zatrjuje, da bode preosuova s 1. jan. 1898 stopila v veljavo. Konečno se zahvaljuje referentu dr. Baernreither-ju. (Odobravanje.) Nato govore še posl. dr. Kronavvetter, grof Pininski in dr. Pattai. — Pri glasovanju sprejmeta se oba zakona. Prihodnja seja bode v torek, 3. nov. t. 1., ob 11. uri dop.
Deielnoutborske volitve na Moravskem. Včeraj so volile mestne skupine svoje zastopnike v moravski deželni zbor. Vsa moravska mesta s trgi vred morajo izvoliti 81, trgovinski in obrtni zbornici v Brnu in Olomucu pa skupno 6 zastopnikov. —
Borba je bila zelo živahna. Nemška liberalna klika se je trudila na vse kriplje, da bi si poleg dosedanjih utrdila še nekaj novih sedežev. Toda spodletelo ji je. Priborila si je z največjo silo le 18 mandatov, 12 so jih posedli češki kompromisni kandidati, jedno mesto si je pa priborila nemška ljudska stranka, ki dosedaj ni bila zastopana v dež. zboru. Nemško liberalna stranka je pogorela torej v dveh volilnih okrajih. Trgovinski in obrtni zbornici ste izvolili vseh šest dosedanjih liberalnih zastopnikov. Kakor povsodi se je tudi v moravskih mestih jelo jasniti v škodo židovskim liberalcem.
Poljedelski odsek je imel v zadnjem času več sej, v katerih se je posvetoval o vladni predlogi glede kmečkih in sploh gospodarskih zadrug. Minuli četrtek je imel v tem oziru poslednje posvetovanje ter dovršil razpravo o tem zakonu. Za poročevalca v poslanski zbornici si je odsek odbral poslanca barona Rolsbergerja. Najbrže bomo imeli kmalu priliko izreči sodbo o tej prepotrebni vladni predlogi, ki pa gotovo ne bode ustrezala najnujnejim zahtevam. Zastopniki' kmečkega stanu naj bi pravočasno povzdignili svoj glas ter pojasnili težnje delavskih stanov.
Kardinal Hohenlohe j. Včeraj smo objavili mej brzojavkami vest, da je včeraj zjutraj ob 7,8. uri vsled kapi nenadoma umrl kardinal Gustav Adolf princ Hohenlohe - Schillingsfvirst v dobi 74. let. Porojen je bil dne 26. febr. 1823 v Rothen-burgu. Prvo šolo je obiskoval v Ausbachu in Er-furtu, od koder se je podal na bonnsko vseučilišče, kjer je študiral pravo. Po dovršenih ondotnih študijah se je podal na vseučilišče v Vratislavi in Mo-nakovem, kjer je dovršil bogoslovne študije. V jeseni 1846 se je podal v Rim, kjer je leto pozneje vstopil v akademijo ecclesiastica. Cez dve leti je bil v Gaeti v mašnika posvečen. Papež Pij IX ga je imenoval tajnim komornikom, kmalu nato škofom za Edesso in 22. junija 1866 kardinalom. V maju leta 1879 je bil imenovan za škofa albanskega. PoVojni je bil brat nemškega državnega kanclerja kneza Hohenlohe.
Italijanski senat je vsprejel povodom poroke prestolonaslednika 36 novih članov. Rimsko časopisje je v obče ž njimi zadovoljno, le sem ter tje se graja, da je med novimi (lani toliko uradnikov in častnikov. Posebno dobro je zastopano sedaj višje italijansko plemstvo; mej temi je posebno omeniti grofov Emo-Capodilista in Bonasi ter knezov Odescalchi, Strozzi in Trivulzio. Državni svet je poslal v senat znova pet članov. Nekateri menijo, da je to dokaz posebne kraljeve pozornosti na to zbornico. Izmej bivših ministrov je opaziti Morosinija, ki se je bojeval 1. 1859 pod Garibal-dijem in prevzel vodstvo javnih del v Menabrejevem ministerstvu, ter Tajanija, bivšega pravosodnega ministra v tretjem Depretisovem ministerstvu in stvaritelja zakona, kateri določa, da se mora vršiti civilna poroka pred cerkveno. .Taki elementi bodo prinesli v oslabelo zbornico zopet svežo kri", pišejo liberalni italijanski listi. Kakor se vidi, italijanski framasoni še nimajo dovoj sveže krvi.
Cerkveni letopis.
Neopravičena zahteva.
Iz Zagreba, 18. oktobra.
Na Hrvatskem živi 25 odstotkov starovercev ali grškoiztočnih prebivalcev. Sami se zovejo Srbe ter hočejo in zahtevajo, da se priznajo kot poseben narod poleg Hrvatov. Tega Hrvati ne morejo dopustiti, kajti na celem teritoriju kraljevine Hrvatske je priznan samo jeden politični narod in ta je hrvatski. Ko bi Hrvati odstopili od tega po zgodovini in današnjih okolnostih opravdanega zahteva, razdelila bi se Hrvatska še na več kosov nego do zdaj ter oslabela popolnoma, mesto da se ojača in zedini z onimi deli, ki so bili od nje odtrgani. Zahtev starovercev ali Srbov pa se ne da opravdati niti po zgodovini niti po današnjem političnem položaju. Zgodovina nas uči, da so se staroverci na teritorij današnje kraljevine Hrvatske naselili, da tedaj oni niso prvotni tukajšni prebivalci.
Po priliki do leta 1550 ni bilo starovercev na celem prostorju Hrvatske od reke Une do Drave. Se med Uno in Vrbasom jih ni bilo. Tukaj so živeli sami Hrvati pod zagrebško in kninsko škofijo razdeljeni. Ko so začeli pa Turki vse huje prodirati v te kraje, začelo se je prvotno hrvatsko prebivalstvo umikati tem krvolokom ter zapuščati svojo domovino. V te prazne kraje pa se je počasi selilo staroversko prebivalstvo iz sosedne Bosne. Poznati
so bili ti staroverci le po imenu Vlahi ter eo jih rabili Turki za predstraže svojih vojsk, pa tudi za vohune. Bili so za prvotne prebivalce huda nadloga, skoraj še huja nego Turki.
Zahajali so kasneje tudi čez Savo, kjer so jih po raznih županijah naseljevali varaždinski generali, med Kolpo in Uno pa karlovški zapovedniki. Dobivali so celo neke povlastice od vladarjev, ali hrvatski plemiči jih niso trpeli ter so se radi njih z nemškimi generali prepirali prav pogostoma. Vendar pa niso mogli zabraniti naseljevanja. V Slavonijo posebno v Srem so se naselili staroverci mnogo kasneje, namreč za cesarja Leopolda okoli I. 1691 ter so dobili velike slobode, na katere se še zdaj pozivajo.
Tako so živeli ti staroverci na teritoriju kraljevine hrvatske ter morali prevzeti s prvotnimi prebivalci obrambo mej proti Turkom. To nalogo so vršili tudi častuo, saj je ona prva mržnja, ki je trajala le malo časa med njimi kot doseljenci in prvotnimi prebivalci, sčasoma prenehala popolnoma. Mirno so živeli med seboj katoliki in staroverci, kot jeden narod do najnovejšega časa.
S probujenjem hrvatske narodne ideje oživila je tudi srbska, vendar pa vidimo v najkritičnejem času, namreč leta 1848, na Hrvatskem zedinjene vse prebivalce v obrambo svojih narodnih pravic. Sam srbski patrijarh je inštaliral bana Jelačiča, katerega je priznal ves narod hrvatski za svojega vodjo. Takrat se ni slišalo o neslogi med Hrvati in Srbi. Ali ta krasna sloga je vedno bolj ginila. Med staroversko prebivalstvo se je začela širiti narodnostna ideja srbstva, češ kedor je staroverec, ta je tudi Srb ne pa Hrvat. Da se je temu pojavu vzprotivilo hrvatsko prebivalstvo, je popolnoma opravdano, kajti staroverci so bili s katoliki popolnoma izjednačeni v vsem. Se več. Na hrvatskem saboru se je dozvulilo, da se zove jezik hrvatski ali srbski, dozvolila se je poraba cirilice po uradih, v šolah se oziralo na staroversko prebivalstvo ter dozvolilo utemeljevati konfesijonalne šole. V novejšem času so jim dozvolile naše oblasti celo njihovo cerkveno zastavo, katero oni smatrajo seveda za narodno. Pa še vse to jim ni dosta, oni hočejo biti poseben narod na Hrvatskem, da se tako Hrvatska razdeli ter s časoma utopi v Srbiji. Tako ravnajo naši sodržavljani pa tožijo javno po svojih časopisih, da so zatirani. A da se jim izpolni želja, družijo se z nasprotniki hrvatskega naroda; zatega-del jih vidimo vedno na strani mažarskej, kadarkoli se Hrvati bore za svoje pravice, a med tem na občno žalost domoljubov jednih in drugih, gine tudi njihova sloboda, posebno cerkvena avtonomija, katere pa ne krše Hrvati marveč Mažari, njihovi zavezniki. Ravno radi njihove malomarnosti in radi njihovega sovraštva nasproti Hrvatom so se začeli Mažari mešati v njihovo cerkveno avtonomijo, katera po postavi spada pod nadzor hrvatske vlade, ali ker ni odpora od nobene strani, je bilo Mažarom tem ložje tudi v tej zadevi prekršiti hrvatsko avtonomijo. Zalibog da je ta spor vedno huji, mesto da se ublaži.
Naši takozvani Srbi bi morali slednjič sprevi-deti, da njihovo ravnanje spodkopuje njihov lastni obstanek. Le v jakej Hrvatski more se občuvati tudi sloboda ne samo verska nego tudi narodna. S propadom Hrvatske morajo zginiti tudi oni, kajti gotovo je, da se na mestu današnje Hrvatske ne more povzdigniti Srbija, kakor to mislijo in pišejo srbski šovinisti. Hrvatski narod je večje žilavosti nego srbski, pa tudi mnogo kulturneji, in že to ga vsposob-ljuje, da zapoveda in vlada na svojem teritoriju, kjer mu obstoji država že celih 1200 let ter čvrsto upa v previdnost božjo, da jo občuva tudi še za daljno bodočnost vseh nesreč. Zginiti morajo sčasoma te nedostojne medsebojne borbe jednega ter istega naroda, če tudi razdeljenega po veri, katera ne bi smela biti povod dolgotrajnim prepirom, ki narod le slabe tretjemu na korist.
Tedenski koledar.
Nedelja, 1. novembra: 23. pobink.; Vsi svetniki; evang.: Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. — Ponedeljek, 2. novembra: Spomin vernih duš. — Torek, 3. novembra: Just m., Hubert škof. — Sreda, 4. novembra: Karol Bor., šk.— Četrtek, 5. novembra: Emerik, vojv. Ogerski.— Petek, 6. novembra: Lenart spoz. — Sobota, 7. novembra: Prosdocim, šk. — Lunin spremi n: Mlaj 5. novembra ob 8. uri 25 minut zjutraj. — Solnce izide 1. novembra ob 6. uri in 47 minut, zaide ob 4. uri 41 minut. — D a n se skrči v novembru za 1 uro 14 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. oktobra.
(Narodnih Efljaltov lažnjivost.) Gnjiloba kranjskega liberalno-narodnega mrliča razprostira dan za dnem neznosnejši duh. Smrtna ura mu je odbila, ko so nemškim liberalcem padli v dež. zboru naši bivši narodni kričači pred noge in se jim vdinjali za pse gonjače proti katoliško-narodnemu gibanju. Od tedaj — diši I Nebrojnokrat je že njegov strupeni duh zakrožil po ozračju. Ljubljanski župan boža javno Nemce pri svojem prvem nastopu. Sloveča .slovenska dekliška šola' vsprejema nemški jezik kot učno sredstvo i. t. d. i. t. d. Doslej so se pa vezali naši nemškutarji samo z nemškimi liberalnimi veljaki. Pri zadnjih volitvah so se pa združili tudi z nemškim ljudstvom proti slovenskim možem. — A svetu je treba veudar-le utajiti svojo narodno smrt. Zato na dan s hinavščino in lažmi. Tako sklepajo. Jedno takih lažij, ki bi se je sramoval vsak cigan, je spravil predvčerajni .Narod" med svet, trdeč, da je naša stranka ponujala glavarju Thomanu kandidaturo. Mi poznamo predobro duševno skvarjenost Narodovih pristašev in vemo, da njim nobena laž ni predebela. A v imenu domorodnega dela, ki ga izvršujejo naši somišljeniki že leta in leta v kočevskem okraju, v imenu hudih bojev in težkih žrtev, katere morajo trpeti pošteni slovenski možje in vzlasti slovenska duhovščina, katera se skoraj j edin a ustavlja nemškemu birokratičnemu nasilstvu, in v imenu svete p r a v i č nosti zavračamo to najnovejšo nemšku-tarsko podlost, ki hoče z lažmi zakrivati svoje narodno odpadništvo. Ves slovenski svet in vzlasti Narodove papirne bratce in sestrice n& Primorskem in Štajerskem pa pozivljemo, naj sodijo, ali sta podla besnost in izdajalsko sovraštvo do katoliškega gibanja res znak narodne zavesti. Kedor ni slep, uvidi sam, v katerem taboru je prava ljubezen do domovine in pravo narodno prepričanje. Kedor ga išče pri naših liberalnih .narodnih" nemškutarjih, slo-bodno mu I A med Slovence ga ne štejemo več 1
(„Narod" contra dr. Šusteršič.) Sobotni „Narod" je zopet z le sebi lastno fineso padel po poslancu dr. Susteršič-u. Povod temu dalo je neko pismo, katero je pred kratkim dr. Susteršič pisal nekemu duhovniku. Le ta se mu je namreč pritoževal o žalostnih pravosodnih razmerah zadevnega okraja in ga prosil, da naj kot državni poslanec kaj pomaga. Dr. Susteršič mu je na to odgovoril, da naj mu navede precizna fakta in dokaze, potem bode že svoje storil proti prizadetemu sodniku. To pismo prišlo je na neznan način — očividno potom tatvine — v posest kakega značajnega „narodnjaka" in sedaj vpije .Narod" in zabavlja na način, kakoršen je pri „slovenski inteligenci" v navadi, na dr. Šusteršič-a. — „Narod" naj zabavlja kolikor hoče, dr. Susteršič bode vkljubu vsemu vpitju storil svojo dolžnost kot poslanec kmetskega ljudstva, kajti istina je, da prizadeti sodnik — nimamo povoda zamolčati, da je to okrajni sodnik Kovač v Ilirski Bistrici — postopa s kmeti silno surovo in sploh uraduje na način, da je to javen škandal. To na pristojnem mestu osvetliti, je dolžnost poslancev narodovih in to dolžnost bode tudi dr. Susteršič brez dvoma spolnil. — Že v par noticah smo postopanje Kovačevo osvetlili, ne da bi nas bil kdo popravil. To je značilno za sodnika Kovača. Zatorej ni nobenega povoda, napadati zato poslanca dr. Šusteršiča. Precizna, seveda protipostavna fakta hoče vedeti poslanec. Kje pa je to zabranjeno? Ali napredno gla> silo še nikoli ni pisalo o protipostavnem delovanju javnih organov? Ako je to dovoljeno njemu, zakaj pa drugim ljudem odreka isto pravico? Postavnega postopanja gotovo ne bode grajal nihče, ako se pa dokažejo nepostavnosti, je gotovo v interesu prevaž-nega sodniškega stanu, da se onemogočijo za pri-hodnjost. Najzanimivejše pa je to, da duhovnik, na katerega je po trditvah liberalcev bilo naslovljeno dotično pismo, tega pisma sploh dobil ni. Po trditvi „Slovenskega Naroda" se je pa odposlalo v istini. Kako so je torej dobili ti gospodje? Ako imajo kaj poštenja, naj to pojasnijo, sicer si vsak poštenjak prav lahko napravi sodbo o njih. Pismo je bilo z naslovom na duhovnika odposlano, tako trdi „Narod", ta duhovnik pa pisma dobil ni, torej si je nekdo prisvojil pismo na nepostaven način,— vplenil je dotično pismo. Tako pa ne delajo poštenjaki! Daleč je napredna gospoda že prišla, da se poslužuje takih sredstev I
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala žaloigra .Mlinar in njegova hči", »a katero se že nekaj dnij prodajajo vstopnice, tako da bo gledališče tudi letos kakor doslej še vsako leto pri predstavi te priljubljene igre napolnjeno do zadnjega kotička.
(Gospod Matej Hnbad) slavnoznani pevovodja „Glasbene Matice" v Ljubljani, bil je na zadnjem občnem zboru slovanskega pevskega društva na Dunaju z vsklikom in velikim navdušenjem izvoljen za prvega pevovodjo tega društva. Gosp Hnbad namerava namreč vsaj dve leti ostati na Dunaju. V odbor so bili še izvoljeni Slovenci: Gg. Jakob Pukl, podpredsednikom; Leopold Poljanee in Ljndevit Purlani. Odborova večina je češka. V njem so še: 2 Srba, 1 Hrvat in 1 Poljak.
(Cesarjev Franc-Jožeiov most.) 2e I. 1888 je sklenil mestni zbor ljubljanski v spomin cesarjevega bivanja v Ljubljani napraviti namesto sedanjega mesarskega nov most. To se baje po tolikih letih vendar enkrat vresniči in sicer v 1. 1898, ko se slavi 50-letnica cesarjevega vladanja.
(V šoli „Glasbene Matice") se v nedeljo 1. novembra blagoslovi nova učilnica nasproti realki in vtorek 3. nov. se prične pouk.
(Iz blejske okolice) 30. okt. V naši okolici in po Bohinju se je v zadnjem času začela živahna kupčija s smerečjimi storži. Kupuje jih znana ljubljanska trgovini ter jih pošilja cele vagone na Nemško. Prekupci jih sedaj plačujejo že po 2 gld. 20 kr. 100 kg in še čez. Ljudje pridno oberajo smereke tako, kakor so druga leta oberali sadje, ki se letos pri nas ni posebno obneslo. Gemu rabijo na Nemškem take storže, ne vemo; bo pa li to oberanje za naše gozdove koristno, kdo ve ? — Zadnja povodenj je našim posestnikom naredila obilo škode. Mlinarjem in Žagarjem je pretrgala jezove, kmetovalcem pa posula njihove travnike z debelo plastjo kamenja. Po 100 do 200 gold. in še več imajo posamezni škode. Umesten je bil torej nujni predlog gosp. poslanca dr. Susteršiča, da bi slavna vlada prizadetim pomagala. Da bi le ne ostalo samo pri predlogu I
(Iz Bohinjske Bistrice) 29. okt. V spremstvu peterih gg. duhovnih tovarišev je pokopal gorjanski župnik in deželni poslanec preč. gospod Janez Až-man 28. t. m. umrlega gosp. Mihaela Djbravca. Pogreba se je udeležilo obilo vernega ljudstva. Domači pevski zbor mu je zapel v cerkvi in na grobu mile žalostinke. Ranjki je bil rojen 1835 leta na Nemškem Bovtu, kjer je tudi že več let živel v pokoju. Naj v miru počiva 1
(Velikovška „Narodna šola".) Iz Velikovca: Bedni pouk na naši šoli se je pričel v ponedeljek dne 26. oktobra. Za vstop se je oglasilo okrog osemdeset otrok, tako, da se jih več sprejeti ne more. Veliko številu otrok je najboljši dokaz, kako nujno potrebna je bila nova šola, pa tudi naj-glasneji in jasni odgovor vsemu neumnemu in besnemu besedičenju zlobnih nasprotnikov I — Da se najdejo zločinci, razpisalo je uredništvo „Mir" — a nagrado 3 0 k r o n za onega, ki more ali naravnost naznaniti zločince, ali podati vsaj takih zanesljivih podatkov, da se Ž njimi morejo dobiti nesramni hudobneži. — Poročilo o velikovški šoli in otvoritveni slavnosti izide v posebni, lično opravljeni knjižici, katera se kar najpreje izda. Upamo, da bodejo Slovenci pridno segali po nji 1 Razpečevala se bode na korist naše Narodne šole. Naročila že sedaj sprejema „Uredništvo Mir- a".
(Koroške novice.) Silno slabo vreme zadnjega časa, ko je deževalo brez prenehanja noč in dan, nam je napravilo zelo veliko škode, ker kmetje niso mogli spraviti svojih pridelkov domov. Po mnogih krajih so imeli povodnji. Zlasti Žila je napravila zelo veliko škode in pokazalo se je, da drage vodne stavbe ne pomagajo dosti kaj. Tudi višarski potok je izst »pil iz svoje struge in zasul precej sveti. Poslanec Huber je potoval po oškodovanih krajih, pregledal Škodo in o nji poročal na pristojna mesta. G. drž. poslanec Pei ti e rje tudi obiskal poškodovane kraje in stavil v dež. zboru nujni predlog, naj onim, ki so trpeli po povodnji škodo, pride država na pomoč. — V Dolinčicah pri Rožeci seje dne 26. okt. poročil g. Mihael Paul, brat vrlega domoljuba Jožefa Paul-a p. d. Rutarja s Terezijo Donersbach-Kirchmajer p. d. Vojtinjo. V svate je prišlo tudi več odličnih slovenskih rodoljubov in spregovorile so se navdušene na-
pitnice. Novoporočencema kličemo: Bog ju živi mnoga letal — Zborovanje katoliškega delavskega društva za Prevalje in okolico je dne 8. novembra pri Stóklnu v Farni vasi. — V Radvegu je umrl vpokojeni župnik č. g. Jul. Rainer, star 74 let. N. p. v m l — Lovski zakon, kakor ga je sklenil kor. dež. zbor v zadnjem zasedanju, ni dobil Najvišjega po-trjenja. Res, čudno je, da toliko zakonskih načrtov, kakor jih sklene koroški deželni zbor, na v šjem mestu ne najde milosti. In vendar nosijo v našem deželnem zboru malone sami dohtarji zvonec. — V nedeljo, dne 25. okt., so imeli novoizvoljeni nemško-nacijolni poslanci (.nemške ljudske stranke") posvetovanje v Celovcu. Prišlo jih je 18, trije so se oprostili. Sklenili so v deželnem zboru ustanoviti poseben klub in posvetovali se o postopanju v bodočem deželnem zboru.
(Slovesna otvoritev velikovške šole.) V uvodnem članku pod tem naslovom, katerega je priobčil noš list v št. 249, urinila se nam je neljuba pomota. Poročali smo namreč, da pri banketu ni bilo pri „gosposki mizi" zapaziti nobenega kmeta. Resnici na ljubo popravimo to pomoto in izjavimo, da je bilo pač nekaj kmetov pri banketu prisotnih, mej temi tudi Stih, Prosekar in Ure. V toliko tudi drage volje prekličemo opazko, katero smo bili pridejali svojemu poročilu.
* *
(Tržaški iramasonski mestni zastop) je pokazal v zadnji seji, ki se je vršila dne 29. t. m. zvečer, v najlepši luči že predobro znano „T avito culturo". Povod splošnemu nemiru v zbornici je dal v prvi vrsti dopis tržaške katoliške družbe, katerega je pričetkom seje prebral župan Venuti in v katerem se očita mestnemu zastopu, da je bilo njegovo postopanje povodom cerkvenih slavnostij dne 20. in 27. septembra protikatoliško in torej nepošteno, o čemer se je lahko prepričal vsak udeleženec. Zupan je nato nečnveno napadal katoliško družbo ter ji odrekel pravico, javno nastopati v imenu tržaških katolikov, češ da oni gospodje niso katoliki, marveč „klerikalci". Konečno je predlagal, naj se dopis kratkomalo vrne nazaj I Predlog je bil vsprejet z vsemi proti trem glasovom Slovencev. Komaj se je polegla jedna stvar, je že prišel na vrsto odbornik dr. Spadoni, ki je že dovolj poznan iz zadnjih časov, ter predlagal, naj se izrazi slov. zastopniku Goriupu graja, ker je baje na shodu v Proseku minulo nedeljo imenoval odbr. dr. Veneziana „Žida". Vkljub temu, da je odb. Goriup zatrjeval, da temu ni tako, in zahteval, da se uvede preiskava, se je vender vsprejel predlog s 24 proti 16 glasovom. — Goriup je nato izjavil, da odlaga svoj mandat, in ostavil s svojimi tovariši mestno dvorano. Zbornica in cela galerija pa je kričala za njimi: „Ven Goriup, proč s Slovani!", dokler župan ni prekinil seje in dal izprazniti galerijo. — Najboljši dokaz, kako strogo se ravna tržaška iredenta po načelih jedna-kopravnosti v verskih in narodnostnih ozirih I
(Sejmi po Slovenskem od 2. do 7. novembra.) Na Kranjskem: 2. novembra v Zagorju, v Jesenicah, na Mirni in v Cerknici, v Višnji Gori; 4. v Preski pri Medvodah; 6. v Kropi, Vel. Laščah, v Mengšu, na Vrhniki, St. Vidu pri Zatičini. — Na Slov. Štajerskem: 2. novembra v Lesični; 6. v Brežicah, na Rečici, pri Sv. Lenartu v Slov. Gori pri Novi Cerkvi, v Sevnici na Dravi, pri Sv. Vidu (blizo Ptuja); 7. v Ponikvi. — Na Primorskem: 2. novembra v Trstu, Drencini, Giemoni, Sežani; 6. v Št. Lenartu pod Altono.
Društva,
(Pevsko društvo „Slavec") bode jutri vseh svetih dan ob '/,4. uri popohdne, pelo tri zbore žalostinke svojim umrlim članom, ob velikem križu na starem pokopališču. — Prihodnjo nedeljo dne 8. novembra je pevski večer v prostorih „Narodnega doma".
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) ima dne 14. novembra svoj letošni občni zbor v dvorani Partikove restavracije, Dunaj, I., Spiegelgasse 21. Na dnev nem redu so poročila : tainikovu, blagajnikovo, pre-gledovalcev, slučajni predlogi, volitve.
Telegrami.
Dunaj, 31. oktobra. (Poslanska zbornica.) Koncem včerajšnje seje je stavil poslanec Pacak s tovariši nujni predlog, v ka-
terem se zahteva jednakopravnost obeh deželnih jezikov na češkem, Moravskem in v Šleziji. V poslednji kronovini velja zahteva tudi za poljski jezik. Predlog se obravnava v seji dno 6. novembra.—Poslaneo Krumb-holz urgira predlogo zakona glede odprave, oziroma omejitve rokovne trgovine na sadei-nih borzah. — Poslanec Hauck interpeluje vlado glede korakov v odpravo kartelov sla-dornih tvorničarjev.
Dunaj, 31. oktobra. V volilnem okraju Pogglstall je izvoljen Ernst Vergani, zoper katerega izvolitev se je delalo na vso kripije.
BudimpeSta, 31. oktobra. Konečni vspeh volitev v 392 okrajih je nastopni: 263 liberalcev, 37 nacijonalcev, 10 divjakov, 45 pristašev Košutove in 6 Ugronove frakcije, 21 somišljenikov katoliške ljudske stranke. Potreba je še 8 ožjih in 2 novi vo-litvi. Liberalna stranka je priborila 59 mandatov.
Rim, 31. oktobra. Ko je msgr. Azzochi vstopil včeraj zjutraj v sobo kardinala Ho-benlohe, ga je našel mrtvega. Na ta način se je razglasila žalostna vest. Nemški poslanik se je podal takoj k mrliču. Pričakujejo se iz Berolina posebna navodila glede njegovega pogreba.
Brindisi, 31. okt. Črnogorska knežja rodbina je odpotovala v Bar.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sli/, razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v LJubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr., 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50-36) 3
a> «o
>
ta
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih s&pnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	nostjo.	10 89
Najboljša dijetetična in osveiuječa pijača.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sausrbrunn.
Umrli no:
29.	oktobra. Katarina Hiti, delavka, 43 let, Sv, Petra cesta 70, otrpnenje srca.
V hiralnici:
30.	oktobra Marija Strazišar, krojaoeva žena, 58 let, earies inultilocularis.
Meteorologično porodilo.
3 Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* "3 . g* j >
ÍSÓ	9. |zvečer	733 7	81	si. jzah.	jasno	
31	7. zjutraj 2. popol.	7336 732 5	56 15-3	sr. szah. si. zah.	jasno pol oblačno	0-0
malom.
Srednja včerajšnja temperatur» 11'5°, ta 3 9° nad nor-

LUDOVIK BOROVNIR
=: puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pniek za
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na o. kr. preskuševalnioi in od mene preskuiene.	655 52—6
Slovenski in nemikl ilustrovani ceniki zasttnj.
■n • «^««Aílv»« ^ _ „„	domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj.
Jrriporociina nazilalllia naši naročniki in čitatelji „SI o veno a" blagovolijo uvaževati.


Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah I
z diplomo in svetinjo f
v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892. i.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
9T	(T-e
in TKakovrstnili poprav

Od leta 1880. do leta 1895. sta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pisma
najboljših veščakov so' na razpolago.

Matija Horvat
Cevljsrskl mojsterv LJubljani, sv. Petra cesta 32
priporoča se prečast. duhovščini in slnv. občinstvu * v naročanja raznovrstnega
obuvala
katera izvríujo cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga V od najpriprostejše do najfinejše oblike.	K
IVAN JAS
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in ks-
ceniki zastonj pristrojev za vozarenje.
in franko.
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
'v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzljevišča
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
1 monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
'♦VVVVVV^
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice prlporofa'a se preč. duhovščini in s', občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najuižji ceni. Prekupcem priporočata Oljnate barve v ploščevinastih puiicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Aloj zij Z or m an
trgovina z mol.o v Ljubljani, Florljanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja ra drobno in debelo ter zago- ] tavl:a uliudro postrežbo.
| Franjo Toman t
podobarin pozlatar, Križevniški trgi, Ljubljana
3 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- i-5 vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ * ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i» J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), ^ slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ K******
«S . JhSL «> e» is ,
svečar v Gorici, Solkanska oesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne
čebelno-voščene »vede
klg. po 2 gld. 45 kr. Zn pristnost jamči s svoto ■■BB1000 kron. tC3t£9ESEfBB
Pošiljate o franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSIaAV DOLENEC
svečar In lectar, trgovina z medom In voskom
v Ljubljani, Gledallšfina ulica it. 10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizmi ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
0.
IVAN UKAN
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -nizkih cenah. ZZZ
_____________"S*
II I>rag. Matkovičfi
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 jt
se priporoča v najtančnejše izvrševanje [j vseh v brivsko In vljasuljarsko obrt'
n spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna.
| Brata Appe v
izdelovatelja lončenih pečij
v Kandijl pri Novem mestu ^Cv^
(na Dolenjskem) priporočata
Josip Rebek preje Ahčin
ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- , vrstna atavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovln nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov.
Deio4rpežno in natančno, cene nizke.
„ JERNEJ CERMELJ
h- trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo ^ v Ljubljani, Semenišče (za vodo) hi priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
j gospodinjstvo spadajočega blaga

p o n aj m z j e e n 1.

f Na najnovejši način umetne	%
zobe in zobovja
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja f
fplombovanja in vse zobne ope- a racije, — odstranjuje zobne bole- t ^ čine z usmrtenjem živca	J
I zobozdravnik A. Paichel |
» poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi » |	hiši, I. nadstr.	|
| GABRIJEL OZELJ |
^ tapetar t LJubljani, Tržaška cesta št. 19
ffi se priporoča preč. duhovščini in si. ob- M V činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko Y A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A ) divanov, žlmnatih in modrocev na peresih \ % itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po » najnižji cer.i — Ponudi se tudi v tapeci- IJi t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- \ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za K jjt	delo na deželi.

*
A^1 ''in vseh v i njih stroko j
lepo svojo	, «P^ajoCih |
zalogo	^ ^, trP«žno 7 1Z" i
uelanih predmetov po prav nizki ceni. — Zaloga \ ^ v Ljubljani je v Židovski ulici, V . zastopnik g. Kališ na Prcšer- i an\ tUh novem trgu.
rrnmmnrmwmmmmmmmmimmi
fožtatot^Ktst^
j Zaloga rezilnega orodja ■■ _ _
9 (39 1» klrurgičnlh instrumeutov
, s^ŠT«. Alojzij Vanino
; priporoča prečastiti duhovščini in slav- j nemu občinstvu nože, škarje, britve
itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — ! I Brušenje in poprave izvršuje točno.
psHSHSHSBSHSH^sasas^sasHSH.ii S Franc PavSner	B
[ji <0i« («♦«>	nasproti c. kr. gimnaziji
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [¡j stvn v naročila na duhovniško in ol-nj vllno obleko po poljubnem kroju, zago-lii tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno W postrežbo in kar možno nizko ceno. Cb'HSHSH5HSHSHS4HSHSHSHSHSHSQ'
FB. TOKEC
pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 ] Š se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v izvršitev vseli pozlatarsklh del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j križevih potov, podob svetnikov itd. za- j gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. \
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6.
HENRIK ZADNIKAR
Izdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani)
8v. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkvene posode, sveinlkov, lestencev, ■vetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejeraa tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
i P
a a
5 i—i o O)
iH
6
H
a
a o
•S - E
- *
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.
I LUKA VILHAR	f
I I I I I I
I	w ^	i
f Poprave Izvršuje natančno In točno. %
*<«>«*«) «44> «««, ««)>««»» <m> <0H> «rt*«** « « <+«<«+4i «««> ««O M* «fft «ttW><W <M>	«
| ^jreusap Sors.das' |
| pleskarski mojster, v LJubljani, Rimska cesta 9 f
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 f činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- %
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J J incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J
| Fr. Šiška ded.^ibVan,'«, |
$	Marije Terezije cesta št. 6	$
0 £
t se priporoča v podkavanje konj in razno- $ vrstnih včz, ima tudi v zalogi $ raznovrstne voze in sani %
J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	J

mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, Zint-nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
TlSil^'F1'!-'; ¿r.-IiT3lgiaflglSTali
Anton Presker
krojai v Ljubljani, Sv. Petra oesta ie
priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelh aar), mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
C Tapetniška kupčija %
lOUBEZAj
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 %
| dobroznana preč. duhovščini, priporočaj svoje izvrstne
modroce na peresih
J (Federmatratzen) po 10 gl., nadalj« ilm-i nloe, dlvane ln vsa v tapetniško t obrt sp&dajoda dela. 90*00*0*000000*0000000000**
3
mi
I
•<>•
S 8
A
«S
K 8
~ 8 5>
*
«6
S ©
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
SJJ3T Jakobu Zalazniku "^fi
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicljah, svatovščinah, Imen-dneh in raznih slovesnostih.
SbEWcJMtíü

Njega Svetoat
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-poslane Jim stekleničke
(Osna Je dni «tsklsnlSlol 10 kr.)
želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo.
katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila točno izvršuje proti povzetju
G. Piccoli,
lekarnar „pri Angela" t Ljubljani, na Dunajski ccsti.
i
1 I
iT
B
H
Lekarna M. Leustek v Ljubljani.
Lekarna M. Leustek
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. I zraven mesarskega mosta
priporoča svojo izborno delujočo
tanno - ohinin
tinkturo za lase,
■s»
Jtsr
ssr
katera okrepeuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena z rabilnim navodom 1 steklenici BO kr. Velika zaloga preskušenlh domačih zdravil, katera se priporočujejo po raznih časopisih in cenikih.	700 5—5 Prodaja in vsak dan dvakrat po pošti razpošilja
Lekarna M. Leustek v Ljubljani.
I
S
Zavod
34 za '26-22 umetnost
slikarij
na ,
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan.
Ceniki zastonj in franko.
Katalogi na upogled.
Lip posestvo na
Jednonadstropna hiša
z opeko krita, v dobrem stanu, v kateri so 4 sobe, kuhinja, jedilna čumnata in dve veliki obokani kleti; zraven druga
gospodarska poslopja, rodovitne njive, lioste
in pašniki
skupne mere okolu 40 oral, potem
mMm m štirimi teeajl?
s stopami in stanovanjem, poleg tega
MT žaga
v popolnoma dobrem stanu ob močni vodi, pol ure od kolodvora D>bre-polje poleg okrajne ceste. — Vse to je po primerni ceni na prodaj, ali skupaj ali na drobno.
Več je izvedeti prt županstvu občine Videm v Dobrepoljah. —
Kupci naj bi se oglasili v 14 dneh, ker pozneje se bo razprodaialo na drobno.
718 3-2
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
654 62-37	zidarski mojster.
liiiiMI
Koverte s firmo vizitnice in
trgovske račune
priporoča
Zatol. tiskarna
v LJubljani.
Domača tvrdka
AnaHofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaja hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča
Ana Hofbauer, 160 36
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulioe 4.
fl Mika izbera lepili,porabnih daril za božič in noto leto! [H]
Najboljše ure ¡0 ijniii cei
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemov.
Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši.
Ceniki so franko na razpolago. Novost: MT Stenske (Pendel-) ure z godbo faj
po jako nizki ceni.	711 3 | d
Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžirJJ^
i Valentin Accetto, [t
s ♦
M M
M ♦
K ♦
♦ ♦
Se
zidarski mojster	iei 45-36
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v Izvršitev novih stavb, oerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozld&vanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osoblto cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijal». Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
iz lastne opekarnice,
za katero izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na ž?lio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanja stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno.
5 ♦
v ♦
i i •i i i
Izmed vseli doslej izišlih slovenskih knjig sta najlepši in najcenejši:
<3rešern cFrcince: Poezije, s pesnikom podobo.
& O •	m jp. • pregledal in uredil A. Fantek, ilustrovala J. Kobilca.
QJ2lltiU Cj l 171011. Cri&STlilj	(S podobo pesnikovo in devetimi ilustracijami.)
r Vsak zvezek veljd samo 1 gld. vezan v juhtovino z zlato obrezo; po pošti 1 gld. o kr.
Zbirko bode založništvo nadaljevalo!
Dobiva se pri založniku:
4
S
cžiscfier, Rnjigofržoc v JujuGljani.

tfstBiiovlJono lota 1 iS T O.
Izdelava perila
za gospode, gospš in otroke
na debelo in drobno.
Cena Irp blago brez konkurence.
« o
■rajo* z* groapoda,
beli chlffon, gtndko na pralh, brai ovratnika, brei maniat, »7 Trat Jadna »1 gld. 110 do Ml i««t . „ 6 S» „ 15 — ■rajo* za dečke, t4 velikostih, sicer kukor gornja jedna od gld. J-— do 1'40 ,, 575 „ 7*75 ■vttlce za gospode, 8 rrat
jadna 80 kr. do gld. 1-40 lest gld. 190 do gld. 750 Dvanajat ovratnikov od gld. 1*80 do a to. Dvanajat loaniet od gld. S-S0 do 1-60. M predlog (Vorlier.Jen) odgld.9 » do&--
O
M
0
•o
1
N P
O <
o -t
c2. ®
P
CM
K*
O
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
Jf. Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o."in kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 44
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur.,
Dunaj, V., Matzleinsdorterstrasse 76, III, 31. yVVVVVV.
ki

V lekarni so tudi dobiva: Pristno flranooako žganje t originalnih steklenicah po SO in 40 kr., Blid. konjak, med. mala», najboljša, vae po najniijih cenah. Zalez-nato kineiko vino, aagrrada lino (odvajajoč«) itd.
»
Lekarna A. Mardetschlaeger
„pri zlatem orlu" v Ljubljani, poleg železnega mosta
priporoča navlašč
preparirano
ribje olje
prijetnega vkusa in jako izvrstnega učinka. — Cena steklenici 1 krono. 6 ste-klenio 2 gld. 50 kr. — Poštna nakaznica zadošča za naročitev.
To ribja olje dobiva se le v originalnih steklenicah s papirnato zaporko z rdečim
tiskom, ter se naj ne zamenja z navadnim ribjim oljem. "¡23 10-1

O
tsc O
S .
S m
CZJ 3
"â a o
B s
o
+» i-l
o
H
.22 o 05 S -o
5 .5 Ml S3" ^ S S
_. T3 X>
C to O «
■
œ
M ®
o <rj Z. o 3
C u 1-5
jrt a a
«J i, —
> -a -M o <-
'«SŽ
3 o- a
h = 3
« s|i
nj o a
S S
C s M
B i-i . > a 2
I »
5fl8 a
« ~ <=
■H S'
^ J O 3
O > -fcj D
-M o ï a
IS 2
w ®*_3 03
.. 1)
JE — »5 a
X»
¡L, t^" .w
Ss«.-
'3 S- -m
. a »
■o "S 3
0)
l-H „
O N «
-i r/1 D
S3
Preč. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Annenstrasse 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
ir„ EQ!
iz lekarne 47 26—17
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo,
katero pospešuje slast in prebavljenje ^T^n. ter odvaja počasi in lahkotno.
Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Glavna zaloga
Lekarna B. Fragiier „pri črnem orlu" v Pragi,
Mala stran, na vogalu Spornerjave ulice.
Velika steklenica velja 1 gld., mala SO kr., po pošti
20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. ■•"Zaloge v vseli avstro-ogersklh lekarnah.
J. Bendik-ova
v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem
maščoba za mazanjem likanje
je najboljše sredstvo
za nhranjenje usnja
in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki
M. Siipan
na Dunajski cesti. Prod ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—21
)5H5H5ESESHS2asa52Sa5H5HSEL5HSHSES
priporoča raznovrstne
W vizitnice
po nizki ceni.	[fl
^5HSaSH5H5HSHSH5H5HSa5H5HErH5H5H5H^'
■i Priporočamo svojo brezdimno, brezsajasto in II brezvonjavo	^
oglino (koks) |
kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za U obrtniško kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, sla- SE ščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo-| bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd.	^
Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg.	M
50 „ 95 „	K
100 „ 180 „	U
Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjira na- ^ ročnikom v žakljih ali vagonih.
Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. 50 kr.
j|i	Plinova tovarna
586 10-10
t Iijubljaui.
I
A
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
na
urar, i°5 24-20 Dunajski cesti v Ljnbjani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
žepnih ur -«s
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenshih in bndilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Spacijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. aRS" Poprave se dobro ln solidno IzvrSuJejo.
Dunajska b o r z a.
Dn6 30.oktobra.
Slfupni driavni dolg v notah.....
Sifnpni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 1%.......
Ogertka kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemlki dr», bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mkrk ............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci -........
C. kr. cekini...........
101 gld. 10 kr.
101		05	
122		—	
101		15	
121		65	
99		15	
932		_	
365		50	
119		75	
58		75	
11		74	
9	*	531	
44		40	
5	n	69	n
Dne 30. oktobra.
4% državne srefike 1. 1864. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 4 % zadoižnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice driavne železnice . ■ „	„ jutne teleznice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	, dolenjskih železnic 4 %
143		—	kr
154		50	
191		—	
99		—	
137		50	
129		50	
107		75	
112		—	
99		25	
99		35	
222		25	
171		15	
127		50	
99	it	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. —
4% srečke dnnav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ —
Avstrijskega rudežega križa srečke, 10 gld.	17 , 60
Rudolfove srečke, 10 gld.......22 . —
Salmove srečke, 40 gld................70 . —
St. Gendis srečke, 40 gld.......VI
Waidsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijsk« banke, 200 gld.	153
Akcije Ferdinandove sev železn., 1000 gl. st.v.	3375
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	420
Akcije jnžne teleiaice, 200 gld. sr. . . .	100
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	64
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. .	156
Papirnih rabljev 100........127
25
75 75
25 10
75
MdT Nakup ln prodaja j, vsakovrstnih drftavnih papirjev, srečk, denarjev itd. ii Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjv najmanjšega dobitka Kslantna izvršitev naročil na borzi.
Menjaroična delniška družba
„H E iS C II H"
Nollzeili it. 10 Dunaj, lariibilfsrstraiu 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih m Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|sfcih vrednostni papirjev in vestni sviti za. dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic.