Naročnina mesečna 0 Dia. sa iuosen-i(to 40 Dia — nedeljska izdaja celoletna 96 Din. sa inozemstvo 120 Dio Uredništva je v Kopitarjevi nL 6/111 SLOVENEC Ček. rafran: Ljubljana tt 10.650 ia 10.549 sa inaerato« Sarajevo it*, 7561, Zagreb It*. 39.011« Pra*a-Donaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva fa, telefon 29» Telefoni arednlštvai dnevna slniba 2050 — notna SM, 2994 ia 2090 Izhaja mit dan ijitnj, ranea ponedeljka in dneva po praznika Zastareli stroj prosvete Od vseh panog naše državne uprave je najbolj zaostal za razvojem časa in je naj; teineljitejše preobrazbe potreben prosvetni resor. Ta prevažni urad, ki bi moral hiteti na^ prej, da zajame vse tokove, ki iz sedanjosti vedejo v bodočnost, teče leno dalje v kolovozu meščanskega liberalizma preteklega stoletja, ne da bi videl obrisov novega družabnega reda in usposobljal našo mladino za delo na korenitem ^preporodu naroda, države in človeštva. Docim si prisvajajo drugod pozitivno vrednote in pridobitve ter stremljenja za prevzgojo naroda, najsi izhajajo od levice ali desnic«, kolikor so se izkazala za dobra in plodovita, se naša šolska .prosveta izčr-puje v reformah, ki se odlikujejo po tem, da dejanskim potrebam ljudskega življenja prav nič ne odgovarjajo, ker izvirajo iz miselnosti, ki je o njej nek evropski vodja nedavno dejal, da že davno diši po razpadanju. Čim večje poenotenje šolskih knjig in -joduKa je menda edini učni cilj naše šolske birokracije, za katerega žrtvuje ves svoj čas in delo, (da ne govorimo o podraženju pou ca in državnem monopolu knjig...) dasi to sredstvo ni edino, s katerim se ustvarja m neguje globoka narodna in državljanska zavest in je časih, kadar se namreč pretirava do proti-naravnega, čim popolnejšega strojskega ize-noličenja vseh državljanov, celo škodljivo. Tudi je treba vedeti, da nacionalno in državljansko čustvovanje samo na sebi še ne zadostuje, če nima metafizične, nravstvene in socialne osnove v nekem določenem idealu o državi in narodovem bitu ter o smotru vsega narodnega dela in stremljenja. Do vsega tega pa je naša liberalna šola slejkoprej več ali menj indiferentna in propoveduje le neko megleno človečanstvenost ter nacionalno navdušenje, no da bi ju izvajala in utemeljevala tako na religioznih kakor na naravnih etičnih in bioloških ter socialnih temeljih ljudskega bitja, radi česar je takč človečansko kakor rasno čustvovanja, kar ga mladi človek pridobi na šolskih klopeh, ponavadi zelo plehko in brezkrvno — mladi inteligent pa, ako poleg šolske vzgoje ne bi bil užival nobene druge, brez vsakega konkretnega nazora o svetu in življenju, brez krepkega čuta za skupnost in indiferenten napram najvišjim in najusodnejšim vprašanjem narodnega in človeškega kolektiva. Pa pustimo ta višja vprašanja našega šolstva in se ozrimo na nekatere prav občutne strani našega državnega prosvetnega obrata, ki hudo in neposredno prizadevajo vsakega državljana v njegovi eksistenci 111 bodočnosti, oziroma bodočnosti njegovih otrok. Šole se čedaljebolj polnijo, naval vanje je vsako leto hujši, profesorjev primanjkuje, na drugi strani pa raste negotovost eksistence izšolanih mladih ljudi, tako da danes akademična izobrazba ni več nobena garancija zoper brezposelnost. Ako bi umetno omejevali ljudstvu dostop do srednje in visoke šole, bi pa zopet nikomur ne koristili, saj tudi kmetijstvo in rokodelstvo nimata vec zlatega dna, kakor se je nekoč reknlo, in kaj bo s profesorji in profesorskimi kandidati, ako ne bo študentov! Inteligenco je več ko preveč, ker vsak sili v položaj uradniške pare, kjer ima vsaj nekaj, kar je bolje ko nič, toda, če zmanjšamo število inteligence in jo obsodimo na počasno umiranje, kaj bo z modernim državnim ustrojem, z njegovo tehniko in gigantsko rastjo, ki potrebuje toliko služabnikov? Potem šele bi propadali ostali stanovi in panoge gospodarske delav: nosti, ki so popolnoma navezani na moderni ustroj življenja, ki se je usodno razrastel, tako da ga ni več moči demontirati. Pa umetno omejevanje možnosti srednje in višje izobrazbe tudi dejansko nič ne pomaga, saj vidimo, da podražonje pouka po odioznih šolninah, ki naj bi jih nova vlada čim prejo odpravila ni doseglo nobenega učinka v tem smislu, ampak mladina le še bolj ko veletok dere v gimnazijo in na vseučilišče. Pa katera mladina čedalje bolj sili v intelektualne poklice, predvsem v uradniško karijero? Skušnja vseh povojnih let nas uci, da meščanska, dočim se kmetski naraščaj čedalje menj šola na gimnaziji in na univerzi. To pa jo skrajno nezdrav pojav, ki ni odtehtan po tem, da bi se kmetska mladinn strokovno izobraževala za svoj lastni stan, ampak se izgublja v čedalje večjih množinah v prahu in dimu tovarn ali pa v rokodelstvu, ki se istotako čedalje bolj osiromasnje. Nas kmet propada, postaja nemanič in njegova mladina je obsojena na proletarizaeijo, dočim istodobno hira tudi meščanstvo, ker tako svobodni poklici kakor uradništvo nimajo več dotoka iz zdravega kmetskega ljudstva s svojimi zdravimi naravnimi in moralnimi tradicijami — dokler bo namreč nase kmet-sko ljudstvo še zdravo in solidno ostalo. Ce danes opazujemo kmetsko mladino, kjer je v večji množini zbrana, bomo s skrbjo opazili, kako da gineva telesna krepkost kot posledica naraščajoče siromaščine, nehigijenicnih rnzmev in nemožnosti sistematične gojitve telesnega okrepljanja in duševne vedrosti... Ce bomo puščali, da se bodo stvari razvijale in stopnjevale v tej smeri naprej, ne da bi država odločno posegla vmes, čo bo telesno in moralno izbiral naš kmetski stan. bo čedalje bolj propadala tudi naša inteligenca in bomo z vsemi državno in strankarsko političnimi vprašanji, ki jim posvečamo skoro izključno svojo skrb. prišli na kant. Baš naš državni prosvetni resor bi moral imoti na polju celokupne narodove oziroma ljudske vzgojo inicijativo, da bi vseskozi odgovarjala socialnim potrebam in zahtevam časa, ne pa marnjam in utvaram preživelo liberalne pedagogike. Seveda morajo vsi državni resori delati vzajemno in po načrtu za ta cilj. Predvsem je treba začeti dvigati nas kmetski stan s pametno načrtno gospodarsko Dolitiko. da bo njegov naraščaj mogol pol- ttalijansko-abesinski spor pred Zvezo narodov Pritisk matih držav v Ženevi Zastopnika Male zveze in Balkanske zveze sta nastopita za avtoriteto Zveze narodov in se s tem postavila ob angleško stališče MERILO^ 'O/lii ! — a „Neodvisna in neokrnjena ... Svobodna Abesinija v očeh francoskega posredovalnega predloga Ženeva, 13. septembra. (Od našega posebnega poročevalca.) Istočasno, ko je francoski zunanji minister govoril in skušal najti ravnovesje med prijaznostjo do Italije in Anglije; kar se mu ni posrečilo, ker je bil vtis na galeriji časnikarjev pa tudi med publiko, ki je bila pripuščena, tak, da se je Francija navzlic vsemu zvezala z Italijo, oziroma, da je napram Italiji prevzela takšne obveznosti, da se jih ne more otresti, je bilo zakulisje zopet zelo živo. Francosko tajništvo je razdelilo med zastopnike velesil prepis predlogov, ki jih je Francija že izročila Italiji v svrho mirne rešitve abesinskega spora. Časnikarji nismo mogli dobiti nobenega izvoda, a izurjenim levom ženevskih hodnikov se je kmalu posrečilo dobiti vsaj v glavnem točke francoskega posredovalnega predl.oga. Točke pa so sledeče: 1. V Abesinijo pride mednarodna policija. Na važnih prometnih križiščih in v gospodarsko važnih središčih Abesinije naj se nastanejo inozemske vojaške posadke, ki pa bi bile v glavnem italijanske. 2. Abesinski cesar bo imenoval večjo število inozemskih častnikov za inštruktorje svoji armadi. Poleg tega bodo ti častniki poveljevali abesinskim vojaškim posadkam posebno na meji. 3. Abesinski cesar da Italiji obsežne gospodarske koncesije v svoji državi. 4. Abesinski cesar odstopi Italiji tudi večje dele pokrajino Ogaden, nekoliko Hararja in mesto Aduo. 5. V Abesinijo se odpošlje m e d n a r o d n a komisija, ki ho pod nadzorstvom Zveze narodov študirala problem abesinskega suženjstva. Ista komisija bo imela tudi nalogo, takoj odrejati preiskave, če bi kje v državi nastali nemiri, ki bi ogražali red in mir v državi. Francija je svojemu posredovalnemu predlogu dostavila tudi pogoj, ki ga je abesinski cesar slavil za pristanek na zgoraj navedene točke. Abesinski cesar namreč je dejab da je voljan pogajati se o tem predlogu in ga v načelu tudi sprejeti pod pogojem, dn Italija odpokliče svoje čete iz Eritreje in Somalije, razun tistih, ki bi postale potrebne za mednarodno policijo, ki bo je Zveza narodov na podlagi francoskih predlogov uvedla v Abesiniji. Za enkrat imamo vtis, da Anglija s temi predlogi ni zadovoljna. Tudi Italija baje ne. Ženevsko zakulisje torej navzlic nervoznemu delu ne beleži nobenega uspeha. Purič za Malo zvezo Ženeva, 14, septembra. AA. Šef delegacije kraljevine Jugoslavije, na 16, skupščini Društva narodov, dr. Božidar Purič, kr. poslanik v Parizu, je imel v imenu Male zveze govor, iz katerega posnemamo: Ni naša namera razpravljati podrobno o vprašanjih poročila generalnega tajnika, o katerih se je bavila že večina govornikov. Ta trenutek se bomo omejili samo na to, da damo svojo načelno izjavo. Stalni svet naših treh držav je imel pred kratkim svojo letno konferenco na Bledu. Na tej kon-ierenci je svet Male zveze opredelil svoje stališče in bodoče zadržanje nasproti položaju, nastalemu zaradi dogodkov zadnjih mesecev. Ko so nekatere države sprožile idejo o pokrajinskih paktih v svrho okrepitve splošne varnosti v Evropi, so se naše tri države takoj pridružile njihovemu stremljenju in od takrat nas te države pri vsaki priliki podpirajo z željo, da se doseže miroljubno in lojalno sodelovanje zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Ko se tega spominjam v tem trenutku, hočem posebno poudariti temeljno načelo tega stremljenja: načelo kolektivne varnosti, temelječe na paktu ZN. Balkanska zveza Po govoru jugoslovanskega delegata dr. Božidarja P u r i č a je grški zunanji minister Mazi-mos kot dosedanji podpredsednik Balkanske zveze dal v odsotnosti predsednika Titulesca tole izjavo: Balkanska zveza dopolnjuje drugo leto svojeja obstoja in čas je doslej upravičil njen obstoj, ker je dokazal, da je delovanje te zveze potrebno. Med državami Balkanske zveze vlada sodelovanje, ki postaja od dne do dne večje ter se je razširilo že na vsa področja njihovega nacionalnega življenja. Te države so dale neizpodbitne dokaze za svojo voljo v korist miru in za odločnost, da ga ohranijo z vzajemnim prizadevanjem v svrho političnega, gospodarskega in socialnega napredka ter dobre soseščine z vsemi sosedi. Doseženi uspehi niso samo plod solidarnostnega duha, ki preveva vse vodilne kroge zainteresiranih Balkanskih držav pri njihovem delovanju. Ti uspehi so tudi plod splošnega prepričanja njihovih narodov, da se njihova miroljubna stremljenja ne dado izvesti drugače, kakor s spoštovanjem načel DN, Litvinov Na današnji skupščini sveta DN je govoril v imenu Sov. Rusije zunanji minister Litvinov. Dejal je, da Sovjetska Rusija prizna važnost dela, ki ga je izvršilo Društvo narodov, zlasti glede Po-saarja in jugoslovansko-tnadžarskega spora. Daljo je g. Litvinov poudaril, da Zveza narodov še ni končala dela o definiciji napadalca, in izrazil nado, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Govornik jo omenil predlog sovjetske vlade, da naj se razoro-žitvena konferenca izpremeni v konferenco za splošen mir. G. Litvinov se je nato dotaknil vprašanja popolne razorožitve. Dejal je, da obstoje zanj manjše težave kakor pa posamične razorožitve, in je obsojal, da se še ni našla ureditev vprašanja, kako naj se spravi v sklad ženevski pakt s pariškim. Ob sklepu je g. Litvinov priznal, da bodo vse prisotne delegacije presenečene, ker se njegova vlada ni doteknila italijansko-abcsinskcga spora. Dejal je, da ho sovjetska delegacija, ko pride to vprašanje ponovno pred skupščino ZN, zavzela svoje odločilno stališče. Tudi tu nasprotuje sovjetska vlada, je poudaril Litvinov, tako sistemu kolonij, kakor tudi vplivni zoni in vsaki imperialistični politiki. Edino vprašanje za sovjetsko vlado je obramba pakta kot sredstvo za obrambo miru Vsa angleška mornarica v Sredozemskem morja Rim, 14. septembra, b. »L'Azione Coloniale« priobčuje podrobnosti o kretanju angleške mornarice v Sredozemskem morju. List naglaša, da imajo Angleži v Sredozemskem morja, zdaj tolikšno število pomorskih enot, kakor jih v tem morju 8e ni bilo. Politično je zelo važno, da izpopolnjuje Velika Britanija svoja pomorska oporišča. To njeno pomorsko oboroževanje v Sredozemskem morju je tako veliko, da že ogroža pozicije Italije v Sredozemskem morju in v Rdečem morju. Vsaka vest o angleških edinicah t »našem morju« mora povzročiti primerne protiukrepe z naše stranL To bo tem težje, ker namerava Velika Britanija zbrati v bližini naših obal vso svojo domačo mornarico, tako da bo vsa angleška mornarica zbrana v italijanskih vodah. Vsekakor morajo biti naši ukrepi končani še, predno dospejo angleške ladje. Rim, 14. septembra. Danes se je pod predsedstvom Mussolinija zbral ministrski svet. Glavni predmet posvetovanja bo začetek vojaške akcije v Vzhodni Alriki. Italija bo izvedla svoj načrt glede Abesinije brez vsakega ozira na kakršnekoli sklepe, ukrepe ali nasvete Zveze narodov. Na seji se bo govorilo tudi o zadržanju Velike Britanije, o kateri je sedaj za gotovo znano, da se ne bo vzdržala nobenega sredstva, da oteži in če mogoče, prepreči razširjenje koionijalne posesti Italije v Alriki. Z ozirom na to, bo italijanska vlada ukrenila vse potrebne protiukrepe zlasti v Sredozemskem morju, kjer hoče Velika Britanija zbrati večino svojega vojnega brodovja. Cerkveni rop v Mehiki Boljševiška Mehika je zaplenila vse cerkveno premoženje Mexico City, 14. sept. TG. Predsednik mehi-kanske republike Cardonas jo danes podpisal zakon, s katerim država zapleni vso cerkveno premoženje brez kakršnekoli iijeme. S tem zakonom niti, telosno krepak in duševno zdrav, vrsto našega razumništva in tako ohranjati in krepiti našo narodno kulturo. Z dvigom kmetsko produkcije in z istočasnim dvigom našega strokovnega gospodarskega šolstva pa bo tudi kmeteki stan mogel pošteno preživljati toliko svojega .naraščaja, da se bo razbremenilo v preogromne razmere škodljivo naraščajoče število uradniškega proletarijata. Pa tudi vsebino in smer našega šolskega poduka je treba od koronine reformi- rati, da naša srednja šola nc bo mucilnicn, ki kvari telesno zdravje in duševno vedrost otrok — in čedalje večja mucilmca je, naj ročo kdo, kar hoče! — ampak naprava v kateri se bo porajalo veselje in se krepila telesna in duševna moč otrok — Kralt dureh Froude! — kakor so glasi to danes v Nemčiji, ki bi nam v tom oziru lahko Bluzila za zgled, dočim mi še globoko tičimo v učenjaškom mandarinstvn na eni iu lenem burzuazizmu na drugi strani. se je boljševiška država v Mehiki polastila ne samo semljiških posestev, marveč tudi vseh poslopij, to je cerkva, samostanov, šol, ustanov katoliške cerkve kakor tudi vsega inventarja, vključeno svetih posod. Za enkrat velja razlastitveni zakon samo za katoliško cerkev, vendar pa pravijo, da hodo na isti način razlaščene tudi drugo veroizpovedi. S tem je Mehika v svojem boljšoviškem barbarstvu šla daleč milno vsega, kar je sovjetska Rusija pri-Kadela krivičnega gorja krščanskim cerkvam. Po vsej Mehiki gre silno razburjenje in je pričakovati neredov. Cardenas jc naročil vojaškim posadkam, da so v pripravljenem stanju. Združene državo severno Amerike hodo baje posredovale, ker so prizadete tudi cerkvene občine, ki imaio »voi pravni sedeš t Severni Ameriki. Vpliv papeževih socialnih okrožnic vedno raste Nikakor ni Avstrija edina država, kjer se vodilni državniki resno pečajo z daljnosežnimi smernicami, ki jih za socialno, politično in gospodarsko življenje daje Pijeva okrožnica »thiadragesimo an-uo«. V znani vodilni francoski politični reviji »Revne des Vivanfs« prioličuje njen glavni urednik Bertrand de Jouvend razgovor, ki ga je imel s Paulom van Zeelandom, mladim katoliškim ministrskim predsednikom Belgije. Jouveuel jc ministrskega predsednika, ki je znan po svojem široko|x>-teznent socialnem delu, vprašal, ali mar misli, da je kapitalizem že do konca doigral svojo zgodovinsko vlogo in je prišel čas, da se ga polagoma in previdno nadomesti s splošnim |xxlružabljenjem, ali pa morda misli, da bi bilo umestno preiti k načrtnemu gospodarstvu, v katerem jia bi bila pri-puščena privatna inicijaliva, kakor ludi konkurenca, vendar ne lako daleč, da bi,* kakor je slučaj v kapitalizmu, moglo gos|iodarstvo zaiti v nered? Na ta vprašanja mu je voditelj katoličanov, ki uspešno sodeluje s liberalci in socialisti, odgovoril: »Vodilne smernice za mojo socialno politiko dobivam v obeli velikih papeških okrožnicah iz leta 1801 iu 1031. Za mene jc jako zanimivo, da vidim, da je prva socialna, druga pa je pretežno gosjiodurska. V presledku 40 let, ki leže med prvo in drugo, jc bilo mogoče ugotoviti, da je gospodarsko stremljenje izvrsten |)ri(X>moček socialnega napredka, seveda le tedaj, ako ga močna volja iu smotreno stremljenje drži trdno v pravih mejah in stalno kontrolira.« Pred kratkim je van Zeeland prisostvoval socialnem zborovanju katoliških podjetnikov in inženjerjev iz vse Belgije. Predmet celodnevnega razgovora je bil, kako usmeriti gospodarstvo, da bo mogoče delavstvu odvzeti značaj proletarstva. Torej jako zanimiva in aktualna letna, ki jc že ludi ustva-ritelje »tjuadragesimo anno« v prvi vrsti zanimala. Prvo predavanje se je pečalo z osnovnimi pojmi: govornik je pokazal na bistvene znake protetarstva v gospodarskem in moralnem |x>gledu in je takoj nato razvil pogrant, kako na osnovi papeških okrožnic odpraviti prolelarstvo. Naslednja predavanja so posvečena temeljitemu študiju posameznih točk: razvoj plač; kako delavcem omogočiti dostop k pre-mičnemu in nepremičnemu premoženju; socialno zavarovanje in strokovne organizacije. Na koncu je predsednik Theunis prepričevalno govoril o poslanstvu katoliškega podjetnika, ki naj od svoje strani prispeva, da bo znova pokristjanjeno moderno življenje, zlasti življenje delavnih stanov. Pri večerji je nato van Zeeland v zvezi s temi mislimi povdaril: »Vaša naloga vam bo olajšana, ker ste katoličani. V mojih, kakor tudi v vaših očeh je v tem pogledu samo en nauk, ki pa obsega celoten program, to jc nauk papeških okrožnic. Naloga katoliških organizacij je, da izdejslvtijejo obrise in izdelajo načrte, po katerih naj se izvede katoliška družabna zamisel. Lahko jx)vem, da moja vlada že nekaj časa dela smotreno na tem, da izvede gotove progra- i _ Kral$ev rojstni dan Metz, 14-. septembru. AA. Letošnji prvi rojst- , rti dan Nj. Vel. kralja Petra II. so proslavile ju- ! goslovanskc kolonije v vzhodni Franciji z ue- ! navadno svečano proslavo v Metzu. Priredili so jo jugoslovanski delavci, združeni v Narodni /ve/i jugoslovanskih delavcev kraljeviča Andreju in kr. konzul Kosta Mišic. Jugoslovanski delavci so se zbrali pred poslopjem konzulata z godbo sv. Cecilije in s 25 jugoslovanskimi zastavami. Odtod so krenili v povorki k cerkvi sv. Martina. Cerkveno opravilo sta opravila slovenska katoliška duhovnika Švelc in Grims. Po končani službi bo/ji so se jugoslovanski delavci napotili na glavni trg pred spomenik padlim bojevnikom. \a trgu je bila zoranu ogromna množica, ki je Jugoslovane navdušeno pozdravljala. Pred spomenikom so pevska društva zapela jugoslovansko himno. Med tem ko so se po trgu razlegali veličastni zvoki jugoslovanske himne, so se meščani odkrili. Konzul Mišic je položil na spomenik venec in pozdravil prisotne z besedami: O priliki pr-vega kraljevega rojstnega dne mladegu kralja Petra II„ svojega vzvišenega vladarja iu vrednega naslednika blagopokojnega kralju Aleksandra L, ki je bil eden največjih in najbolj zvestih prijateljev Francije, smatram zu s\ojo dolžnost, da zberem Jugoslovane, ki delujo v Alzaciji in Loreni, na tem posvečenem mestu, da se poklonimo sinovom Metza, /ttvoni zadnje vojne. Polagajoč venec na ta veličastni spomenik, ki so ga odkrili pred enim mescctm v prisotnosti Alberta Lebrunu, predsednika francoske republike, vašega velikega in slavnega so-rojaka, tolmačim čuvstva v=ch jugoslovanskih delavcev, ki so hoteli s tem pokazati svojo globoko hvaležnost do toli gostoljubne Francije, ki jo smatrajo za svojo drugo domovino. Odveč bi bilo zopet naglašnti prijateljstvo med obema državama. Ta velika mnnifestaci jn je najboljši dokaz, da bo to prijateljstvo trajno. Iste barve: plava, bela in rudeča, so na zastavah, naša čuvstva so ista in želje so nam iste: Da delamo za mir in vedno za mir. Pevci so zapeli marseljezo. ki jo je pelo tndi zbrano občinstvo. Nato so zaoeli jugoslovansko himno. Viharni klici >?.ivel kralj Peter II.t so odmevali z vseh strani. Katoliški izseljenski duhovnik švelc je nato nagovoril delavce v slovenščini. Naglušni je njihovo ljubezen do Francije in do Jugoslavije in njihovo zvestobo do Nj. Vel. kralju Pelra II. Po njegovem govoru so delavci zapel: V boj, v hoj!« S tem je bila proslava pred spomenikom končana. Popoldne ob 15 je bil izredni kongres jugoslovanske delavske zveze. Predsedoval je konzul Mišic. S kongresa so poslali pozdravne brzojavke ministrstvu dela v Parizu in ministrstvu za socialno politiko v Belgradu. Francoski listi v Metzu in i/ drugih mest v \lzacijl in Loreni priobčujejo obširna poročila o tej proslavi in tudi slike o njej. Kraljica Marija v Kotoru Kotor, 14. septembra, m. Včeraj ob pol 5 po-|>oldne je dosjiela iz Budve iz dvorca »Miločer« Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičem Tomislavom, romunsko kraljico ter špansko infantinjo Beatrico. Visoki gostje so si ogledali katedralo sv. Trifuna, nato pa še cerkve sv. Luke, sv. Nikolaja in sv. Klare. Ko je prebivalstvo izvedelo za navzočnost Nj. Vel. kraljice se je v velikih množicah zbralo pred omenjenimi cerkvami ter jirirejalo visokim kraljevskim gostom burne ovacije. OScusea štedljiv u poceni -zdelek Os^ešhs ISvarne zeieza iti tovarne strojev d- d Gsijeh Hitler v Mtifnbefgn; Domači odmevi matične točke. Katoliški podjetniki naj vlado pod-1 pirajo pri njenem slvaritcljskcm delu Pred kratkim sem govoril tudi z zastopniki delavstva in sem iz razgovorov dobil vtis, da so tudi oni otl svoje strani pripravljeni, da iskreno sodelujejo.* Besede mini-; strsketra predsednika so navzoči z navdušenjem po- j | zdravili. Direktor Mednarodnega urada za delo Harold BiitPer je v svoiem letnem |ioročihi izrecno povdaril, da soglaša z vsemi zahtevami pajieške okrožnice 1 »Quadrngesimo anno«. Medtem ko se v Ženevi ravnajo po humanitarnih in znanstvenih vidikih ,je j Rim poslavil duhovni načrt, v katerem motri vlotr-o I nroizvodnje pod človeškim in večnim vidikom de-j lavca. ••Možnost dela zavisi v veliki meri od višine plač, ki potnuožujejo delovno |x>djelnost, dokler se v pravih mejah drži, pa jo zmanjša, ako jih za-pusli. Vsak ve, da previsoke kakor tudi prenizke plače potpnožujejo brezposelnost.« Letno poročilo ugotavlja, da >c v deželah, kjer |ilače predstavljajo ! velik odstolel' ktinne moči, gos|ioclarski nrocvit lesno združen z nihanjem delavskega dohodka. Večina proizvodnje kake dežele mora najti domači i tre, lo se pravi, pri domačih delavcih in nameščen- I cih. Fksport more le tam procvifafi, ako ima mnogo narodov visoko kupno moč. Zadostne plače delavcev so lorci mednarodnega notnena. Besedilo tega poročila sc popolnoma krije z mislimi papeževe okrožnice. Tudi mladi voditelj španskega katolicizma Ciil Robles je pred kratkim zastopniku »Revne des Deux Mondes« iziavil: -Mi smo na katoliških socialnili načelih zgrajena stranka in moramo radi tega načela pravičnosti, h katerim se priznavamo, v dejanju izvesti.« Ako vjioštevamo razmeroma veli!;o brezbrižnost, s katero je oficielni svet sprejel prvo veliko okrožnico Leona XIII. »Rerum novarnm«, potem moramo ugotoviti velikansko spremembo, ki se ie do naslednje papeške okrožnice izvršila v mišljenju civiliziranega sveta. Kajti tudi po drugih državah, ne samo katoliških, se vodilni sociologi in politiki vedno bolj interesirajo za velike osnovne misli zadnje socialne okrožnice, ki kažejo pot za novo ureditev človeške družbe. Katoličani more no bili ponosni. da je iz naše srede izšlo vodilo, ki bo oblikovalo družbo v bodočih desetletjih. , il fi že oršliala ^ Ko boste izbirali oblačila za lesen, vedite, da boste kupili piaš.e, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri »«AGO SHilVA«, l»i>h« »11» med našimi izsetfenci v Franciii t* i cenimo ženske" Proč z zobnim kamnom! CIMEAN Niirnberg, 14. sept. AA (DNB). Državni kancler Hitler je v svojem včerajšnjem govoru nastopil proli prepričanju, da nacionalni socializem ne ceni žensk. Hitler se je pri tem posebno obrnil nu nemške žene in dekleta m dejal: Mi gledamo v ženi večno mater našega nmoda in tovariša v življenju pri delu in bojih. Tnko imenovana ženska enakopravnost, ki jo zahteva marksizem, ni dejansko niknka enakopravnost, temveč ropanje pravic žene, ker sili ženske nn področja, kjer ne morejo popolnoma uspeti, ker spravlja ženske v položaj, ki more samo oslabiti njeno mesto v družbi in proti možu. če se danes v marksističnih državah ustanavljajo ženski bataljoni, smemo reči samo to: To sc pri uns nikoli ne bo zgodilo. Nekatere stvari sme delati samo moški in samo on zanje odgovarja. Enakopravnost žensk jc v tem. da ji na tistih življenjskih jiolo/njih, kamor jo je priroda postavila, izkazujemo spoštovanje, ki ji gre. Čc uatn rečejo ntiši nasprotniki: \i hočete degradirati žensko, ker ji ne daste nobene druge naloge kakor samo materinstvo,« jim je treba odgovoriti, da ni to uikuka degradacija ženske, če jiostane mati, temveč nasprotno, njeno najvišje poveličanjc. Ni je plemeuitnojše naloge za žensko, kakor postati mati sinovom in hčeram naroda. Dr. Marčič Viktor zdravnik na Jesenicah od 16. septembra dalje 7op«*l redno ordinira. Dunajska vremenska napoved. Pretežno toplo, V vzhodnih Alpah megleno. Organizacija JRZ Belgrad, 14. sept. m. Danes popoldne ob 4 je bila seja izvršnega odbora organizacijskega odbora JRZ, ki sc jc zopet vršila na stanovanju notranjega ministra dr. Antona Korošca. V njegovo stanovanje so najprej jirišli minister brez portfelja dr. šefkija Belimen, temu pa so sledili gg. Momčilo Ninčič, Krsta Milotič, Aca Stanojevič, Laza Markovic, Miloš Bobič in Miša Trifunovič. Predsednik vlade tli. Stojadinovič je prispel nn stanovanje notranjega ministra ob pol 5. (Jb priliki njegova izstopa iz avtomobila so ga obkolili takoj časnikarji, katerim je predsednik vlade izjavil, da so kraljevi namestniki podpisali ukaz o postavitvi g Ranka Trifnno-viča za bana vanlarske banovine ter dn je novi ban Banko Trifunovič ravnokar položil prisego v predsedništvu vlade. ■Seja izvršnega odbora JltZ je trajala do pol 6 in je prvi zapustil stanovanje g. Momčilo Ninčie, njemu pa so sledili skupaj Miloš Bobič, \ca Stanojevič, Krsta Milotič m Lazu Markovič. C. Trifunovič je pri odhodu navzočim časnikarjem izjavil: >Vse sc lepo razvija. Vse je v redu. Vsi smo /udovoljni.« Predsednik vlntlc dr. Stojadinovič je osla! skupno z ministrom brez portfelja dr. Šefkijo Uchmcnom šc nekaj časa v razgovoru z notranjim ministrom dr. Ani Korošcem v njegovem stanovanju. Pri odhodu pu je izjavil, da so na današnji seji govorili o načrtu navodil, ki jih bo vodstvo stranke razposlalo organizatorjem JRZ po vsej državi Be'grad, 14. septembra, m. Ker so bila pri-pravljalna dela za ureditev pisarne JRZ dovršena, je tajništvo JRZ danes že pričelo s svojim poslovanjem v hotelu »Pariz-. Preko vsega dof>oldneva je v tajništvu dežurni g. Miša Trifunovič. Ves dopoldan je bil lam tudi Can izvršnega odbora JRZ g Aca Stanojevič, ki je danes zopet sprejel večje število uglednih političnih osebnosti. Tekom dopoldneva so bili pri njem med drugim! bivši m-nister Krsta Miletič, Ranko Trifunovič, sedanji ban vardarske banovine, minister za gozdove in rudnike g Ojtira Jankovič ir, še mnogo uglednejših članov bivše radikalne stranke iz notraniosti države. V tajništvu stranke je bilo ves lan z°!o živahno vrvenje. Ne|irestano so orihajali ljudje iz vseh krajev po informacije -za orgaivzir.uije krajevnih odborov JRZ iz notranjosti države. Iz Skoplja sta prišli tudi dve deputaciji krajev.lih odborov radikalne stranke, ir.eu katerima je ..onvlaj obstojal nesporazum gtde organiziranja iamkaiš.i ih mestnih odborov IRZ Cbe deputacij' je g. Aca Stanojevič istočasno spre-;f' Po pozdravih ki sta jih ministru izrekla deputacij i, sta prosili za posredovanje za dosego sporazuma med tema dvema strankama. Ob tej priliki so bili odklonjeni vsi razlogi, ki so privedli do nesporazumov v vrstah hivše radikalne stranke v Skonlju. Po doseženem sporazumu se bo sedaj iz obeh skupin ustanovila enotna mestna organizacija JRZ v Skoplju, Ranho Trifunovič -ban vardarske banovine Belgrad, 14. septembra, m. S kraljevim ukazom je loostavljen za bana vardarske banovine g. Ranko Trifunovič. Dosedanji ban vardarske banovine dr. Djordjevič je z istim ukazom ujiokojen. Novi ban vardarske banovine Ranko Trifunovič se je rodil v Šabcu decembra 1878. Gimnazijo in pravne nauke je dokončal v Belgradu ter je 1. 1902 stopil v upravno službo. Bil je okrožni načelnik v Kumanovem, Skoplju, Stijiu in Bitolju. Po svetovni vojni je stopii kot član bivše radikalne stranke v aktivno politiko ter je jx)slal leta 1920 v radikalnem kabinetu podfajnik v ministrstvu za notranje zadeve. Leta 1924 je ponovno piostal načelnik v isiem ministrstvu ler je bil pri volitvah lela 1925 izvoljen kot nosilec radikalne lisle v ohridskem okraju za narodnega poslanca. Leta 1926 ie postal član glavnega odbora bivše narodno radikalne stranke, kjer je ostal vse do danes, ko je imenovan za bana vardarske banovine. Odlikovanje bivših hanov Belgrad, 14. septembra, m. Bivša bana dravske in vardarske banovine dr. Dinko Puc in dr. Djordjevič sla z ukazom kraljevih namestnikov odlikovana z redom sv. Save I stopnje. VHder pri Davidoviču Belgrad, 14. sept. m. G. Večeslav Vilder, ki je včeraj dopoldne prispel v Belgrad, je po včerajšnji pop. konferenci imel sestanek s prvaki tukajšnje opozicije, ter danes zopet konferiral na stanovanju Ljube Davidovlča, predsednika bivše demokratske stranke z Joco .Jovanovičem, Milanom Oroloin, Gavrilovičcm in Božidarom Vtajičem. Konferenca je Imela čisto informativen značaj in je trajala od pol 9 do pol 12, nakar je g. Večeslav Vilder odšel na kosilo k Joči Jovanoviču. ,,Zbor" vložil prijavo Belgrad, 14. septembra, m. Prof, Velibor Jonič ter odvetnik Milan Ačimovtč iz Belgrada sto predložila notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošcu prijavo za program m pravila politične stranke z imenom Jugoslovansik narodni j>okret — Zbor s prošnjo, da sc dopusli ustanovitev le stranke. Potrebna je popotna likvidacija Pod naslovom »Likvidacija ne samo režima, ampak tudi ljudi« prinašajo »Primorske Novine« tehten članek o nujni potrebi, da se odstranijo vsi ostanki prejšnjega režima. Treba je razčistiti ozračje, da se tako med narodom obnovi vera v moralo in etiko, To je nujna zahleva vsake poštene vlade in »conditio sine qua non« vsakega zdravega političnega živlienja. V naše okuženo politično ozračje je treba več čistega zraka; prwjšnji režimi so pohodili najelementarnejša načela etike in morale, uničili so vsako vero v pravico in demoralizirali naše javno življenje do skrajnosti. Slavni angleški državnik Salisbury je dejal: »Dolžnost vsake stranke je, da drage volje sprejme svoj poraz in da teži za tem, da s svojimi silami zagotovi uspeh načelom, katerim je v boju podlctda,« Lojalno in pravo pojmovanje politič-1 nega boja nalaga tistim, ki so s svojo politiko doživeli poraz, da iz lega izvajajo posledice, ne j)a, da nadalje spletkarijo, dn bi se povzpeli do oblasti, in vsiljujejo narodu politiko ki jo ie ta obsodil s tem. da jih je vrgel od državnega krmila. Prizadeto etično čuvstvo in prizadeta javna morala zahtevajo odstranitev tistih, ki so ta čuvstva žalili. Mesto talilnega ravnanja ali vsnj nevtralnega čakanja vidimo v tistih političnih krogih, ki nosijo odgovornost za prejrnje režime, neko »previranje«. Vsi li nol;,0-i ki iih ie nn -4 obsodi1 orevirijo . In kaj se bo izpovrelo? Dobro vino gotovo nc, kar t* dobro vino J« treba zdravega grozdja. Ti politiki š« nadalje intrigirajo. Pod plaščem integralnega jugoslovanstva bi se radi prerili do oblasti. »Primorske Novine« zahtevajo popolno likvi-nacijo in to ne samo režima, ampak tudi ljudi, da se tako onemogoči, da politični mrtvec še nadalje kvari naš politični zrak s svojimi tajnimi intrigami. Maček stopi iz rezerve? Iz Zagreba se je pripeljal v letalu v Belgrad Večeslav Vilder, vodju bivše samostojne demokratske stranke. Kakor znano, tvori Vilderjeva skupina del združene opozicije, oziroma se-ljačko-demokratske koulicije, katere glavni voditelj je dr. Maček. Po svojem prihodu se je dr. Vilder sestal s predstavniki srbijunskega dela združene opozicije. Sestanek je bil v stanovanju g. Davidovica. Čejirav ni bilo po sestanku izdano nikako poročilo, je gotovo, da je dr. Vilder prišel v Belgrud z vednostjo dr. Mačku. Ker so se v zadnjem času vezi med zagrebško in belgrajsko opozicijo precej zrahljale, je imel ta sestunek namen, da dovede do ožjega sodelovanja ined obema skupinama. Obe politični skupini pripravljata širši sestanek med svojimi somišljeniki. Sodeč po naziruujih glavnih voditeljev ne bo prišlo do organizacije enotne stranke med opozicijo, pač jia se njeni voditelji trudijo, da bi ostalo vsaj p r i sodelovanju, kakor se je pokazulo pri petomajskik volitvah — »Vreme« napoveduje, da se v kratkem v Zagrebu ali v Kupincu, kjer živi zdaj dr Maček, se-stanejo predstavniki bivše 1ISS iz vse Hrvatske in Dalmacije. List trdi, da obstoji v vrstah HSS skupina voditeljev, ki .zahtevajo, naj dr. Maček stopi na dan z jasnim programom. Oni zahtevajo konstruktivno delo v s|)orazumu s Srbi in Slovenci. Ti so prepričani, da bo dr Maček sto-jiil iz rezerve in postavil podlago za organizacijo lastne stranke po vsej državi. Te informacije »Vremena« so v nasprotju z zatrjevanjem »Obzora«, da hoče bivša HSS ostati samo na izključno starih tleh. PREJELI SMO: 8. septembra ste poročali, da so Pucljevi in Marušičevi poslanci imeli tudi danes (7. 9.) po-poldne sestanek, nu katerem so zopet razpravljali o političnem položaju. Temu sestanku so prisostvovali tuai poslanci dr. Veble, Miha Brenčič in dr. Klar. To ne odgovarja resnici, ker sem se jaz. 0. septembra zvečer že odpeljal iz Belgrada — bil 7. septembra oh 1 popoldne že v Ptuju in imel v nedeljo 8. septembra istotam tri shode. M. Brenčič, nar. poa. Podpore slovenskemu turizmu Belgrad, 14. sept. m. Radi še večjega razvoja turizma v Sloveniji je ministrski svet odobril pogodbo, s katero je gozdna upravu v Hoh. Bistrici dal v zakuj) 4000 kv. metrov ne-plodnega verskozakladnega zemljišča v katastrski občini Studor Slov. plan. društvu, ki bo na tem mestu zgradilo planinsko kočo. Kadi večjega razvoja smučarstva v Sloveniji je pa ministrski svet odobril istotako dolgoročno pogodbo, ki jo je sklenilo gozdno ravnateljstvo v Ljubljani z ljubljanskim smučarskim klubom, na podlagi katere se bo odstopilo temu klubu 4450 kv. m verskozaklad-nega zemljišča za zgraditev smučarske skakalnice. Podpora montanistom Belgrad, 14. sept. m. Radi omogočanja znanstvenih ekskurzij montanistov na ljubljanski univerzi po naših rudnikih in topilnicah je v to svrho ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike odobril podporo ljubljanski univerzi 10.333 Din, akademskemu klubu montanistov pa podporo 3000 Din. Članarine prisilnih združenj Belgrad, 14. sept. AA. Glede na mnogoštevilne pritožbe gosjiodarstvenikov proti visoki ali nesorazmerno določeni članarini prisilnih združenj je ministrstvo za trgovino in industrijo poslalo upravnim oblustvom in gospodarskim organizacijam tole pojasnilo: Glede nn določbe 2. odstavka čl. 365 se smejo članski prispevki za posamezne člane določiti različno v skladu z gospodarsko močjo podjetja. Plačilne naloge pošlje članom uprava. Vsak član, ki dobi nalog, s katerim ni zadovoljen, sme vložiti pritožbo pristojni oblasti, ki jo je treba proučiti i s formalne i materijalne strani. Banska uprava sme kot nadzorna oblast proučiti, ali je delovanje združenja zakonito in smotreno, in opozoriti po potrebi združenje na smotrenost dela. Ker je določevanje članarine samo izvršilni akt združenja, je treba v vsakem primeru priznati posameznim nezadovoljnim članom pravico do pritožbe. Feierabend v Belgradu Belgrad, 14. septembra, m. Pred f>ar dnevi je prispel semkaj predsednik žitne borze v Pragi ter generalni ravnatelj češkoslovaškega žitnega monopola g. Feierabend. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da bo Češkoslovaški tudi letos ostalo žito za izvoz, da pa bo kljub temu kupila 10.000 vajrotiov pšenice v Jugoslaviji. Da bo Češkoslovaška še nadalje v slanju odkupovati jišenico agrarnih držav Male zveze, je pred par meseci izšel zakon o zmanjšanju |X>vršine, ki jo je treba posejali s pšenico. Površina s pšenico zasejane zemlje se bo zmanjšala za 8 odstotkov. Hmelj žaleč, 14. septembra. Hmeljarska zadruga poroča, da se je danes povpraševanje nekoliko omejilo, ker so bile zadnje dni pokupljene obilne količine letošnjega pridelka in je treba, tla se to blago prevzame ter odpremi. Dočim je bilo še včeraj nakupovanje prav živahno, se je vršilo danes v nekoliko manjšem obsegu in je bilo ludi več zanimanja zlasti zn cenejše blago. Cene so oslale neizpreinenjene in se plačuje zn dobro in dobro srednje blago 20 do 25 Din, za najboljše gladko zeleno |>a tudi do 20 Din in čez zn kilogram. Tendenca je zlasti za najboljše blago projkoslej čvrsta. Računa se, da je prodano iz |irve roke že kakih 60% letošnjega pridelkn in da je najboljše blago le še v prav čvrstih rokah. Žatee, 14. sept. Položaj ua hmeljskem tržišču je v glavnem ne-izpremenjen. Tudi danes se je živahno nadaljevalo nakupovanje |>o neizprenienjenih cenah. Tako v fcateii kot v Houdnici in Ušteku je tendonca za boljše blago zelo čvrsta. Bansko uradništvo pri novem banu Slovo bana dr. Puca Ljubljana, 13. sept. AA, Danes ob osmih dopoldne se je dosedanji ban g. dr. Dinko Puc poslovil od uradništva banske uprave. Pri tej priliki je imel pomočnik bana g. dr. Pirkmajer na bana ta-le nagovor: »Gospod bani Vaši ožji sodelavci se od vas poslavljajo, ko zapuščate vodilno mesto dravske banovine. V času, ko ste načelovali baraki upravi, smo imeli priliko poznati v vaa spretnega upravnega šefa, moža široke koncepcije in benevolent-nega predpostavljenega. Z bistrim očesom ste opazovali in spoznavali potrebe prebivalstva. S čutom odgovornosti in polni optimizma ste se lotili v težki dobi moralne in gospodarske depresije nalog in se pošteno trudili, da režite porajajoče se probleme kar najbolje. Bodočnost bo ocenila vaše delo. Jaz sem prepričan, da vaša sorazmerno kratka doba ne bo ostala neopažena v zgodovini dravske banovine. Dovolite mi, da se vam za vaše delo od srca zahvalim, zlasti pa vam sporočam zahvalo uradništva, kateremu ste pokazali vso svojo dobrohotnost in naklonjenost. Prosim vas, da nas ohranite v dobrem spominu.« G. ban dr. Dinko Puc le je zahvalil zbranemu uradništvu ter v svojem govoru dejal: »Gospodjel Ko sem po smrti našega blagopokojnega kralja nastopil službo bana dravske banovine, smo si dali obljubo, da bomo čuvali dediščino, ki nam jo je on zapustil, in da jo bomo našemu kralju izročili boljšo, kakor smo jo prevzeli. Po teh načelih smo se tudi ravnali v našem delu. Danes lahko konstatiram, da sem našel v vas v tem delu polno razumevanje. Lahko rečem, da smo ves čas delali objektivno in nepristransko. Nismo izvajali nobenih nasilj in persekucij, dasi smo preživeli v tem času volivno dobo. Jaz se vam za vajše sodelovanje prav iskreno zahvaljujem. Mislim, da lahko imamo zadoščenje v tem, da je bilo vse naše delovanje posvečeno službi domovine, ne pa favoriziranju kakega pokreta. Pri vas sem našel dobro voljo za to delo in lahko rečem, da sem mogel vedno računati na vas. Zato vam izrekam svojo iskreno zahvalo.« Pozdrav banu dr. Natlačena 0 pol devetih je novoimenovani ban g. dr. Marko Natlačen sprejel zastopnike celokupnega uradništva banske uprave, med njimi vse načelnike in šefe odsekov. G. pomočnik dr, Otmar Pirkmajer je najprvo predstavil novemu banu vse prisotne ter ga nato pozdravil z besedami: Gospod bani Ko prihajate, da prevzamete vodstvo uprave T dravski banovini, vaa v imenu osebja kr. banske uprave, kakor tudi vseh podrejenih uradov, zavodov in naprav, prisrčno pozdravljam. Od srca in iskreno vsi želimo, da bi srečno vodili usodo naše banovine. Časi, v katerih prevzemate mesto bana, bodo zahtevali od vas ne samo, da se posvetite z vso svojo osebnostjo odgovorni službi, temveč, da ohranite in razvijate tvornost in požrtvovalnost svojih sodelavcev, ker veliki problemi, ki se danes pojavljajo, se bodo mogli reševati le s krepkim skupnim hotenjem vseh poklicanih, in le složni napori celokupnega upravnega ustroja bodo pod smotrenim vodstvom kos velikim nalogam. V osebju, ki stoji pred vami in ki je po sedanjih dispozicijah poklicano, da tvori kader vaših ožjih sodelavcev, boste našli gotovo zveste solrudnike pri vaših prizadevanjih, da poslužite trajnim interesom ožje in širje domovine. Vse osebje je bilo vedno pripravljeno pošteno in stvarno delati ter je imelo edini cilj pred očmi, da v predanosti po-6luii svojemu kralju, svojemu narodu in utrditvi državne misli. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da naš aparat ne deluje kakor strojni mehanizem brez duše, brez srca ali ljubezni do stvari in brez čuvstva do naroda. Kdor bo objektivno cenil storjeno delo v preteklosti, nam tega očitka ne bo mogel storiti. Prepričan »em, da se boste o tem tudi sami prav skoro prepričali in prišli do spoznanja, da se na zasnovah preteklosti da zgraditi boljša bodočnost dravske banovine in njenega prebivalstva. Gospod ban, dovolite mi še, da priporočim vse naše osebje vaši naklonjenosti ter vas naprošam, da ste mu pravičen in dobrohoten predstojnik. S to prošnjo vas ponovno pozdravljam ter želim najboljših uspehov za napredek in procvit dravske banovine, najlepšega bisera naše prekrasne Jugoslavije. Govor bana dr. Natlačena Za pozdravne besede se je g. ban dr. Marko Natlačen zahvalil s tem-le govorom: Gospodjel S kraljevim ukozam sem postavljen na čelo državne uprave dravske banovine, Slovenije. Zavedam se, da mi je s tem poverjena velika in odlična, toda tudi težka naloga. Ne strašim se je. Zaupam pred vsem v pomoč Onega, ki nevidno vodi usodo narodov. Zaupam pa tudi v vašo pomoč, gospodje, in pričakujem, da mi boste z iskreno udanostjo in vestno delavnostjo pomagali pri mojem delu, Gotovo je tudi vaša srčna želja, gospodje, pomagati našemu narodu, ki je baš v današnjih razmerah pomoči in podpore tudi potreben. Kakor jaz, ste tudi vi izšli iz naroda in uverjen sem, da mu hočete — kakor jaz — služiti po svojih najboljših močeh. Združimo se torej in z vnemo in gorečnostjo, ki se ne plaši nikakih trudov in naporov, krepko na delo po starem geslu »Z narodom za narod!« Če nam bo to geslo trajno pred očmi in če se bomo po tem geslu pri svojem delu vedno ravnali, verujte mi: tudi uspehi ne bodo izostali in narod, ki stavi tolike nadc v moje banovanje, ne bo razočaran, a odrekel vam tudi ne bo svojega priznanja in svoje hvaležnosti za vaše uspešno delo. Ne ie kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan! To naj nam bo vsem vodilna misel v naši službi! Z zvestim, neutrudljivim, nesebič •on in požrtvovalnim delom za narod bomo najbolje in najuspešneje služili tudi svojemu mlademu kralju in bomo najučinkoviteje služili tudi svoji širši domovini — naši ljubljeni kraljevini Jugoslaviji. Še nekatere misli bi želel ob tej priliki prav posebno poudariti. Da bo naše delo prav usmerjeno in uspešno, moramo ostati stalno v najožji zvezi z ljudstvom. Zavedajmo se, da smo tudi mi sestavni del tega ljudstva :4 sedeži. Cerkev sv. Duha v Bereyu je posnetek Hagie Sofijo v Carigradu, a le od znotraj, zunaj se v preprostih linijah iz neometane opeke prav nič ne loči od stanovanjskih kasarn, med katerimi stoji. Če pomislim, da so teh 80 stavb oskrbeli katoličani sami, ki morajo povrh vzdrževati drugo cerkve, duhovščino, svoje lastne katoliške šole in celo vrsto dobrodelnih ustanov, dobim globoko spoštovanje do francoskih katoličanov, ki se izčrpavajo v da: režljivosti za kraljestvo božje. Pobirajo pri vsaki sveti maši, tudi oh delavnikih. Ob cerkvenih vratih vedno stoji kdo navadno kakšna redovnica in pobira za kak zavod. Obiskal sem pomožnega škofa Chaptala, ki se me je zelo rozvoselil. On ima med drugim skrb za drugojezične vernike, pa dobiva od strani južne Francije prošnjo za jugoslovanske duhovnike. Nujno bi potrebovali enega, ki bi imel stalen sedež v Parizu, a bi bil pravi »leteči misijonar«, ki bi neprestano obiskaval kraje, kjer so Slovenci in Hrvati v manjšem štovilu, a versko popolnoma zapuščeni. Pravi, da bi najboljše mogel vršiti to važno misijonsko nalogo kak frančiškan, ki bi imel v številnih samostanih, ki so v vseh večjih krajih, najboljšo oporo. Danes som bil v Lisieuxn pri Mali sveti Tereziji in tam opravil sv. mašo Bogu v hvalo in zahvalo za svetost, ki jo je podelil tej svetnici. Mislim, da je taka hvalna in zahvalna daritev Bogu najbolj dopadljiva, radi tega pa tudi svetnici sami, ki .se bo s svojo priprošnjo brez dvoma oddolžila ljubljanski škofiji. Obonem z menoj je bilo 320 irsikih romarjev, ki so se vračali iz Lurda. Vsi so hoteli imeti moj blagoslov. Ogledal sem si delo nove velikanske in veličastne bazilike nad kolodvorom. Gradi jo ves svet. Saj tudi le ve« svet skupno premore kaj takega. Kripta (spodnja cerkev) jo že gotova: prekrasna je v samem mozaiku. — Popoldne pred odhodom sem imel priložnost, da sem govoril z rodno sestro sv. Terezike, ki je zdaj prednica karmeličanskega samostana. Pri- nesel sem ji pozdrave iz našega slovenskega Knrmeln na Selu pri Ljubljani in njeni molitvi priporočil našo škofijo in vso domovino. Dala mi jo v spomin 1111 moj prvi obisk sličico sv. Terezijo in je napisala 1111 njo sledečo posvetilo: »Je prie ma sainte petite Soeur do jeter sur la Vougosliivie des plus bellos roses de paix et de confiance on Diou. Sr Agnes de Jesus, 10. sept. 1935«. Svojo liustno sostro bo svetnica pač uslišala, moja domovina pu jc teh nebeških rož: miru in zaupanja v Roga tako zelo potrebna. Kar 7x1 i se mi, dn je ta mala sličica dober omon 7ji našo kraljevino. Lisioux je zanimivo normnndijsko mesto, ima še nekaj ozkih ulic 7. značilnimi norman-dijskimi hišami, ki iinnjo gosto ogrodje iz hrastovega lesa, vmes pa oiieko (nemško Riegelbau); celo kolodvor je v tem slogu zgrajen. Normandija jo bogata dežela. O prebivalcih se trdi, da so bogati, pa ga tudi precej radi pijejo. Vina nima, pač p« močnega zganja in pu jabolčnika. V hotelu na pr. dobiš h kosilu ali večerji jabolčnika, kolikor hočeš, vino pn jo drago. Jabolčnik je zelo sladak, z mineralno vodo ali sodavieo pa dajo zelo osvežujočo pijačo. Kako priljubljena pi-jnča jo tn jabolčnik (»eidre«, Angleži izgovarjajo »sajdr«), sem videl na nekem velikem plakatu, ki vabi k dnevu »najboljšega jaholčnika«. Sadje v Normandiji izredno dobro uspeva. Na vsej dolgi poti iz Lisiouxa do Cherbourga jo videti mnogo dobro gojenega sadnega drevja, ki je tako polno rdečih, rumenih in belih jabolk, kakor da jo drevje v cvetju. Bogastvo Normandijo je pa živina. Nepregledni so pašniki ob progi, vsi lepo zeloni, ker je dežja tu blizu morja vedno zadosti. Kar je njiv, so posejane večinoma 7, lucorno. Svet pa je deloma močvirnat. Veliko črede krav se pasejo. Krave so zelo pisane, a izredno lepe. Hlevi pa revni, večinoma iz lesa in ilovice zgrajeni in s slamo kriti. Živina je noč in dan na paši. Ob 7 — sonce je tu še dosti visoko nad obzorjem — sem videl ob progi, kako so krave kar na paši molzli. Osliči so potrpežljivo čakali, dn jim nntovorijo dehteče mleko in ga ponoso v oddaljene domove. Tudi ovac se precej vidi. Okrog Cherbourga dvigajo s črpalkami vodu iz morja in v zimskem času z njo namakajo ovčje pašnike. Od take poseljene paše dobi ovčje mleko poseben okus, ki velja za deli kateso. Ob globoki grapi zdrči brzovlak s pravo »francosko« brzino, ki da razumevati velike železniške nesreče, ki se tupatam pripetijo v tej deželi, in obstoji ob morju, ki sega v nodoglednost in nas bo nosilo kar ves teden Danes dopoldne, ko čakam na ladjo »Be-rengaria«, ki še ni prispela iz Angleško, sem porabil, da sem pod vodstvom zastopnika Cunard paroplovne družbo, rodom Čeha, obiskal skrajni rtič francoske zemlje »Nos žu-hurški« (Nez de Joubourg), ki so konča z navpično skalnato steno približno 150 m visoko. Morje je povsem mirno, sonce sije, niti vetrčka ni, pravi »božji dan«. A kako se valovi zaganjajo ob nabrežje, ker pravkar nastopa plima, ki jo tu redno okrog 4 m visoka. Valovi so izdolbli rove in votline v skalovju. Že ob »mirnem« morju brizga pena do 10 m visoko, kako divjn je melodija morja šele ob viharju, ko se prelivajo peneči se valovi skozi predore, napolnjujejo votline in jih zopet izpraznjujejo! Skrbno zavarovana pot vodi prav do morja, kakor z malega Triglava na Kredarico. Nepozaben je pogled na penečo se valove, ki brizgajo visoKo in za-grinjajo skalo, ki štrle liki zobovi iz vodo. Vse polno je čeri, ki so jedva skrivajo pod vodo. Gorje ladji, ki ponoči zaide v ta kraj. Saj je ne nazivajo zastonj »jama zlodejova« (le trou de diable). Položni holini ob morju so gosto pora-si z resjem, ki s svojim živahnim vijoličastim cvetjem vzbujajo pravo jesensko občutje. Drugod zojiet je obala holj ravna in tudi idealna kopališča 7. zavidljivo udobno plažo. V (Jucrville, rojstnem kraju znamenitega francoskega slikarja Milleta, sva z zvestim spremljevalcem župnikom g. Omanom obedovala — same darove morja — in zdaj čakava še g. misijonarja Ponikvarja, ki prispe nekako ob 4 popoldne. Še vesperae Imena Marijinega opravimo, potem pa so v imenu Morske zvezde ukrcamo v velikanski parnik, ki je daleč zunaj v globokem morju vrgel svoja sidra in nns čaka. — Z Bogom Evropa za nekaj tednov! demokratizma. Vlada, ki se opira na narod in želi vladati z narodom, ima najbolj trdne korenine in jamstvo trdnega obstoja. To zaupanje, ki ga je vlada izkazala narodu s tem, da je pozvala na najvišje upravno mesto v Sloveniji moža, ki uživa zaupanje naroda, bomo vračali tudi od svoje strani z neomajno zvestobo. Radostno smo sprejeti Tvoje imenovanje vsi sloji naroda, ker Tc dobro poznamo iz časa, ko si tako spretno vodil bivši oblastni odbor. Ni je občine, ni ga skoraj kraja v biviši oblasti, ki ne bi imel dobrih spominov iz Tvojega delovanja in vodstva obi. odbora. Zato pričakuje narod tudi od Tebe kot bana, da zopel oživi tisto delo in se i nadaljuje še v večjem obsegu, še z večjo intenzivnostjo. Radostno nas je prevzelo Tvoje imenovanje, osebej vse tiste, ki smo Te videli v trpljenju, da e vidimo sedai tudi r tako odličnem počaščeno K in odlikovanju. Zavedamo se, da v javnem življenju in delovanju ne sije vexlno solncc in tudi ne cveto vedno rožice. Toda močna vera v resnico in pravico ne kloni pod nobeno težo, premaga vse težkoče in ovire in končno vedno zmaguje. Vsi Ti želimo mnogo blagoslova pri Tvojem delovanju. Naša pol. organizacija Te bo po svojih močeh podpirala. Iskreno želimo, da bi Ti bilo naklonjeno dolgo dobo voditi upravo naše banovine, ker smo vsi prepričani, da bo to narodu v blagor, državi pa v okrepitev in moč. Živel naš ban! G. ban se je ganjen zahvalil za prisrčne čestitke in izraze zaupanja in vdanosti. Mogočna množica je še dolgo časa vztrajala pred bansko palačo, nato pa se med vzklikanjem razšla po mestu, kjer ie še dolgo časa oživijaia ljubljanske ulic«. Za zoološki vrt v Ljubljani Ljubljana tuli in boča imeti stalen zoološki vrt, to je povedala in pokazala sama. Zoološko društvo »Noet, ki stremi e d i n o I e za tem, da dn Ljubljani končno vendarle zoološki vrt, je s svojimi tremi razstavami pokazalo Ljubljančanom in vsem onim, ki jim je narava ljuba, ila bi Ljub. Ijana lahko imela svoj zoološki vrt, saj je v tem pogledu celo ua Balkanu poslednja. Ozrimo so samo nu večja mosta: Zagreb, Split, Sarajevo os. Ilidže, Skoplje, dn celo Bolgari imajo v Sofiji krasen zoološki vrt. Ljubljana je sicer res napredna, toda za zoološki vrt kar ne more dobiti milosti pri meroilajnih faktorjih. Ozrimo se samo ua prednika našega zoološkega društva, na društvo »Zoo«. Ce bi to društvo obstojalo še danes, vas lahko zagotovim, da bi imeli že lep, jako lep zoološki vrt. Zakaj se je razbilo, zakaj se je razšlo? Ni našlo razumevanja tam, kjer bi ga moralo najti. Cez nekaj časa po razsulu bivšega »Zoo-a« se je rodil »Noe«, Zoološko društvo v Ljubljani je njegovo oficijelno ime. Jasno začrtane smernice je imel, bolje eno samo smernico, Zoološki vrt v Ljubljani. Cilj nam torej je: prej ali slej stalni Zoo, ki ga Ljubljana res rabi. Res rabi? Dal Prav to so morale pokazati naše razstave in so tudi pokazale! Zanimanje smo vzbudili, zbirali, podpirali, delali in se trudili, sami bi težko, najbrž sploh ne bi, da se ni našel prvi mecen našega društva g. Scagnetti in nam odstopil svoj vrt v Šelenburgovi ul. 6 za naše razstave. Zal pa je do danes g. Scagnetti naš edini mecen. Čakamo na mecene, čakamo na one, ki jim je procvit Ljubljane pri srcu, čakamo, da nas bodo v naših nesebičnih stremljenjih podpirali in sam nudili zaslombo in da nam ne bodo prožili polen pod noge in nam vezali rok. Prišli smo do kritične razvojne faze bodočega Zoološkega vrta v Ljubljani. Misel je zrela, brazda pripravljena, sedaj je na drugih, da delajo na ledini, ki biiio jo mi pripravili. III. razstava je seduj odprta. Kaj in kako je na njej, boste čaz hip čuli, ko bo prenos iz nje. Toda obenem s to razstavo se bomo morali umakniti z našega stalnega vendarle nestalnega prostoru. Kam? To je zdaj vprašanje. Kam bo šel lev »Cezar« a svojim pobočnikom Rolfom, kam ujede, kani živali? Naj jih spustimo, naj jih li uničimo? Mladina in zreli odrasli se ob naših živalcah navdušujejo, polili veselja so in vsi navdušeni za zoološki vrt, čeprav skromen. Rabimo prostor, stalon prostor. Moramo preskrbeti naše živali, moramo zasigurati stalni zoološki vrt. To poslednje je naš biti ali ne biti. To je naša kritična razvojna faza, vemo, da se Ljubljana noče in ni! more zadovoljiti samo s kratkotrajnimi razstavami. Zapomnite si: Zoološki vrt bo privlačna točka za vse šole, za mladino, za univerzo. Zatekel se bo vanj zdaj biolog, zdaj spel zoolog ali fiziolog. Mladina pa bo ob njem rastla in z njo ljubezen do narave, ona tako lepa, toliko opevana in minilo bo ono nebrzdano ilivjaštvo. Šole, učenci, učitelji, dijaki in profesorji za-vzemite se za naš bodoči zoološki vrt, poglejte našo razstavo v Šelenburgovi ulici 6, oglejte si jo vsi, ki imate smisel za naravo in stopajte z nami, glasno povejmo vsi, da bodo čuli oni, ki se jih to tiče: Bela Ljubljana hoče, zahteva zoološki vrt. To je bilo uvodno predavanje k radijski reportaži te zanimive razstave, ki je zavoljo splošnega zanimanja podaljšana do vključno 2. t. m. Vstopnina je malenkostna 2 Din za odrasle in 1 Din za otroke in skupine nad 10 ljudi. Ne prezrite te lepe razstave, predhodnika našega zool. vrta, ki naj bi ga Ljubljana kmalu dobila. t. Pri zaprffu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. In nar. zdr. 8. br. 15.485 od Si. V 1935. Tlakovanje ceste Ljubljana-St. Vid in tramvaj Ljubljana, 14. septembra. Kakor znano, je bilo dovoljenih za ureditev državne ceste št 2 (Ljubljana Kranjskn gora) iz kredita z.a javna deia 20 milijonov dinarjev. V Ljubljani se začne tu cesta ob šentjakobskem mostu in je sprejeta kot državna cesta Cojzovu in Aškerčeva cesta Na državne stroške se tlakuje pas 6 m, za 2 m pa mora prispevati mestna občina. Od križišča pri Bleiweiso»i cesti se je ta cesta do mitnice nu Celovški cesti v Šiški že tlakovala iz kaldrminskega posojila, ki se obrestuje in amortizira i/, kaldrminskega fonda. Za ureditev ceste od tu do št. Vida je izdelala terenska sekcija, ki se je ustanovila nnlašč za tn namen, načrt, ki je predvideval ločitev tramvajske proge od cestišča. Ker bi bilo treba odkupiti precej sveta in na več mestih prestaviti tramvajski tir. bi to veljalo Maloželezniško diružbo po proračunu nad dva milijona dinarjev. Te vsote pa družba ne bi zmogla in je bilo vprašanje, ali se na j tramvaj od remize do Št. Vida sploh opusti ali pa se naj odloži tlakovanje ceste. Zastopnik mestne občine podžupan E. Jarc in bivši ban dr. Puc sta intervenirala v tem vprašanju pri min predsedniku dr. Stoja-dinoviru nu Bledu Te dni se je pa dosegel v Belgradu končni sporazum, tako da bo ostala stara trasa ceste, aržavna upruva l>o eesto tlakovala v širini 6 m in tudi tramvajski pas v širini 2.">0 m. Stroške za to, v znesku 700.000 dinarjev, bo morala vzeti nase mestna občina in jih počenši z novim proračunom odplačevati v polletnih obrokih po 100.000 dinarjev S tem je to vprašanje končno na ugoden način rešeno. Želeti je le še, da se čimprej ob ttj cesti zgradi tudi nujno jjotreben hodnik za pešce. Dr. med. Eiaonora Jenko-Groirerjeva od 16. septembra lopet redno ordinira od 8 1. © Pastoralna konferenca duhovnikov mesta I.jubljac: bo v sredo, 25. septembra ob 3 popoldne v škofijskem duhovskem semenišču. © Komemoracija za pokojaim častnim borznim predsednikom g. Dragotinom Hribarjem. Danes dopoldne se je vršila v sejni dvorani Trgovskega doma žalna seja borznega sveta za pokojnim častnim borznim piedscdnikom g. Dragotinom Hribarjem. Borzni predsednik g. dr. Ivan S I o k a r se je v svojem globoko občutenem govoru spominjal najuspešnejšega udejstvovnnja pokojnega g. Dragotina Hribarja v gospodarskem in javnem življen ju, kjer je nesebično uveljavljal vse svoje zmožnosti ter vse svoje sile zgolj v korist spiošnosti Sodeloval je odločilno pri ustanovitvi Ljubljanske borze za blago in vrednote ter bil izvoljen za prvegR borznega predsednika, katero funkcijo je najpožrtvovalnejše opravljal dolgo vrsto let. šele nedavno je zbog slabega zdravstvenega stanja odložil to častno funkcijo in bil za svoje izredne zaslugi odlikovan s častno diplomo ter izvoljen z.a dosmrtnega častnega borznega predsednika. Poudaril je, da kakor vsak človek časti svoje roditelje in jim ohrani večni spomin, prav tako je dolžnost njih vseh, da ohranijo olagopokojnemu Dragotinu Hribarju najčast-nejši spomin kot ustanovitelju in prvemu vodi- Danes otvoritev novega kina Sloge s premiere Franc Lehžrjeve operete FRASKITA Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Nizke cene 4'-, 6'-, 8'- in 10"- Din AknstKno preurejena ln modernizirana dvorana -Odlifna ivocna aparatura Predprodaja vstopnic danes od ll-'/jl3 in od 14. ure dalje KINO SLOGA (BivSi kino Dvor) — Telefon 27-90 telju naše, zlasti za slovensko gospodarstvo prevažne borzne ustanove. Svoj žalni govor, ki so ga vsi navzoči stoje poslušali, je zaključil i. vzklikom: Večna slava spominu Dragotina Hribarja! Zobozdravnik-špecijalist dr. KaUay iuraj ordinira od 8 — 12 in 3 — 7 palača »Dunav« vogal Aleksandrove in Becthovenove 14/1. Telefon 38-26. © Sprememba v vodstvu Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem. Za ravnatelja Salezijanskega mladinskega dnina je zopet imenovan g. dr. Franjo Blatnik, ki je že svoj-čas spretno vodil to tako važno socijalno ustanovo Osebnost novega ravnatelja ki je znan kot velik mladiaoljuh in spreten organizator, je |)orok za vsestranski napredek Mliujjnskega doma in vseli njegovih odsekov.. Želimo mu obilo božjega blagoslova pri težavnem delu. Dose danji ravnatelj g. dr. Josip Valiavec je v funkciji ravnatelja premeščen v Veržej pri Ljutomeru. ~~ Vsiino! Svetovni patenti Vsak eleganten in praktičen človek nosi RAX na svojih polčevljih. Ta nudi največjo uilob-nosi. lin poskus Vas bo sigurno prepričal. Dobi se na Velesejmu I © Godba Vič - Gllnee javlja svojim starim ustanovnim in podpornim članom, da se je na novo ustanovila kot samostojna godba. Stari ustanovni in podporni člani obdrže stare pravice. Novi člani pa po dobi 6 mesecev lahko zahtevajo v slučaju smrti, da jim brezplačno ipra godba pri pogrebu. Dentist Palovec Kongresni trg 14 do konca meseca ne sprejema. © Esperantski tečaj bo otvoril tuk. »Klub esperantistov« v torek, dne 17. t. m. ob 20 v prostorih II. deske mešč. šole, Beethovnova ul. priti. Učnina malenkostna, priglasi se lahko vsakdo. Očesni zdravnik Dr. R. Bassin Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 zopet redno ordinira. © Seznami davčnih zavezancev v prhlob-nlni so razgrnjeni interesentom na vpogled v mestnem odpravništvu, soba št. 48 Mestni trg 27, III., med uradnimi urami od ure zjutraj do 2. ure popoldne, od 16. do vštetega 23. septembra 1935. Mariborske vesli: Danes začetek rednega vpisa v Dopisno trgovsko šolo V času rednega vpisa (od 15. do 25. septembra) izjemne ugodnosti. Pišite po najnovejši prospekti Dopisna trgovska šola V Ljubljani, Kongresni trg 2/11. Dirka v smrt Pri Hočah se je smrtno ponesrečil z avtomobilom industrijalec Miroslav Pučelih iz Rač Maribor, 14. septembra. Danes zjutraj se je na vse zgodaj razširila v Mariboru vest, da se je pripetila ponoči na bano-vinski cesti med Hočami in Reko težka avtomo bilska nesreča, ki je zahtevala življenje mladega uglednega industrijalca g. Miroslava Pučelika iz Frama. Zjulraj okrog poltretje ure je šel neki delavec iz Reke proti Iločam ua delo. V bližini Spodnjih Hoč je zagledal na cesti sledove avtomobilske nesreče. Obcestni kilometerski kamen št. 6 je bil izruvan ter je odletel kake 4 metre od svojega mesta, 20 metrov najprej je ležala poleg cesto neka nedoločena gmota, ki se je šele iz bližine prikazala kot ostanki osebnega avtomobila, šc 20 korakov naprej po je ležalo v mlaki krvi negibno in mrzlo truplo mladega moškega, vse strto od silnega udarca, da ga skoro ni bilo mogoče več prepoznati. Naglo je prvi očividec strašnega prizora odhitel v vas, opozoril ljudi na nesrečo ter obvestil orožnike. Komandir hočke orožniške postaje Ažbe se je podal v družbi narednika Vukoviča na mesto nesreče. V ubitem avtoniobilistu so ljudje prepoznali lastnika mlina in tovarne bučnega olja iz Frama Miroslava Pučelika. Imel je smrtne poškodbe na glavi in prsih © šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani proslavi danes obnovitev delovanja. V ta namen bo danes ob 9 v cerkvi sv. Petra sv. maša z govorom. Zvečer ob pol 8 pa v društveni dvorani (v cerkveni hiši) prijateljski sestanek s pestrim sporedom. Vljudno vabimo vse stare in nove člane, da se o >eb prireditev polnošte-vilno udeleže, da se tako navdušimo za delo v katoliški prosveti in se zopet enkrat prijateljsko pozdravimo. Bog živi! — Odbor. Novi modeli jesenskih plaščev in oblek so dospeti! Fr. La kič, Ljubljana, Stritarjeva ulica © Kino Kodeljevo igra danes ob 17 in 20 in jutri ob 20 zabavni film »Grešni kozel« s lla-roldom Lloydom in več kratkih prediger. © Francoščino in nemščino poučuje gosjiod proti zelo zmernemu honorarju. Naslov pove uredništvo »Slovenca«. D>r. Mira Fink specialistka za ženske bolezni in porodništvo od 16. septembra dalje zopet redno ordinira. © Promenadni koncert vojaške godbe 40. triglavskega polka v nedeljo, dne 15. t. m od H. do 1230 pred Narodnim domom ob priliki otvoritve »Tedna Rdečega križa«. I Viktor Par- ma: Mladi vojaki, koračnica; 2. J. Kučik: VVin- terstiirmc, valček; 1. R. Kilonberg: Kralj Mydas, ou ver ture; 4. J. Čižck- Iz srpske šume luga. pot-ptiri; ">. B. Smetana: Prodana nevesta, fantazija; 6. A. Jaki: Slovenski biseri, potpuri; 7. O. Ned- bal: Poljska kri, valček iz istoimenske operete; 8. J. Skorpik: Daj-I)am marš. © Prosvetno društvo Trnovo ima danes oh tO dop. v društvenem domu v Karunovi ul. 14 slavnostni občni zbor. združen z rednim letnim občnim zborom. Popoldne pa društveni izlet na Žalostno goro pri Prescrjin z vlakom ob n.55. Vožnja tja in nazaj Din 4.10. Vabimo vse člnne in prijatelje društva, da se obinega zborn. kakor tudi popoldanskega »'lutn udeleže v obilnem številu. Odbor. □ Minister dr. Miha Krek v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel v Maribor minister dr. Miha Krek. Na kolodvoru so ga sprejeli bivši narodni poslanec Zebot, ravnatelj Cirilove tiskarne Hra stelj, urednik »Slovenca« inž. Muri, iz Ptuja je bil dr. Remec in gvardijan min. samostana o. Mirko Godtna, V imenu oblasti sta ga pozdravila okrajni načelnik dr. Senekovič in predstojnik mestne policije Radoševič. Minister dr. Krek se je tekom dopoldnevu sestal s škofom dr. Tomažičem, dalje z bivšim poslancem in prof. bogoslovja g. Hohnje-cem, proti večeru pn z odvetnikom dr-. Ferdom Mi-lerjem. Minister si je ogledal tudi vinograd banovinske vinograilske šole. Danes se je odpeljal v Slovenske gorice, kjer govori na shodih v Kri-ževcili pri Ljutomeru in v Št. Lenartu. □ Blagoslovitev temeljnega kamna za novo šolsko poslo|)je se izvrši danes do|>oldne ob 11 na stavbišču ob Magdalenski cesti. Blagoslovitev izvrši prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič. □ 50 letnica Cirilove tiskarne. Včeraj zjutraj ob 7 je daroval v stolnici predsednik KTD v Mariboru stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber sv. mašo za vse rajne sodelavce Cirilove tiskarne. Sv. opravila so se udeležili vsi nastavljenci tiskarne ter veliko število prijateljev podjetja. □ V Ameriko je odpotoval včeraj frančiškan p. Aleksander Urankar, ki je prišel v Maribor z ameriškimi izseljenci ter ostal nekaj časa doma. G. p. Urankar sodeluje pri največjem ameriškem slovenskem časniku »Amerikanski Slovenec«, ki je zadnje čase objavil več njegovih prispevkov iz domovine. □ Za izlete v Marijno Celje s Putnikovim flvtokarom v četrtek in petek 20. in 27. septembra ter v Gradec v petek 20., soboto 21. in nedeljo 22. septembra je še nekaj sedežev prostih. Prijave sprejema »Putnik«. □ Za izlet na Vinagoro, ki ga priredijo mariborska katol. društva prihodnjo nedeljo, se prijavite čimprej pri samostanskem vratarju ali pa v upravi »Slovenca. En avlobus je že zaseden in prireditelji so sedaj naročili še drugega. Vožnja tja in nazaj stane 35 Din in je treba polovico plačali pri prijavi. Odhod bo ob petih zjutraj izpred frančiškanskega samostana. □ Lep dar. Požarna bramba je dobila iz pisarne odvetnika ilr. Komavlija iz neke kazenske zadeve dar v znesku 500 Din. □ Ljudski odor v Mariboru stopa zopet na plan. Z obnovitvijo Prosvetne zveze je bil obnovljen tudi Ljudski oder, ki ima v Mariboru že lepo vrsto let žilavega dela za seboj. Trebalo se bo. temeljito vreči na novo delo. Sezona je pred durmi, načrti za bodoče delo se vršijo. Uprava bo skrbela, da bo Ljudski oder nudil Mariborčanom res lepih in dobrih ljudskih iger. Kot otvoritveno predstavo bo dal Ljudski oder v mesecu oktobru Finžgarjevega »Divjega lovca«. V ta namen se bo' vršil v ponedeljek, dne M.-iseptemhra, ob 20 na odru Zadružne gospodarske banke sestanek. Vsi, ki imajo že uloge in tudi tisti, ki so pripravljeni sodelovati pri Ljudskem odru, naj zanesljivo pridejo na ta sestanek. □ Prosvetno društvo Hoče ponovi danes zvečer ob 7 v Slomškovem domu igro »Revček An-drejček«. Vsi od blizu in daleč vabljeni. □ Corcle franfais. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril s I. oktobrom svoj francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za mladino osnovnih in srednjih šol in zn odrasle. Vpisovanje bo od 23. do 28. septembra vsak . ilnn .od 18, do 19. ure v društveni čitalnici, Gregorčičeva ulica 4-1., kjer se bodo dajala ludi vsa potrebna pojasnila, od 1. do 12. oktobra pa v kur/II) samih. □ Mariborski tramvaj. Doznali smo, dn je dobila koncesijo za osnovanje tramvaja v Mariboru J družba, sestavljena iz odličnih mariborskih meščanov. Pl Arheologi odpotovali.. V Mariboru se je za kliu&ila inrnei« inozemskih učeniakov-arheoloaov. ter je bil pri udarcu pri priči mrtev. Kakor se je ugotovilo, se je morala nesreča pripetiti sinoči okrog pol 11. ure. Pokojni Pučelik je bil v gostilni Lebe v Reki, od koder se je par minut pred omenjeno uro odpeljal. Kako je potem prišlo do nesreče, to bo pač ostalo za vedno skrivnost. Na mestu katastrofe je cesta popolnoma ravna in gladka. Morda je vozaču odpovedalo krmilo zaradi kake najiake ter je avto z vso silo treščil v obcestni kilometerski kamen. Ta razlaga bo najbrže pravilna, ker je kamen na levi strani ceste, dočim je avto gotovo vozil po desni ter ga je šele najiaka v krmilu vrgla v nasprotno smer, od koder se je potein zopet zaletel na drugo stran ter obležal |iopolnoma strt v grabi. Voznika je vrglo daleč naprej in je obležal na mestu mrtev. Usodna nesreča je vzbudila splošno sočutje z ugledno rodbino ponesrečenca. Pokojnik je bil star šele 35 let ter se je rodil v Krčevini pri Mariboru kot sin nadučitelja Pučelika. V Franni je postal naslednik znanega industrijalca Ivana Bohma. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 16. septembra, ob 15 iz hiše žalosti y Framu na framsko pokopališče. Naj počiva v miru, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. hranilne: knjižice zaračunamo s polno vrednostjo, ako kupite pohištvo pri nas. Trgovina pohištva Emest Kelenka, Maribor, Ulica X. oktobra 5 ki jih jc vodila široin Slovenije. Slovo je bilo v banovinski vinarski in sadjarski šoli, kjer je prijazno vodstvo zavoda priredilo učenjakom lepo pogostitev. Člani nemške delegacije so odpotovali iz Maribora že ob (i zvečer s koroškim vlakom proti Celovcu, ostali pa so odšli v domovino deloma z nočnimi, deloma z jutranjimi vlaki. Jugoslovanski udeleženci turneje so odpotovali danes dopoldne. □ Gledališki abonma, ki se plačuje v sedmih mesečnih obrokih, sprejema gledališka blagajna do sobote 21. t. n». Prednost abonmaja je, da je 40 odstotkov cenejši od običajnih dnevnih cen za gledališke predstave. Letošnji ahonenti bodo imeli ludi celotno gostovanje ljubljanske opere, ki vpri-zori »Seviljskega brivca*. □ Obračun Mestnih podjetij za prvo četrtletje 1935 se nahaja v razpravi na sejah ravnateljstva. Bilančno leto MP bo namreč končavalo z proračunskim letom mestne občine, ki se zaključi 31. marca vsakega leta. Velik ljudski tabor v Konjicah Maribor, 14. sept. V nedeljo, dne 22. t. m., bo v Konjicah po rani maši velik ljudski tabor v dvorani Katoliškega doma. Na taboru bo govoril med drugimi tudi minister brez portfelja dr. Miha Krek. Celje £r Ustanovni občni zbor krajevno organizacije Jugoslovuaske radikalne zajednice za celo mestno občino Celje se vrši v nedeljo ob pol 8 zjutraj v mali dvorani Ljudske posojilnice. Kdor še ni pod|>isal prijave za vstop v stranko, lahko stori to vedno v strankinem tajništvu, Cankarjeva cesta 4. J3 Katoliško prosvetno društvo v Celju ima danes ob pol 9 dopoldne redni občni zbor v Domu v Samostanski ulici 0 Stavka v opekarni Uns;er Ullmann pred sodiščem. V petek dopoldne so se zagovarjali pred malim senatom okrožnega sotJšča v Celju deluvci, ki so bili udeleženi pri stavki v opekarni Unger-Ullmann ua Hudi nji Obtoženi so bili, da so ob priliki stavke odvračali delavoljne delavce od dela, da sc na poziv oblasti uiso razšli in da so dejansko napadli službujoče orožnike z. metanjem opeke. Po dolgi razora- i so bili vsi obtoženci zaradi pomanjkanja dokazov popolnoma oproščeni. Obtožence sta zagovarjala odvetnika gg. dr. llodžar in I ločevat es Umrla je v celjski bol .išnici Vedenik Ivana, 65 let, žena dninarja iz šešč pri št. Pavlu. Naj počiva v miru. B Današnji šport. Danes bo ob 16.50 na Gla-ziji podzvezna prvenstvena tekma med SK Celjem in ŽSK Ileriuesom iz Ljubljaue Sodil bo g. Cimperman iz Ljubljane. Ob 14.45 bo na Gla-z.iji trening tekma med kombinirano mladino SK. Celja in vojaškim teamom 39 pp. e> Nova mauulakturna trgovina. Otvoril som svo.jo manufakturno trgovino, v kateri imamo tudi izredno bogato zalogo krojaških potrebščin. S točno, najsolidnojšo postrežbo in izredno konkurenčnimi cenami bom zadovoljil vsakogar. — Martin Poharc, Celje. Lisce 55L. Slovenski Lurd ob Mali Gospojnici Oe je Se kdo v dvonra, da je slovenski narod res veren in Mariji vdan, naj bi bil prišel 8. sept. k 1urški baziliki v Rajhenburg. Nad 10.000 slovenskih mož in žena, mladeničev in mladenk, starčkov in otrok je la dan zopet slovesno izpovedalo svojo globoko vero v evharisličnega Kralja in Njegovo Mater Marijo. Zahvalna pobožnost za veličastno uspeli evharistični kongres v Ljubljani, se je torej končala z velikim uspehom. Ze 7. septembra popoldne zavlada v Rajhenbur-gu svečano razpoloženje. Trg se ovije v nešletc Brezmadežna v procesiji »stave. Iz visokih lin mogočnih zvonikov odmeva rtbrana pesem lurških zvonov. Top za streljanje ob cerkvenih slovesnostih grmi, da se trese bazilika ro hrib. Romarji posebnega vlaka, žc prej slovesno sprejeti, in verniki domače župnije so zbrani ob okusnem slavoloku pred Marijinim domom. Prevzvišeni knezoškot mariborski prihaja. Iskri bcici pribite ž njim nad množico. Pozdrav. Iskren in prisrčen, še bolj vladikov odzdrav. Srca drhte, teko solze. Ganljiv prizor. Ob 7 zvečer v nabito polni baziliki pridiga, globoko zasnovan govor g. P. Jožefa Sečnika D. J. Nato rimska procesija. Vodi jo Prevzvišeni sam. Veličastna slika. Temna noč. Bazilika, čarobno razsvetljena, sredi morja brlečih lu-čic. r>aleč Ija v tajinstveno noč po odmeva pesem Starološki kaplan Jane.7. Veider: Marijina in bobni topi glas. Vse Brezmadežni v slavo m čast. Marijin dan. Naznani ga brona rahii glas. Ob 4 že vse živo v baziliki io krog nje. Tiha sv. maša, mogočno ljudsko petje 4000 pobožnih grl. Sv. obhajil nešteto. Nove nmpžicc romarjev prihajajo Ob pol 6 slovešni vhod in govor vladikc: »Lc marijansko in evharistično življenje ljudi bo zopet pomirilo in osrečilo svet.« Množice so vidno ganjene a zveličavno razpoložene. S prižnice blagoslavlja Prevzvišeni spominke, izpred oltarja deli papežev blagoslov. Prevzvišeni pontilicira. Strumno mu streže četa sinov sv. Bernarda iz trapistovskega samostana. Pontifeks deli sv. obhajilo že eno uro, a pred obhajilno mizo še vedno velika gneča tja doli globoko v baziliko. Jutranje sv. obhajilo ie končano, Prevzvišeni koraka okoli Marijinega oltarja in moli svojo »Zdrava Marija« v zahvalo za milosti evharističnega kongresa v Ljubljani. Množice mu sledijo ginjene. Marijin obraz dobiva poteze veselja in zadovoljnosti, množice čutijo njen blagoslov... Deseta ura se bliža. Nova krdela romarjev valove od vseh strani. Bazilika je polna, poln je žc tudi prostor okoli nje, a po trgu jc šc ljudi, da sc komaj prerineš skozi. Na poziv irpraznejo verniki baziliko. Dvajscl rediteljev jih razvrsti okoli bazilike v špalir V baziliki ostanejo samo duhovščina, pevci, šolska mladina z učiteljstvom iu Marijina družba deklet. Samo ti bodo šli v pravi procesiji. Oglasi sc pevcev mogočni zbor. Zvonovi za pojo in sproži sc iop v bobneči grom. Iz bazilike sc vlijc mladina noseč v svojih vrstah na umetno okrašenih nosilib prelepo podobo Lurške Gospe. Brezmadežna med belo nedolžnostjo. Prizor, ki sega v srce in gane dušo. Množice v špalirju okoli bazilike se pobožno sklonijo, padejo ponižno na kolena in molijo. Po dolgi vrsti sinov sv. Frančiška, sv. Bernarda, sv. Don Boska in svetnih duhovnikov prihaja namreč med nje v rokah prevzvišenega nadpaslirja Kralj nebes in zemlje v presv zakramentu in sipljc naokrog svoj božji blagoslov. Podoba procesij v Lur-du na Francoskem. Na pridižnici v baziliki sc pojavi vitka poslava bradalega meniha g. P. Kamila Požarja. Njegov navdušen govor je prežet socijal-nega poiiipna presv. Evharistijc. Po slovesni sv. maši konzistorijalnega svetnika in dekana g. I. Med-veška .sledi zahvalna pesem, ki jo svečano intonira Prevzvišeni. lako jc končala velika zahvalna pobožnost v Rajbenhiirgu na Malo (iospojnico Vsem dragim nam romarjem, |x>scbno pa pr, vzvišenemu knezoškofu smo iz srca hvaležni, ila ; so nam za ta Marijin praznik tako veličastno vpeljali bo/jo pot, ki se Iv, doklej vsako leto slovesno | vršila v slovenskem Lurdu. Jos. Tratnik, župnik. Novoodkrite stenske slike v Crngrobu Pred dobrim mesecem je začel Spomeniški orsd odkrivati stenske slike v slavni crngrobški cerkvi. Delo, ki se bliža koncu, je bilo bogato poplačano. Našlo se je delo sedem slikarjev. Prva plast je eelo starejša kot cerkev sama. V severni ladji sla namreč ostali dve steni od prejšnje romanske cerkvice, ki je hila poslikana. Obranil se je cel izrazito marijanski ciklus iz začetka 14. st. Čudovito lep v linijah in barvah je angel od Ozua njenja. nato sledi Rojstvo, naslednje je bilo najbrže Počesčenje treh kraljev. Izredno zanimiva je Marijina smrt: Devica leži mrtva na postelji, oi>-dana od apostolov, od katerih sv. Peter s štolo okrog vratu kropi z blagoslovljeno vodo. Nad po- Slike snemajo za muzej steljo je Kristus, tri drži v rokah Marijino dušo v podobi male deklice. — Pri tej sliki se konča vzdolžna stena ladje iri tvori kot s počesno steno, ki je tudi še ostanek stare cerkve. Zato se marijanski ciklus tu nadaljuje z Marijinim kronanjem. Pod tem kronanjem se je prikazala še ena starejša slika Križanja. To so najstarejše slike v cerkvi. Okrog I. 1400 so sezidali sedanje tri ladje, ki so imele še lesen raven strop. Isti prostor, ki je bil poslikan v stari cerkvi, so sedaj znova slikali, pač zato ker je bil v stari cerkvi tu veliki oltar, v novi pa najbrže milostna kapela. Te druge slike so izgotovili furlanski mojslri v začetku 15. stol. Dela teh mojstrov smo lani odkrili v Sopotnici in pri Sv. Lovrencu. Od teh slik sta v Crngrobu ohranjeni samo dve: Kristusa enook rabelj biča in Kristusa primejo. — L. 1453 pa so omenjene ladje obokali in s tem pokvarili furlanske slike. Ali Vaše zdravje in prileten občutek ni vredno 700-~ dinarjevP Od 25. avgusta dalje Vas stane 10 dnevno bivanje v Radencih Din 700' FSe vračunano! Stanovanje, hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi »Radenska*, zdravniški pregled, analiza seči, postrežba. Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, ner-»oza, obča in spolna slabost. Po 7. dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo sc mora vzeti pri odhodni postaji. V s« navodila in informacije daie radevolie: Kopališče Slatina Radenci. Zato jo bilo treba znova slikali. To delo jo izvršil mojster Bolfgang. ki se jo podpisal in pristavil lelnieo 1453. Od njegovega dela se je ohranil strop, nato prekrasne jaselce v čudovito svežih lepih barvah, nato mojstrov patron Volbenk, sv. Jernej in skupina sv. Katarine, Barbare. Marjete m KI i zabete. ki ji Ijuhcznjivi mali Jezušček ponuja košarico rož. Ta skupina je poleg znanega crnogroh škegn rehra »ajdovske deklice;, ki vsaj od I. 1153 že tam visi. Bolfgang je naslikal še sv. Ano Samotretjo, sv. Martina na konji in Tri kralje. Toda te slike so bile ohranjene le v fragmentih. Zato jih je mojster g. Sterilen snel za naš narodni nuizej. Zato pa so sedaj vidne spodnje plasti slik, ki so spredaj popisane. Še večja senzacija pa so odkritja na zunanji strani pročelja pod sedanjo lopo. Tu so najprej odkrili sezidan zgodnjegotski portal in ob njem istočasno okence s krogovičenjem in romarskim podpisom iz I. 1410. Tu je tudi ohranjena ena stena prvotnega zvonika. To steno in pročelje je poslikal v 2. pol. 14. stol. neposredni učenec slavnega Giotta, kojega arena v Padovi mu je bila vzor. Naslikal je prekrasni kristocenlrični ciklus, ki obsega slike: zadnja večerja, Oljska gora, Jezusa primejo in sodijo, bičanje (ki se ni ohranilo), kronanje. Jezus nese težki križ, prekrasno križanje in polaganje v grob. Vse le slike so razmeroma dobro ohranjene ludi v barvah. Nad vse so lepi obrazi, gibi umerjeni prav v maniri Gi-ottovi. K tenui ciklu spadajo še slike med porta-lom in okenci, ki so pa slabše ohranjene. Zaznat no še vstajenje in vnebohod. Te slike so unieum v našem gotskem slikarstvu. Pa še en unieum ne samo v našem, temveč sploh v znanem srednjeveškem slikarstvu, hrani pročelje rrnogrohške cerkve. To je velika freska na steni prej omenjenega prvotnega zvonika. Predstavlja sieer znanega Gre gorijanskega trpečega Kristusa, toda tega Kristusa obdaja kot nikjer drugod cel okvir malih sličic iz srednjeveškega viteškega, lovskega, obrtniškega in kmečkega življenja. Spodaj pa je ogromno zmajevo žrelo — peklo, kamor se je že pogreznila skupina nesrečnežev. med njimi kot prvi samomorivec z mečem v prsib. Slika boče povedati, da se z vsakim delom more služiti Kristusu ali hudobnemn dobu. Zdi se. da jo je slikal v 2. pol. 15. stol. isti mojster iz šole Janeza iz Ljubljane, kot je napravil Gregorijanskega Kristusa v Mengšu. — še en mojster se je ovekovečil na zunanji steni, ne sicer na pročelju kot prejšnji, temveč na južni vzdolžnici ladje. Tudi ta slika spada v krog šole Janeza ljubljanskega, le da je izdelava mnogo boljša kot pri Gregorijanskemu Kristusu. Predstavlja mladostnega sv. Krištofa s krasnim obrazom v ohleki srednjeveškega paža, ki nosi na ramah izredno ljubeznivega Jezoščka. Ob obeh osebah se vije napisni trak 7. medsebojnim pogovorom. Nad glavo Deteta je slikar napisni letnico 14fi4. To so torej res senzacionalna odkritja v Crngrobu. ki jih bo v reprodukcijah prinesel prihodnji zvezek Stelčtovih Monumentov. Z njimi je naš že itak slavni Crngroh postal še zanimivejši. Rogaška Slatina Rdeii kril — Rogaška Slatina — vprizori da nes v koncertni dvorani MISTERIJ DOLOROZE. dramski triptih, zložil Silvin Sardenko. — 1. slika: 1. Viljem Kienzl: Evangeljnik; predigra (zdraviliška godba). 2. Prolog Janeza, učenca Gospodovega. 3. Slutnja Salome, Janezove matere. 4. Spomin M. Jakobove, Marijine sorodnice. 5. Svatba Joane, neveste v Kani Galilejski. — II. slika: 6. Cezar Frank: Panis Angolieus (zdraviliška godba). 7. Gr. Rihar: Žalostna je Mati stala: pesem. 8. Prošnja Doloroze v sožalujočem spremstvu. 9. P. A. Hribar: Ljubim te, o inučeniea; pesem. 10. Viljem Kienzl: Evangeljnik: religiozna pesem. — III. slika: U. Očitanja Nikodema. člana oodneca zbora. 12. Srečanje Veronike a potnim JfoSioii fihafo stUMJ-R 'ftadionem RADI0N Schicht" RADI0N I/ Schichtov pere sam Iz celjskega mestnega sveta Celje, 14. septembra. Snoči jc bila prva seja celjskega mestnega sveta pod predsedstvom gosp. Mihelčiča, Na dnevnem redu je bila edina točka: konstituiranje odsekov. Najprej je bil na predlog gosp. I' azarinca določen delokrog podpredsednika. Soglasno je bil sprejet predlog, naj ima podpredsednik v odsekih iste pravice kol predsednik z glasovalno pravico. Posamezni odseki so se nato konstituirali sledeče: Finančno-gospodarski šteje 12 članov, od katerih je eden predsednik in finančni referent, eden pa gospodarski referent Izvoljeni so bili: predsednik in linančni referent gosp. Prelog, gospodarski referent gosp. ing. Dolinar, ostali člani gg. Rebeu-schegg, Strenčan, llolobar, Gologranc, .lager, Wltaviky, dr. Hodžar, Glinšek, Plankar in Fa-ZsrioC. Odsek za občinska podjetja šteje 12 članov, in ima 4 referente Predsednik in relerent za elektrarno in plinarno je gosp. Gologranc, za klavnico g. Rebeusehegg. za vodovod g. Hohnjee, za pokopališča g. Kusterle. Ostali člani odseka so: gg. Martinčič, Koželj, ing. Dolinar. dr. Voršič, Kukovec, Leskovšek, Šmigovc in Kranjc. Pravni in personalni odsek ima 11 članov in dve referenta. Predsednik in pravni referent je g. dr. Hodžar, personalni referent g. prof. Bitene. Ostali člani so: gg. dr. Voršič, dr. Skoberne, Gologranc, Roš, Koželj, Leskovšek, Hohnjee. Marlin-čič in Wltavsky. Odsek za prosveto in tujski promet šteje 7 članov in ima dva relerenla. Predsednik in relerent za prosveto je gosp. Lukmnn, referent za tujski promet gosp. Roš Ostali člani tega odseka so: gg. Bitenc, Dolinar, Plankar, dr. Skoberne in Pi.šek. Gradbeni odsek b članov. Predsednik in referent je g. dr. Voršič, ostali člani pa so gg. Gologranc, Kukovec, Jagodič, Holohar in Lečnik. Obrtni in tržni odsek šteje 9 članov in ima dve referenta. Predsednik in tržni referent je g. Dobovičnik, obrtni referent g. bečnik, ostali člani pa gg. Holohar, Glinšek, Jager, Hohnjee, Leskovšek, Jagodič in Rebeusehegg. Predlog za ta odsek f Marija Lužar i Umrla je v Ljub- j Ijani dne fi. sept. ga. | Marija Lužar, sopro ga g. banskegn šol. nadzornika v p. in urednika »Slov. Učitelja«. Dasi je blago poko.jnico večkrat I mučila huda bolezen, je vendar vso voljno prenašala in imela uteho v veliki skrbi za družino. Nnd 40 let ,ie hila soprogu pri raznem delu skrbna pomočnica. Posebno se je to opazilo v Izlakah, kjor je v hodih časih med vojno vse storila, da se je vzdržalo tamošnje zadružništvo. Ko jo bil mož v vojni službi, sin na fronti in drugi po šolah, je oga polog takih dolžnosti šo vodila zboro vanja zadruge. S finim in preudarnim na »topom je junaško prenesla borbe in vse srečno rešil,i. Ljudje iz tega krn.ia so ji izkazali po tolikih letih posebno hvaležnost, da so v velikem številn prišli v Ljubljano in so udeležili krasnega nogrebn, doma pa sami poskrbeli za spominske molitve. Svetili1 ji večna luč in časten s|>omin plemeniti ženi! Žalujočim svojcem pn iskreno naše globoko sožalje! prtom. 13. Slavospev Magdalene: prizor in godba (Kienzl). 14. Epilog Jožefa Arimatejca. 15. Vav-ken: Kraljevo znamenje, križ stoji; pesem. Pokroviteljstvo prireditve je prevzela g. ravnateljeva Cilka Gračnarjeva. Godbo vodi dirigent Fric lltir-des; pesmi spremlja na harmoniju kapelnik J. Raba. Petje in nnstope ter režijo oskrbi zavod čč. šolskih sester v Celju. — Vstopnina: sedeži prvih treh vrst 10 Din. drugi sedeži po 5 Din; stojišče 3 Din. Predstava traja zdržema eno uro. Popoldne ob pol 4 za okoličane. Zvečer ob 8 za gosle in domačine na Slatini. ie bil sprejet 7. večino glasov. Socialni in zdravstveni odsek šteje 9 članor in ima dva referenta. Predsednik in socialni referent je g, prof. Bitenc, zdravstveni referent, g. dr. Skoberne, ostali člani: gg. Pibrovc, Lukman, Jager, Wltavsky, Plankar, Kranjc in Pišek. V disciplinskem sodišču sta gg. dr. Hodžar in prof. Bitenc kot člana, gg. dr. Skoberne in Marlin-čič pa kol namestnika. V občinskem gradbenem odboru so člani gg dr. Skoberne, ing. Marek, dr. Flajs, namestniki pa gg. ravn. Brinar, ing. Komel in dr. Bergler.. V občinskem zdravstvenem odboru so gg. dr. Voršič, dr. Flajs, mag. pliar. Tončič, dr. Berglez in drogerist Vrtovec. Občinski kmetijski odbor. Predsednik g. ing. Dolinar, člani Glinšek, Dorn. Pišek in Strenčan, namestnika gg. Kodela in .lezernik. V mestnem ubožnem svetu so poleg virilistov {župan, cerkvena predstojništva in mestni fizik) gg. Kač Martin, delavec, Košnicn. Mikeln Fric, Kvas Ivan. bančni sluga, Černelč Oskar, Zabtiko-šek Maks, Plevčak Josip in Nardin Rihard. Krajni šolski odbor. Do konca proračunskega leta bosta delovala dva krajna Šolska odbora, za mesto in okolico. Poleg zakonitih članov prideio v ta odbora še: za mesto gg. dr. Kotnik Franc, Fa-zarinc Anton, Šek Fr., T.ukman in Ros; za okolico gg. Svetličič, Jezcrnik Fr., Jazbec, Kukovec in Golob K. st. Volitve v upravni odbor mestnega sTtobnsa so bile odložene do prihodnje seje. V poslih, ki obvezujejo mestno občino, pod pisujejo predsednik mestne občine, finančni in pravni referent, namestnika sla pa personalni in gospodarski referent. Odbor za prehrano v slučaju mobilizacije: gg. Kramar in Šlander kol kmeta, ler gg. Ravnikar Rožidar in Fazarinc ^ton. V dečje zavetišče je bil delegiran od mestne občine kol predsednik g. dr. Voršič, za bivšo okoliško občino pa g. Kukovec. ★ Franjo Thaler - 70 tetnih Na prijaznem »Karlovem« v Šl. Ilju v Slovenskih goricah obhaja danes g1. Franjo 1 h a I e r 70 letnico rojstva, Ci. Thaler jc znan jx) širni uaši domovini kol narodni borec osobito za St.llj. Ril je prvi slovenski župan v tej obmejni jiostojanki, izvoljen za časa, ko sta >Siidmarka-< in Schnlverein- divjala v naših krajih. On jc ludi znan kol izboreti vinogradnik in kmetijski strokovnjak. Thalerjeva gosloliubuoM jc pa neprakosljiva. Vsak najde v Tlialerjcvi hiši streho in njegovo gostoljubje je znano po vseh naših krajih. Njegova starinska spominska knjiga ima zapisanih na lisoče odličnih oseb, ki so žc obiskale ta prijeten prostorček na meji. Jubilant jc rojen dne 18. septembra 1805 v prijaznih Železnikih na Gorenjskem. Njegov stric, Miha Thaler, je bil v šl. Ilju posestnik in jc tu užival svojo penzijo. Stric je pridržal nečaka Francla pri sebi in tako je ostal naš Thaler v Št. Ilju. Thaler jc tndi med ustanovitelji domače Hranilnice in posojilnice. Bralnega oziroma Prosvetnega društva. Kmetijske podružnice in šc več drugih društev. Udeleževal sc jc tudi prav živahno j*>-litičnega delovanja. Dasiravno je g. Thaler mož, ki je na vse strani koncilijanten. vendar je stal vedno zvesto v vrstah bivše Slovenske ljudske stranke, ki je Thalerja |X>slala v razne korjviracije, lako n. pr. v centralni odbor šlajerske Kmetijske družbe v Gradcu, kjer je vztrajno branil interese slovenskega kmeta. Zasluge Thalerjeve ob preobratu so tudi velike. Bil jc jjredsednik domačega Narodnega svela ler je ob razmejitvi na severu mnogo pripomogel, da se moja ni jiotegtiila dalje [Troti jugu. Thaler je kljub sedmim križem še čil in čvrst ler vedrega duha, kakor jc bil vedno. V družbi je naš Franci živahen kot mladenič, poslrcžljiv in lju-beznjiv kakor malokilo. Zelo mnogo drži ITialer na svojega palrona sv. Frančiška Asiškegs. Vsako leto četvorica Franclov: Thaler, svečinski in mari borski ter sedanji tomaževski skupno obhajajo god in ledaj je naš Thaler pomlajen kot ženin. Našemu vrlemu »gospodu na Karlovem« k nje. i 70 letnici tudi naš list iskreno častita, saj jt cm Tha Thaler njegov zvest bralec in naročnik in celo so-trudnik! šc na mnotra zdrava letat Predrzen pustolovec pod ključem Ljubljana, 14. septembra. V Konjicah so aretirali orožniki nekega Petru liauka iz Mostarja, ki je slikar brez stalnega bivališča. Bauk je izreden pustolovec, ki je že uganil marsikatero lopovščino. Ena največjih njegovih slepnrij pa je bila izpeljano lani, ko je v Belgradu ustanovil društvo »Slovenski jug<, katero seveda v resnici nikdar obstojalo ni. Bauk je dal tiskati lepe formularje s pozivom na rodoljubno javnost in zlasti seveda na gospodarske kroge s prošnjo, naj prispevajo za velikopotezno književno delo o bla-gopokojnem kralju Aleksandru. Ti sestavki in prošnje so bili tako lepo sestavljeni, da je bila eela zadeva kaj verjetna. Razumljivo je, da so sc gospodarska podjetja, razni zavodi in industrije iu tudi občine in ugledni predstavniki naše javnosti po vsej državi odzvali temu vubi-lu in podpisali večje vsote za izdujo takega almanaha. ki naj bi izšel v dveh delih. Različne tvrdke so brez suma pošiljale vso-tP od 5—tO in celo 15.000 Din in bauk bi morda še dolgo zbiral na tako lahek način težke tisočake, če se ne bi eden izmed podpisnikov začel podrobneje zanimati za program tega društva Ko je pri belgrajski policiji povprašal, kje je to društvo, je prejel odgovor, da takega društva sploh ni in da tudi pri notranjem ministrstvu ni vloženih pravil za tuko društvo. Jasno je bilo, da je vse skupaj izredno grda sleparija in policija, ki jc že od prej iskala pustolovca, je imela en razlog več, da ga čimprej odkrije. Seveda je Bauk izginil in nikjer ni bilo sledu za njim Končno so ga orožniki prijeli v Konjicah, odkoder so ga poslali v celjske zapore. Bauk je nrt zasliševanju priznal, da je samo na račun omenjenega almanaha sprejel okrog 150.000 Din. Tudi seznam njegovih žrtev potrjuje visijo vsote 'endar je verjetno, da so oškodovani tudi še drugi, katerih ni v seznamu. Vsi, ki so kaj prispevali v ta namen. naj to javijo ljubljanskemu kriminalnemu uradu, ali pa okrožnemu sodišči v Celju. Tabor mož in fantov za ribniško dekanijo pri Novi Štifti V nedeljo dne 22. septembra bo po deveti maši pod starodavnimi 'ipami tabor, na katerem govori tudi minister dr. Miha Krek. Najugodnejša železniška zveza z vlakom, ki prihaja v žlebu" cd) 8.19. Tabor bo končan ob 12, tako da se oddaljenejši lahko povrnejo z vlakom ob 12.54 iz Žlebiča. Poslužite se iz Do-brepolj in Vel. Lašč polovične vo/.nine do Žlebiča. Pri odhodu zahtevajte povratne nedeljske karte. Možje in fantje, prihodnjo nedeljo vsi k Novi Štifti! •t •• ii* Abittirijienfa ki boste študirali v Zagrebu, dobite lahko vse informacije za vpis na univerzo, stanovanje, hrano i. dr. v »AKD Danici« v Zagrebu, Niko-Kčeva ulica 10, 1.. in sicer od 25. septembra do 5. oktobra, vsak dan od 12 do 13. Vpisovanje za novince se vrši od 25. septembra do 5 oktobra. Prinesite s seboj potrebne dokumente in 4 fotografije. Najprimernejše je, da se takoj vpišete, si poiščete stanovanje in potem greste do 15. oktobra domov. Predavanja se prično šele po 15. oktobru. Zavedne katoliške abi urijente pa prisrčno vabimo, da se vpišejo v naše društvo. Predsednik AKD Danice. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA F V LJUBLJANI obvešča p. n. občinstvo, da so znižane cene * Nemčiji izdanim knjigam za R. Z. Z O. Z. 25 % Znižanje cen velja samo za knjige, izšle v Nemčiji; irvzete so nemške knjižne izdaje drugih držav — kakor Avstrije, Švice rtd. Luč tt tt Tako se imenuje novi list, ki je nastal iz obeli mladinskih listov »Angelček« in »Lučka 7. neha«. — »Luč« je izključno verski list. Srečna jc misel, da se nudi našim otrokom čtivo, ki jih bo primerno njihovi duševnosti navajalo že v najzgodnejših letih k trdno korenečemu verskemu življenju. Cim dalje bolj nas uči naš čas, da je treba duše že zgodaj prav sistematično z vero prešiujali, kakor jih nasprotniki vere že v najnežnejši dobi pridobivajo za brezverstvo in jih kvarijo. Kaj vse počenjajo socialisti in komunisti, da zasadijo brez-božnost že v čisto mlada srca! Domača vzgoja, zlasti v mestih, pa ni več tako učinkovita, kot je bila svoje čase. Zato je nujno treba, da vzgajamo Kristusu in Cerkvi zavedne člane že iz otrok. »Luč« bo vodila otroke lepo, rahlo in čisto naravno k izvoru pravega življenja, ki je v odkriti in krepki bogoljubnosti. >Luč« je sad evharističnega kongresa in je umevno povsem evha-ristično usmerjen list. Le nežna ljubezen do najsvetejšega Zakramenta bo rodila odločna dejanja za tvorbo resnične armade Kristusovega kraljestva. Ljubke pripovedke in legende, pesmice in navodila v evharističnem smislu morajo prevzeti vsakega otroka in ga vneti za vse dobro in plemenito. Uredništvo »Luči« je prevzel znani mladinski pisatelj in pesnik p. Krizostom Selcovanič o. f. m. »Luč« stane za vse leto le 5 Din. Posamezna številka 50 par. Vsaka šlcvilltn ima prilogo »Jezusovi dnevi«, t. j. kontrolni listič za spraševanje vesti, kar je pri vzgoji otrokove volje zelo velikega pomena. »Lnč« bo izhajala vedno sredi meseca, to pa radi »Jezusovih dni«, da jih bodo pravočasno prejeli tudi otroci v oddaljenih krajih in inozemstvu. Prva številka izide v par dneh. Istočasno z »Lučjo« bo izhajal tudi »Vrtee«. Tudi ta list ho imel novo obleko in novega urednika. Gospode katehete, oziroma gg. učitelje in gospe učiteljice opozarjamo, naj javijo čimprej upravi vsaj približno število izvodov »Luči« in »Vrtca«. Naslov: Uprava »Luči«, LJubljana. Kopitarjeva ul. št. 2. (Prodajalna Nifman.) Nedcl s jo pismo bivšim šmihelskim učenkam Tovarišice! Sv. Mihael se približuje. Le spomnite se, kako je bilo v naši mladosti na ta dan lepo in veselo v šmihelskem zavodu: »mama Mihaela« so godovali. Petje, deklamacija, voščila! Letos bo godovala petdesetič v šmihelski hiši — dajmo, po-voščimo ji na poseben način: pohitimo s svojimi položnicami na pošto še te dni in pošljimo svoj prispevek za zgradbo sirotišnice, tako da bo pred svojim godom našla v seznamu darovaIk mnogo, mnogo svojih bivših učenk in bo modrovala: »Vidiš jih, naših nebogljencev, ki s toplo mislijo mislijo na svoj dom in one, ki delujejo v njem, vidiš jih, plemkinj po srcu...« Joj, dobro, da sem daleč od nje, drugače bi jih sedaj dobila! Le včasih s težko, grenko mislijo »voglarim« okrog štni-liela, pa io vidim, kako ovija in razpenja vrtnice in poganjke žive meje po žici okrog vrla, da bi se čimpreje razbohotilo v gost zid. Kajne, tovarišice, povoščirno ji letos na ta način. Za »Dom Kraljice Marije« so v tem tednu poslale svoi nrisnevek te.-le bivše eoienke in dobrot- nice: Gg. Josipina Kerščeva, Ljubljana, 100 Din; Mara Langer, Bršliin, 100 Din; Bon Lojzka, Novo mesto, 100 Din; Coš Vera, Mokronog, 100 Din; J. M. I. Smole, St. Janž, 300 Din; M. Finžgar, Brezje, 200 Din; Lucija Jeglič, Lesce 100 Din; Erna Zajec, Trebnje 100 Din; R. M. Skocijan 100 Din. Koledar Nedelja, 15. sept.: Marija 7 žalosti. Ponedeljek, 16. sept,: Kornelij, papež. Ljudmila, vdova. ISlovi grobovi ■f" V maržborski bolnišnici jc umrl Ivan Ko-drič, 18 letni fant, doma na Zg. Brežnici v župniji Laporje. Podlegel je operaciji na slepiču. Rajni jc bil priden kolarski vajenec, ki so ga radi njegovega mirnega značaja vsi radi imeli. Naj počiva v miru, domače pa naj tolaži Bogi + V Oratlifikih Lazih je umrl zadet od srčne kapi daleč naokoli ugledni posestnik in mlinar g. Martin Bric, star 72 let. Pokojni se je odlikoval po svoji modrosti in žilavi delavnosti. Na.i v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje. t Umrl je v Zagrebu mladi slovenski inže-njer g. Fr. Kocijančič, sin nekdanjega organista in pevovodje pri sv. Roku. Pogreb je bil tako lep in ganljiv, kakor jih jc malo v Zagrebu. Moški zbor Slomškovega prosvetnega društva je dovršeno zapel pretresljivo pesem »Človek glej«, pri sprevodu pa je igrala vojaška godba, ker je bil rajni rezervni častnik. Naj Bog tolaži hudo prizadete starše in sestri, s katerimi sočustvu jejo, rajni pa naj počiva v miru. -f- Pri Sv. Križu pri Litiji je umrla gospa Marija Jaklič. Pogreb bo v ponedeljek ob 9 dopoldne na tamkajšnje farno pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Poročita se danes v Mokronogu dolgoletni fiotrudnik v našem uredništvu g. Stanko G e r b i c in gdč. Mici Mlakarjeva iz Mokronoga, Mla demu katoliškemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! — Elizabeta Elsner — petinsedemdesetletnica. Elizabeta Elsner, sestra pred kratkim časom umr- | lega Ivana Elsnerja, finančnega ravnatelja v Ljubljani, obhaja danes svoj petinsedemdeseti rojstni | dan. Živi v Zagorju ob Savi, kjer je splošno znana radi svoje vernosti, poštenosti in dobrodelnosti. Kjerkoli jc bilo potrebno, povsod je velikodušno in požrlvovnlno pomagala z dobrotnim srcem svojemu bližnjemu. Skozi mnoga leta je že naročnica naših katoliških listov, katere vedno prečita z zanimanjem. Ob njenem skromnem, a vendar častitljivem jubileju, ji kličemo vsi, posebno oni, katerim je bila velika dobrotnlca, naj jo ljubi Bog ohrani v zdravju še mnogo leti ~ Zlato poroko sla obhajala pred kratkim v župnijski ccrkvi v Laporju Jožef in Marija Gum-zej. Čestitamo in želimo tudi zanaprej božjega blagoslova! Ostale vesti — Prva slovenska ENOLETNA TIIGOV-!SKA SOLA znani »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, VPISUJE. Šolnina za vse trgovske predmete, stenografijo, strojepisje 120. —Din. Lastno novozidano poslopje. Poučujejo kvalificirane učne moči, profesorji. Pouk prične L oktobra. Radi mnogoštevilnih prijav, priporočamo takojšnji vpis. Javno vprašanje; Kaj storiš, če se Ti potijo noge ali diskretni deli telesa? V lekarni kupiš »Sanoped«. — Vetiki kongres jugoslovanskih zdravnikov bo letos, kot že omenjeno, v Belgradu in se ga udeleže tudi zdravniki iz čehoslovaške, Bolgarske, Romunije, Nizozemske itd, V zvezi s tem kongresom se vrše tudi kongres zveze stomatoloških društev ter konference raznih zdravniških društev, včlanjenih v Jugosl. zdravn. društvu. Za udeležence kongresa bo posebna slavnostna predstava v gledališču, koncert Filharmonije, banket ter izlet na Oplenac, Djerdap in event, na Ohrid. Za vse udeležence je dovoljena znižana voznina in sicer je dovoljen za vse udeležence, ki že uživajo popust, 75 odst., za vse druge pa 50 odst. popust, Tudi na parobrodih je dovoljena polovična cena. Na želje udeležencev se more ozirati Društvo in preskrbeti prenočišče le onim udeležencem, ki se prigla&e do 18. t. m. na naslov: Jugosl. zdravn, društvo, Belgrad, Zeleni venac 1—3. Kniiic - Glej oglasi žima — Abittirienti I. drž. gimnazije v Ljubljani letnika (908'9 proslavijo dne 2t. in 22. septembra 1935 v Ljubljani obletnico mature. Vabimo ! vse sošolce, ki so obiskovali z nami v šolskih letih 1901 —1909 navedeni zavod, la se tega prvega sestanka in abiturientske proslave zanesljivo udeleže. Zbirališče v soboto, dne 21. septembra 1935 ob 19.30 v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Nihče naj ne izostane! Na veselo svidenje! Za pripravljalni odbor: Dr. Ilodžar Jakob, odvetnik, šubic Ivo, magistratni direktor, dr. Voršič Alojzij, odvetnik, Vranjek Janko, posiujcnačelnik, tir. Vrhove Stane, zobozdravnik. vsi v Celin. Krlii Kljubujemo na ta način, da izdelujemo načelno še vedno samo prvovrstno blago in znižujemo cene. Zato krog naših odjemalcev stalno raste. Kvaliteta naših pohištvenih izdelkov je naša reklama. Tovarna upognjenega pohištva Remec (o., umm Poslov. Ljubljana Kersnikova ul. 7 Velesejem' Paviljon E — Po Misijonski pisarni v Ljubljani so darovali za kritje potnib stroškov g. Andreja M a jena v Kino prijatelji tnisijonov 5e naslednje zneske: Župni urad v Braslovčah 20 Din, Cerar Terezija, Domžale 10, župni urad v Begunjah pri Cerknici 220, misijonski nabiralnik v ljubljanski stolnici 1800. Fero Erker, č. kanonik v Kočevju 10, Šimenc Jože, Ljubljana 25, dr. Franc Klmovec, Ljubljana 20, neimenovani iz Ljubljane 15, Mozetič Josip, zidarski mojster v Ljubljani 100, dr. Matija Lavren-čič, Ljubljana 20, Vodopivec, Antonija, Ljubljana 50, neimenovani iz Ljubljane 100, župni urad v Sv. Križu pri Litiji 20, Franc Vavpotič, župnik v Dobju 10 Din. — Cerkveno darovanje pri poslovilni sveti maši v Krškem je zneslo po odbitju 97 Din stroškov 231.75 Din; poleg lega so g. misijonarju osebno darovali še naslednji župljani in tvrdke iz Krškega: gospa Robič 100 Din. gospa Vidrih 50, gospa Turšič, 20, gdč. Tomše 100. gdč. Kresnik 20, trgovina Krivec 100, trgovina Počivalšek 30. trgovina Ivanuš 200 Din. Z gornjimi darovi smo doslej nabrali skupno 4710.75 Din. Da dosežemo znesek 7300 Din, ki je potreben, da bi pokrili vse stroške, moramo zbrati še 2589.26 Din. Gotovo se bo našlo med vernimi Slovenci še nekaj plemenitih dobrotnikov, ki bodo prispevali k potnim stroškom, tako da bomo častno izpolnili obljubo, dano g. Majcnu, ki sc nas bo v Kini spominjal z gorečo molitvijo, še nadalje torej trkamo na dobra srca, vsem dosedanjim dobrotnikom pa se v imenu g. misijonarja Majcna prav iskreno zahvaljujemo. Zakaj je razirna krema LA TO)Aw »» edinstvena na svetu, boste zvedeli Iz odgovorov, ki Jih objavimo tekom prihodnjih tednov. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 14. t m. je objavljena »Odredba o izpremembi imena občine Pleterje v Zdole«, dalje »Izprememba pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij«, »Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev. teles in organov srbske pravoslavne cerkve«, »Odločba o izplačilu podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke«, »Odločba o zvišanju teže tiskovnih pošiljk v notranjem prometu«, »Dovolitev uvoza ricinovega semena do konca leta 1935« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. -— Rekruti dijaki, rojeni leta 1915, kateri so vložili prošnje za o-dsluženje roka v tem letu, pa so jim iste bile odbite, bodisi od ministrstva vojske in mornarice ali od druge komande, se poživljajo, da se dne 16. septembra t. 1. javijo v komandi ljubljanskega vojnega okrožja, soba št. 16, v času med 10 in 12, Naša gospodinja in naša slovenska perica pereta le 7, dobrim domačim milom, ki je izdelano tu pri nas. — To je HUBERTUS milo, kvalitetni izdelek slovenske industrije. Svoji k svojimi — »S I o v c n č e v a« ekspozitura na Velesejmu, v neposredni bližini glavne, ga vhoda, sprejema vsa naročila, ticoča se »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, naročnino, oglase itd., ter daje vsa tozadevna pojasnila. — Za tuberkuloznega mladeniča iz Trbovelj smo prejeli: Neimenovan 10 Din, Neimenovan iz Podbrezja Din 10; ga. Antonija Moric Din 30 in neimenovan par čevljev. Bog povrnil Dobro jutro ——■p. Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana - Šiška — Trgovina Nove založbe v Ljubljani (Kongresni trg) Vam nudi v poljubni izberi vse pisarniške potrebščine, potrebščine za šole (papir, zvezke vseh vrst. barvice), vse tehnično orodje (šestila, ravnila, kotomerc itd.). Postrežba točna in solidna. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje T trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, 5o popijemo vsak dan čaSo »Frana .losefove« grenčice — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijote Radensko, ki deluje proti bole?/-nim ledvic, jetor, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežosL Kapital y zimi i------ L0tj Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana -,. SiSka — Ahiturijentski tečaj Zbornice TO I na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturijentski tečaj se vrši vsak dan do vštevši 30. sept. od 8 do 12 v ravnatflljevi pisarni trgovske akademije. Istotam s« dobi vse potrebne pismene ali ostmene informacije in prospekt. — Predavanja prično dn« 1. oktobra oh 8 zjutraj. — Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske bonovine je do- I volila članu občine Vel. Lašče, okraj kočevski, izpremembo rodbinskega imena iz »IJsnik« t Borštnik«. I/safe ie sam sebi sovražnik, če še nima v svoji hiši .Herkules' obroča za štedilnik, patentirani Kolosalen uspeh kurjen iaj Ogromen prihranek na kurivu, t. j. 50"/ol Dobi se pri tvrdki D. Rakusch, Celje — Na Krekovi gospodinjski šoli v Šiški — Ljubljana VII — bo vpisovanje 15. sejii za enoletno gospodinjsko šolo, za tromesečni gospodinjsko-kuharski tečaj, za nedoljski in večerni kuharski tečaj. — Na Dunaj — z avtom — za 320 Din. Vzamem še par oseb. Interesenti dobe pojasnila zastonj. Dopise je nasloviti iia: »Dunajski biro«, Ljubljana, Poštni predal 245. — Jutri )e zadnji rok za prijav« za avtobusni izlet v Gradec na velesejem. Cena vožnje, prehran« in prenočišča Din 410. Avstrijski vizum preskrbi Putnik, Ljubljana. — Vprašajte lepe dame; »S čim »i čiatit« zobe, da so tako lepi?« Odgovor: »S Cimean zobno kremo, ki je najpopolnejšal« Poskusite samo enkrat nebarvane QKI jajčne testenine in nikdar več na zaželite boljšegal — Razpis Glavne kontrola za sprejem 4 uradniških pripravnikov — diplomiranih pravnikov. Glavni kontroli v Belgradu so potrebni 4 uradniški pripravniki — diplomirani pravniki iz odst. 3, § 45. U. Z. Kandidati, ki reflektirajo na razpisana mesta, naj vlože a 5,— Din kolkovane prošnje pri Krajevni kontroli pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. Prošnji naj prilože vse listin«, ki jih predpisujejo §§ 2, 3 in 4 uradniškega zakona. Potrebna pojasnila daje ief krajevne kontrole pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. Rok za predložitev prošoia j« do 28. septembra 1935, — Otvoritev Ant. Rud. Legatovega Enoletnega trgovskega tečaja v Mariboru. Slovesna otvoritev Lngatove šole se je vršila v ponedeljek dne 9. t. m. Prišlo je mnogo udeležencev s starši ter profesorski zbor. Ravnatelj in lastnik zavoda, g. AnL Rud. Legat, je pozdravil navzoče in v jedrnatih besedah orisal pomen in cilj Legatove trgovske šole. Za njim je govoril učenec v imenu tovarišev in tovarišje, v imenu staršev pa neki trgovec in potem neki uradnik. V imenu učiteljskega zbora pa je spregovoril strokovni učitelj g. Janko Pire, ki je z lepimi besedami označil smoter Legatove šole. Ooisk zavoda se je letos zopet zboljšal, kar priča dober glas in uspeh Legatovega enoletnega trgovskega tečaja. Redni pouk se je začel v torek dne 10. Vpisovanje je še ta teden, Maribor. Vrazova ulica 4. Volitve icsen Lutr Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška Ježica Sadjarsko-vrtnarska razstava v šoli na iežici bo danes že od 7 zjutraj dostopna občinstvu na ogled, dočim bo njena irradna otvoritev radi u-držanoati prvega predavatelja šele ob 10, nakar sledi zanimivo strokovno predavanje gg. referenta Flega m ravnatelja I.apa, zato prosimo vabl|enea, da izpremembo uvažujejo. SkoHa Loka Posebno korist pa je doprinesla letošnja suša, to namroč, rta ie loško vodovodno dr« štvo vendarle spoznalo, da ima rezervar pre malo virov, da bi mogel zadovoljiti vse prebivalstvo s pitno vodo. Ko sc je že Sora skoro posušila, je društvo hvalevredno poiskalo novih vrelcev in jih spravilo v promet, kar bi se seveda že kdaj prej tudi lahko z,godilo No, sedaj pa bo vode že dovolj! Knjižnica KPD zopet redno posluje ob nedeljah in praznikih v običajnem času v Društvenemu domu na Sp. trsu. Stanje naših Mitingov Naš aktivni saldo rasle Po poročilu Narodne banke naš klirinški saldo Z Kalijo stalno raste, dočim je zaznamovati mal padec pri saldu z Nemčijo. V prometu z Italijo je od 5. septembra do 12. septembra narastel saldo od 113.5 milj. Din na 121 milj. Din Zadnje izvršeno izplačilo ima št. 74.041 (73.864)) z dne 13. julija (10. julija) Čakalna doba je torej dva meseca. V prometu z Nemčijo je saldo padel od 314.5 milj. Din n» 308 milj. Din Zadnje izvršeno izplačilo ima št. 0018 (0540) z dne 25. III. (7. III.). Čakalna doba jc b mesecev. V kliringu z Bolgarijo pa znaša naš saldo 436.000 Din. Kljub temu, da jc naš aktivni saldo z Nemčijo nazadoval za 0 milj. Din, naš aktivni saldo radi n ločnega naraščanja z Italijo šc vedno raste. Sanacija ameriških bank Ko je izbruhnila marca leta 19H3. velika kriza ameriških bnnk, je država uvedla obsežno sanacijsko akcijo, katere podrobnosti so znane iz tedanjih časopisnih poročil Ta akcija se bliža sedaj svojemu koncu in prav je, če poročamo še o njej, ker je s smotreno gospodarsko politiko država privedla v normalno stanje ves kreditni sistem, zavedajoč se njegove važnosti za narodno gospodarstvo. Kot znano je bil najprej uveden nekajdnevni moratorij, po katerega koncu pa je bila večina bank zopet odprta. Na tisoče bank pa je ostalo zaprlo, vendar pa so liierodajni faktorji preiskali njih poslovanje in v kolikor se jih je dalo sanirati, so jih sanirali. Tako je že v letu 103!!. dobilo 1f>00 bank koncesijo z« neomejeno poslovanje, leta 1934. je bilo zopel odprtih 1144 zaprtih bank (med njimi 401 lako zvanih nacionalnih bank in 883 lako zvanih Stale bank) V prvi polovici lanskega leta je bilo odprtih 048 bank (od lega 327 nacionalnih bank), v drugi polovici leta pa 390 (od lega 1114 nacionalnih bank). V prvi polovici letos je bilo odprtih Kil bank (od lega 31 nacionalnih bank). Skupno je bilo od marca 1033 odprtih že nad 3000 bank, ki so bile več ali manj rasa zaprte, lo je da niso poslovale normalno. Dosti več pa jih ne bo odprto, ker je sanacijska akcija v glavnemo končana. Dobra letina pšenice v Evropi Mednarodni kmetijski urad v Rimu je objavil svojo cenitev letine pšenice v Evropi. Iz lega poročila cenitev letine pšenice v livropi rekordno letino pšenice, ki je za 12 milij. stotov višja kot lani, za 22 milij. pa višja kot v lotih 1920—1083. Letina uvoznih držav je, nekoliko manjša kot lani. Evropsko izvozne države s Poljsko in Litvo obenem pa pričakujejo za 15 milij. stolov boljšo letino. Najboljši je bil pridelek v Romuniji. Uvozne potrebe cenijo v Evropi na 05 100 milij., v izven-evropskih državah pa na 40 -45 milij. Presežek za izvoz znaša v Kanadi 40 - 50, v Argentini in Avstraliji 45—50, v Rusiji, donavskih državah in severni Afriki pa 25--30 milij. Presežku U0-I30 milij. sloji nasproti potreba 135—145 milij. stotov Iz vsega lega sledi, da je pričakovati za pšenico letos nekoliko izboljšanja, toda upoštevati je treba, : da so zaloge od prejšnjih let kljub zmanjšanju v zadnjem letu še vedno ogromne. AHitcrgkan$3f@ pet je pač najboljša in najštedljivejša peč, nadomešča vsako centralno kurjavo, obenem pa je okras za vsako stanovanje. — Poceni in štedljiva. Dobiva se pri: Vofvodjanskc livnicc S: NOVI SAD Inozemstvo se zanima za nas velesejem. Naš velesejem si je utrdil sloves v inozemstvu s svojimi solidnimi prireditvami, ki so clo--»gle vedno popoln uspeh. 7, zanimanjem slede zlasti sedanji prireditvi, kajti pomorske razstave so zelo redke, posebno v lako velikem obsegu. V naši državi je še ni bilo. številni velesejmski uradi iz inozemstva in poslaništva mnogih držav pri nas so poslali našemu velesejmu čestitke k velikopotezni prireditvi, in sicer velesejniski »radi iz. Nemčije. Italije, češkoslovaške, I rancije, Belgije, Avstrije itd. Veliko zanimanje je ludi po vsej državi in lep .je obisk tujcev iz mnogih držav. Brez skrbi lahko gledamo v bodočnost, dokler bodo naši ljudje tako dclHvui, kakor so zlasli naši obrtniki Razstave izdelkov naših obrtnikov so nam v ponos, zato so tudi stalne na našem velesejmu. Posebno smo pa še ponosni na mizarje, ki so zasloveli po svojih razstavah nu velesejmu. Naš velesejem jc storil izredno mnogo za propagando z.a nakup domačih izdelkov jn če bi ne storil ničesar drugega, kakor da jo pokazal širšemu krogu odjemalcev krasne, izdelke naših mizarjev, bi zaslužil priznanje. Mizarske, odnosno pohištvene razstave na velesejmu so postale zdaj že tako priljubljene, tla bi jih zelo pogrešali. Vselej so tudi nekakšna revija mode pohištva ter si vsakdo. preden kupi pohištvo, navadno ogleda mizarske izdelke na velesejmu. Posebno lepa je sedanja razstava Mizarji si vedno temeljito pripravijo na vsako razstavo in tako 'o se tudi zdaj. Smisel za sodobno stanovanjsko kulturo se očituje pri nas od leta do leta bolj in nam ne bo treba hoditi po vzorce \ inozemstvo, saj občudujejo visoko stopnjo naše pohištvene industrije tudi tujci. ★ RAZPIS DRŽAVNIH DOBAV Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. septembra ponudbe glede dobave jekla, zakovic, vijakov, železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. septembra ponudbe gledr dobave raznega prolilnega železa; do 26, septembra pa glede dobave aparatov z.a napajanje kotlov in I električnega motorja Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. septembra ponudbe glede dobave strešne zarezne opeke; do 25. septembra glede j dobave svinčenega kabla, stekel za jamske svetil j kc, munesmunovih cevi in ognjegosnih cevi. | do 2. oktobra pa glede dobave fitoželeznih c«vi (Predmetni oglasi / milančnimi podatki so v pisarni Zbornice TOI \ Ljubljani iiiieresen-tom na vpogled.) Neresnične vesti o italijanskem moratoriju. Agencija Štefani poroča, da jc popolnoma ne resnična ve-t angleškega lista Dailv lleraldu«. da bo objavljen moratorij za itali lanske trgovske dolgove. V poročilu o lem obžaluje Agencija Slefani, da je to vest prevzela tudi agencija I Iti vas. —Dane« brijete bolj«. — Da, imamo več svetlobe. — Močnejte tarnice? — Ne Tungsram iarnice t nitko v dvojni v i,J a6ni ci . — Mar Je to tako velika razlika? — Da, te iarnice dajo ved ivatlobe, in 6 e f pravi, da pri teih račun ia električni tok nI ▼ e čJ i . — Res? — Zares !• Radio Borza Denar 14. septembra. I a teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 3,014 milj. Din in |e v primeri s prejšnjim lednom padel za 2.7 milj. Din. V prejšnjih tednih pa je znašal promet 2.5, odnosno 1.2 milj. Din. Največ prometa je bilo v lorek in sredo v šilingih ter angleških funtih in dolarjih. • Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2675, London 15.2125, Newyork 307.50, Bruselj 51.00, Milan 25.0750, Madrid 42. Amsterdam 207, Berlin 123.65, Dunaj 57.40 Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kopenhagen 67.05, Praga 12.7150, Varšava 57.90, Atene 2.O0, Caro-rad 2.47, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70, Buenos-Aires 0.8250. Žitni trg Chicago- Pšenica: december 04 sejn. i.ber 93.125 Koruza: tendenca 05, december 57.25 < ives: 1 lendenca 57.625, december 27.25, maj 29.25. Rž: j december 44.75. Winnipeg. Pšenica: september 90.75, december 90.875, maj 93. 875. Hmelj Žalec, 14. septembra. Hmeljarski tržni nadzornik nam sporoča: Včeraj sc je izvršilo precejšnje število kupčij s prvovrstnim hmel jem za ceno Din 26.—. Posamezniki vendar se nadejajo še boljših cen in hmelj ludi za to in tudi z« višjo ceno nc dajo. Gre seveda le za gladko zeleno blago. Cena za drugovrstno blago je danes okrog Din 2\—. Ze povsem rudeči hmelj se naravno ne plača več takoi 10 do 14 Din. , Prejeli smo poročilo, da se trgovci nadeja- ! jo danes in jutri zopet večjih, prav znatnih naročil / ustaljen jem oz. učvrščenjem cen se je zopet razpaslo tudi veriženje z hmeljem, kate- i ro pa pospešujejo deloma tudi nevedni oz. nepoučeni obrobni hmeljarji, ki dajo hmelj Iju- ; dem v prodajo, ki nimajo nohenpga dovoljenja, še manj pa moralne kvalifikacije Žal se dogajajo tudi slučaji, da trgovec raztrga sklepni list za hmelj, katerega je kupil nakupovaiec in kateri se v (,eui ,iC]j trgovcu ev. previsok. Poostrili smo sicer tostvarno kontro- i lo in delovanje orožništvu, vendar izgleda, da so vsi ti ukrepi še nezadostni Izgleda, da bo za 1 bodoče tudi bmeljski trgovini' prinesel pravo ozdravljenje le posebni zakon o hmelju, kakor imamo zakon o vinu, in v tostvarni zvezi tudi poostrena javna in tajna kontrola. Programi Radio Liubliana i Nedelja, iS. septembra.4 7.30 Sodobne tobuičnc pridobitve v vinogradništvu iti kletarstvu (in«, ftorlup Sergej) 8 ihi Cas. poročila ipored 8.15 Mešan narezek mrzlih pjošč 9.01) Versko predavanje (p. Unido Kant! 9.15 Prenos cerkvene glasbo ia trnovsko cerkve 10.00 Plošče |m> željah 10 30 Prenov iz BelgTada otvr. govor, tedna Rdečega križa, g. Svetozar TomW 10.45 V kraljestvu hit k (Orkestralna in ruproducirana glasba, klavirski koncert in razni prizori) Sodelujejo: dr. Danijo Sv ara, člani radijskega dramske«« študija. Radijski orkester in plošče 11'.45 Oa*, spored, obvestila — Kar želite, to dobite (reproducinui koncert) 16.00 Udovičeva in LovSotova pojeta na plohah 16.15 Za našo gospodinjo: O sadju (gdč. Trav nova) 16.30 Citre m harmonika! (g. Skalar in plošče), vmes prenos tekme harmonikarjev z velesejma 19.30 Nacionalna ura: Po našem Jadranu (dr. Gjaja iz Belgrada) *J0.00 <*!»s. vreme, po rodi«, obvestila, sj>ored 30.15 .lože Vomborgar: I jeta smrt, zvočna igru, igrajo (Mani radijskega dramskega študija. Režija ing. Pengov, skladbe in glasbeno vodstvo: prof Llpovšek 31..'tO Za zabavo in ples (prenos \v, nebotičnika) '23.00 Cas. vreme, poročila, spored 22.15 Na vasi pa fantje !>ojol (Fantje n»i vasi) — Konec ob 23. Drugi programi f NftDELJA, 15 *eploinhr». Helprad; 20.00 Srbski večer 22.20 Radijski orkester 23.00 l.ahka glasba Zagreb; 20.00 Orkestralni in pevaki koncert 21.trn Plojife 21.16 Kitara in mandolina 2J.15 Plesna glasita Dunaj: 17.50 Olasbenu mozaik 20.05 Pesmi in arije 21.00 Slike iz življenja 22.25 .In/ 24 00 <*igan«ka glasba Hudim pešta: 20.00 Igra 22.JO Zabavna glasba 22,:*) Orkestralni koncert - Trst-Milan: 16.00 Plošče 17.3«) Orkestra Ima glasba 20.40 Sameon in Dal ila, opera. Salu t S a »ms Rim-Bari: 20.40 Simfonični koncert J2.00 Igra 22.») Plesna glasba Prano: 19.'15 Moravsko slike 30.4«) Pre nos iz Milana - I 'arta na: 20.00 l.ahka glasba in petje 20.40 Milan Berlin: 20.U0 Semftke opot e - fratlslara: 20 00 Al[«ki zvoki — Prankfurt: 20.011 Idud^ka glasba 30.3i> Knrokralj, veseloigra Monakovo• JO.00 Večer ljudske umetnosti. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja. IS. septembra ob 15: Kralj Edin Na letnem gledališču v Tivoliju. Cene od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 15. septembra: Trubadur. (iost ujeta tenor dr. Adrian in basist Marjan Rus. Znižane cene od 36 Din navzdol. Naznanila Ljubljana 1 Nočno službo ima ju lekarne: danes: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; nir. Bahovec. Kongresni trg 12; mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta. .hitri: dr. PieooH, Tyr še v a cesta fi; nu Hočevar. Celovška cesta H2, iu mr Oairtuis, .Moste, Zaloška cesta. 1 Sonat.ni večer v Hubadovi pevski dvorani. Jutri v ponedeljek 16. t m. bo ob 20 zvečer v Hubadovi pevski dvorani sonatni več«r, ki ga izvajala pianist Anion Trost. in čolist Bogomir Leskovic. Anton Trost J* nploš-no priznan in visoko cenj en umetnik, izredne tehnične .spretnosti in umetniško dovršenega podavanja. čelist lieskovic pa se izredno uspešno uveljavlja v našem koncertnem življenju kot stalni sodel^valec komornih večerov. Za6etok koncerta je točno ob 20 v Hubadovi pew*ki dvorani Jutri, v |x>n«deljftk. Sedeži |h> 10 in 5 Din v Matični knjigarni. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 17 hi 20 tur jutri ob 20 premijera zabavnega filina .Grešni kozel« s Ha roldom I>loydom in več kratkih prediger. 1 Proaret.no druitvo Sr. Krištof v Ljubljani ima svoj le>bni občni z!>or 16. septembra ob pol 8 zvečer v cerkveni dvorani (vhod iz pokopališča). Vsi člani vabljeni. I Salezijanska prosveta nn Kodeljevem priredi v četrtek ob 20 v vrliki dvorani Salezijan-skega mladinskega doma svoj prvi prosvetni večer. Na sporedu bo predavanje ljubljanski evharistični kongres v sliki in besedi*. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne lepe skioptiene slike in zvočni film Spoti Mednarodna plavalna tekma Celovec : Ljubljana Danes dopoldne ob 11 in popoldne ob 15. Program mednarodnega srečanja v plavanju, skokih in water-polu med reprezentancama Celovca in Ljubljane, ki se bo na kopnlišiVu Ilirije vršilo danes dopoldne in popoldne, j« naslednji: 20(1 m prosto, 200 m prano, 100 m hrbtno, štafeta 4X100 m prosto, skoki z do«kr in water-polo za gospode ter 100 m prosto, 100 ni prsno, mešana štafeta 3> 100 m ter skoki za dame. Program bo izpolnilo še nekaj vmesnih domačih ločk. Kdo pa starta na tem tekmovanju! — Gostje nastopijo s štirimi tekmovalci, ki »o nastopali v avstrijski državni reprezentanci in sicer sla lo skakačiei ga. Ilcrmine Alber ter gdč. Dorle Maierhofor, skakae Kari Stei-ner ter avstrijski rekorder v prsnem plavn iiju in v plavanju ua 200 m prosto, znani Oiintlier Zobernigg, njegov brat (leorg in naš znanec iz Pliinice, odlični smučar Norhort Knoblocb p«, ki tuili prideta v Ljubljano, slu nastopala lelo« v avstrijski reprezontanci lin akademskem svclovnem prvenstvu v Ru dimpežti., Za Ljubljano bomo videli na startu vne prominontne: od državnih reprezentantov Dradaceve, (Iroseholove. Šiškove in Kerža-nove ter Wilfana. Cererjn, Miebnleka, Korde-liea, Ziherlu, Hribarja in Fuxa, jnniorskega državnega prvaka Schella, večkratne bivše prvakinje ge. Paiiiugartenove pa do kompletnega water-polo moštva Ilirije. Konkurenca bo ostra, program pester in zanimiv — vstopnina pa je propagandno nizka! SLOVAN JADRAN IN GRAFIKA- MARS Poslovilna tekm« priljubljenega igralen S. K Grafike. Kranja Kalaviča. Dane« popoldne nastopajo na igrišču Sl\ Slovana gotovo štirje najboljši klubi ljubljanskega drugega razreda v prvenstvenem tekmovanju. In sicer nastopila ob 15 Slovan : : Jadrali, ob 17.30 pa Grafika : Mars. Težko je 7. gotovostjo prerokovati izide obeh tekem, čeprav imntn Jadran iti Mars pred Grafiku in Slovanom eno točko naskoka. Vfleknkur »c obeta res dober nogomet, — Poleg tega pu nfislopa brezdvomn eden najstarejših aktivnih igralcev T,NP-.ia. l«'r,inko Katnvič zadnjič za barve SK Grafike. Oil obstoja SK Grafike je bil imenovan stalen igralec prvega moštva, tako da je odigral za .svoj klub nad .11111 javnih tekem. Pa tudi v vseh ljubljanskih reprezentancah je z uspehom nastopni. A poleg vsegn jc neumorno deloval v posameznih odsekih in forumih kluba, tnko da gre gotovo v veliki meri njemu zasluga, da se je SK Grafika razvila do sedanje višine. Delavnost iu požrtvovalnost sta bili vrlini tovarišu Franka Kataviča, ki jih ne bo mogel pozabiti. Da se vsaj delno oddolži svojemu najboljšemu tovarišu, pripravlja SK Grafika pred tekmo mal sloves. Zato vabi Grafika vse svoje člane in prijatelje, da puseti.io to prireditev in se pri tej priliki od svojega dolgoletnega igralca poslove. SK Ilirijo, teniška lekcija V nedeljo priredi sok cija mixed double in haiuiica.p turnir. Radi oceujevauja za handicap Je treba prijave oddati dn 16 1'ur nir prične ob 8..K). S K Slovan. V nedeljo ob 1 i*>poldne moru biti rx> zerva na igriščni. Igramo proti SK Jadranu, ob pel * pa prvo moštvo, igramo prvenstveno tekmo proti SK Jadranu. Postava moštva je v garderobi in nn M ari. Jimem trmi v okencu. V«i točno. n ■ ■ ■ ■ Iskrena hvala vsem, ki ste v poslovnih stikih z našim podjetjem! Da more danes Tiskarna sv. Cirila obhajati 50 letnico svojega obstoja in da je mogla v tem razdobju služiti Bogu in narodu, je gotovo poleg božjega blagoslova in dela nastavljenih zasluga zvestih kupo-valcev. Zato velja njim na tem mestu naša zahvala. Potrudili se bomo, da vas bomo tudi v bodoče zadovoljili in bomo tako skupno sodelovali za skupne vzvišene cilje # s ■ ■ ■ ■ ■ p ■ ■ s ■ : TIskarna sv. Cirila v Mariboru ■ ■ ■ •■••••••■■•■•••■••■•■■■■■•■■■■■■■•■■••^■■•■■■■■■■■•■■■IIBMraBBMMBBI Užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, da jc naša ljubljena, dobra mama, gospa Mariia Jaklič dne l i. t. m., previdena s tolažili svete vere, v 81. letu svoje starosti, mirno zaspala. K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 10. t. m. oh devetih dofioldnc na farno pokopališče. Sv. Križ pri Litiji, dne 14. septembra lmoč, ki mi jo jc jx>sveča!l m izkazoval pri ležki operaciji, kakor tudi ves čas moje bolezni. Ivana Lehar, Spodnje Bitnje H) 8ALDA-K0NTE STRACE - JOURNALB S0LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZRKDlfO DOOOKIB OKNA H KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE mm K. T. D. v ljubljani kopitarjeva ulioa 8 il nadstropje Šolske potrebščine po najnižjih cenah nndi v trgovina H. NICMAN Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Ali sle ze poravnali naročnino? ZIIVIO za žimnlce od preproste do najlinejše vrste kupite najceneje pri Ivrdki J. KNIFIC, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranju Telelon Stražišče št. 2 Na velesejmu paviljon I Naznanilo preselitve in otvoritve Cenjenmu občinstvu naznanjam, da sem svojo pekarno na Pobrežju, Aleksandrova cesta št. 4, preselil v novo zgrajeno parno pekarno v Mariboru, Sp. Radvanjska cesta št. 43, voj!|ana, Stari trg IS Brezplačno pošljemo interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov. Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. KURJE PERJE naravno, lepo blago po Dtn 5*» kg raspoSllja po povzetju It Maribora Vilfem Abl, eksport, Maribor Na|maa)la kollfln« 13 k« ZAHVALA. Zahvaljujemo se gospodom tekar narjem mr. phaim. Sušmku, mr. pharm. Trnkoczyju. inr. pharm. Babovcu ter zavodom ia založbam Dečjemu domu, Higijenskemu zavodu, Skoli narod-nog zdravlja v Zagrebu, Slovenski Matici, Mladinski Matici, Cankarjevi družbi. Jugoslovanski knjigarni, Tiskovni zadrugi. Ženi in domu, ženskemu svetu, Belo-modn knjižnici. Novi založbi. Vodnikovi družbi in Narodno-prosvetnemn oddelku za darovana zdravila in knjige, ki so nam pripomogle do uspeha za naš delovni tabor v Prekmurju. Zahvaljujemo se tudi tvrdki Iv. Bonač za darovani papir. V Ljubljani, 14. septembra 1935. Skavtinje Bogumilinega klali« stega Kraljice Alenčice. OROŽARNA J. PASTUOVIt Zagreb, Jnrlši6eva nI. t. Zastopstvo za vso Jugoslavijo tovarne F. N. fFabrlgn« Natlonalc, Herštal;. Koncem avgusta letos smo izdali novi cenik Stev. S, tet le po Izbiri in cenah najugodnejši. - Preprodajalcem, lovskim ln BtrelBkim društvom pošljem cenik brnsplačnn, sicer pa vsakomur, ki n&m pošlte Din 3 — v poštnlli znamkah. Lovskim ln strelskim društvom dajemo B do 10 odstotkov popusta pri večji množini. Nora ljudska (% kuhinja v VoSntahovi nlicl Stev. 4 (dohod r, Oosponvetskr o. 12) rrodi okusno domačo hrano po najnižjih cenah Kosilo: zakuhana juha 7. domačimi testeninami ali zelenjadna juha, goveje meso, 2 prikuhi in kruh .... 4 — 6 Din s pečenko, z močnato.......6 — 8 „ Večerja:.............4 - 5 „ Abonentl dnevno:.......8 10 „ Dnevno sveži golaž, vampi, obara itd. 3 „ Prvovrstne močnate jedi, pecivo, Uom- poti itd........... . . 2 — 3 ,, Po naročilu se pripravijo vsakovrstna mlečna jedila...........2 — 3 „ V petek zvečer ajdovi žganci, kislo zelje itd. Uporabila se samo Ciste svinjsKa masi Strojni ključavničar vešč tudi električnih in mehaničnih del, Irczncga, neoporečnega značaja, prvovrstna mlajša moč, z odsluženo vojaščino, sc sprejme lakoj v večji tovarni na Gorenjskem. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo usjx>sobitvc in zahtevkov na upravo »Slovenca« pod »Proslo stanovanje« štev. 11.251. „$lovcn€eva' podružnica I lubljana, Turševa cesta (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoca se ,.Slovenca", in ilaje tozadevne informacije Bela velesila t strupeni mogočniki bi bil tudi zmeraj v nevarnosti za svoje življenje. Vendar se je zadnja leta posrečilo policijskim oblastem in zastopnikom Zveze narodov v oddelku za pobijanje mamil, da so razkrili tajnosti nekaterih kraljev strupov. V Evropi sta dva taka kralja, ki so zvedeli zanju: Jožef BI um, ki vodi tihotapske pošiljatve iz kemičnih tvornic v Alza-ciji v Le Havre in Njujork in ki živi v Parizu. A če mu policija zapleni blago za več stotisočev dolarjev, mu to nič ne škodi. Blum je milijonar in delničar raznih kemičnih tvornic. Bolj obsežne so kupčijske spletke tihotapskega kralja K a s k i n a , ki se je kot ruski begunec naselil v Parizu. Raskin je bil nekoč laslnik kemičnih proizvodov v Petrogradu. Ko je pribežal iz Rusije, je v Alzaciji ustanovil drugo tvornico in je korajžno začel urejati kupčijo z mamili po vsej Evropi. Krog 40 tvornic izdeluje v Alzaeiji-Loreni, v Švici, Belgiji, Bolgariji neizmerne množine kokaina, heroina, morfija, hašija in drugih strupov, ki jih izvažajo iz Evrope v najoddaljenejše dežele sveta. Kako velikanska je ta trgovina, vidimo iz tega, ko je po nekaterih kitajskih provincah polovica prebivalstva vdana tem strupom, v Egiptu pa do 311 odstotkov ljudi. Raskinov prijatelj je japonski veleposestnik in veletrgovec Mašajošo, ki je najmogočnejši azijski kralj sirupov. Mašajošo ni le lastnik velikanskih nasadov in številnih kemičnih tvornic, marveč je njegov ves dobiček vse zabavne industrije na Japonskem. Mašajoševe zveze se raztezajo po polovici sveta in tiste vsote, ki jih prejema. so temu primerno velikanske. Kralj strupov-inamil je tudi Kitajec Tsen-t i n, ki spada k najbogatejšim ljudem sveta. Kokain in opij sla postavila temelje njegovemu bogastvu. V mladosti je bil pomorščak: v nekem pretepu so mu odrezali ušesa in nos, lako da ga je kar strašno pogledati. Ker je tako izmaličen, se pač malokdaj prikaže v javnosti in prebiva v svoji palači. Njegova zunanjost ga pa ni motila, da se ne bi od majhnega barantača z opijem povzpel do mogočnega kitajskega kralja strupov. Tako neskončno je bogat, da je pred nekaj leli sam opremil 20.000 vojakov in jih poslal nad Japonce. Tsentin noče biti samo najbogatejši Kitajec, marveč bi bil rad tudi najboljši kitajski patrijot. Bojna veselica abesinskih vojščakov. Zastave so tiste, ki so jih Abesinci leta 1896 v bitki pri Adui vzeli Italijanom. Na neki njujorški cesti nenadoma poči zvečer itrel. Mlad človek, ki je pravkar hotel stopiti v avto, se nemo zgrudi na tla. Rdeča kri kaplja iz rane, stražnik ogleduje mrtveca. Morilec pa je izginil, kot bi se v zemljo udri. Stražnik posluša poročila o zelenem vozu in našemljenih ljudeh. Preiskuje mrtvečeve žepe in najde majhen zavojček, iz katrega sc usipa bel prah... Kokain! Stražniku se vse razjasni: Krvava rihta tihotapcev z mamili j« prišla po novo žrtev. Medtem ko mali agent Dick Harby umira na njujorški cesti, pa sedi debelušen gospod v sobanah pariškega hotela. Z rokami grabi po kupu brzojavk in pisem, debelo smotko predeva iz kota v kot ustnic. Hip za hipom se oglaša telefon. De-beluhar je ves v delu. Jutri zjutraj bo bral v pariški izdaji »Njujorškega vestnika«, da je bil prekupčevalec s sirupi na cesti ustreljen. Skomizgnil bo malomarno, češ, kaj me briga mrlič v Njujorku? Morda bi sc gospod bolj vznemiril, če bi že vedel za poročila, ki mu jih bo malo kesneje povedal njegov njujorški zaupnik. Dick Ilardy je moral umreti, ker je bil v napotje svojemu najvišjemu predstojniku. Več stotisoč dolarska izguba je bila v nevarnosti in podložniki tega gospoda, ki je bival v Parizu, so sumili, da jih bo tovariš izdal policiji. Pa so napravili kratko potezo. Kdo so tisti, ki morajo zanje umirati ljudje v Njujorku, San Franclscu, v šanghaju in Buenos Airesu? Kdo so tisti nevidni možje, ki se z milijonskim dobičkom okoriščajo z bedo milijonov, kateri so vdani strupom po vseh delih sveta? Le malo jih pozna mednarodna policija. Pač je mnogo teli tihotapcev in prekupčevalcev s strupi po ječah, na tisoče jih skrivši opazujejo — vendar, onih nevidnih krmarjev tega usodnega stroja, onih pravih kraljev strupene velesile se ne dotakne nihče in mirno uživajo milijone v varnem zavetju. Ali živijo kot bogataši, premožni lastniki tvornic ali kot gosposki zasebniki, ali pa je njih vpliv že tako močan, da so radi svojih zvez in milijonov popolnoma brez skrbi in jih nihče ne moti. Sicer pa tako imenitno vodijo svoje kupčije, da roma le nekaj neznatnih barantačev s strupi v ječo. Redki so slučaji, da bi tak barantač-agent izdal svoje predstojnike. Ne glede na to, da potem ne bi nikoli več prišel do plodonosnih kupčij s strupom. Četa vojakov-domačinov v Eritreji, ki so pripravljeni za v Abesinijo. Ljudožrski som ali morski volk Kdor bi se rad poučil, kako se je vesti s somi, se bo moral obrniti na strokovnjaka, ki se ie najmanj šestkrat peljal mimo rtiča Kap 11 o r n. Tak pomorščak bo povedal, da se je treba v svetem strahu približati somu, dasi tega ne zasluži. Nikoli ne smeš bliže ko pel korakov, kar velja tudi za some, ki so v ujetništvu. A če je som v vodi in človek ludi v vodi, je treba to razdaljo še primerno povečati. Som ima tako zobovje, da mu zobozdravniki pač niso kos. Neki pomorščak je vteknil hrastovo desko v soinovo žrelo, pa jo je pregriznil ko škatlico, čeprav je bil ta som že brez jeter, ki so se mu cvrla v kotlu. Kar slrah je človeka ob misli, kakšen želodec ima som. Našli so v njem tudi že 30 cm dolg, špi-čast kol iz jekla, kar pa soma ni težilo, marveč se je še živahno kretal okoli in seje zdelo, da bi požrl še kaj več. Tedaj mu je pomorščak vrg-el v gobec še svoje slare, ponošene usnjate hlače. To je bilo tedaj, ko je nekoč slala velika ladja na po|x>lnoma mirnem morju. Dva soma sta se zabavala krog nje, ko da bi dirkala za stavo. Zdelo se je, da čakata, kdaj bo kaka kost padla z ladje. Padlo je res nekaj z ladje, a to so bile oi»e stare, oljnate in od premoga umazane usnjate klače, ki se jih je hotel lastnik iznebiti, ker se jih je bil ponoči tolikrat prestrašil. Obstale so namreč ko viteška oprava pokonci pred vrati, ko jih je slekel in so bile v mesečini videti ko strašilo. Komaj so čofnile hlače po vodi, ledaj je pograbil tisti som. ki je plaval na levi, levo hlačnico, oni, ki je plaval na desni, pa desno. In ko so hlačnice izginile v žrelu, se je zdelo, ko da bi soma sesala makarone. Nato je počilo — in vsak som je požrl svojo polovico. Pomorščaku, ki ie vse to videl, je bilo neznansko slabo, venomer si le mislil, da so v hlačah tudi njegove noge, ki so ga začele prav neusmiljeno boleti. Ponoči se mu Jubilej motornega kolesa Besneča, grozna zverina,, ki nas more s svojim barbarskim truščem, hruščem in rjovenjem spraviti ob pamet: zverina, ki jo je že vsak človek več ko enkrat na vse štiri kraje preklel — ta zverina — motorno kolo — pa se je te dni vrgla v pražnje in obhaja 50 1 e t n i c o. Jubilej motornega kolesa je zaeno v zvezi z vsem človeštvom. Ne samo s tvornicami, ki izdelujejo in prodajajo motorna kolesa, in tudi nc le z nekaj milijoni vozačev, marveč z vsem svetom, posebno glede na spoznanje, kaj pomeni dandanašnji promet za človeka in kaj bi bil zdaj svet, če ne bi imel urnega motorja na ogenj. Letala prefrčijo v 80 urah progo Brazilija-Bcrlin; zračne ladje pospešujejo promet v loliko urah, kolikor dni, tednov so prej rabili za dotična pota. Tovorna letala prinašajo tam z malajskega otočja zlato na obrežje. Drzni raziskovalci dosegajo po zračnih potih nepoznane severne in južne pokrajine. Koder so kamelske karavane že stoletja trudoma po tedne in mesccc hodile, ondi brzijo urni avtomobili in motorji skozi pesek in gorate pu£če. V oddaljenih pokrajinah zemlje poznajo avto, tovorni avto in omnibus skoraj tako kot Evropejci. Celo železnica, ki se je dolgo merila in kosala z avtom in se mu upirala, se je zdaj pobotala z njim in ga sama uporablja celč po tračnicah. Iznajdba lahkega, brzega motorja in avtomobila je mogočnejša in za gospodarski in kulturni razvoj človeštva pomembnejša ko iznajdba parnega stroja in železnice. Avto stane dosti manj ko vlak, človek laže vozi z njim, svobodnejša so pota zanj in zato je človeštvu neobhodno potreben. Svet se je z motorjem kar spremenil, pota so se skrčila, gospodarstvo bolj razmahnilo. Motor je iznašel Nemec Goltlried Daimler m lani je bila stoletnica njegovega rojstva. Ves svet pozna Daimlerja, saj jc iznašel motor na plin, z eno besedo — avtomobil. Vsemu svetu pa le ni znano, da prvo vozilo i motorjem ni bil voz, marveč je bilo kolo — motorno kolo. Prvo motorno kolo seveda ni bilo takšno, kakršno je sedanje. Vendar je imelo precej takih delov, kot jih ima zdaj. Dva jermena sta spreva-jala silo na zobato kolo, ki se je zajedalo v notranji venec zobcev. Navor je skozi navoj pritiskal jermen na plošče, s katerimi so dosegli hitrost. Ventilator, ki je poganjal zrak od spodaj navzgor, je oskrboval hladilnik. Tudi skakati ni bilo treba na prvo motorno kolo, kar so morali še nedavno. Pač ni mogla biti prijetna vožnja z njim, saj je bila vsa reč lesena, kolesa obita z železnimi obroči, pota pa so bila hrapava in kamnita. Za motor je imel Daimler ie leta 1883 svoj patent, a 1. 1885 patent za vozilo na več koles — za avto. S prvini je dosegel le 18 km hitrosti na uro. A kako se jc avto odllej že spopolnil, kako jc postala njegova zunanjost lična v letih po vojni! Prav tako jc motorno kolo, ki zahteva zares •jeklenih živcev«, zmeraj bolj spopolnjeno in je bolj važno za srednje sloje ko avto, a najvažnejše za vojaštvo, saj si modernih vojaških čel na pohodih skoraj nc moremo misliti brez motornih koles. Sluga vlomilcu, ki nenadoma stoei v jedilnico: »A-a-a-«-li ste pozvonili?« je bledlo o hlačah in somih in pravili so, da je vzdihoval v sanjah: »Moj Bog, če bi bile noge nolri!« — Som je zelo strahopeten. Ko so bili brodarji nekoč pri otokih Galapagos, se je čolnu približal som. Krmarja je to tako razjezilo, da je na vso moč udaril soma z jermenom po smrčku. Ce bi bil som kaj korajžen, bi bil mogel požreli krmarja in čoln in še ostalo moštvo. A se je ko plah zajček obrnil in izginil, čeprav je bil šest metrov dolg. — Som ima svoje prijateljstvo, in sicer majhne, črno in modro progaste ribice, ki opozarjajo soma, kje bo našel svoje kosilo. Te ribice mu večno švigajo krog žrela, pa jim nič noče. Nekoč pa so ribice oslepa-rile nekega soma, ki so ga našli, kako je visel na — trnku, kar je bila pač sramotna smrt takega orjaka. Bržkone je kdo lovil ribe in ribice so ofiozo-rile soma na vabo — košček slanine, ki je plaval po morju. Som je hlastnil, trnek se je zasadil v žrelo. Som je zijal in tako dolgo zijal, da radi krča ni mogel več zapreti čeljusti. Voda je drla vanj — in je utonil — radi majhnega trnka! Obvisel je na ladji. — Soma moreš usmrtiti s slehernim orožjem — od pištole do trnka — le z nožem ne. Nekdo je to jsoskusil, a ga je som v ogorčenju da ne ve, da rib vendar ne jemo z nožem — kar gladko požrl z nožem vred. Sedem tel med volkovi šestnajstletna Ivana Mandrilo pripoveduje, da je sedem let prebila v volčji družini in so jo volkovi tudi preživljali. Deklico so napol divjo našli kmetje v karpatskih gozdovih. Ko so jo privedli v Plojesti, je deklica po vseh štirih lazila okoli in ni marala jesti ničesar drugega ko sirovo meso. Spočetka so mislili, da je blazna, a čez nekaj mesecev se je Ivana naučila govoriti in jesti zelenjavo. Vendar zdravniki niso vedeli, kako je z njo, dokler ni neki kmet Mandrilo zvedel iz časopisov o deklici. Odhitel je v Plojesti in izjavil, da je to njegova hči, ki jo je pred sedmimi leti izgubil na nekem izletu. — Čez nekaj tednov se je naučila deklica vse govoriti in je začela polagoma pripovedovati, kako je 7 let prebila med volkovi v gozdu. Zdravniki nestrpno pričakujejo, da se deklica toliko duševno opomore, da bo mogla gladko povedati, kako je živela med volkovi. Mačke - lihotapke Iz Istambula poročajo, da so že delj časa opazovali kako so se kaznjenci navzlic najstrožjemu nadzorstvu, oskrbovali s — kokainom! In mačke so bilo tiste, ki so v jetnišnico vtihotapljale kokain! Seveda imajo v kaznilnici veliko mačk zoper mišjo nadlego in tudi jetniki so se radi zabavali z njimi. Neki tihotapec s kokainom pa je uporabil to priliko in se je okoristil z mačkami tako, da jim je naveza! majhne pentljice krog vratu in je vanje vteknil majcenc zavojčke kokaina. Seveda so tihotapca prijeli, a tudi mačke-tihotapke so kaznovane in ne smejo več v celice tetuiki)*. Varšavska zahvala svoji veliki hčeri: spomenik iznajditeljici radija Mariji Curie, rojeni v Varšavi. Topla voda - zastonj Na Francoskem je kraj, kjer ni treba nikoli segrevati vode, ker sama leče noč in dan in ima 82 stopinj Celzija toplote. Priteka po vodovodu, segreva pozimi hiše in je zmeraj enako topla. To jc v južnofrancoskem mestecu Chaudessignesu, ki tma 7 topliških vrelcev. Iz enega teh vrelcev se nateka v 24 urah 450.000 litrov 82 stopinj vroče vode. Že pred leti so napravili vodovod za to vodo. Prebivalci morejo po mili volji kuhati s to vodo, se kopati v njej, jo piti in prati z njo. Ta kraj je pač edini na svetu, kjer gospodinjam ni treba skrbeti za brezplačno vročo vodo. Pred nekaj meseci so ondi ustanovili še javno pralnico, kjer sleherno jutro perejo z vročo, topliško vodo, ki jih nič nc stane. Francoska družina Cloez-Viclor v mestu Guise je dobila že četrtič dvojčke. Zdaj ima družina enajst otrok, kar je važna pridobitev za francoski narod ko jim otroci tako na redko prihajajo na •veti Vse življenje slep zdaj pa vidil Ameriški naočniki, s katerimi more skoraj že slep človek vse videti in tudi brati. Moda na Kitajskem Kitajka se nosi doma večinoma le po kitajsko in le, če potuje v inozemstvo, so obleče po evroji-sko. Dijakinje so preprosto oblečene. Imajo kratko, temno krilo in po kitajsko prikrojeno bluzo kričeče barve. Velikoineslne Kitajke pa so ko eksotične cvetice. Oblečene so v svetla, kričeča kitajska svilena oblačila in so brez pokrivala, kratkih las, zmeraj so natančno slrizirane, močno napu-drane, imajo svetle brokatne čeveljčke in so močno naperfimirane. Še zmeraj imajo Kitajke pokvečene noge, navzlic prepovedi. — Kitajsko obzidje se je |iodrlo tudi gledč ženske mode. Vendar bo trajalo še precej časa, preden bodo Kitajke po evropsko živele. Dotlej bodo pač še zmeraj nekaj izrednega za nas. »Pomisli, žena, tele, ki ima dve glavi! Čudovito! Kako bi neki bilo človeku z dvema glavama!« »Bi ti dišalo, kaj! Z eno bi pil, z drugo pa Ona (ogorčeno): »Kaj takega! Rekla je — kozi neumna! On: »Prava reč! Saj jc koza res neumna!« , »Prav vse mu je povedala, preden sta se poročila — in on njej. To je korajža.'« »Pa kakšen spomin!« DROETKERJEV VAN ILI NOV SLADKOR MLADI SLOVENEC Nespametni kozliček (Ruska narodna basen.) Kozliček in koza sla nekega dne odšla v gozd, da si nabereta krme. Kozliček je nabral krme zvr-lian koš, koza pa komaj polovico. Zaradi lega se jc kozliček razsrdil in poklical volkove: »Volkovi, volkovi, pridite in požrite kozo!« Volkovi so odgovorili: .»Nak, ne pridemo!« »Počakajte, počakajte«, jim je zagrozil kozliček, »boin poslal nad vas lovce! Lovci, pridite in ustrelite volkove!« Lovci so odgovorili: ..Nak, ne pridemo!« »Počakajte, počakajte,« jim je zagrozil kozliček, »bom poslal nad vas vrvi Vrv, vrv. pridi in zveži lovce!« Vrv pa je odgovorila: »Nak, ne pridem!« . .Počakat, (»čakaj, ji jc zagrozil kozliček, -poslal bom nad tebe ogenj! - Ogenj, pridi in zazgi vrv!« Ogenj je odgovoril: »Nak, nočem!« »Počakaj, počakaj, bom poslal nad tebe vole! — Voli, pridite in popijte votlo!« Voli pa so odgovorili: »Nak, nočemo!« »Počakajte, poslal bom nad vas čebele! Čebele, priletite in opikajte vole!« Čebele so odgovorile: »Nočemo!« »Počakajte, poslal bom nad vas kokoši! — Kokoši, pridite in pozobajte čebele!« Kokoši so zakokodajsale: »Nočemo!« »Počakajte, neubogljivke. poslal b0"1 na manjkala prostora izostali. Reševalci ugank - pozor! Stric Matevž in vlomilca Konec roparske zgodbe Stric Matevž je hraber mož, ne beži pred vsako muho; smuknil v sobo je nazaj, tam pograbil belo rjuho in spremenil se v jx>šast — za vlomilca huda past. Izrežite! Izrežite! Upamo, da ste v »Mladem Slovencu« od zadnje ned?lie vsi brali uvod v seznani mladinskih knjig, ki smo ga začeli objavljati, da si bo vsak, ki bo izžreban za nagrado, lahko izbral v njem knjigo po svojem okusu. Danes prinašamo nadalj-vanje tega seznama. Izrežite tudi lega in ga s prejšnjim vred dobro shranite, da ga boste imeli pri roki, kadar ga boste potrebovali. Kakor smo že zadnjič omenili, je najbolje, da ga nalepite na trdo lepenko, ker je potem manj verjetnosti, da bi ga založili ali izgubili. 25. Malavašič: Oče naš. Povest za mladino. — 26. Malavašič: Zlata vas. Poučna in kratkočasna povest. — Mar kič J.: Pripovedke za mladino. — 28. Michaelis Karlin: Bibi. Življenje deklice. (Z risbami.) — 20. M u k e -redži Dhan Gopal: Mladost v džungli. — 30. Nedelj ko Fra n :Don Kišot iz La Manche. Vitez otožnega lica, — 31. Ogrinec Josip: Vojnimir ali Poganstvo in krst. Povest iz časov pokrščevanja Slovencev, 32. P I a n i n s k i J. P.: Zbirka narodnih pripovedk za mladino. I. in II. zvezek. — Pod krajše k H.: Car in tesar. Zgodovinska povest. — 34. Podkrajšek H.: laromil. Češka narodna pravljica 35. Rapc A d rej: Dane. Povest ja mladino s štirimi slikami. — 36. Razne pravljice in povesti. — 37. Ribičev sin. V smrtni grozi zakričala sla in v noč jo popihala. Stric Matevž je spet zaspal, v sanjah sladko se smejal. Nekaj dragih rešitev Zdaj pa že vidimo, da tako lahkih ugank ne bomo smeli prinašati, kajti je reševanje takšnih ugank bistrim glavam naših reševalcev takorekoč — igrača. Polno torbo spisov, ki v vezani ali nevezani besedi (v verzih ali prozi) opisujejo konec roparske zgodbe, je Kotičkov striček tudi topol prejel, pa Je med njimi komajda deset takšnih, ki konec zgodbe opisujejo drugače, kakor ga vidimo na zgornjih dveh slikah. Čakajte, čakajte, prihodnjič vam bo pa Kotičkov striček postregel s tako trdim orehom, da boste imeli dokaj truda, preden ga boste štrli in mu prišli do jedra! Iva Gaberiček, učenka n. razr. na Liceju v LJubljani (D. M. v Polju 39): Naš vrli stric Matevž ne spada v vrsto me vi Brž v sobo odhlača odzad, da se pripravi za napad. Pograbi rjuho belo, in smukne vanjo smelo —> in spremeni se v bridko smrt, ogrnjeno v mrtvaški prt Postavi se za vrata, vlomilca šepetata ... Nenadoma krik »Na pomoč!« odjekne v tiho zvezdno noč. Mlad stražnik je za oglom stal, takoj pozoren je postal. V samotno hišo pridrvi, vlomilca že za vrat drži. Sipet stric Matevž se skobacal nazaj je v posteljo, zaspal tako lep<5, tako sladkd, ko da ničesar ni bilo ... E. Kovačič, dijak v Ljubljani, Mestni trg 8 je poslal dve rešitvi. Prva se glasi: Vse se stricu je sanjalo Sanjam se je strašno čudil, ko se — še omoten malo — pozno zjutraj je prebudil. Druga rešitev: Stric Matevž zagrabi rjuho, tesno vanjo se zavije, tiho splazi se v predsobo, z gromkim glasom tam zavpiJe: »Kdo ini moti nočni mir? Kdo v tej temni, pozni uri blodi kakor netopir, Irka — tok, tok, tok! na duri?« V tek spustita se vlomilca, kakor da sam vrag grozi, jima z rdečimi rožički... Stric pa spel sladkd smrči. * Slavica Tomaževič, učenka I. razr. trg. grem. šole v Št. Vidu nad Ljubljano: V rjuho belo se zavije, za otnaro brž se skrije, potlej izza nje jx>skoči, roparja po glavi poči. Roparja zatulita, hop! jo v noč odkurita in pustita svojo krošnjo kar na tleh: cekinov mošnjo . .. Stric zdaj vriska na ves glas. da doni v deveto vas. Milica Šinkovec, učenka ? razr,. Zgornje Jezersko nad Kranjem: Rjuho belo stric Matevžek brž zagrabi — hop! Pa se sprelno v njo zavije od glavč do nog Tiho v sobo prilomasti. Ti moj ljubi Bog, pazita, vlomilca hrabra, da nc izgubita nog! Alenčica Pečjak, učenka IV. razr. v Sent Vidu nad Ljubljano: Stric Matevž postal je smrt. Roparja sta omedlela, ko pa stražnik Je prišel — hitro spet sta oživela. • Alojzij Kramberger, dijak IV. razr. gimn., Črnomelj, je konec zgodbe narisal in opisal: Stric Matevž ogrne rjuho in stopi pred vrata. Ko jih vlomilca odpreta, od groze obstaneta. Prepričana sta, da stoji pred rijima prikazen. Ko ju mine prvi strah pustita vse skupaj in jo popihata v črno noč. Šele daleč tam zunaj začneta stopati počasi. Stric Matevž pa pobere torbico, ki sta jo vlomilca pustila na tleh in zazija... V torbici je bilo vse polno denarja. Tako se je stric Matevž iznebil roparjev in dobil še denar povrhu. • Hermina K renčni k , učenka I. razr. meščanske šole v Trbovljah: Zavit v rjuho belo stric planil je k predsobi — od groze v noč zbežala tatinski sta grdobi. Veselo se zasmejal je stric Matevž: »Glej spaka. pred to nedolžno rjuho bežita zdaj junaka!« * Zlatka Lok ar, učenka ? razr. v Celju: Stric Matevž je šel v sobo, pograbil rjuho, jo vrgel čez vlomilca in tako ujel oba Rjuho je dobro zvezal, da se vlomilca niti ganiti nista mogla. Potem je stric Matevž šel v shrambo, vzel star ste-palnik in začel udrihati po lopovih. Ko se mu je zdelo, da sta dobila dovolj, je stopil k telefonu in poklical policijo. Stražniki so pridrveli kot blisk in odpeljali v rjuho zvezana vlomilca na ročnem vozičku v zapor. * Marica Kocjančič, učenka n. razr. v Gorjah je razen besedila poslala tudi srčkano risbo. Konec zgodbe si je takole zamislila: Rjuho belo si ogrne, se k vlomilcema obrne, ki jo koj popihata in od groze kihata. Z glavo v zid se zaletita, obiežita vsa razbita. Stric Matevž je zdaj vesel: saj vlomilca je ujeli -— * Tinko Kurent, dijak n. razr. kL gimn. v Ljubljani (Leskovec pri Krškem), je svojo rešitev tudi spretno in imenitno narisal. Kar škoda bi bilo, da bi imel z nJegovo risbo veselje in zahavo samo —- koš, zato jo objavljamo skupaj z besedilom, da bo imel nad njo veselje ia zabavo vesoljni sveti Takale je, poglejte: 1 STRlCKOV KOTIČEK I 606. Dragi Kotičkov striček! — Dolgo sem se pripravljala, da hi Ti pisala, pa nisem mogla nikdar začirti.Včeraj sem sc pri kosilu kar na lepem spomnila nate in si mislila: »Nekaj naj ostane za Kotičko-vega strička, če pride k meni na obisk.« Veš, pri nas imamo zelo tolste in mastne putke. Pa sem po kosilu zaspala pri mizi. Sanjalo se mi je, da si jo primalial k nam in mi pokradel vse ljube putke. O« same jeze sem se zbudila in vzela takoj pero v roke, da Ti to sporočim. Te pozdravlja Mlrica Ban, učenka I. razt. mešč. šole v Brežicah. Draga Mirica! — Da bi se kdo od same leze zbudil, moje bistro uho še ni slišalo svoj živ dan, izključno pa seveda, ni. Saj se na tem svetu dogajajo še stokrat hujše reči! Ampak to Ti moram povedati, da se jaz na Tvojem mestu nikakor ne bi od jeze zbudil, če bi se mi sanjalo, da mi je nekdo jiouzmal putke, nego bi kar koj — v sanjah — obračunal z grdunom tatinskim in mu navil uro. To res ni bilo modro od Tebe in ni bilo, da si se od jeze zbudila, kajti Ti zdaj ta jeza prav nič ne koristi. Zdajle me vendar ne moreš več kaznovati, ko sem Ti putke pofulil v sanJah in ne v budnem stanju. Ce se Ti bo torej še kdaj sanjajo, da sem Ti pouznial putke. se nikar ne zbudi, nego me v sanjah takoj primi za vrat in pokliči ljuto oko postave: | »Tat! Tat!« j Tisto, kar Ti je takrat od kosila ostalo zame, I je medtem že gotovo pujsek pohrustal in bi potemtakem našel prazno mizo, če bi prišel k Tebi na obisk. Ob prazni mizi se pa ni nič kaj prijetno gostiti, to mi boš priznala sama. Zato bo najbolje, da moj obisk preložimo na poznejši čas, ko se boš spet kdaj kar na lepem spomnila name. A takrat nikar ne zaspi pri mizi, nego urno steči na kolodvor in mi brzojavi: »Halo, Kotičkov striček, od kosila nam je ostala ocvrta piška, pridi!« In bom potleJ prav gotovo prišel, če bom, če pa ne bom prišel, pa ne bom.Mislim, da je dovolj jasno in razločne in možato in odločno povedano, ali ne? Torej na veselo svidenje! Lepo Te pozdravlja Kotičkovstriček. Pravljica. — 38.R i b i č i č Josip: Kokoš-ij rod. Mladim in starim v pouk ili zabavo. — 39 Scot Gabriel: Mala trojka. Povesti. (Z risbami.) — 40 Sekolov P. S.: Narodne pripovrdke in pravljice. 41 S i t n k i w i c z Henrik: Skozi pustinjo in puščavo. Roman. Nadaljevanje seznama prih. nedeljo.) Oj, kako strašnd izgleda stric Matevž pod rjuho belol Roparja sta grozno bleda — ne diši jima več »delo«. Kovčeg, ključi in pištola — vse po zraku vam frči, stric Matevž pod rjuho belo zadovoljno se smeji! • Dušica Počkaj, učenka I. razr. gimn. v Nišu, Srbija: V rjuho belo se ogrnil stric Matevžek je in po prstih tiho, tiho, stopil tja pred roparje. Vsa prestrašena vlomilca »Joj! Prejoj!« zavpijeta, smuk! pod pazduho jrodplate in jo v noč pobrišeta. Kovčeg pa sta tam pustila. Vse zaklade ven pobral stric Matevž je in presrečen potlej v postelji zaspal. Kar posrečene rešitve so nam poslali še ti-le: Katarina Tavčar, dijakinja, ZabrezniCa na Gorenjskem; Ivan šČ3tinee, učenec IV. razr. v Slovenj-gradcu; Angela Hlebce, dijakinja III. razr. real. gimn. v Kranju; Anica Kos, dijakinja I razr. gimn. Ljubljani; Rezika Perne, učenka II. razr. v Stranjah pri Kamniku; Danilo Trošt, uč. II. razr. mešč. šole na Rakeku; Janko Grampovčan, dijak IV. razr. real. gimn. v Belgradu; Gabriela Kavaiar. uč. IV. razr. v Lichtent. zav. v Ljubljani; Bogomir Hribovšek, uč. ? razr. mešč. šole v Trbovljah; Marija Brajnik, uč. III. razr. mešč. š. v Lichtnt. zav. v Ljubljani; Karel Jurman, dijak I. razr. gimn. v Ljubljani; Fant Čop, učenka VII. razr. osn. šole v Trbovljah. Za nagrado sla bila izžrebana: Ivan Gaberšček, učenka II. raz. na Liceju v IJubljani (D. M. v Polju 39) in Tinko Kurent, dijak II. razr. ki. gimn. v Ljubljani (Leskovec pri Krškem). Mlada njiva Kongres Jadranske straže v Ljubljani 1935 Vse ovenčane so hiše, veter rahlo, rahlo piše, s hiš zastave plapolajo, ves dan z vetrom se igrajo. V Tivoliju so razstave, tam so ladje kakor prave, morski raki, morske ribe ia »svetilnik« kar brez hibel Morje Gledam lepo to obzorje. V lahni jutranji meglici mirno valovi mi morje. Zadonč že prvi klici Ua v poletno jutro hladno. Oledam morje, gledam čolne, gledam mreže rib prepolne. Veter veje v stran zapadno. Kdo te čuva pred viharji? To Jadranski so stražarji! Burja naj valove meče, nam srce nič ne trepeče. F. Kovačič, dijak III. razr. real. gimn. v LJubljani. Sonet Bito mi le malo je let, ko spesnil sem prvi sonet. Dvanajst sem let takrat imel in nehal sem biti vesel. Imel sem jaz mamico skrbno — jo vzela je groba temi, imel sem še tri sestre mlade, ki bile so pol mi sveti. Ko Bog mi še sestre je vzel, osamljen sem v noč zaihtel... Franjo Prime, dijak v Celju. Kaho sem se vozila na Dolenjsko S stricem sva se namenila, da se popeljeva na Dolenjsko k teti. Vožnja iz Kamnika do Ljubljane ie bila Iejia, od Ljubljane naprej pa dolgočasna. Ko smo se peljali proti Barju, sem vprašala strica: »Kakšno pa je Barje?« Odrezal se je: »Počakaj, ga boš že videla! Saj je tudi tisti čakal, ki je s češnje padel.« PelJali smo se mimo njega. Jaz sem mislila, da je to nekakšno polje, stric pa je rekel: »Glej, to , je barje!« Zelo sem se začudila: »Kaj, to je barje!« Stric je rekel: »No, kakšno je?« Odgovorila sem: »No, je že za silo, že.« Tudi dalje f>o Dolenjskem se mi je zdela vožnja precej dolgočasna. Seveda, OorenJci smo navajeni visokih gora. Teh pa Dolenjska nima. V Višnji gori me je zanimalo, kje je Polževo. Pa ni nihče vedel, kje je. Ker še ni zima in ker se ne znam smučkati, nisem bila nič huda, da jc vlak odpeljal I dalje. Zelo lep se mi je zdel pogled na Stično; tudi ! okolica je lepa. Ko sva prišla s stricem v Novo mesto, sva šla k teti in tam sem ostala 3 dni in 2 noči. Bilo je zelo prijetno S stricem sva šla tudi na Grm v kmetijsko šolo. Tam smo si vse ogledali: kuretino, živino in vse drugo, kar se na kmetijski šoli vidi. Meni so bili na.iboli všeč mladi prešički. šele teden dni so bili stari. Bilo jih je 11, drugi prešički so bili pa že tudi večji. Nazaj grede smo šli še v kapiteljsko cerkev. Tetin mož je železničar, jaz mu pa pravim »stric«. Z zanimanjem sem opazovala živinski sejem. Živina je vpila, mešetarji so se drli na vsa usta, a tudi drugi ljudje so bili precej glasni. Zdiilo se mi je kakor v deveti deželi: nobene besede nisem razumela. S teto sva se zelo dolgo v noč pogovarjali; včasih do 10, včasih pa do 11 Bilo ie zelo prijetno in lepo! 1 q. SI a v,i ca L a n g e r h o 1 c, uč, IV. razr. v Stranjah pri Kamniku. l/onoha Gospodar zasači svojega hlapca, ki je — namesto da hi delal —- ležal v hladni senci. Ozmerja ga: »Lenoba nemarna, nisi vreden, da te obsije solncel« »To sem si ludi snm mislil, zato sem pn legel v sencok je odgovoril leni hlapec- Vzgoja Francek sedj pri mizi iu bere. Pa slopi k njemu mama in prebere naslov knjige: »Kako vzgajam svoje otroke?« Začudeno zmaje z glavo: »Glej ga no, frkolina, zakaj pa bereš lo knjigo?« »I, zalo. da bom vedel, če me prav vzgajate!« se odreže Francek. Ce bo rada jedla ... Teta vpraša Ančko: »No, Ančka, koliko si pa zdaj ze stara?« ^ Ančka odgovori: »Pet let, a mama pravi, če bom pridna in bom rada jedla kašo, bom prihodnje leto stara že šest leti« Čudna mačka Mama je položila kos mesa na krožnik iz cinka in ga shranila v peč, da bi meso ostalo toplo Ko se je oče vrnil domov, je Metka Sla v peč po meso. Pa se jc nn vso moč začudila, ko je našla lam samo meso, krožnika nn nikjer, Ui»r «» je v peči raztopil. Prinesla je. meso očetu in dejala: >Nosa mačka je pa res čudna! Pojedla ie kroi-ni k, meso pa pustila.« ŽENA IN DOM In se šota Razlika je med starti, Iri nimajo Šolskih otrok doma in med onimi, ki njih otroci hodijo v šolo. Šolski starši so za eno tudi šolarji, saj morajo hote ali nehote z otroki vred sodelovati s šolo. Skoraj nemogoče si je misliti, da se starši ne bi brigah za šolo, saj se brigati morajo, ko je dandanes | šola takšna, da je je samo polovica ali četrtina v šoli, vsa druga pa je doma pri starših. Kakor je že omledno, da govorimo o prejšnjih časih, kot o boljših, kar večinoma le niso bili — pa je glede na šolo resnično, da so bili prejšnji časi res boljši! Prej se velika večina staršev zares ni brigala za šolo. Otroci, dijaštvo je navzlic temu napredovalo ali padalo, kakor je že bilo — in starši s šolo niso imeli nič opravka. Zdaj je zares drugače, pa slabše. Poedine učne ure v šoli niso več tako dolge, so komaj po 30--40 minut, pa je v takih kratkih odmerkih kaj malo časa za razlago, izpraševanje pa še za spoznavanje otroške duše. Zato je teža pouka še doma in je domače delo tudi še preudarjanje, kako je to in ono v šoli in zakaj da jc tako ali ni tako. Današnja ljudska in srednja šola sta ko univerza, kjer samo predavajo, pa se ne zmenijo za to, kakšni učenci, učenke jih poslušajo in ali in zakaj kaj znajo ali ne znajo in Kakšni so njih domovi, njih duše. Vse, dasi jxi tako svobodnih, celo po ameriško urejenih učnih načrlih — je tudi bolj na »leteči trak«, na jogon s stroji. Morda je tozadevno po osnovnih (narod.) šolah bolje, a po srednjih šolah je na vsak način vse čudovito brezčutno in brezčloveško. — Inteligenca, darovitost šolarjev ni prav nič vpoštevana. Na strojih je predavanje, na strojih izpraševanje, na strojih tudi redovanje. Ce hočejo starši, da otroci količkaj uspevajo, morajo z vsemi štirimi poseči vmes in imeti šolo tudi doma. S tem f>a je tudi popolnoma zatrt in strt tisti občutek dijaka, da jc nekaj ludi sam vreden, da je nekje samostojen, da je za svoja dejanja soodgovoren. da trpi ondi tudi kazen, kjer se je pregrešil. Šola je razblinjena med šolo in domom tako, da so starši venomer klicani na odgovor, da pa vendar nimajo nobene pravice in še manj besede v obrambo svojih otrok. — Starši se morajo doma baviti z vsemi šolskimi predmeti, matere se morajo učiti celo latinščine in grščine, če hočejo, da je šola — stroj v obratu. Nadzorovati morajo starši naloge in ročne izdelke, ves dom se v šolskem letu spremeni v šolo. Neskončen je trud šolskih staršev s šolo. skoraj da je večji ko trud šolnikov samih. Zato je polreben tudi za dom poseben šolski red, tudi doma je treba »instalirati« stroj za učenje. — Že zjutraj si je treba na vse zgodaj zavihati rokave in se upreči v šolski voz. Poglavitna zapoved je kajpada: ljubezen hi mir. Uživeti se moramo v otroke, ki jim šola ni zabava in lepota in pravljica, marveč kruta resničnost vsakdanjosti, kot je na primer za. nas odrasle poziv na sodišče. Pripravimo otrokom mirno zajtrk ,mirno jih odpravimo pravočasno zdoma, da ne bo tekanja na vrat na nos v šolo da ne bo zamud in nepotrebnega razburjanja. Otrok mora priti v šolo kot mirna, čista voda in je ne smemo že doma skaliti ali je razburkati. V šoti — kot nadaljevanje doma — bi moralo iti v znamenja istega miru dalje. Zato so naravnost zločinske razne pečine in čeri zbadanja in sekatur in maščevanja šolnikov za svojo lastno slabo votjo. Največ slabe volje vsebujejo tskozvsni alkoholiki, ki se v dopoldanskih šolskih urah še vdajajo zaspanosti in tudi kesanju radi zapravljenega denarja. Kako, da so potem šolarji tisti, ki morajo plačevati grehe svojih učenikov? Pa jih plačujejo leto za letom m toliko slabih uspehov je pripisovati baš na rovaš takih učeniških grehov. Starši nimajo tozadevno nobene besede in nobene pravice za obrambo, sicer jih zgTabi paragraf, ki pravi o pravicah uradnih oseb, zlasti še šolskih. — Učeče osebe tako pogostokrat niso učeče, 90 vse kaj drugega. Kje tiči napaka, ne vemo. Ali na univerzah, ko spuščajo take nezrele osebe iž rok, da mučijo otroke s svojim neznanjem in nerodnim |xxla-vanjem učne tvarine — ali je na|>aka drugod, da nastavljajo za vzgojitelje in učitelje osebe, ki prav nič ne spadajo na čisti vrt otroških duš. Ali nezadovoljstva današnje mladine morda niso krivi na-pak-učeniki, ki mladine ne razumejo in jo večkrat tirajo v obup, zmeraj f>a v odpor? Res se je mladina zmeraj upirala in je hotela prenoviti svet in odpraviti vso »staro šaro«. A tako do dna še ni bila prežeta z uporom ko dandanes — in rekli bi, da je tega kriva sedanja šola, ki mladini ne nudi nobenih, ali le majceno porcijo dobrin za življenje. Ce otroci ne gredo že zdoma nervozni, pa še brez dvoma vračajo domov v razsulu. Naloga staršev je, da S[*d ravnajo z ljubeznijo z njimi, da jim nemir spremenijo v mir. A koliko staršev je, ki to zmorejo? Ki imajo opravkov, skrbi, dela po službah toliko, da se ne morejo niti ne utegnejo zanimati za duševna razjoloženja svojih šolskih otrok. In če tega zavetja otroci ne morejo dobiti doma, vzkali v njih odpor zopier vse, kar je više od njih — in više od njih je pa spet skoraj vse. Tista šiba, ki je časih »pela novo mašo« ni dandanes nič več uporabna. Ta naša mladina ima šolskih šib na preostajanje in doma ji je Ireba celiti rane. Vprašanje domačih nalog in učenja je trd oreh šolskih staršev, zlasti še, ko ponekod kar naravnost zahtevajo inštruktorje. Zanje pa jc treba novih skrbi, novega denarja, ki ga že itak nedostaje. Tu je spet razlika med »časih« in »zdaj«. Časih je bilo sramotno, da si imel inštruktorja; zdaj je pa sramotno, če ga nimaš in čeprav znaš v šoli, pa vendar v učenikovih očeh »ne znaš«, če nimaš inštruktorja. Ali jc (o zahtevo pripisovati na rovaš brezposelnosti? Ali komodnosti šole? Ali brezčutno9ti za domače razmere. — Tudi v zadevi inštruktorja morajo biti starši na pažnji, saj ni vseeno, kdo prihaja v hišo in kakšen je tisti, ki ima učenje otroka v oskrbi. Spel nova nadloga in naloga za starše, prav za prav za matere, saj se očetje ne morejo niti ne znajo do potankosti baviti z otroki. — Večeri so za šolske matere najhujši, ko so že same izmučene od dela, pa morajo še paziti, da je šolska vsebina urejena v glavah otrok. Ne glede na to, koliko dela, skrbi in truda je z oblekami, s prehrano šolskih otrok. V vsem in povsod je čutiti, da z današnjo šok) nekaj ni v redu in da je nekje neki »petrolejski Mr. Rickett«. ki vzburja in v napačne tokove spravlja življenjsko vprašanje naše mladine. Ali bomo izsledili tega »Ricketta«, ki jc morda le kak siten m neroden paragraf, ki zbada vse naokoli, da skelijo rane? Km. MODNE NOVOSTI S klobuki se začenja jesenska moda. Klobuki, oz. pokrivala, za jesen so pa lako raznovrstni, da skoraj ni nobenih predpisov zanje. Mnogo je čepic, prav majhnih in srednje velikih. Klobuki so žametni, privihanih krajevcev — sjiredaj, zadaj ali na straneh. Imamo p>a tudi moške klobučke in starinske, staromodne »kapote« (glej sliko!) in po-oobne in — jx>sebne, kakor [»č prija jx>cdinim oorazom. — Olede na blagove za obleke pravijo oorocila, da so letošnji jesenski in zimski blagovi *ar nove vrste. Vsi so prav mehki, a imajo vdelane različne okraske: pike, dlake, štrleče niti, celo usnja-te vložke, debelejše tkanine. Plašči bodo imeli obširne napuhnjene rokave, pa je treba za tako modo tudi novega blaga, kakršnega doslej nismo imeli. Jako zanimive so barve teh blagov. Živahne so, vendar tako lepo zasenčene, da vplivajo mirno --• ko pastelne barve. — Jesenske in zimske obleke bodo imele tudi polno okraskov raznih zveri-ženih oblik, zank, zavijačk iz vrvic fsutaž), pa trakov in vezenin vseh vrst. Poleg tesnih, zap)etih in »prežnoranih« k oče maj k bomo imeli tudi ohlapne, do bokov segajoče jopice in le do prsi zapete plašče. — Važnejšega pomena so tudi pelerine (Cap* = Kep). Pelerine so za k športnim in pražnjim oblekam. In nič ne bodo obleke širše in daljše: nasprotno — ozke so in kratke, a bluze in jopice do vratu zaprte in na tesno zapete. Prav blizu smo — razen krila — modi pred sto leti. Vendar ima letošnja jesenska in zimska moda to Si m in MSTuro Vas ie čakajo pripravljeni v damski konfekciji PAIII.IN, LJUBLJANA, Kongresni trg $ lastnost, da je tako raznolična, da si more obleke po mili volji sleherna oseba sebi primerno izoblikovati. Stvar okusa torej — kar je večinoma edino pravilo! V dobi paradižnikov šele v zadnjih desetletjih so se paradižniki udomačili pri nas. Nekateri ljudje pa še zdaj ne prenesejo sladko-kislega okusa paradižnikov, da bi jih jedli kot sadje, kakršni so najbolj zdravi. Po drugih deželah pijejo paradižnikov sok na tešče, kar je izredno zdravo za presnovo krvi. — Ce hočeš ljudi navaditi na paradižnike, delaj najprej paradižnikovo omako. K pečenki n. pr. je paradižnikova omaka (zlasti s čebulo k telečji piečenki) skoraj neobhodno potrebna. Nato navajaj svojce na paradižnikovo juho. Paradižnike skuhaš, jih pretlačiš na razbeljeno mast, polagoma dolivaš vrele vode, dodaš (px> okusu) sladkorja in zakuhaš riž. Te dobre juhe se ne bo nihče branil. Paradižniki kot solata je že nekaj takega, česar ne bo rad vsak užival. Dobro je, da vtakneš prej paradižnike za hip v vrelo vodo, jih olupiš, narežeš na rezine, potreseš malo s poprom, poliješ z oljem in z jesihom in dodaš malo čebule. Imamo tudi p a-radižnikov g ulja ž. Sirov krompir olupiš, ga zrežeš na kocke in pražiš z razčetvorjenimi paradižniki na masti in dodaš prav malo vode. Jed je gosta, krompirjeve kocke morajo ostati cele. — Nadevani paradižniki so tudi odlična jed. Z žličko izdolbeš paradižnike in jih nadevaš s sesekljano solato ali s fižolom, karfijolo, z gTahom; ali s sirom, z jajci, z mesom, s sesekljanimi makaroni. Te nadeve — zlasti solatne — prej okisaš in : poliješ z oljem. Tudi paradižnike je dobro že prej osoliti, okisati in potresti s poprom Take nadevane paradižnike jemo seveda sirove. Moremo jih pa tudi d u š i t i (ko paprike). Napolnili jih moremo z vsakršnim mesom, ali z ribo zelenjavo; ali z rižem, krompirjem. Nato jih dušeš v masti ali spečeš. — Mnogo je še navodil za razno paradižnikovo uporabo. lako n. pr. skoraj nihče ne pozna k r u h s paradižnikovo peno. Vzemi 105 gT sirovega masla, 3 desetinke litra mleka, 6 jajec, 60 gr moke, 500 gr paradižnikov, poper in sol. Iz moke in sirovega masla napraviš testo, ki ga zaliješ z mlekom in mešaš tako dolgo, dokler se testo ne odloči od lonca. Začimbe in rumenjake počasi vmešavaš in dodaš paradižnikov sok. Nato dodaš sneg iz jajec, streseš vse skupaj v posodo in kuhaš s posodo v vreli vodi tri četrt ure. Zraven spadajo dušeni paradižniki, v stročju fižol ali ragu. — Nekateri pa jedo kar tako paradižnike s kruhom, a za to mora biti človek že p>recej vajen paradižnikov. Križec častne legije za matere Tako pravijo na Francoskem: Matere, ki so rodile deset živih zakonskih otrok, imajo pravico, da dobijo naslov: vitez častne legije. — Prav tako še pišejo in predlagajo, da sodi vsem materam, ki dajo domovini jx> pet, šest, osem sinov — vojaško odlikovanje. Isto piravico do takih odlikovanj naj bi imele ženske, ki koristijo domovini s pisateljevanjem, 1 umetnostjo sploh, z verskim življenjem, z nego bolnikov, z vzgojnim j delovanjem, s kulturo za narod. Tc zahteve niso 1 odveč. Koliko naših mater in žensk bi tako prejelo I odlikovanja! Vemo pa, da jim ni zanje, pač |)a bi j si vse želele, da je njih delo vpoštevano vsaj od i njih lastnih — mož — in svojcev' NAS DELAVEC Za kršč. fronto delovnega ljudstva Letošnji kongres komunistične internacijonale v Moskvi nam kaže jasno obraz in hotenje boljševizma. Videč svojo dosedanjo na|>ačno taktiko napadanja socialistov, je izdal kongres nalogo, naj se komunisti po vseh državah družijo s socialisti »v boju piroti fašizmu«. Da, še več: Podpirajo naj tudi demokratska gibanja, vrinejo naj se v prav vsa gibanja in struje in tvorijo na ta način priži-galno vrv, ki vodi do smodnika. Tudi pred verskimi družbami se ne sme komunist ustaviti. Tudi v te mora stopiti in po svojih inočeh delati za cilje komunizma. Na ta način naj se ustvari »enotna fronta proletarijata«, ki naj |o zmagi nad fašizmom uvede komunistični družabni red. Prav vsa sredstva in vsa pota se morajo uporabiti, da se poveča nezadovoljstvo s sedanjimi razmerami med delovnimi sloji. Komunisti bo gotovo pokazali svojo ljubezen do demokr. najbolj praktično v Rusiji, kjer imajo vse možnosti, da jo uveljavijo. Vemo ja, kako izvajajo demokracijo v Rusiji, kjer sc mora vse življenje sukati po navodilh brezbožnih boljševiških generalštablerjev in delavec v obrambo svojih pravic ne sme črhniti niti besede, kaj šele uprizoriti stavko. Zato krščansko delavstvo ne bo jemalo komunistične ljubezni do demokracije zares, temveč le kol veliko neiskrenost. »Enotna Iranta proletariata« naj bo tista parola, ki naj v bodoče rešuje propadajoči komunizem. Vemo, da so bili za to enotno fronto komunisti žc od nekdaj in da so bili zanjo tudi salonski socialisti druge internacionale. Seveda si je predstavljal vsak od obeh bratov enotno fronto pod svojim vodstvom in zato do nje nikdar ni prišlo. Socialisti so se enotne fronte bali tudi, ker jih je bilo nekoliko sram evroazijskih revolucionarjev. Odkar se pa Liivinov sprelno suče p>o evropskih parkelih in celo predseduje miroljubni zvezi narodov in sedi poleg delegata fašistične Italije, je ta sram nekoliko padel, komunisti pa zopiet mislijo, da je Litvinov že toliko s svojim nastopom ugladil pot, da bodo laliko počasi pošteno objeli salonske socialiste in jih v tem poštenem objemu ludi zdrobili ler se tako polastili vodstva nad vsem marksističnim gibanjem. Naj bo že kakršenkoli potek dogodkov, krščanski delovni sloji morajo zavzeti svoje stališče do »enotne Ironte proletariata«. Naravno, da je pndla tudi mod krščanske delavcc in nameščence iz vrst marksistov |onudba za »enotno Ironto«. /ato je ludi jasno, da so krščanske strokovne ogranizacij« ttidi žc ojiredelile svoje stališče do tega vprašanja. Program krščanske strokovne internacionale precizno izjavlja, »da je internacionala pripravljena sodelovati z vsemi pirizadetlml organizacijami na področju pravilnih strokovnih zahtev«. V boju za uveljavljenje pravilnih delvaskih zahtev morejo torej iti krščanski delavci z delavstvom ostalih smeri kot enakopravni činitclj. Kar sc tiče kulturnih vprašanj. je vsako sodelovanje izključeno. Zato pa je tudi izključeno, da bi krščansko delavstvo tn na-meščenstvo oprustilo svoje lastne strokovne organi-zaje na ljubo »enotni fronti proletariata«. Saj je ta »enotna fronta« vendar že obstojala, pa so jo razbili baš marksisti z načenjanjem kulturnega bo-ja proti tovarišem krščanskega svetovnega nazora ter svojo »farško« gonjo. Ce bi torej danes krščanski strokovničarji opustili svoje organizacije, bi padli za 50 let nazaj, morali bi reči, da jc bilo vse njihovo 50 letno delo zgrešeno ter nesmiselno. Tega pa radi enotne organizacije s salonskimi socialisti, brezbožnimi komunisti ter boljševiki nikdar ne bodo mogli in smeli storiti; posebno izključeno pa je to danes, ko navaja na to Moskval Letošnji kongres kominterne jasno kaže, kako so zgrešili vsi oni maloštevilni elementi, ki so si delali iluzije z enotno fronto delavstva, jo včasih še sami klicali in zamerjali vsakomur, kdor je imenoval njihovo početje brezglavo. Sedaj ko je dala kominterna javen nalog svojim privržencem, naj se utihofapijo v vse organizacije, moramo biti trikrat pazljivejši kot doslej. Vedimo: Nas niso mogli spečih, ne bodo aas hedečihl Bodočnost št. 7-8 Slovenci smo lahko ponosni, ko stoji naša kultura — sorazmerno z drugimi velikimi narodi tako visoko na nebu, ko narod, preprosto ljudstvo žrtvuje toliko sil in materialnih dobrin za procvit in napredek. Posebno tisk je z ozirom na svojo pomembnost in vrednost razvit v toliki meri. d,T je ponos popolnoma na mestu. Primanjkuje nam samo tiska, ki bi smotreno in vseskozi dosledno budil, krepil in vzgajal stanovsko zavesi posameznih vej našega naroda. Kar imamo dosedaj so več ali manj poizkusi, res splošnega, stanovsko orientiranega tiska nam pa v veliki meri manjka. Izšla je 7—8 številka »Bodočnosti«, glasila slovenskih katoliških nameščencev. Priznati moramo, d,i je vsaka številka tega mesečnika vedno jiestrejša, veuiio bolj se j>ribližuje svojemu idejnemu jedru, vedno močneje veje iz nje duh bodočnosti, ki bo kmalu pirišel, morda že jutri. To je list, ki našemu nameščenstvu da veliko zrn za mletev v življenjskih mlinih in zato tudi zasluži popolno moralno pod-jx>ro pri vseli dobromislečih. Zadnja številka vsebuje to-le: Uvodnik, ki v jedrnatih, miselno zgoščenih, lepih besedah podaja resume veličastnih evharističnih dni. Nato g. dr. Fr. Debevec v zelo toplem članku piše o »Skrbi za zdravje nameščencev«. Iz tega članka naj posnamemo predvsem misel o počitku, ki naj bo obnova duševnega in telesnega zdravja. »Ostani verna in bodi značajna« je sestavek, ki pametno in s tehtnostjo posega v različne zglede v življenju ter osvetljuje in vabi k pozitivnosti. O razlagi ili o razmo-trivanju socialnih zakonov se »Bodočnost« odlikuje še prav jx>sebno. Strokovni članki, kakor »Zavarovalne obveze«. »O pravicah, izvirajoči h iz pokojninskega zavarovanja«, »Spopx>lnitev obrtnega zakona« se odlikujejo po izvrsnosti in jasnosti, ki s tem dosegajo svoj namen pojrolnoina. Prav ber je članek g. Premrla o »Proviziji«. Temu sledi »Pravilnik k uredbi o sanaciji bratovskih skladnic« s primernim komentarjem Nadalje objavlja lisi javen p>rotest »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije »proti omejitvi dobav p>remoga iz slovenskih rudnikov. Iz »Vestnika Združenih nameščencev« vidimo, da se naša agilna na-meščenska organizacija dobro razvija, saj ima že p>et podružnic. Rubrika »Tako drugod«, »In lako pri nas« to številko še prav jx>sebno napravi življenjsko in pestro. Skratka, list je vreden, da ga naroči vsak slovenski nameščenec, ker za malenkostno letno na-ročnino 24 Din, ki se plača pri upravi na Tyrševi cesti 20-1 v Ljubljani ali na čekovni račun 13.061, nudi toliko stanovsko-strokovnega branja, kot noben drug list Vrednost javnih del Delazmožnost vseh stanov je padla v nekaj letih tako nizko, da je ta padec uničil marsikomu voljo do vsega, kar je ustvarilo človeštvo Kriza se pozna povsod. Kar si ljudje s težavo in z grenkobo zaslužijo, takoj tudi potrošijo — kajti saj nima smisla — pravijo — da bi kdo varčeval. Radi take miselnosti, ki je zajeta vse narode, je vidno padla produkcija različnih dobrin. Zato jc nujno sledilo osiromašenje narodov. Gospodarstvo z ozirom na socialne strani lahko zelo dobro p>remotrimo s statistikami. Mednarodni urad dela navaja v svojih statistikah, da od leta 1920 brezposelnost prri nekaterih državah stalno raste. In to predvsem v Nemčiji, Avstraliji, Danski in Angliji. Brezposelnost raste v teh državah od i lela 1930 dalje iti je dosegla največjo višino leta I 1932. Indeks brezposelnosti jc v tem času prešel na I 200, za Italijo, Kanadsko in Nizozemsko znaša in-! deks brezposelnosti nad 300. Leta 1933 se je brez-! poselnost zelo zmanjšala. V Nemčiji se je brezpo-selnost dvigala do januarja 1933, ko je dosegla številko 6,000.000 brezposelnih oseh, ali 33% od zaposlenega delavstva. Ta številka se je v juliju 1934 i zmanjšala na 2,955.204, ali 20% vsega del avstva. Povprečno število brezposelnih delavcev je leta 1929 v Nemčiji znašalo 1,019.000. V USA 1930. 3,047.000. leta 1933 11,904.000, avgusta 1934 pa 10,834.000; v Italiji leta 1929 300.000 oseb, leta 1933 I.00O.44Z , avgusta I. 1934 pa 866.00O. oseb. Po podatkih, izračunanih na |iodlagi statistik mednarodnega urada 1 dela v novembru 1934 je znašalo skupno število brezposelnih delavcev kulturnih narodov skupaj 22 milijonov 7GO.OOO. To število sc je v dccembru in le tos v jannarju in februarju vsled sezon«*fh vplivov še mnogo |x>večalo. Poleg tega v teh številkah niso vštete osebe, ki so bile zaposlene pri javnih delih in ki vsled krize delajo samo nekaj dni v tednu, in onih posebno še, ki jih socialno zavarovanje nc more obseči. Tako so Nemci zaposlili pri javnih delih 113.706 delavcev, ki niso registrirani v statistik' brezposenih, dalje obsega statistika brezposelnega poljedelskega delavstva pjctino brezposelnih deiavccv. Zanimive so številke, koliko države potrošijo za j odpore brezposel. in za javim dela, ki so skoraj vodno neprodutkivna.Tov so ogromne žrtve davkoplačevalcev, ki jih država porabi za skromno zaščito brezposelnih mas. Sredstva za javna dela prehajajo že v fantastične številke, ki pa uspešno ne morejo priti zlu do jedra. Gospodarstvu je to v veliko brc me, ker ne more biti na ta način pravega podviga ir napredka, številke podpor so znašale: Nemčija j« dala v pomoč brezposelnim leta 1032 skujino .3 mi lijarde mark ali okoli 00 milijard dinarjev. Belgija jc potrošila 4 milijarde frankov (12 milijdard I)in), Velika Britanija 120 milijonov luntov, Švica 05 mi lijonov Irankov, Češkoslovaška 560 milijonov kron. Združene države 500 milijonov dolarjev. To jc bilo do lanskega leta. Do danes so Združene države iz dale za brezposelnost 1 milijardo 700 milijonov dinarjev z javnimi deli. Predvidenih je v nadaljnjem proračunu še 1 milijrda 100 milijonov dinarjev. Argentinija je za leta 1935, 1936 in 1937 določila 300 milijonov p>esesov za brezposelnost; Nemčija lo izdala za javna dela šc 2 milijardi 100 milijonov nemških mark; švedska 270 milijonov kron. Jajonska je izdelala leta 1931 petletko za javna dela v skupnem znesku 3o6 milijoaov jen. Bedno življenje delavcev se z javnimi deli za kratko dobo podaljšuje. Toda nesocialno in tudi nc zdravstveno ni s tem zboljšana generacija, ki je popolnoma zlomljena in uničena, prav tako zojjct, kakor po vojni. Zlil moramo korenine odrezati, nc pa samo vršičke. Današnji družabni red ima toliko ne-dostatkov in življenjske nezmožnosti, da ni čudno, če ljudje izgube vero v vse in nazadnje v samega sebe. Bodimo zato mi trdni v vsem, da bomo življenju in človeški družbi dali drugo smer, ki bo poštenost in napredek. Hitlerjevski raj. Nemški nacionalni socializem je že dopovedal svetu, da je skoraj popolnoma odpravil brezposelnost, navajajoč, da jc bik) zaposlenih leta 1934 v tovarnah dva milijona delavcev vet! kot leta 1933. Oni, ki so o razmerah točno poučeni, pa vedo, da je uspieh le delen in na ta način izveden, da so nemške tovarne orožja prezaposlene z naročili za opreuo armade in pripravo bojnih sredstev, da država sama izvršuje velika naročila in končno, da je vtaknil režim množice bivših brezposelnih v delovna taborišča, ki jih financira država, ki pa |o-menijo zanjo izgubo. Nemške državne statistike kažejo velik |>adec plač delavstva in nameščenstva. V letu 1929 je zaslužilo na teden 58 procentov nameščencev do 200 mark. V letu 1934 se je ta proceni zvišal na 68. Tedensko plačo do 24 mark je imelo leta 1929 45 odstotkov delavcev, leta 1934 pa 58. Povprečni tedenski zaslužek je padel od leta 1029 do 1034 od 45.10 na 22.50 mark, torej za polovico! Najvišjo plačo, t. j. od 36 mark navzgor je imelo lela 1929 21 odstotkov vseh delojemalcev, leta 1934 pa le še 10.3. Nacionalni socializem je požrl obljube, ki jih je dal delavstvu, ker ga jc privedel * revščino. Švicarski krščanski strokovničarji. Leta 1933 so se združile v Švici krščanske strokovne organizacije lesnih, zidarskih in slikarskih uslužbencev v enotno organizacijo, ki je imela svoj občni zlor 3. in 4. avgusta. Združenje se je izkazalo za koristno. Organizacija je štela namreč konec leta 1934 žc 9000 zaposlenih članov. Na brezposelnih podjorah je izplačala leta 1933 en milijon, lani pa poklrug milijon frankov. Ker pia vse kaže, da lo brezposelnost še naraslla, je sklenil občni zbor še višje prispevke članov za brezposelni fond. Kurja očesa Najboljše sredstv o proti kurjim oče som je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogeriiah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnluk. lekarna;, Sisak Varujte bc polvorb! iaičitni zuak 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Kmetijski nasveti Olje soper prah ne škoduje idravju. D. 1. 2. - V gostilniških prostorih ste namazali tla z oljem. Sedaj vam je pa prijatelj nalvezal, da je tako olje strupeno in zdravju škodljivo. — O tem, da bi bilo olje zoper prah škodljivo zdravju, strupeno in celo zdravniško prepovedano, nam ni dosedaj prav nič znanega. Pač pa vemo, da se z oljem ne mažejo ne samo gostiln in zasebnih stanovanj, ampak celo šolske prostore, česar bi oblast gotovo ne dovolila, če bi bila ta snov zdravju škodljiva. Priprava jabolčnih tropin sa kuhanje žganja. T. L. L. - Kako se pripravijo že iztisnjene (izpre-šane) jabolčne tropine za kuhanje žganja, kako dolgo ostanejo v sodu ali kadi; mora hiti posoda popolnoma zaprta ali samo pokrita in druge podrobnosti? — Izprešane jabolčne tropine je najbolje takoj od stiskalnice predrobiti ter jih v tenkih plasteh temeljito stlačiti v kad. Če so pre-suhe, jih nekoliko poškropimo z vodo, ker je najbolj važno, da iz njih odstranimo ves zrak. Ko je kad približno za ped od vrha napolnjena, pokrijemo tropine » papirjem in jih 15 cm na debelo zamažemo z. mastno ilovico, ki smo ji primešali nekaj soli. Sol ohranja ilovico vedno vlažno, da ne tnore razpokati- Ce lega ne storimo, moramo ilovico večkrat poškropiti, drugače razpoka in tropine splesnijo ali scikajo. — Sredi kadi napravimo v ilovico s kolom luknjo noter do stropa, v katero vtaknemo hipelno veho. ki jo okrog dobro zamažemo. Skozi kipelno veho uhaja tvoreča se ogljikova kislina, ker bi drugače ilovica razpokala. Po končanem kipenju snamemo veho in luknjo zamašimo z ilovico. Kad mora biti na toplem, da jabolčne tropine dodobra pokipe, to je, da se ves t njih nahajajoči se sladkor spremeni v alkohol. V šestih tednih do dveh mesecih tropine popolnoma pokipe in lahko začnemo iz njih kuhati žganje. Zatiranje ogrcer r toplih gredah. V. Z. R. R. - V vaših toplih gredah so se vam tako močno zaredili ogici, da se bojite še uporabljati zemljo, ker bo vam ta mrčes sproti uničil vse sadike. Kako bi najlaže zatrli to golazen? — če imate ogrce v toplih gredah, vam ne bo težko jih uničiti. Najprej prekopajte skrbno vso zemljo z gnojem vred in zberite vse škodljivce, kolikor jib morele pač najti. Poleni zemljo poravnajte in posejte na redko solato. Ko bo ta nekoliko odrasla, boste opazili, da bo tu pa tam kaka rastlina zvenela. Pod njo gotovo dobile ogrca. Vsako jutro preglejte solato in kopljite tam, kjer je katera zvenela, pa dobite škodljivca. Na ta način boete najlaže in najprej očistili gredice ogrcev, kajti gredo prav radi na solatne korenine, ki jim bolje dišc nego druga zelenjava- Poglobitev vodnjaka. K. P. P. - Iz 10 m globokega vodnjaka bi radi ob suši črpali mnogo vode. Kaj bi bilo treba storiti, da hi se nobralo v njem vsak dan dovolj vode? — Poglobite vod-njak za kake šliri metre, pa boste morda dobili toliko vode, kolikor je potrehujple. Sicer pa bi vam mogel le strokovnjak za zgradbo vodnjakov prav svetovati po natančnem pregledu nn licu mesta. Mont Blanc. Blagovolite se obrniti na naslov Hala A. S., Oddelčni zahraničnich veci, Zlitij, ČSR. ker v Ljubljani nimajo naslova podružnice. Sladkor oil pese je sposoben za alkoholno vrenje. K P. P. - /elite vedeti, če je sladkor od pese sposoben za alkoholno vrenje. — Seveda je! Saj dodajamo v letih, ko jc grozdje kislo in ima premalo sladkorja, moštu sladkor, da pokipi v alkohol. Ves sladkor, ki prihaja pri nas v promet, je sladkor iz pese. Sam sladkor pa ne more po-kipeti. ker nima kipelnih glivic. Krompir dela mlade. S. R. K. - Pri izkopavanju krompirja ste opazili, da ima večina gomolja izrastke v obliki majhnih gomoljčkov. Ta pojav zasledujete že nekaj let, vendar ne tako možno kol letos, ko je skoraj vsak gomolj obdan - krompirčki. Zemlja je peščena. — To se letos ponavlja na zelo mnogih krajih, da začne krompir v zemlji poganjati iz očes gomoljčke- To je zaradi suše. \ajbolj se to pozna na peščenih zemljah. Suša jo stisnila krompir, da je prenehal rasli in gomolji so posili dozoreli. Ko je po suši nastopilo deževno in vlažno vreme, je začel krompir ponovno rasli in zbirati hrano, gomolje pa, ki so bili za silo že zreli, niso mogli dalje zbirati škroba ter se deb"liti, ampak očesa so zopel pognala, tod;, ne klic. anipal, gomoljčke, ki pa ostanejo drobni in ne morejo dozoreti očesnih klic. Tn je poslrjira napol dozorjeni krompir od suše prezgodaj dozorel in ni pozneje ven pognal, tako da ir.kopljemo na videz zdrav krompir, bo najbrž v kleti tja proti spomladi pognal iz očes take krompirjeve gomoljčke ali pa niti. Nobeden lakih krompirjev ni dober za seme. Zato vam svetujemo, da si za saditev prihodnje pomladi priskrbite popolnoma zdrav krompir iz takega kraja, kjer suša ni napravila posebne sikode. Sicer je zelo priporočljivo, da menjate krompirjevo seme vsaj vsakih tri do štiri lela, kajti le lako si boste zagotovili popoln pridelek. Kako uničiti »vražjo travo« — »ameriški rog o vilžokc? K. S. T. - Pri vas se je na nekaterih njivah zaredil nov plevel, ki mu pravijo sosedje >vražja trava , ker se ne da tako zlepa zatreii. Radi^ bi vedeli, kako ga je treba uničiti. — Ta »vražja trava« je ameriški rogovilček, ki so nam ga poslali Anieri'kanci s svojimi sadikami. Po vojni se je pri nas tako razpasel, da ga je ponekod naravnost nemogoče zatreti. Ameriški rogovilček ima svoje ime po rogovilicah, ker nastavlja svoje rumene glavice cvetja na rogovilastih vejicah. Rastlina ima mnogo cvetja in semen, ki ga veter raz-naša na vse strani. Tako se v najkrajšem času silno razpase in ga je vsa okolica polna. Med letom se večkrat zaseje in če ga pokosimo, požene nanovo iz stebla. Kjer se močno razraste, tam seveda zaduši vse drugo rastlinstvo- — Proti njemu se borimo nn ta način, da ga ne pustimo do semena, ali še bolje do cvetja; torej ga zatremo še pred cvetjem. Sedaj proti jeseni, ko se je že bohotno razvil, je proti njemu borba težka. Vendar vam priporočamo. da ga izrujete s koreninami vred, posušile in zažgeto. Nikar 7. njim na kom-posl, kajti njegovo seme sukali tudi po dveh letih. Najlaže ga zatiramo spomladi, ko izrujemo vsako rastlino, le da se pokaže na dan. Griža kokoši. 7.. A. D. - Kokoši so dobile kurjo grižo (drisko), in jim je greben nekoliko počrnel. Nekaj jih je oz-dravelo, nekaj pa poginilo. Ka jbi bilo dobro zoper tnko bolezen? — V tem vprašanju smo se obrnili na drž. veterinarski zavod v Ljubljani, ki vam daje sledeče pojasnilo: Grižo (drisko) kokoši povzročajo nalezljive bolezni. kot so na pr. kolera, kokošji tifus, nadalje razni črevesni zajedalci, n. pr. razne kokošje tra-kulje in črvi. Griža je pa lahko tudi znak bolnega črevesja, ki ga povzroči nepravilna prehrana ali prehlad in drugo. Zato je na to vprašanje nemogoče točno odgovoriti, za katero boleznijo so zbolele vaše kokoši, in je potreben bolj obširen opis o znakih bolezni, katere ste opazili, in izvršiti bi bilo treba raztelesenje živali, pri nekaterih boleznih ludi bakteriološko preiskavo. Svetujemo vam. da pošljete kokoš, ki je poginila, dobro zavilo, potom občine drž. veterinarskemu zavodu v Ljubljani v preiskavo. Ta zavod preiskuje razne živalske bolezni in vam brezplačno ugotovi tudi bolezen in vzrok pogina poslane kokoši. Domača ali banaška pšenica. A. L. R - Želite vedeti, je-li bi bilo bolje v vašem krajn sejati bn-naško pšenico namesto domače. — Razvoj rastlinstva ni odvisen samo od zemlje, ampak tudi od podnebja. Med vašim krajem in med Banatom pa je velika razlika tako glede na zemljo, še bolj pa glede na podnebje. Mogoče je, da bi banaška pšenica dobro uspevala tudi na vaši krepki zemlji, toda le prvo leto. drugo bi pa že opešala in tretje bi najbrž popolnoma odpovedala. Če torej hočete na vsak način poskusiti s tujo pšenico, tedaj jo posejte le manjšo površino, n. pr. samo manjšo njivo. Ostalo pa 7. domačo pšenico, o kateri veste, da je v vašem okraju že ustaljena. Glede domačo pšenico pa nc mislimo, da mora biti z domačega posestva. Če se je ta razrodila (degenerirala), tedaj jo vzemite od soseda, če ima lepo, ali si jo poiščite v sosednji vasi, vsekakor vrsto, ki je lam že dolgo vpeljana. Domača pšenica ima to prednost, da je plod domače zemlje, vajena domačemu podnebju in domačemu obdelovanju. Da se pa izboljšali z odbiro semena in odbiro rastlin. In v tem so bili naši predniki na boljšem, ki so čistili žito z »vejanje.m« in ne z žitočistilnikom. Pri ve-janju so odbrali najtežje zrnje, ki je padlo naj-delj na tla, in samo to je bilo dobro za seme. Dandanes j» trijnr listi stroj, ki odbira zrnje za seme, vendar nikdar ne tako dobro, kakor pri vejanju. S skrbno odbiro semena boste izboljšali množino kaikor tudi kakovost pridelka pšenice, ne da bi vam bilo treba segati po tujih, v naših krajih nestalnih vrstah- Naprava dobrega pelinorca. I R. N. - Pelino-vec vam je všeč, pa bi jra radi sami izdelovali iz svojega grozdja. Želite vedeti, katere stvari je treba dodati vinu in kako ž njim ravnali, da do- bite dobro pijačo. — Receptov za napravo peli-novca je več. Če hočete napraviti navadno peli-novo vino, zadostuje, da postavite v sod, v katerem je mošt začel kipeti, primerno količino pe-linovih vej. Pri kipenju izvleče mošt pelinovo grenkobo in vonj, in lako dobi vino okus po njem. i — Prav dober pelinovec pa dobile, če postopale j po navodilu, ki gn navaja Skalinkv v svoji knjigi »Kletarstvo«. Po tem je v odprtem, dobro počrnjenem kotlu na polovico vkuhati 100 litrov dobrega, ne pokislega mošta. Mošt naj počasi vre, med kuhanjem ga pridno mešajte, da se nc pri-smodi. Kuha se tako dolgo, dokler ne izhlapi toliko vode, da ostane le polovica prejšnjega mošta. Tako dobimo iz 100 litrov moštva 50 litrov zgoščene tekočine. Tako zgoščen in shlajen mošt se napolni v primerno veliko vinsko posodo, ki ima dovolj široko vehino luknjo. Skozi to luknjo obesimo v mošt vrečico 7. zre.zanim pelinom ter drugimi zelišči, dišavnicami. Iz teh zelišč ae mošt navzame okusa in vonja. Sod z moštvom moramo hraniti v dovolj toplem prostoru 18 do 20 stopinj, da lahko kipi. Vkuhanemu moštu prilijemo še 2 do 3 litre dobrega, še kipečega mošta ali pa čistih drož, da vzbudimo kipenje. Nato zamašimo sod s kipelno veho. na katero je vrečica privezana « trakom, lako da jo po potrebi lahko potegnemo ven in izžemo. V kipočem mošlu se tvori alkohol, ki izvleče iz zelišč, potrebne dišave. Ko se nam zdi, da je v vinu teh že dovolj, odstranimo vrečico. Ko vino pokipi, ga pretočimo in če treba, I mu dodamo še kaj sladkorja ali špirita- Doher pelinovec mora imeti vsaj 6% sladkorja in 14 do 10,-ž alkohola. Ko se vino ustara in primerno uči-sti, ga napolnimo v steklenice, ki jih dobro zamašimo in spravimo ležeče v hladno klet. Pravni nasveti Težave pri plačevanju posojila r posojilnici. K P. Ako dolžnik ni zaičiten kmet, se mora pri odplačevanju posojila držati pogojev, pod katerimi je posojilo dobil. Ako je v zaostanku z amortizacijskimi obroki, ga posojilnica seveda lahko toži, čeprav je bila njemu pokojnina znižana. Ako bo pokazal malo dobre volje in pripravljenosti za izpolnjevanje svojih obveznosti, bo gotovo tudi posojilnica upoštevala njegove razmere in z njim potrpela. Trgovanje na cerkvenem svetu M. Cerkev pač lahko zahteva najemnino od trgovca, ki vsako nedeljo na njenem svet,u prodaja svoje blago. Nihče ni dolžan pustiti drugemu, da na njegovem svetu opravlja kakršnekoli posle in tudi cerkev ne. Plačilo s hranilno knjižico. M. P. Upnik ni dolžan sprejeti v plačilo dolga hranilne knjižice, lahko pa to stori, če hoče. Če ste bratov denar dvignili v hranilnici in ga za sebe porabili, ste mu dolžni vrniti dotično vsoto denarja in ne hranilno knjižico. Ako brat pristane, mu lahko tudi po pošti pošljete hranilno knjižico. Tudi v Ameriko lahko pošljete knjižico. Takse (procenti) od izročitve hiše. I. M. Od kupne pogodbe boste morali plačati 4% državne in 3% banovinske takse. Pristojbina pri daritvenih pogodbah pa je drž. pristojbina, zavisna od osebnega razmerja med darileljem in obdarovancem in vrednosti darovanega predmeta. Banevinska taksa 1» tudi znaša 2%. Spor s hranilnico. J. K O vašem sporu s hranilnico bi vam mogel povedati mnenje tisti, ki bi pregledal vaš račun pri hranilnici in ki bi 6e seznanil z obojestranskimi obveznostmi in dolžnostmi Potrebno bi bilo tudi preštudirati izvršilni spis. Zavezani dolžnik je dolžan plačati tudi izvršilne stroške, ki 60 bili potrebni za izvršbo. Sem spadajo ludi zastopniški stroški. Upnik je tudi v izvršilnem postopanju upravičen vzeti zastopnika in vaše stališče, da naj ga sam pdača, ker ga je najel, ni po zakonu utemeljeno Sicer sta se pa glede stroškov lahko v vsakem slučaju pritožili, če so bili previsoko odmerjeni. Zakaj vas je posojilnica tirjala za večji znesek kakor ga dotgujele, ne vemo. Vse to bo razvidno iz dotičnih spisov, ki jih dajte pregledati pri zastopniku, če se sami v njih ne znajdete. Prjposestvovana pot. »100.« če ste pot do cerkve uporabljali skozi 30 let, potem ste si služnostno pravico do te poti že priposeetvovali m vam je ne morejo več ubraniti. V morebitni pravdi boste pač morali dokazati, da ste to pot javno in nemoteno uporabljali vsaj 30 let. Isto velja za pot k studencu io glede pravice zajemanja vode iz studenca. Prepozua graja napake kupljene tehtnice. K. F. Č. Po zastopnik-u ste naročili novo tehtnico bele barve. Ko ste tehtnico prejeli in jo zbrisali, ste zapazili, da se lušči barva pri napisu. Zastopniku ste ob prvi priliki rekli, da tehtnica ni nova, ampak stara, nakar je zastopnik le pripomnil, da dela kot nova. Sedaj, po preteku enega leta pa barva — lak — odstopa v s epov.sod i kar sama od sebe. Vsled tega ste prepričani, da ste res dobili staro tehtnico mesto nove. Vprašate, če lahko zahtevate, da se vam da nova tehtnica. — Po našem mnenju ne morete sedaj po enem letu nič več zahtevati od firme, da vam zamenja kupljeno tehtnico. Takoj, ko ste dobili tehtnico, ste videli, da se lušči barva pri napisu. Takrat bi morali takoj tehtnico grajati in jo dati firmi na razpolago, a napako samo bi morali dati ustanoviti po strokovnjaku. Takrat bi strokovnjak ugotovil, če jc tehtnica stara ali nova, ali pa če je samo slabo pobarvana. Ker torej tedaj niste grajali tehtnico, se smatra, da ste brli ž njo zadovoljni in je vsaka odškodninska tožiba sedaj brezupna. Incident pri kurjenju kresa. A. R. Ovadba sodišču še ni obsodba. Če so navedbe v ovadbi neresnične, povejte to pri razpravi in predlagajte, da se zaslišijo vse priče, ki so bile navzoče in ki bodo mogle potrditi, da niste ničesar takega govorili.. Oni vzkliki pač niso kaznivi, o čemer ste se že lahko prepričali pri sreskein načelstvu, ki vas radi njih ni kaznovalo. Pri pritožbah na višja mesta bodite previdni in pazite, da nc napišete kaj neresničnega ali žaljivega. Nesrečna žena. Š. K. Pred 25 leti so Vas starši ko-t 19 letno dekle dali na Hrvaško, da poročite vdovca, ki je imel sina. Šla ste z doma in skupaj živela s tem vdovcem, ali poročiti se niste mogla, ker ta »vdovec« ni bil pravi vdovcc, pač pa mu je žena ušla v Ameriko. Kljub temu ste ostala pri niem in ste z njim imela dve hčerki, ki sta se sedaj žc poročili. Skozi 25 let ste se z možem dobro razumela, sedaj na starost vas je pa zapustil in se preselil na dom svojega sina. Vprašate, če vi in vaše hčerke lahko kaj zahtevate od njega, ker ima nekaj posestva in hišo. — Ker niste poročena z vašim možem, sta vajini hčerki nezakonski in De moreta sedaj, ko »ta že odrasli in poročeni, ničesar več zahtevati od svojega nezakonskega očeta. Vi bi mogla za sebe zahtevati le plačilo za vaše delo na moževem posestvu za zadnja tri leta. — Svetujemo vam, da z lepim vašega moža pridobite za to, da pri sodišču zahteva, da se njegova žena, ki je pred 25 leti Sla v Ameriko, a se od tam nobenemu ne javlja, proglasi za mrtvo. Čim bo proglašena za mrtvo, se lahko z vašim možem poročite. Na ta način lahko pozakonite vaši hčerki m vi, kakor tudi hčerki boste zakoniti dediči po smrti očeta oziroma moža. Otrok brez očeta A. J. Imate 3 leta starega nezakonskega otroka, čigar oče je samostojen ženski krojač v Beogradu. Ker ta brezsrčni oče dosedaj je ni nič dal za otroka, vprašate, če ga lahko na to prisilite. — Po j>ostavi, ki velja na področju predvojne Srbije, je sploh zabranjeno, da se sod-nijskim potom ugotovi nezakonskega očeta. Izjeme so le dovoljene, če je n. pr. mati bila posiljena ali ugrabljena. Vsled lega ne morete tožiti nezakun-skega očeta na področju predvojne Srbije. Ce ste pa dali ustanoviti nezakonskega očeta pri kakem sodiSču na področju bivše Avstrije, nc morete te sodbe, 6c je med tem nezakonski oče zopet odšel v jx>dročje predvojne Srbije, izvršiti na tem področju. Izvršilne oblasti na področju predvojne Srbije stojijo dosledno na stališču, da se ne more izvrSiti sodba, ki se proti vi njihovim, tam ie vatjav-nim postavam. Nehvaležni prevzemnik. N. S- Vaša sestra je prevzeila na rojstnem domu posestvo, ki je bilo med otroci sporazumno precenjeno na 42.000 Din. Vsak izmed šestero otrok bi moral dobiti izplačano ra posestva po 7000 Din. Mož vaš« sestre na tem posestvu tako slabo gospodari, da še ni izplačal določenih dot. Pravi, da bo posestvo na dražbi prodal za dvojino ceno kot ga je sam prevzel. Vprašate, kako naj si pomagate, da bo rojstna hiša prodana po prvi cenitvi in da bi jo ktipfl kdo izmed domačih. — Če sta sestra in svak prevzela domačijo za 42.000 Din, sta s tem postala lastnika in to domačijo lahko prodasta po ceni, ki io nastavita, oziroma ki se jima m»di. če je domačija bila o«b izročitvi vredna več kot 42.000 Dm, pa ste jo le s to vrednostjo tedaj ocenili m po tej ceni določili dote, ste se pač že tedaj odrekli večjim dotam v korist sestre in sraka. Sedaj jib ne morete prisiliti, da hi posestvo za isto ceno prodala, kot sta prevzela, niti jih ne morete prisiliti, da bi posestvo prodala komu tzmed domačih. Poškilite torej le z lepim, morda vam uspe, da rešite rojstni dom po primerni ceni za koga izmed domačih. Naš teden na lubreški planini V Ljubljani je bilo še sonce, ko smo odhajah založeni z referati, turističnimi potrebščinami in >-. vclikimi merami dobre volje — saj bomo teden dni zborovali in taborili v študen-tovski koči pod Stolom - v Kranju pa so se žc odtrgale prve kaplje iz nizkih oblakov. Čakamo pri oknu. vabimo vse v naš voz, si podajamo roke in se stnejemo. Prvi pozdravi niso vsakdanji prazni. Navdušenje, veselje in besede polne tople domačnosti. -Dnevi na Zabreški planini morajo biti sončni, lepi, nepozabni!« »Toliko smo se že veselili teh dni. In upanja nas ne bodo varala.« Vlak je potegnil s j*>staje. Mahanje z robci, dež sitnari vmes in tam zadaj sc svetlikajo v naj-lef>šem soncu planine! »Žirovnica.« Dež je ponehal in mi vlečemo svoje nahrbtnike. plašče, cekarje in fotoaparate in nc vem šc kaj z voza. Oziramo se kakor mokre vrane po prijatelju, ki je pisal, da nas bo čakal na postaji. Dežja se je ustrašil in ni sc ganil iz koče, kaj šele da bi priše! nam v dolino, dve uri daleč, nasproti. Obloženi kakor Lot in njegovi v sv. pismu, ko so bežali iz Sodome, smo se oziraje na vse strani premikali po gladko izprani cesti proli cilju. Markacijam smo se predali z dušo, in telesom. Naše gojzerce pa so hotele vsak kamen potipali, če jc še cel in trd. Zrak je bil svež in ozračje jc bilo hladno in kup megle se je dvigal iznad Blejskega jezera. Onstran Karavank je še nevihta. Izza Stola se nam nasproti vale veliki skladi oblakov in Bog se usmili, če nas kje sredi poti zaloli še kakšna nevihta. Vroče nam je postalo, jxxl nahrbtniki se je udiral pot in izj*xl čela nam je kapalo, ko smo lezli po prvem klancu. Heli jc imela težak nahrbtnik, bil je večji kakor ona sama. Lojzka pa je vztrajala pri svojem, močna je bila. Da ne bi bila prva postaja predolga, nas je zvabila pokonci Marija s svojimi zelenimi bonboni in vriskanje in vabljenje odmevov s str- mih sten, je rinilo že utrujeno družbo vedno više | in više po izfirani skalni jx>ti. »Samo še jx>l ure in potem se boš sjiočila naj- j prej na senikih in potem šc deset minut in bomo pri Nandetovem studencu in potem v Nandetovi koči, na toplem, magari za pečjo.« Dež pa ni mogel strpeti te zaželene pol urice, ampak nam je prej pospešil korake in vse smo si nadeli na glavo in na nahrbtnike, ker smo imeli nepremočljivega. »Tamle je že eden in polein jih bo še več, pa mi gremo kar v prvega vedrit,« nas je bodrila Iva, i ki je daleč pred nami kobacala po robatem grušču : kar |x> bližnjici proti seniku. Ko smo prisopihali za njo, je žc sedela pri na stežaj odprtih vratih v lejx> dišečem senu in raz-inotavala svoj nabasani nahrbtnik in vlekla iz njega vse, kar jc |x>trebno za prvo postajo v planinah. Heli se je spravila k njej, tik nje Marija. Lojzka je ostala pri vratih. Vedrili smo, pojedli najboljše iz nahrbtnikov, zapeli to in ono pesem, povedali si marsikaj, se smejali in spet zajjeli. fva je na dolgo in široko pravila svoja srečama z letošnjega potovanja jki Italiji; od Trsta do Benetk, mimo Firence do Rima in še dalje do Neaftelja in še nazaj j^reko Assisi-ja do Podbrda. Čudež jc bil, da je niso Italijani poslali na ekspedicijo v Abesinijo. Pa se jc zjasnilo in smo nadaljevali |x>t preko žc pokošenih košenic in v nekaj hipih smo stali že pri sludencu.Lojzka in lleii pa sta preizkušali svoj alt in sopran z vriskanjem, mi smo pa že strmeli in se čudili meglenemu morju, ki je mogočno valovilo pod nami, od Stola pa do Triglava. Samo vrhovi so sc blesteli v večernem soncu kakor skal-nati otoki iznad morske gladine na našem Jadranu. Imeli smo občulje, kakor da nas nekaj sili in vleče, da bi se pognali v to valujoče mlečno morje in da bi plavali, plavali do utrujenja, do orna. ganja.Čudne občutke ima človek na gorah po nevihti! Tam silno daleč je pa iznad megle štrlel vrh Šmarne gore. Spredaj pod njo leži v morju kakor slovanska pravljična in resnična Vineta, bela ljubljena Ljubljana. »Jo vidiš latnle. /abreško doHno! Tik |ir>d onilemi gostimi smrekovimi gozdovi Nandclova : dijaška koča in tik nje kapelica!« I Pocingljavanje kravjih zvoncev me je pozdravilo. Dim se izmotava iznad koče, nekje daleč se odlamlja vriskanje zapoznelih turistov in smehljajoče se žuborenjc studenca izjiod skale. Planinsko uasfrojenje nas je objelo bili smo Nandetovi gostje v dijaški koči. Sredi najlepšega razpoloženja, v sobi za mizo pri toplem čaju nam razlaga Nande, kako je prišel na to misel, da je začel graditi študentovsko kočo. On je poln optimizma jn upa. da se bo misel počasi realizirala in da bo nekaka dijaška počitniška postojanka. Kapela posvečena sv. Cirilu in Metodu pa je jasen dokaz, da je vsa mladina, ki se zbira in se bo zbirala v poletnih dnevih okoli nje globoko prežeta s katolicizmom, z idejo otroštva božjega, in da zida svojo duhovno stavbo na močnih stebrih katoliških načel, ljubezni, rcsnice in pravice. tn še naprej in na dolgo in na široko nam Nandc pripoveduje o svojih zamislih in načrtih. Norbet pa nam pripoveduje, kako lepo je bilo na karitativnem tednu in nam zatrjuje, da ho tudi naš leden lep in nepozaben. V šotoru je snažno in prijetno. Namesto da bi spali, utrujeni od dolge poti, smo klepetali. Polnoči še ni namerila luna v svojem krogoieku, ko jc morala spet za oblake. Vihar je privlekel oblake m megle izza Srtola in tako je razsajal okoli koče in butal ob naše šotore, da je hotel vse odtrgati in odnesti tja čez na Zelenico. Šotor je plahutal kakor splašen jastreb skozi jutro. Mraz pa se je rinil skozi ozke špranje majhnega okenčka v šotor in če bi bil železno peč postavil v šolor, ga ne bi ukrotil. Jutro se je prismejalo nad Begunščico ali sonca pa m bilo. Debeli oblaki iti kupi megle so se valili nad dolino in mi smo zastonj čakali, da bi videli, kako se Blejsko jezero koplje v svojem razkošju. Z brisačo jiod pazduho in s kosom mila v žepu in z banko za vodo na hrbtu smo šli k studencu; voda je bila mrzla in — domov grede bi nas bil kmalu vihar odnesel, tako besen se jc pripodil sem od Stola. Sv. maša jc bila naš vsakdanji centcr; prve ure smo darovali Bogu, prve hipe smo posvetili molitvi, meditaciji. To so bili trenutki! Same mlade, pesmi in življenja polne duše, kakor eno, sestre in bratje, pred oltarjem v ozki leseni kapelici. Referirali smo prvi dan v šotoru, potem pa vedno na prostem, na košenici nad kočo ali pa pod košato bukvijo za kočo. Po domače, brez uvodov in fines, preprosto, kot se razgovarja mladina v prosti naravi. O božjem otroštvu, o karita-ttvnih nalogah, ki jih hoče in mora mladina vzeti resno v roke, če hočemo, da bo pokret prijel in vzvalovil naša za dejansko ljubezen otrpla srca. še o socialnem vprašanju in o mističnem teles« Kristusovem smo govorili, o liturgiji in evharističnem križarsfvti in o Materi najlepši, in še ve 'iko lepega smo se pomenili ob večernih tabomil ognjih, pri kosilu in pri večerji. Potem pa izleti. Na Stol. Na Zelenico! Tista razigrani na gorati. Tihe, temne smrekove lože, še višje zeleni pašniki, med travo polno rož in kamenja. Turisti lazijo po drči in iščejo planik. Ozko zategujejo ko vriskajo. Zagorelo dekle komaj objema šopek planik, ki jih je nacmalilo v drči. Ce-hinja je in kriči za papanom: »Počkaj, me, po-| čkaj me!« Naša dekleta se pasejo v jagodah, zgre-I šijo pot in kričijo daleč zadaj za nami. Lojzka deli j na vrh Stola jabolka, Milena ponuja suhe slive, I Iva pa natresa na roke zelenih in rdečih bonbonov | m Marija nas hoče na vsak tiačin spraviti v svojo 1 foto-kamero. Norberf sedi v ozki razpoki, kramlja z gospo-i dom patrom in trdi. da 1» v pol ure že priloma- I stila nevihta sem od Golice, Lojzek pa nikakor ne more nehati z zabavo in vsem se že ustnice sušijo j od neprestanega smeha. Samo planik noče trgati. »Ti, saj bi jih dala doma v kapelici na oltar!« ! »Nič ni res. Tudi tukaj cveto Bogu v čast. Se : bližje so mu, kot jia v dolini v kapelici. Ljubi Bog je tudi planine zase okrasil!« »Mavrica, mavrica!« Na Stol in Zelenico se jc oprla. Tako lep božji 1 slavolok. Hitro tecimo, da ji 1x>hk> bliže. Tamle na tisto smreko sc naslanja. Pobožali jo bomo, saj ni 1 res, da sc vse, kamor sc mavrica opre, posuši!« Otrok na dražbi Ob testni Je Mla odrinila tapred KJujorka m pot v domovino. Ob enajstih )• aald pomorščak pribite! na poveljniški moatiiek ia (tnuuno naznanil kapitana Hanaenn: »Slepega potnika imamo a* krov«, gospod kapitan !« Kapitan Je ta rdel ko kuhan rak, »daril ■ pestjo po mizi in zavpil: »Ze speti Sem z njimi Jas mu bom posvetil, kaj se pravi takole slepariti okoli 1 Zasluži naj si prevozu ino... Kar b kotlom, da bo črn ko saje k Pomorščak se je namuznil, hotel Ja nekaj reči, a kapitan je zarjovel, ves besen od jexe: »Sem s njim, pravimi« Cez dve minuti je pomorščak spet hitel po stopnicah navzgor. Sam je bil, a v naročju Je držal nekaj, nekakšen zavoj, ki je bil obdan s cunjami. Zazijal je, da bi spregovoril. A kapitan ga jo nahrulil po pasje: »Kje je tista baraba?« Pomorščak je s težavo potegnil sapo vase ko bnrja in Je bleknil: »Tukaj!« In je pokazal nekaj nejasnega, kar je držal v naročju. A že je bil kapitan pri njem, razpotegnil je zavoj — ln odskočil ko biljardna krogla. V zavoju se je zgenilo, iz zavoja le prišlo življenje — za-vekalo je i tenkim, jokajočim glaskom. Dve maj. ceni roeiei sta se iztegnili kvišku. »Poba!« je za-Jeeljal kapitan. — »Nekaj gramov nekakšnega po-bičal« „ J . _ Stari pomorski godrnjaSi so zmeraj čudni. So Jeznoritl za vse na svetu, a v dnu duše mehki ko Balo. Kapitan je Iztegnil roke in vzel prav varno, neskončno oprezno, kakor da je iz stekla, drobceno, vekajoče dete v naročje. Popoldne je dal nabiti na stopnišče prvega rasreda tale oglas: »Potnike prosim, da se zaradi važnega »poročila zberejo na tem kraju!« »Hm,« je zamišljeno dejal Mister John Sehulz, Id J« bil i* Nemčije in se je prej, preden si je v Ameriki nabral milijonov, imenoval Johan. »To bi pomenilo, da je kaka ledena gora v bližini, ali da so na ladji ošpice, ali pa da je v Evropi izbruhnila spet kaka vojna ...« Baronica Hadersleben, ki je bila, dasi vsa siva, vendar še vedrih oči in lepa, ga je presunljivo pogledala. Prihajala je kot zastopnica ženskih društev z ženskega kongresa v Bostonu. »Bo že spet kaka bedarija, ki ste si jo vi, moški, izmislili,« je rekla. Zabrnel je zvonec k čaju. Nato so vsi udobno sedeli na stoleh. Baronica je Mistru Schulzu priporočala nekaj knjig, ki bi se iz njih poučil o ženskih zahtevah. Potem so gledali igrajoče se otroke. »Ali niste nikoli imeli kakega otroka? Jaz imam majhne otroke neskončno rad!« je dejal Sehulz. Okrog ustnic se Je baronici grenko pretegnilo, pogled njenih oči se je omečil. Povesila je veke. »Otroka — jaz?« je tiho dejala. A nato je zavrgla mehkobnost in je odločno zamahnila z roko: »Moje življenje je posvečeno borbi za pravice ženi in mater.« Planila je pokonci in stala pred njim ko boginja vojne. »M« — postavljamo hišo za boljšo bodočnost!« Nehali so jesti in strežaji so pospravili mize. Za kapitansko mizo Je vstal kapitan. »Gospe in gospodje,« je začel Bvečano in nadaljeval: »Prosil sem vas, da me poslušate, ker imam prošnjo do vas. Usoda je zanesla slepega potnika na našo ladjo. Naša dolžnost je, da se po svojih močeh zavzamemo zanj.« Okrenil se je in namignil. In svečano se je pojavil višji poročnik Hanuš, držeč majčkeno bitje v naročju. Nesrečni gospod Hanuš, ki ni imel pojma o tem, kakšne potrebe ima dojenček, Je držal otroka takšnega v naročju, kakršnega je Bog ustvaril. In po sveče-niško ga je položil na mizo. »Saj pravim, moški!« je ogorčeno vzkliknila baronica in silila v ospredje. »Do smrti se bo pre-hladil!« In že je vzela ruto s pleč in skrbno pokrila tisto neščfe. — Kapitan se Je muzal, Mister Sehulz se je muzal — in potem ie kapitan potrkal na mizo. »To drobno bitje, gospe in gospodje, smo našli v nekem čolnu čez nekaj ur nato, ko smo odrinili iz Njujorka. Okrog vratu je imelo tale listek. Poslušajte, kaj je napisano.« Vse je utihnila Nad nekaj sto srci je zavel dih usode. . »Ne morem si drugače pomagati,« je bral kapitan s tihim glasom, »ko da zaupam svojega edinega otročiča pomoči tujih ljudi. Bog bo vse povrnil tistemu, ki se bo zanj zavzel. Saj je nedolžen in zato ne bo šel v pogubo ko njegovi starši, ki so zapustili domovino in zdaj v tujini obupa-vajo.« Kapitan Je veta L. Njegov glas je donel, zvenel dalje v ljudeh, Id M bili okrog njega in so (i komaj upati dihati. »Mislim, da moramo pomagati! In zato, gospe in gospodje, predlagam dražbo po ameriškem naftno. Tisti, ki bo izdražil otroka, ga bo tudi dobil in sprejel dolžnost, da bo skrbel zanj tako, kakor je dolžan skrbeti pred Bogom in ljudmi. To pa, kar bomo dobili z dražbo, naj bo otrokova last za pozneje, ko bo otrok stal na lastnih nogah.« Kapitan Je poznal ljudi. Koval je železo, dokler Je bilo še vroče in je koj začel dražbo s človeškim življenjem. Pa je začel zbirati s soudeležbo vseh potnikov prvega razreda premoženje otroku, ki ni imel niti svojega imena, nikar Se kaj drugega, in ga kopičiti v višine. Srebro, zlato in bankovci so se kar usipali na krožnik, ki ga je kapitan žarečoga obraza držal v rokah. »»Pet tisoč dolarjev!« je mrmral, »šest tisoč, osem tisoč!« A slednjič so bili klici ponudnikov redkejli in redkejši. In ob koncu, ko je kapitan Hansen zmagoslavno zaklical: »DeBet tisoči«, sta stala le še dva človeka drug napram drugemu, moški m ženska. On, Mister Sehulz, in ona, baronica, ki dotlej nista še nikoli imela časa za otroke. Bliskovito so se baronici podile misli po glavi. Ona mora, mora dobiti otroka, vzgojila ga ho, da bo vesel, zdrav človek. In nič več ne bo tako, tako sama. Vsa je drhtela in hrepenela po tom mladem življenju, po tem jasnem glasku, ki jo bo nekoč klicalo za mater. »Deset tisoč dolarjev!« Zdrznila se je, planila kvišku ko iz sanj. Nikogar ni več — razen — razen Mister Schulza. »Deset tisoč petindvajseti« je zaklicala z glasom, ki se je njej sami zazdel tuj. »Prav. A otroka ne dam!« AII je bil to glas Mister Schulza? Iu nato s smehom: »Kolikor je v blagajni — toliko čez!« »Dvajsettisot petdeseti« Je zavpil kapitan in položil menico k drugim. »Kdo da ve«?« Baronica je vzela robec in si obrisala potn* srage s čela. »Vi »te hudiči« ja siknila, se obrnila la stekla ii dvorane. Za zaprtimi vrati svoje kabine je sedela ba-ronioa, si i dlanmi pokrivala obraz in ihtela. Zdelo se ji je, kakor bi ji umrl kak ljubljeni človek. Zdaj je vse minilo, minile so tudi sanjo o hrepenenju matere. Minile so tudi še neke druge sanje. Zdrznila se je. Nekdo je potrkal. »Ali smem vstopiti, baronica?« je vprašal znan glas. Naglo Bi je obrisala solze. Da je ne bo nihče videl, kako je omagala, nihče, najmanj pa on! Vstala je. »Ce ni drugače — prosim! Imel je otroka v naročju, ko je vstopil. Tako nerodno ga je držal, kakor že more moški držati tako majhno bitje. »Dajte ga sem,« je brezglasno dejala baronica. »Saj zato sem prišel.« Mister Schula se je čez ves obraz zasmejal. »Kar vi ga Imejte — pod enim pogojem.« »Olejte,« je dejal mož, »premislil sem se. Rad ga imam, da bi ga požrl, že zato, ker sem vse življenje hrepenel |io otrocih. Vendar se zavedam, da sam ne moreni knj početi z njim. Fantek mov:i Imeti mater. Hrav - tako mater, kakršni ste vi! Zato pa, gospa, majhno vprašanje, proden greste spni.« (ilas mu je bil nekam šibkejši. »Ali bi vzeli otroka in — in še mene zraven V Čuden pogled se je zazrl vanj. pogled, ki jo btlo vse v njem: trdota ln mehkoba, hrepenenje in ponos. Mahoma se je oprla z roko. ko da mora pasti. A nato se je ojunačila in je položila otroka, ki ga je še zmeraj .držala na drugi roki, s prisrčno, materinsko kretnjo na posteljo. In ko je dvignila svoje, še zmeraj lejio lice, je bila videti za dvajset let mlajša, skoraj ko mlado dekle. »Zakaj pa ne?« je dejala prav tiho. »Znkaj ne?« (K. Kigdof.) Mlada SibiVlio Proti koncu vlade Pavla I„ se je neka deklica Praskovija jx> imenu, napotila peš iz Sibirije v Petrograd prosit za pomilostitev svojega očeta. Kleče je prejela od domačih blagoslov in ko se je osvobodila njih objema, je za vedno zapustila kočo, ki ji je služilo vso mladost kot ječa. Ko je tako nekega večera korakala vzdolž selških hiš ter iskala prenočišča, ji je nenadoma pričel slediti neki kmet, katerega je že zaprosila ležišča, a ga ji je prav odurno odrekel. Sedaj jo je pozval, naj mu sledi. Ker je bil silno zlobnega obraza, se je dekle branila sprejeti njegovo ponudbo, končno pa se je vdala, v bojazni, da drugod ne bo mogla dobiti prenočišča in šla za njim. Stopivša v njegovo kočo, je tam našla starko, ki je bila še zlobnejšega obraza kot pa mož. Skrbno je zaprla za dekletom vrata in okna, ne da bi izpregovorila kako prijazno besedo. Videč lako dva odurneža, se je dekle že pričela kesati, da je sprejela ponudbo. Končno sta ji vendar ponudila stol. Smrekove vejice, ki jih je bilo treba večkrat nadomestiti, so borno razsvetljevale izbo. Sčasoma se je Praskovija toliko opogumila, da je dvignila oči, a tedaj je ojMzila, kako so pogledi obeh zakoncev obrnjeni vanjo. Slednjič je prekinila starka molk in vprašala: »Odkod prihajale?« »Prihajam iz Isčlna in grem v Petrograd.« »O, o, gotovo imate mnogo denarja, da ste se podali na tako dolgo pot?« »Imam le osemdeset bakrenih kopejk,« je odgovorila vsa prestrašena. »Lažeš,« je vzkliknila starka, »da, lažešV Nihče se ne podaja na tako dolgo pot s tako malo vsotol« Zastonj je dekle odgovarjala, da je to vse njeno premoženje: nihče ji ni verjel: oba, mož in žena sla se ji pričela rogati. »Saj se da priti iz Tobolska v Petrograd z osemdeset kopejkami,« je odgovorila. Komaj je še mogla vsa žalostna in tresoča se zadrževati solze, ki so ji silile v oči, proseč obenem Boga naj ji pomaga. Starka ji je dala nekaj krompirja. Ko ga je pojedla, so ji veleli naj gre spat. Praskovija je pričela sumiti, da sta oba, mož in žena tatova; rada bi Izročila ves denar, satno, da bi se osvobodila grabežljivih rok. Ko je odložila nekaj obleke, je zlezla za peč, torbico pa pustila jx>leg sebe in sicer v taki razdalji, da jo je mogla vsak čas doseči in prešteti denar ter si prihraniti t*rb v slučaju kraje. Ko sta bila kmet in njegova žena prepričana, da dekle spi, sta pričela z iskanjem. Vsa v strahu je Praskovija slišala sledeči razgovor: »Pri sebi ima še denar. Gotovo ima tudi kake nakaznice. Videla sem,« je dostavila starka, »okrog vratu vrvico, za katero je privezana torbica: gotovo ima denar v njej.« V tej vrečici ki jo je dekle nosila vedno s seboj, je bil potni list. — Starka in njen mož sla pričela govoriti še tišje in besede, ki jih ie dekle sčasoma slišala, in so jo v slutnji le |X>trdi(e. »Nihče je ni videl iti k nam,« sta dejala kmet in žena, »ljudje niti ne slutijo, da je v vasi.« Pričela sta govoriti še bolj tiho. Za nekaj trenutkov je zavladal po|x>ln mir. Toda kinalu je dekle opazila, kako se sklanja nad njo obraz strašne starke, ki je lezla na peč. Vsa kri se ji je strdila v žilah.. Rotila je starko naj jo pusti še živeti, zagotavljajoč jo, da nima denarja, toda neizprosna posetnica je. ne da bi odgovorila, pričela brskati po obleki in čevljih, sezuvši jih ji. Končno je starec prinesel še luč in z ženo sta prebrskala vrečico, v kateri je bil jx>tni list; ko sta se slednjič uverila, da je vse iskanje zaman, sta šla s peči iti pustila ubog« dekle bolj mrtvo kot živo. Praskovija vsa preplašena od lega groznega dogodka, in v bojazni, da se stvar ne bi ponovila, ni mogla zaspati. Toda končno se je uverila, da oba gostitelja trdno spila in da se ji torej ni treba več ničesar bali. Premagal jo je spanec in jo zazibal v globoki sen. Ko se je prebudila, je bilo že pozno V jutru.Zlezla je s peči m opazila, da se vedela oba zakonca napram nji nekam ljubeznivo. Hotela je oditi, toda starka jo je zadržala in ji |x>-nudila jesti Z vilami je segla v p>eč ter privlekla ven lonec ler z ljubeznivostjo dala dekletu krožnik z zeljem in mesotn, mož pa je med tein poiskal pod stopnicami neke vrste pijačo ter postregel po-|»Otnici. Pomirjena jx> takem ravnanju od strani prejšnjih okrulnežev je Praskovija obema iskreno odgovarjala na vsa vprašanja in jima začela slednjič pripovedovati neko zgodbo. Videti je bilo, da zgodba zakonca zelo zanima. Končno sta začela opravičevati svoje prejšnje kruto postopanje s trditvijo, da sta se le hotela prepričati, če morda dekle samo J ni tatica in bi ji torej ona dva lahko nasedla; če I pa misli, da je okradena, naj pa le pogleda v vre-' čico in prešteje ves denar. — Končno se je Prasko- Čudili smo se kakor otroci. Saj še sončni zaton ni tako lep V planinah. . . In na Zelenicil Pot tja in nazaj. Srečanja tik pred lovsko kočo, prizor na planini pri široki latvi-d mrzlega kislega mleka, lesene žlice, tekma, fotografiranje, vse to je bilo, kakor je mogoče samo na planini, veselo iti otroško razigrano. tudi igrali smo se na Zabreški planini. V p^ poldnevih, ko se je nižalo sonce, ko smo se vrnili z izleta ali pa smo prišli od referatov, smo bdi tako otroško razkošno razpoloženi za igre. H koncu so se nagnili naši dnevi in iti smo morali. Spravljamo skupaj svoje stvari in tarnamo. Ce bi bil kdo Jozua, bi ustavil sonce najmanj za tri dni. Norbert zlaga svoje planike v ozke vrste. Vinko je pravkar vložil nov film s svojo Rolleiflix-kamero, vse je že »pofllkal« v drči, kantor je šel iskat planike. Rad bi spet novih motivov. Marija in Lojzka sekata drva, jutri bo nedelja, Milena tudi ni brez dela in Heli čita — duhovno branje — in maček se igra za njenim hrbtom in noče iz njenega plašča. Iva pa čita iti študira nekaj na zgornjem prostoru, jaz pa hodim okoli koče, se obotavljam, da bi spravil vse stvari skupaj, gledam za slovo še na blejsko jezero z daljnogledom in štejem ladje na jezeru in mi ne gre v glavo, da moram v Ljubljano. Latvieo kislega mleka za slovo, da se ne boste ':isali in cmerili — je vesela prinesla mama na mizo. Polna usta sem imel smeha, ko smo si podajali roke. Vinko me še za slovo vjame v svoj foto in potem nas spremljajo do studenca in tam nam za-pojo v slovo. Smeh se je odlomil in vriskanje se je zadevalo ob bližnje skale, v dolini nekje je odmevalo — z robci in predpasniki in z rutami so nam mahali v slovo, dokler nismo zavili za voglom med senike in v ozko grapo. Večer se je že j>ripla-zil izza Triglavskega pogorja, ko smo prišli p° ozki dolini na cesto in potem v Žirovnico. Vlak je prišel kmalu in nekaj pogledov je še ušlo na Stol in na tri velike bele drče, ki mu padajo kakor dolge kite po južni strani; še nekaj pripomb in besed, ln polem je bi'o konec našega tedna na Zabreški planini v študeulovski koči. kjer sno slišali toliko lepega in kjer lako skrbno in gostoljubno in tovariško gospodari naš študent Nande Babnik. ' lože Zabkar. Nedeljsko pismo Zdi se mi, da te nobena nedelja v cerkvenem lelu tako hitro ne vrne kot štirinajsta, ki je po svojem evangeliju dobila ime: nedelja boije previdnosti. Vedno z nekim strahom prebiram ta ••i "mletij in vendar gre za vprašanje, ki je silne važnosti za nat revni las in nate revne kraje. Bili so in so ie mnogi ljudje, ki nimajo jrrav nobene telave t tvojim Bogom. Ko žive med zelenimi polji in vrtovi, čutijo ob veseli pesmi ptic da Bog, ki role oblati in ptice hrani, sanje še vse bolj skrbi. Noben vihar ne zbega njihovega življenja in njihovega srca. Premnogi pa čutijo drugačeI Kako radi bi zamenjali s pticami in rolami: saj hrano in obleko, ki jo le brez truda dobe, si ti reveži niti z največjimi življenjskimi napori ne morejo prilruditi. In kje polem ostane tista Jezusova beseda: da Bog nas, maloverne, mnogo bolj hrani In oblači kot majhne ptice in rože, ki danes sloje in se jutri ie vržejo v peč? Nedvomno bi naša človeška pamet delala Iu veliko krivico Bogu, če bi stokrat in stokrat ne poudarjali, da je glavna napaka za vse lo v našem družabnem in gospodarskem redu. Gotovn je zemlja bogata dovolj, da nas prehrani in obleče še mnogo več, kol nas danes 4i»i — če bi bilo le vse prav razdeljeno. In z vsakim napredkom bi naša brezskrbno)I lahko postajala večja in naš trud manjši. .4 da bi o tem govoril, gre preko okvira današnjega pismd o božji previdnosti. Mislim še na nekaj drugega. Božja previdnost je velika skrivnost in ludi ol> bogati mizi in v sijajnem oblačilu je svet ne bo nikdar razumel. In ker se ti skrivnosti ne bo skušal približati, ho tudi ljubečemu Bogu ostal daleč. Ni dolgo, kar se mi je nekaj čudnega pripetilo. Ne vem, kako da me je letos prošnja sedme nobinknitne nedelje tako prevzela, rt/1 sem tisto nedelio kar dvakrat o njej pridigoval. »0 flnfl, tvoia previdnost sc v svojih navedbah ne muli: po nižini le prosimo, odvrni od nas vse, kar je škod liivega, in podeli nam vse. kar nam je v prid.' čisto sem se utivel v resniro te prošnje tu s silnim prepričanjem sem nomr'r nepričakovano umrla najboljša žena. uovorit ludi otrokom, ki jim je smrt naravnost ukradla najboljšo mater. Božja previdnost se v svojih načrtih, v svojih odločitvah ne moti! — Naslednji dan je utonil naš najboljši tovariš kaplan Slular in zvečer sem jokal ob njegovi krsti. Kako se ml je hotela misel upreti božji volji, ki niti vrabcu ne da pasli s strehe, pa je zdaj to bridkost dopustila! A Bog se vendar, ne moli; Bog se kljub moji žalosti, kljub mojim solzam ne moti. Glej, Boga in njegovih načrtov ne bomo ni-i kdar v življenju doumeli. Role in ptiče ne razu-I mejo nas in naše radosti in žalosti, mi pa nikdar I ne bomo razumeli Boga (n njegovih odločitev. \ Morda bomo kdaj od daleč zaslutili božjo ljubezen, t ki nas je ranila zato, da nat je rešila; morda bomo zaslutili božjo skrb, ki nam je poslala smrt zato, da nas je prestavila v novo življenje. Morda bomo zaslutili božjo previdnost neštetokrat. A res bomo le slutili. Zakaj razumeli je ne bomo nikdar. Le iz vse čudovitosli, ki nas objema — iz čudovite lepote rož, polja, travnikov in gora, iz čudovite smotrenosti vseh iivih bitij, naj Imajo najmanjše ali največje srce — bomo vedeli, da naš Bog živi. Da poleg vsega drugega posebno nas drži v rokah. Da nam bo vte v dobro obrnil, četudi nam bodo njegova pota še tako nerazumljiva. To pa je gotovo: bolj ko se bo kdo vdal v ljubeče božje vodstvo, bolj ga bo razumel. In ljubeča božja roka bo zanj še posebno mehka in blagoslovljena. VU «1 Vodušek. .TRIBUNA iNIZflNfc CEN* ilvokoles, otroških, iirrnflmh, invalidskih vožfkov. nre voznih trici ijov, motorjev, šivalnih ro le v. — Ceniki franko! F. BflTJU, tovarna ilvokoles In otroških vo-ičkov. I.juhlinnn Knrlovfikll oostft 4. Ali ste že poravnali naročnino ? vija od obeh po*lovila, ne vedoč ali naj se jima zahvali, polna veselja, da je zojvt zunaj njihove hiše. Ko je bila Je nekaj kilometrov iz vasi, je bila radovedna in pričela jc šteli denar. Bravec bo prav tako presenečen, kot je bilo dekle, ko t*' zvedel, da je dobila v vrečici stodvajset koj>eik namesto osemdesetih. katere jc Imela prej. Ooslltelja sla ji namreč dodala štirideset kopejk iz svojega. (Xavier de Maistre dr I ajdiga.) Dekte z enim Itcem Navkreber, navzdol je tekal pisinoitoša llanao bos jo grapavi stezi. V istem taktu so pozvanjali majhni kraguljčki na sulici, ki jo jc dr/al v roki. Vse leto je tekal lliudu |» tej poli; po dvakrat na teden, čeprav je silno pri|>ekalo sonce, čeprav so divjali snežni viharji. Po dvakrat na leden, dvaj-et milj daleč — od Latoue do vasi Jogu pod Himalajo. Spomladi je bilo in jxjI je bila lepa in ue da bi se ustavil, je tekel llanao v isleni taktu. llanao je oboževal dekleta. Celo njegove noge so stopale po taktu njenega tineno: Rup-11, Rup-li. Sveža je bila ko jutranja rosa, a obljubili so jo llualalu. Rupli je bila nežna in lepa, bogati llualalu pa debel in neroden. Ona je imela petnajst let, 011 pa petdeset; 0:1 je bil bogal, pismo-ivošn pa siromak. Kako bi se nogel meriti z boga-: tinom? Počasi se je mrači lo in sence so sc večale |o 1 gDzdu in polju, šc nekaj milj ia že je bil llanao pri : studencu, kjer steza naglo zavije navzdol. 111 jjoiiui i je obslal. »Rupli...«, je zajecljal. »Kako je tvoja vreča spet težka,« ga je pomilo-1 vala in 11111 |obožala izmučeno lice. »Utx>gi moj lla-I nao!« »Tiste slike, ki jih sahib loliko naslika, so 1 tako težke. Čudni ljudje so, ti saliibi. Zdi se mi, ko da so malo mimo, a čudovite sile so v njih, celo smrt imajo v oblasti.« »Se nikoli nisem videla kakega sahiba«, je dejala deklica. »Mati me je zmeraj skrila v gozdu, kadar je šel kak sahib skozi vas. Dejala je, da imajo saliibi hud pogled, ki prinaša nesrečo, zlasti še zaročenim parom.« »Zaročenim!« je divje siknil llanao, položil vrečo in sulico na tla in sedel. »Da bi pobegnila z menoj!« je zašep>etal. »Ne morem,« je zavzdihnila. »Oče me je že oddal llualalu. Ce lega ne bi storil, bi očeta uničil. Saj veš, vse posestvo je llualalu zadolženo.« Zaman jo je rotil llanao. Dekle se poroči, kakor izberejo starši. Tako je bilo, lako bo. »Pojdiva,« je dejala v solzah. »Pojdiva!« Molče je vzel llanao vrečo in sulico, brez besede sta šla dalje. »Le j»jdi sam naprej, llanao,« je rekla Rupli in obstala kraj reke. »Umila se bom, da ne lodo videli doma. da sem se jokala. Pozdravljen, llauao, misli name!« »O, Rupli, tvoj obraz je vedno v nojem srcu!« Saniavo je zrl za njo, ko je odhajala od njega, pomahal ji je v slovo, ko se je ozrla nazaj. Nenadoma je ko iz tal zrastla temna, okorna postava pred njo ... »Balovl« je zavreščal llanao v smrtnem strahu. Pre|X)zno! Ze jc medved godrnjaje zamahnil s ša|io. Z vzklikom, ki je šel do mozga, je zadegal llauao sulico v zverino. Kraguljčki so zavreščali, zverina je izginila meti grmičjem. llanao je planil k dekletu. Vzel jo je v naiočje. Skozi drevesne krošnje jc padala slabotna luč na njen obraz, čigar levo lice je bilo razcetrano. Stemnilo se je. llanao je z Rupli v naročju lekel na vso moč h koči njenih staršev. Kol bi mignil, se je napolnila z ljudmi. Izpraševali so, domnevali, sve tovali, a vsi so bili ene misli: »Umrla bo! »Saj ie najbolje,« je dejal nekdo, »ker kdo bi se poročil z dekletom, ki trna le |ol obraza!« »Grem v Jogu po sahiba,« je liri|iavo dejal llanao Rupiinemu očetu. »Zdaj, ponoči?« je oče razburjeno ugovarjal. A llanao »a niti slišal ni več, zvončkljanje njegovih kraguljčKov se je že izgubljalo v temi. Ze od davi ni mel ničesar v ustih. Lakota in utrujenost sta mu jemala moči. A z vso silo je hitel dalje. Mesečina je razsvetljevala grapo. Zgrozil sc je. Ničesar se ni tako bal ko duhov hudobnih ljudi. In ta grapa je bila jJolna hudobnih duhov. Medlo se je svetlikala ozka brv med drevjem. Srce 11111 je zastajalo. V ozračju ga je, pripravljena, da naskoči, ovirala neznansko velika, siva prikazen. Pot mu je curkoma lil po vsem telesu. Ker je tako hitel, mu je od|>adla sulica z roke. Rezko so za-žvenketali kraguljčki skozi noč. Prestrašen je obstal, se obrnil in zavpil: »Rupli!« Oblak se je nagrmadil na luno, prikazen je izginila. Tresoč se ]*) vsem životu, je llanao prekoračil zlohotno brv. Med vejevjem so zavreščali glasovi. Tedaj je zagrmelo in huda nevihta je lomila drevje, dež je lil in curki so ga bičali po obraz«. Le s težavo se je pomikal dalje. V pljučih ga je skelelo, srce pa mu je divje kljuvalo v prsih. A dalje, dalje je moral... 1 ujčev šator je zadrgetal in hvropec se je zbudil. - Naglo se je obul in vzel svetilko v roko. Pred vhodom je ležalo vse z blatom oškropljeno, komaj sopihaioče bitje, ki je zaman skušalo vstati, »Kdo za vraga p>a »i?« Sluge so se radi hrupa prebudili in 90 hiteli hsmonošal« so vzkliknili, ko so spoznali Ha- Izlahka je Evropec pobral Hinda m ga položil na svojo posteljo. »Žganja in mleka!« je naročil, a neki domačin, ki je bil vešč angleščine, je raztolmačil Hanaojeve besede. »Pravi, da je medved napmdel neko deklico v La-tani in vas prosi, da pojdite k njej, sicer bo umrla.« Cez štiri dni je stopil llanao v kočo staršev uloge deklice. Ruplin oče In bogatin sta ravno govorila. V tem hipu je prišel zdravnik izza pregrinjala. Mati deklice |e šla za njim. »Ni tako hudo,« je dejal sahib. »V vojni nisem skozi tri leta drugega delal, ko da sem iz polovičnih ljudi prirejal cele. Deklica bo ozdravela!« Zasmejal se je in odšel. »Zahvaljen Bog in doktor sahib,« je vzkliknil oče. Bogatin je nekaj zapodrnjnl. »Rupli bo ozdravela. Svatbo bomo preložili za dva meseca ali tri,« je menila mati. »Morda bo le prišel kdo, ki bo vzel dekle s polovičnim obrazom za ženol« je sirovo zabrusil de-beltihar, A ko se je ozrl na Hanaoja, jo je naglo pobrisal iz koče. Hanao se je po prstih približal postelji in po kleknil. »Rupli I« Njene velike oči so se skozi nebroj ovojev z.1 zrle vanj. »Sem slišala,« je zašepetala, »a saj se le ne moreš poročiti 7. menoj — moj obraz ...« >... je zmeraj v mojem srcu,,. Ali ti nisem rekel tako?« ie tiho odvrnil Hanao. tli. B.) naa. (najcenejše in kvalitativno natboljše hrastove in bukove PARKETE Dobavlja in polaga tovarna REMEC ■ CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtopostaia Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Gjubljana, Kersnikovo ulica 7, poleg dlamiča Lepo vedenje Kadar koga povabimo. Kurenčhuva Nešha ma tud beseda Prejšnji zveriženi običaji družabnega življenja so danes bolj preprosti. To je olajšava, zlasli za gospodinjo, ki je najbolj odgovorna za uspeh prireditve. Seveda bomo vse storili, kar jo v naši moči, ako bomo goste povabili, da bi tiste urice, ki jih bodo prebili v naši hiši, res prijetno preživeli. Poglavitno je — in to je globlji smisel gostoljubnosti — kako, ne s čim postrežemo svojim prijateljem. Preprosta, a z ljubeznijo pripravljena jed, okusno, čedno pogrnjena miza, skladno razpoloženje, stremljenje gospodinje: »Moji gosti morajo biti zadovoljni v moji hiši,« je več vredno, kakor vse pojedine in gostije, ki bi bile razkošne in vendar v bistvu tako puhle in prazne družabne prireditve, kakršne so bile pretekle dni. Na kaj povabimo. To zavisi od tega, ali smo poročeni ali neporočeni, ali imamo veliko ali majhno gospodinjstvo, ali stanujemo v opremljenem stanovanju ali v svojem. Zakonca 6 svojim stanovanjem, ki imata poseben krog znancev, s katerimi občujeta, poklicne tovariše, prijatelje moža, prijateljice in znanke žene, sorodnike, bosta povabila k večerji, mali ju-tini, čajanki, kramljanju »po večerji«, ali k čajanki s plesom. Vprašanje »S čim postrežem svojim gostom?« je zdaj dosti bolj preprosto. Majhna prva jed, goveja ali kurja juha v skodelicah, pečenka z zelenjavo in solato, sladka jed, sir, sadje, in če hočemo, primerna vina (ki je stvar gospodarja); to zadostuje danes, čeprav imamo večje število gostov. Po obedu postrežemo v drugi sobi s turško kavo v majhnih skodelicah, z likerjem, s cigaretami; v poznih urah pa gospodom s pivom. Mala južina je večina le v velemestu in traja, ker je ob opoldanskem odmoru, ko gospodje prekinejo z delom, malo časa, nekako dve uri. Po-strežeš samo z lahkimi jedrni in lahkimi vini. Kramljanje po večerji. To je prijetna domača družba. Poslrežeš z različnimi, zelo čedno priprav- ljenimi, pikantnimi obloženimi kruhki, z nekaj skledami sladkega peciva (domače pecivo je bolj razveseljivo); k temu dodamo za dame čaj, za gospode pivo, ali če hočemo biti radodarnejši, lahko vino, bovlo. Čajanka in bridge je v splošnem za dame, h kateri povabi gospodinja svoje prijateljice. Postreže jim s kolači, potico, obloženimi kruhki, s sirovim maslom in marmelado. Igrali začnemo po čaju ali kavi. Da bi stregli z jedrni med igro, je nepripravno. Niti se ne bi jestvine uveljavile in bi tudi motile igro. Prav pri tej igri pa je treba pozornosti. Ako povabimo goste zvečer, prekinemo igro po primernem času. Med odmorom postrežemo z okrepčili, to je z obloženimi kruhki in s pijačo. Važne so primerne mize, dobra razsvetljava in da je dovolj mizic za pepelnike, kozarce za pivo, ročne torbice itd., dovolj blokov, ošiljenih svinčnikov. Partnerice naj bodo že v naprej skrb no izbrane. Čajanka s plesom. Ako povabimo mladino na ples, je najbolje, da pripravimo mrzel bufet s solatami, mrzle narezke (iznajdljivost gospodinje ne pozna meja). Ples dela žejo, zato ne bomo varčevali s pijačami! Skrbeli bomo tudi za pivo in slatino. Poglavitna pa je dobra godba. Slab gramofon, izigrane plošče — niso dobra godba za ples. Ako povahlja samec. Od mladega samostojnega samca nihče ne pričakuje povabila. Starejši, boljši samski gospod pa bo o priliki povabil svoje prijatelje na kozarec piva ali vina k sebi ali pa v restavracijo. Samski gospod, ki ima lastno gospodinjstvo in služinčad, se bo svojim prijateljem po svojih močeh odkupil s tem, da jih bo povabil na večerjo ali na čaj po večerji. Neporočena poklicna žena more povabiti k sebi svoje znance, gospe in gospode na kramljanje »po večerji«. Sah Dr Aljehin : dr. Euwe Holandski velemojster dr. Max Euwe, ki je profesor matematike in se s šahom bavi le kot amater, se zelo skrbno pripravlja na spopad s svetovnim prvakom dr. Aljehinom v oktobru na Holandskem. Dr. Euwe, ki je približno osem let mlajši od Aljehina, po turninskih uspehih daleč zaostaja za njim in tudi za Flohrom in nekaterimi drugimi velemojstri. loda v matehih z najboljšimi igralci je pokazal, da je dosegel že zelo visok razred in da bo Aljehinu najbrž celo precej trši oreh, kot je bil Bogoljubov. Obeta se izredno trda borba, ki bo trajala nekaj mesecev. Flohr, ki je ibogoče najresnejši kandidat za svetovno prven-tftvo, bo ves ta čas prisostvoval na Holandskem temu matehu in je že sedaj zapustil Prago. To bo zanj zelo dobra priprava, ker prej ali slej mora priti do mateha tudi med njim in Aljehinom. V matehu z Euwejem ima Aljehin sicer že mnogo lepše vidike za zmago, toda videti je, da so se iz mladih vrst razvili soigravci, ki zelo krepko segajo po šahovskem prestolu. Aljehin svetovnega prvenstva, ki ga je osvojil 1. 1927, najbrž ne bo mogel obdržati dosti čez deset let. Dve partiji iz Varšave. V Varšavi se je sešlo več ko sto šahovskih mojstrov iz najrazličnejših krajev sveta. Seveda je prišlo tako do partij, pri katerih so bile moči nasprotnikov zelo različne in rezultat je bil: vse polno kratkih partij. Dve taki danes prinašamo. De Burca : Rethy 1. d2—d4, d7—d5. 2. c2—c4, c7—c6. 3. Sbl —c3, Sg8—f6. 4. Sgl—f3, dSXc4. 5. a2— a4, Lc8 —f5 (črni je izbral varijanto slovanske obrambe, ki so jo nekaj časa igrali, toda je prišla na slab glas. Za solidnega velja na tem mestu e7—e6, ker ori precizni igri belega črni lovec na f5 ne koristi nnogo črnemu.) 6. Sf3—e5 (to je najostrejše, bolj- še je pa najbrže e2—e3), e7—e6 7. f2—13, Sb8— d7. 8. Se5Xc4, Lf8—b4. 9. e2—e4 (to omogoča črnemu lepo žrtev skakača. Bolje je bilo najpre-je Let—g5.) Sf6Xe4! 10. !3Xe4, Dd8—h4+. 11. Kel—d2 (edino, ker na g3 izgubi trdnjavo na Ke2 pa damo.) Dh4—f2 + . 12. Kd2—d3 (na to izgubi beli takoj s skakačem na c5.) 13. Sc4—d6+, Lb4 Xd6. 14. e4Xf5, Sd7—e5+l Na ta silovit udarec se je beli vdal, kar je na kd3—e4 e6Xf5 mat, na d4Xe5 pa izgubi damo. Stahlberg : Monticelli 1. d2—d4, Sg8—f6. 2. c2—c4, e7—e6. 3. Sbl —c3, Sg8—f6. 4. Sgl—13, Sb8—d7. 5. Let—g5, c7—c6. 6. e2—e3, Dd8—a5. 7. c4Xd5, Sf6Xd5. >8. Ddl—d2 (poskus, na ta način ovreči Cambridgte-Springs varijanto se je že večkrat obnesel.) Lf8— b4 (ta poteza na tem mestu ni priporočljiva.) 9. Tal—cl, c6—c5. 10. e3—e4, Sd5—f6. 11. Lfl—d3, c5Xd4, 12, Sf3Xd4, 0—0. 13. 0—0, Sd7—c5. 14. Lg5Xf6, g7Xf6. 15. a2—a3, Sc5Xd3. 16. a3Xb4l (z žrtvijo pešca pride beli do močnega napadaj, Sd3Xb4. 17. Sc3—b5l, Sb4—c6. 18. Tel—c3l (beli izvrstno pripravlja odločilen napad na črnega kralja.l Tf8—d8. 19. Dd2—h6, Sc6—e7. 20. Dh6 Xf6, Še7—g6. 21. Sb5—c7! (dobi najmanj kvaliteto) Td8Xd4. 22. Df6Xd4 in črni se je vdal. Partija je zelo slična onim, ki jih mojstri igrajo v si-multankah, kar je tem bolj čudno, ker je Monticelli dosegel že tudi na internacionalnih turnirjih lepe uspehe. Šahovska glasnik št. 5. Izšla je pela številka Šahovskega glasnika, ki se podrobneje bavi predvsem s turnirjem v Belgradu. Ta edini jugoslovanski šahovski list je dosegel po vsebini zelo visoko stopnjo in je prav, da je deležen velikega zanimanja tudi pri slovenskih šahistih. Naroča se na naslov: Anton Perič-Pezdirec, Zagreb, Hatzova ul, 25. II in stane letao 96 Din. Spori Ako zagreši podajajoče moštvo napako s tem, da ne poda pravilno žoge aU poda v igri se na-hajajočo žogo nepravilno v nasprotnikovo polje, nastane »izguba žoge« in menjava podajanja, Pred vsakim podajanjem, izvzemši ob začetku igre, se izvrši pomik igralcev v smeri poti kazalcev na uri. 8. Sodniki. Za pravilen potek igre skrbijo sodnik, pomočnik, zapisnikar in dva stranska sodnika. Sodnik odloča o igri; on odloča, kdaj je žoga v igri, kdaj je »mrtva«, kdaj je »izguba žoge«, in kdaj se doseže točka; dalje določa kazni za kršenje pravil. Sodnik ima pravico odločati o vseh pravilih. On presojuje na koncu mreže, ker ima odtod jasen pregled (stoji ali sedi na kakem vi&jcm predmetu). Zapisnikar vodi seznam doseženih točk; on napiše pred pričetkom igre imena igralcev ter vrstni red podajanja, pazi, da se ta pravilno drži in da se izvršuje pravilen pomik. Pomočnik pazi na prekoračenje srednje črte, opazuje igrišče in igralce in pomaga sodniku; pomočnik stoji na nasprotni strani sodnika. Pozor lovci! NA DEBELO I NA DROBNO! Po konkurenčnih cenah Vam nudi vse vrsle lovskih pušk, pištol, revolverjev in lovsko municljo najboljše kvalilele slara renomlrana Ivrdka FR. ŠEVČIK Ljubljana, Židovska ul,8 Telefon 33-78 Ogled v trgovini, nakup neobvezen. Prepričajte se o Izbiri, ceni In kvaliteti. Stranska sodnika stojita v diagonalno nasproti si ležečih vogalih igrišča, tako, da moreta videti vedno dve stranici igrišča. Ako pride žoga nad stranice, tedaj morata zaklicati »dobro« ali »zunaj«. 1 a dva pa ne pazita, če imajo igralci pravilen vrstni red in pomik. Na zahtevo sodnika mu javita vse, česar sam ni mogel videti, odnosno opaziti. 9. Izključitev. Igralca, ki napravi kako izmed spodaj navedenih napak, izključi sodnik za ostali del igre ter postavi na njegovo mesto namestnika. Te napake so: 1. Ako dela neumestne opazke o razsodišču. 2. Ako se neprimerno vede napram razsodnikom, ali hoče imeti vpliv na njih razsodbo. 3. Ako dosledno oporeka sodnikovim odločbam. 10. Pritožbe. Odločbe razsodišča so v vseh vprašanjih končnoveiljavne. Proti razsodbam, ki bi bile v nasprotju s pravili, se smejo pritožiti samo vodje (kapiteni) moštev. Ako se kako vprašanj«, ki je v zvezi z razlago pravil, ne reši takoj končnoveljavno, temveč se odstopi višjii instanci v odločitev, se igra nadaljuje. Sodnik pa mora pritožbo točno zabeležiti. Prostovolj, javna dražba vinogradniških posestev pokojnega Malusa Ivana na Bizeljskem se bo vršila v četrtek, dne 19. septembra t. 1. ob 9 dopoldne v notarski pisarni v Brežicah. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled vsak delavnik med uradnimi urami prav tam. Pojasnila daje sodni poverjenik Lesat Josip, notarski namestnik v Brežicah. Jest sm vedla, de »Vremena Krajncem boja se se zjasnila,« kokr nam je rank do-htor Prešern. Buh mu dej nebesa, prerukvou. O, Prešern je mou do-br nus, Sam tu nam je puzabu puvedat, al pa tekat še sam ni dobr vedu, kerm Kranjcem se boja vremena zjasnila, al tistem, ke garaja ket črna žvina, zraun pa stradajo, da se jm skuz želodec vid na Šmarna gora, al tistem, ka ud garaj-na drugeh dobr ževe-ja. Sevede, ud Prešerna ne morma pugervat, de b slih use nalančn že stu let naprej vedu kuku in kaj, sej je dost, ke je vedu, de se boja Krajncem vremena sploh zjasnila. Puglejte, žeplenke, al kokr jm prau naša nadebudna mladina; užigalce, sa že glih za puluvica cnej, kokr sa ble du zdej. Tu je že neki, pusebn za srumaške kmete. Res, de jih je zdej u škatle glih puluvica mn, kokr preh, amr>ak dve kronce člouk useglih loži vn da, kokr pa kar en ceu dinar. Naš mesar m je tud glih učeri puve-du, de m bo dajau ud zdej zanaprej pu kile mesa glih puluvica cnej, kokr kušta cela kila. Peki sa mel tud te dni ena kumferenca in sa sklenil, de boja zavle krize predajal pu žemle za ena kronca, tku de s ja bo usak revež saj ub nedelali in pa držau-neh praznkeh lohka prvošu, če bo mou kronca. No, zdej nej pa kdu reče, da se vremena Krajncem na jasneja. Men se bo že tu precj puznal, pusebn pr žeplenkah. Kene, soje čase je mou moj mož užigalnik na bencin in sma čist dobr shajal, ke nam ni blu treba za žeplenke gnarja vn metat. Kar naenkrat sa se mogl pa te užigalnki pestit štemplat. financari sa reki, de uja šfemplan užigalnki velik bi fajn gurel, pa mn bencina se bo ponucaL Jest sm tekrat sojmu možu na use viže preguvarjala, de naj pesti soj užigalnik štemplat, de borna saj pr bencine neki pršparal. Pa ta mrcina me ni tou ubu-gat. Trmoglau je holt, kokr so usi dedci. Sej jh puznate. Ta nar bulš dedec je ena figa ureden. On je reku, de je use tu, ka prauia financari, de se bo bencina mn punucal, larifari. Pa ga ni pustu štemplat. Ene par dni pu tistem ga je pa en financar vidu glih, ke s je cigareta pržigu. Stopu lepu k ne-mu, mu salutiru in ga prosu, de b dau še nemu mal vogna. Moj mož, ke je pustrežliu, sevede na-umen pa tud bi, ket je treba, mu je hitr pumulu užigalnik. Financar ga je uzeu, s ga mal ugledu, pol ga pa u soj varžet uteknou. Moj mož je scer protestiru, pa ni nič pumagal. Financar mu m druz-ga reku, kokr: »sej vas puznam, vam ga bom že nazaj puslou.« Moj mož čaka in čaka, kdaj bo užigalnik dubu nazaj. Ke ga le ni blu ud nkoder, se je pa glih namenu, de bo šou sam pujnga in ga še prou pusten ufluhtu, pa dubi en pisajne, de more u osmeh dneh plačat stu dinaru kazn zatu, ke ni mou štemplanga užigalnika. Ke se je zgudl fkula ukul ta peruga, je moj mož hitr plaču tisteh stu guldinarju, ampak tist mesc ni mou nubene seje več. Vite, tkula se zgudi dedcem, če na ubugaja soje bulše puluvice. Lejte, ud tega časa srna mogl pa žeplenke kep-vat in tnoja birtšoft je šla kar vidn nazaj. Saj jest na punucam glih tulk žeplenk, ampak moj mož, ke ma ceu čik ugolf. Ta jih tulk punuca, de ni za puvedat. Jest sm mu že večkrat rekla, de nej nkar tulk na kadi, de tu ni zdrau. On se pa zmeri izgu-varja in prau, de more kadit, ke se buji, de b pr teh uradnškeh plačah na dubu preveliega vampa. Ke jest preveč vampstga dedca ne maram trpel, mu pa pestim, de kadi in žeplenke trafna. Zatu sc m je zadnč, ke sm brala, da boja žeplenke za puluvica cnej, kar kamen udvalu od srca. Ce b še cigarte začel delat majnše, al pa namest tisteh štoru, ke jh zdej bašeja u cigarete, nabasal suh krau-jek noter, b jh dedci glih iz takem apetitam kadil, cnej b bla pa le lohka. Men b s tem hedu ustregl. No, [»a upima, de se boja uremena Krajncem čist zjasnila. Saj tkula bi pučas. Nacjunalnga uremena sma bli tku že du grla sit. Ce b mogl še en čas tak ureme prenašat, b blu Krajncu tku konc. Putrpima holt še en mal in verjemima saj dohtar Francete Prešerne, če že nubenmu drugmu na morma več verjet. Buh žiu Prešerna, pa tud negova Muca, ke ga tku putrpežliu bran pred muham tam pred flečkajnarjem. Zdej sa ji usak slučaj tku zasadi glih pred nusain breze, de s lahka hitr ud trg a druga veja, če b ji ta iz roke padla. K. N, Pismo kolonistov ob Volgi Kakor jo znano iz zgodovine, so ruski carji vsestransko podpirali priseljevanje nemških kmetov v Rusijo, da bi se ruska vas priučila praktično umnemu gospodarstvu. Tako so nastale obširne nemške kolonijo v Rusiji, ki pa niso opravičile velikih žrtev, ki so jih zahtevali privilegiji, dani kolonistom, kajti nemške kolonije so se docela izločile in proevotale kot bogati otoki sredi ruskega morja. Nemec je s pomilovanjem gledal na ruskega mužika kot na nekaj manjvrednega. Po boljševiški revoluciji se je zadeva zaobrnila posebno takrat, ko so boljševiki vzeli kmetom zemljo in pravico do samostojnega gospodarstva. Za bogate nemške kolonije so se začeli v Rusiji hudi časi kakor za kmetsko ljudstvo sploh. Mnogo nemških seljakov je božalo v Harbin, odkoder so odpotovali v Brazilijo in drugo dežele, deloma tudi v svojo domovino Nemčijo. Nekdo iz zaostalih beguncev v Harbinu je nedavno prejel iz Rusije nemško pismo, ki ga je natisnil neki nemški dnevnik z vsomi napakami in pomotami kot pristno pismo ruskega nemškega kolonista. Napisano 10. febr. 1934. Hvaljen bodi Jezus Kristusi Prisrčni pozdrav in jioljub Vama, ljubljeni svak V. in ljuba svakinja F od mene, Vajine svakinje H. Pozdravljam Vas tisočkrat. Sedaj Vam hočem opisati svojo usodo, kako se nam godi, ko smo »razkulačeni« (to se pravi, da so nam odvzeli vso lastnino. »Kulak« je dobesedno post. Veleposestnike so tako imenovali). Moj Filip jo v P., v ječi, ker smo ovadeni, da smo kulaki (ruski naglas kulaki); čaka nas 2 loti ječe in 5 let izgnanstva. Tudi izpod lastne strehe so nas izgnali in vse, kffr smo imeli, so nam vzeli. Moj Bog, kako naj prebijemo teh 7 let? Ovadeni smo tudi, da je prej podpiral cerkev (najbrž Filip! Op. prevajalca.). Krive priče, ...hudo nam je, umre- Zlogovna križanica Vodoravno: 3. naslov vlada'očih knetov, 4. žensko im«. 5. omotičen strup. 7 predstojnik fakultet",9 avstrijski denar. 10. pregledna razvrstitev. 11 žensko ime. 12. šahovski Lraz, 14. slovenski pesnik, 15 slovenska reka na Koroškem 16. vrsta glasu, 18. čistilno sred--tvo, 19 mesto na Filipinih, 20. prometno sredstvo, 21. del telesa. 23 velika pre tiašenost. 25. mestno poslouie, 26. severno ameriška ob ežna dežela Navpično: 1. signalna naprava. 2. trgovski potem 3 podoknica (množina), 6. lepo dišeča vrsta vina, 8. ima nede je, 9. staro ime Grčije, U. geometrijska označi a (množ.l, 13. rabimo pri strojih. 17. pra-prebivalci Skandinavije, 18 gornje it dijansko mesto, 20 staro ime za Solun, 22. pokraiina v Transkav-kaziji 24. g ška boginja. 25. slovesen razglas. Rešile v čarobnega lika 1. Ponos; 2. kostanjar; 3. starter; 4. argon; 5. Antonij; 6. lojcničar; 7. kojrar; 8. aorta; 9. jamar. ti moramo od lakote. 2e 2 meseca nimam z otroki uiti skorjice kruha, uiti denarja, uiti praška moke. Krompirja je konec, sedaj že prosimo dobre ljudi krompirjevih olupkov ter jih jemo. Toda to je tako revna jedača, da že vsi otekamo od gladu. Pud moko (okoli 16 kg) stane 80 rubljev, (to je 1600 Din!), a še za to ceno je ni mogoče dobiti, kor je žito pozeblo in sedaj strada vsa vas. (Ruska vas zelo prekaša našo slovensko vas. Nekoč, t. j. pred svetovno vojno, so bilo ruske vasi, ki so imele po 2 cerkvi, dve šoli — državno In .cerkveno — in šo štele po 2000—3000 prebi-yalcev, nekatere še celo več. Tudi dobro urejene bolnice in lekarne so imeli po vaseh.) Vsi vaščani teko v sovhoze (t. j. v sovjetske gospodarske enote), kjer delajo pod istimi pogoji kakor delavci v fabrikah. Meno nikjer ne sprejmejo, ker sem po njih sodoi »kulak«, a jaz vseeno menim, da Bog jo in živi, On mi bo tudi pomagal. Pišem prošnjo in tečem vsak dan v sovjet k starosti (starosta je župan — občinski načelnik), da nam vrnejo naše pravice. Ako Bog da, da bodo prošnje kaj zalegle, smo rešeni najhujšega, a če ne, nam je umreti od lakote. Prvi je na vrsti naš ljubi Jakob, kor je najslabši. Ljubi svak in svakinja, prosim Vaju mi-lijonkrat, bodita tako dobra ter žrtvujta nekaj rubljev za sv. mašo za nas siromake! Prosite tudi tamošnjoga duhovnika, naj ne zavrne moje prošnjo ter odsluži mašo za mojega P., da se osvobodi in vrne v svojo družino, drugače umrjemo najbridkojše smrt — od gladu. O Bog, kako težko je brez očeta v takih časih! Jaz bi v O. dala za sv. mašo, toda tukaj ni nobenega duhovnika več, kajti duhovnik J. je umrl, a duhovnik M. jo izgnan, zato Vas prosim še enkrat, dajte za sv. maše, vse življenje Vam bom hvaležna za to dobroto. V naši vasi jedo ljudje konje, ki so poginili, mačke, pse in vse, kar kdo najde. Žalostne, žalostne reci so dogajajo... Zima je strašno mrzla. Pismo je pisano 10. febr. 1934. Naznanjam Vam še, da je umrl stric P.: uboffi otroci so sami ostali v hiši, tudi stara K. .jo umrla, I. K. je tudi ovaden kakor mi. Zahvaljujem se, da nas še niste pozabilL Pozdravljeni! __(C. M.) Profesor: »Kako vpliva alkohol na človeka?« Učenec: »Olajševalno za sodnijske kazni.« ★ »Gospod šef, zdi se mi, da vas nekdo kliče k telefonu!« »Kaj se to pravi, da se vam zdi! Ali me kliče — ali me pa ne! Torej?« »Nekdo namreč vpraša, ali je tisti stari osel že v pisarni...« PIISC za volane v različnih gubah Speclelnl entel pajčolanov rut,šalov,oble:, rini entel vložkov in čipk Speclelnl ntur za žepne robce Aturlronle prtov, volan 1.1, d. PredtlShan e ženskih ročnih del — lopi vzorci čist tisk Vezenle monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najlrpežnejšo prejo. Žepni ro&cl komad Din 2'—, Din 3-—, Din 350, Din 5 — In Din 6 — Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Plateh A NiheS, Ljubljana Priporočam cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov. fllinka modistinja Gjubliana, Sv. Vetra cesta )8 Tovarniško poslopje v Mengšu z različnimi stroji za tovarno klobukov, s sta-novanjsko hišo, gospodarskimi poslopji itd. ter ca. 4000 m! zemljišča, vse lepo ograjeno, naprodaj na sodni dražbi dne 26. septembra 1035 ob 8 pri Srcskein sodišču v Kamniku soba št. 2. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Kamniku iu v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5, kjer so na razpolago tudi načrti in popis strojev. Naznanilo preselitve! Ker je bila hiša na Tyrševi (Dunajski cesti št. 21 prodana, se moram ta mesec preselili na Tyrševo cesto št. 12 hiša Mothian dvorišče in bom med tem časom prodajal različno blago, kakor kolesa, pneumatike. gumijeve cevi, sedla, svetilke in tudi pribor za avtomobile po znatno znižanih cenah. Viktor Bohinec, Liubllana Tyrševa cesta št. 21 Radi popolnega renoviranja »Kavarne Prešeren" v Ljubljani se prodajo vsi kavarniški divani po zelo nizki ceni, istotako lepi lustri »Barok«. Vse se ogleda v kavarni. ŽIVILSKA INDUSTRIJA naj se v bodoče poslužuje le automatlčnlh hladilnih naprav znamke JUHLAD Tovarna F. G. SCHNEITER, Ljubljana Frančiškanska ulica 4 — Telelon št. 32-49 Obrni ■ Skotil Loki la reterence dobavljenih naprav. Brezkonkurenčno nizke cene. Z a h I e v a j t e ponudbe Ljudska posojilnica v Celju registrovana .:adruga / neomejeno navezo v novi lastm slači spreleme iranm. 'loge m jih obrestuje najbolje Denar ie pri nlel nnloren popo'nome varno, kei jamči zani poleg rezerv in hiš ned 5000 članov-po sestnikov z vsem svolim premoženjem. Pajl/e na varstveni ynaRl domaČ IZDELEK! DANKA BARUCH 11, RUE A U B E R PARIŠ (9*) Telef.: Opčr« 98-15 - Telel.i Op4ra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobnruch Pariš 96 Banka lugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburga. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vse bančne posle najkulantnej«. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lakseo-burgu sprejemajo plačila na naia čekovne račune i BELGIJA: No. 3064-64 Bnizelea, FRANCIJA: No. 1117-94 Paru HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienrt, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembonr*. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznic«. .... DA VAS IVERI 0 SVOfl -NEDOSEŽNOSTI T R I U rt F Dri vseh DOVRŠEN KEIMAIIK3H JIV E PO 1 R A L C N M t Rti >04 m v moderni rsdiofoniil PHILIPS PADI© - NAJVEČJA RADI0INDI1STRIJA SVETA Josepb Con rad: Na morju 10 Pri vsem tem pa nismo lakoj odpluli. Morali smo še videti zadnje ure ladje In zato so se naši čolni še vso noč podili okoli in se dvigali In spuščali na valovih. Moštvo je dremalo, bedelo, vzdihovalo in stokalo, Jaz pa sem opazoval gorečo ladjo. V škrlatnem ognjenem kolobarju na krvavo-rdeče leskotajočem se morskem površju je ladja besno gorela; v globoki temi med zemlji in n.'be-som; v iskrečem se, zloveščem vodnem kolobalju Visok, svetal, neizmeren, samoten plamen sc jc dvigal iz morja in ? njegovega vrha se je neprestano valil proti nebu črn dim Ladja je divje go rela; gorela je žalostno 111 dostojanstveno Kakor ponoči prižgana pogrebna grmada, obdana od morja, zastražena od zvezd. Veličastna smrt je bila sojena kakor nekakšna milost, nekakšen dar, nekakšna nagrada tej stari plavački ia koncu njenih delavnih dni. Presunljivo kakor pogled na kako imenitno zmagoslavje je bilo gledati, kako izroča svojega utrujenega duha varstvu zvezd in morja. Jarboli so se že tik pred zoro zrušili in ta trenotek je zašumela silna prha in ploha iskrečega se dežja, ki je bil videti, kakor da hoče napolniti z razpršenim ognjem vso strpljivo, bedečo, brezmejno noč. ki je tiho ležala nad morjem. Ko se je zdanilo, je bila ladja samo še zoglenela lupina, ki je tiho plula pod oblakom dima in nosila v sebi gmoto žarečega premoga. Nato smo prijeli zn vesla, čolni so se postavili v vrsto in 7, barkačo na čelu knkor v sprevodu zapluli okoli ladijskih ostankov. Ko smo veslali okoli ladijske krme, je zlobno bušil proti nam tennk ognjeni jezik, nakar se je ladja potopila, 111 sicer z glavo naprej, da je morja besno zasikalo. Nedo-gorela krma se je pogreznila nnzndnje; barvna prevleka ji je bila uničena, odrgnjena, odluičena, in nobene besede, nobene črke, nobenega Izzlvajo-čega reka ni bilo vei, da bi kljubovalno kakor je bilo njeno življenje, vrgel proti vzhajajočemu soncu njeno samozavest in ime. Odjadrali smo proti severu. Zavela je lahna sapica in okoli poldneva so pripluli zadnjikrat vsi čolni skupaj. Jaz nisem imel v svojem niti jar-bola niti vesel, pa sem si naredil jarbol iz nekega nadomestnega vesla in razpel na kvačljo, ki sem mu jo dal za križ, senčnik čolna kot jadro. Čoln mi je bil nedvomno preojarboljen, ali zadovoljeval sem se 7. zavestjo, da bom. ker mi je vlekel veter v hrbet, mogel prekositi druga dva Moral sem ju res čakati. Potem smo si skupno ogledali kapila-nove zemljevide in po družabni južini, obstoječi iz trdega kruha in vode, dobili svoja zadnja navodila. Le-ta so bila kaj preprosta: krmariti proti severu in držati se kolikor mogoče skupaj. Bodite previdni z zasilnim vrvjeni, Marlow,« je opomnil kapitan. In Mahon je, ko sem ponosno plul mimo njegovega čolna, prlvlhnll krivi nos in vzkliknil: vZaveslali boste s svojim čolnom pod vodo, če ne boste pazili, mladi tovariš.« Bil vam je res hudomušen ta stari možakar — naj ga globoko morje tamkaj, kjer sedaj spi, lahno, mehko ziblje na veke I Pred sončnim zatonom se je util na čolna, ki sla bila že daleč zadaj, močan dež; tedaj sem ju za dolgo časa zadnjikrat videl. Drugi dan sem sedel ob krmilu svoje »orehove lupine« — ki je plula prvikrat pod mojim poveljstvom, — ko ni bilo ničesar drugega okoli mene ko vod« in nebo. Popoldne sem zagledul daleč od nas vršna jadra neke ladje, ali niti z besedico nisem omenil tega in moje moštvo je nI opazilo. Kakor vidite, sem sJndea ahoj !< Odzval se mi Je tenak glas. Bil jc kapitan. Za tri ure sem bil prehitel po-veljnikovo barkačo in vesel sem bil. ko sem spet slišal starčev drhteči in utrujeni glas, »Ste vi, Mar-low?< »Pazite na konec pomola tukaj, sir,« sem zaklical. Bližal se Je previdno in potegnil od nekod glo-bokoniorsko svinčnico, ki smo jo bili rešili za zava-rovatelje. Popustil sem malo svojo vrv in pristal poleg nJega. Sedel je ves potrt in skoz od rose premočen na krmi in držal roke sklenjene v naročju. Njegovo moštvo je že spalo. »Strašne ure sem imel,« je zamrmral. »Mahon je zadaj — ne bo Bog ve kako daleč« Šepetajoč »va se rnzgovarjala, tiho šepetajoč, kakor da bi se bala predramiti kopno. Ne topovi, ne grom, ne potres ne bi bil te daj prebudil naših mož. Ko sva se razgovarjala, sem se ozrl naokoli ic zagledal daleč od nas neko žarko luč, ki se je pre mikala v noči. »Neki pnrnik plove mimo zaliva, sem rekel. Parnik pa ni plul mimo zaliva, temveč v zaliv, priplul je oelo blizu naa in spustil sidra. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2•—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Tvrdka F. I. GORICAM Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 sporoča cenj. občinstvu, da le vsemu manufakturnemu, modnemu in konfekcijskemu blagu giotoolco asni« žala cene. Poleg tega pa je uvedla tudi cenejše vrste manufakturnega blaga tako n. pr. nekaj vrst: Jako trpežna črtasta flanela šir. 76 cm .... Din 5"50 Trpežni oksfordi iu cefirji šir. 76 cm..... „ 5"50 Rjava kontenina, šir. 76 cm......... , 4"50 Bela kontenina in sifoni........... . 5'50 Tiskovine za predpasnike Din 6-—, 8"—, najboljša 10"— Volneno blago za damske obleke Din 18'—, 22'—, 24"— Blago za plašče in kostume šir. 130 cm ... Din 25"— Vse te vrste blago je v kvaliteti dobro ter ga lahko kupite od kosa v poljubni količini. — Vabimo Vas k nakupu v naši tvrdki, kjer se boste prepričali o dobrem blagu in nizkih cenah. Italijanščina gramatika, konverzaciia, literatura, trg. korespondenca - se poučuje: Mirie št. 15 priti, (takoj za rimskim zidom). (u) Maturantka instruira latinščino in vse predmete nižje gimnazije. Ponudbe upravi »SI.« pod ■ Nizka cena« št. 11349. n Kuharica »smostojna gospodinja — teli službo pri samskem gospodu, gospej ali manjši družini kjerkoli takoi ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11080. _W Ekonom z dolgoletno prakso v vseh panogah kmetijstva, vešč tudi gozdarstva, samec - išče službo na večjem posestvu. - Ponudbe na Aloma Company, d. z o. z„ Liubliana — pod »Ekonom«. (al Slovenka absolventka ital. dvoletne trgov, šole išče primerno službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Slovenka" št. 10.346._(a) Službo išče šlihlarski mojster z večletno prakso; naš državljan. Naslov pove uprava ■ Slovenca« pod »Delo« št. 11.114._(a) Manufakturist pošten, dober prodajalec, slar 28 let. z 10 letno prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Agilen« 11.243._ (al Šivilja srednjih let, z večletno prakso, gre v svrho boljše izobrazbe k boljši šivilji takoj ali pozneje, trajno ali nekaj časa, najrajši v Ljubljani. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 11.244._(a) Kuharica samostojna gospodinja, iiče mesto pri zakonskem paru, event pri samskem gospodu. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »35 let«. Tekstilni delavec tovarniški, išče kakršnokoli zaposlitev v mestu ali na deželi. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a) Strokovnjak v lesni trgovini in industriji, išče kakršnokoli na-meščenie. — Razpolaga s kavcijo. Pristopi tudi kot udeleženec. Ponudbe upr. »Slov,« pod »Soliden« št. 11325. ia) Diplom, elektrotehnik s trgovsko šolo in večletno prakso, monter, prvovrsten tehničen risar, išče nameščenje. Ponudbe aa podružnico »Slov.« na Jesenicah pod »Vsestransko zmožen«. (a) Za 2 trgov, pomočnici ■s trgovino mešanega bla-0 Službo sluge, hišnika išče fant, vojaščine prost. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod ŠL 11376. (a) »nnurn 1/nrmmriB Prodajalko snažno, pridno in pošteno, ki bi rada pomagala pri gospodinjstvu in ima rada otroke, takoj sprejmem za manjšo špecerij. trgovino na deželi, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.277. (b) Kmetijski pomočnik trezen, ne nad 40 let star. ki ie vajen molže krav, se sprejme k goveji živini, Ponudbe v 14 dneh z delavsko knjižico na Jakob Verbič, Dol. Logatec. Pošteno kuharico iz krščanske družine, vajeno vseh gospodinjskih del, išče majhna družina. Nastop službe takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kranj« št. 11290. (b Izurjene pletilje ■dobe delo, puloverje na dom takoj. - Sprejme se učenka. Večna pot št. 3, Podrožnik. (b) Dva čevlj. pomočnika izurjena za zbilo delo, snrejin..' lioblek, Škofju Loka. (b) Otroško vrtnarico staro 30—40 let, veščo nemščine, takoj sprejmem na deželo k 4 letnemu dečku. Ponudbe s sliko na upravo »Slov.« pod št. 11.397. (b) Zakonski par pošten in marljiv, vajen poljskih in gozdnih del — dobi breplačno stanovanje ter zaposlitev. - Ponudbe poslati upravi »Slovenca** pod -Kamniška okolica« šl. 11315. (b) Služkinjo mlado, močno, pa vsa hišna dela in vrt - sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Oktober« št. 11346. Šiviljo za otroško perilo, izučeno, spretno, išče firma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11329. (b) Kuharico ki bi opravljala tudi ostala gospodinjska dela — iščem za 1. oktober. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trgovska hiša 35« 11327. Rudniškega paznika (Grubensteigerja) mlado, energično, zanesljivo moč, po možnosti neoženjene-ga, jugoslov. državljana, absolventa rudarske šole. sigurnega merjevca, sprejme lignitski premogovnik v Savski banovini Začetna plača mesečno 900 Din, stanovanje, kuriava in razsvetljava v naravi v rudniku. Nameščenje za šest mesecev na poskuš-njo z enomesečnim odpovednim rokom po medsebojnem dogovoru. - Ponudbe s curiculum vitae in event. referencami na Pu-blicitas, Zagreb. (b) Orodničarja fSchnittmacher), rabimo. Stalna služba. Dobra plača. Ponudbe na Ljublja-na 1., poštni predal 47. (b) Sprejmem takoj starejšega kleparskega in inštalaterskega pomočnika za stalno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Sramek, instalater in klepar v Tržiču. (b) Fotograf, pomočnika (-ieo) sprejme Fr. Kralj, Frančiškanska 10. (bi Stareišo kuharico ki bi opravljala tudi druga gospodinjska dela — išče trgovska družina. Ponudbe upravi >Slov.< Maribor pod: Zanesljiva« št. 11.425. (b) Hranilno knjižico Kmetske posojilnice za 80.000 Din prodam proli gotovini najboljšemu ponudniku. Ponudbe ipr. »Slovenca* pod »Sava« št. 11.434. (d) Potnik za čevlje proti proviziji se sprejme. Ponudbe z opisom upravi Slov. pod «Polnik» št. 11.437. (b) Tečaji nemščine v Delavski zbornici: za-četniški, nadaljevalni in konverzacijski. Vpisovanje mladine ob 2 (vhod iz Čopove ulice, zadnja vrata, levo), odraslih ob pol 7 (glavni vhod, desno), (u) Klavir nemščino in francoščino poučujem po nizki ceni -Naslov v upravi »Slov.« pod št, 11336, (u) Franc, otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 2. septembra od 9—12 dnevno. Istotam konverzacijski tečaii za odrasle in šolsko mladino v francoščini in angleščini. — Fiignerjeva 17, Tabor, pritličje. - Informacije od t1 do 3. ;u) Dr. St. Leben zopet pričenja s poukom francoščine in italijanščine, - Slomškova ulica 9. Vlogo Kmet. posojiln. od ca. 35.000 Din, kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11340. fdl Do 30.000 D. posojila iščem proti ugodnim obre-stim in z vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe upr. »SI.« pod »1935« št. 11373. (d) Posojila za 5 let po 1% dajemo na prvo mesto. Adamič Albin, zastopnik tt. »Šte-dovne i privredne zadruge«, Ljubljana, Gospo-svetska 8. Pismen odgovor 3 Din. (d) Hranilne knjižice in vrednostne papirje kupujemo in prodajamo najugodneje. Albin Adamič, zastopnik tt. »Šte-dovne i privredne zadruge«, Ljubljana, Gospo-svetska 8. (d) Na vložne knjižice Ljubljan. kreditne banke in Mestne hranilnice prodajamo raznovrstno ma-nufakturo. - Ljubljanski oblačilni bazar, Mestni trg 6. (d) ) Posojila na vložne kmižice daie Slovenska banka. Ljub liana Krekov tre 10 ta. Vajenca spreime Ivan Semrl, mizar, Gosposvetska c. 16, Ljubljana. (v) Kleparskega vajenca močnega, iz Ljubljane ali bližnje okolice, sprejmem takoj. Anton Fuchs, Go sposvetska 16, (v) Citre poučuje po Griinvvaldovi metodi Emil Mesgolits, Jurčičev trg 2-II. fu Krojaškega vajenca sprejmem. Prednost ima oni, kateri se je že učil te obrti. - Franjo Trojan-šek, Rožna dolina c. IV št. 3, Ljubljana. (v) 14 letni iant revnih staršev, se želi izučiti kakšne obrti pri mojstru, ki bi mu nudil popolno oskrbo. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor, pod »14 letni fant«. I Brezplačni tečaj krojenja, šivanja moške, damske garderobe, tudi perila, v slovenščini -»-otvori 23. septembra Po-verjenstvo Socialne gosp. zadruge, Marmontova 20, Karlovac. Brezplačno posredovanje služb. Pouk potom pošte. (u) Pouk v klavirju prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom. Pčeljnikova, Gosposka ul. 4, Ljubljana, u Nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in klavir po-poučuje dipl. učiteljica. -Kolodvorska ulica št. 11, pritličja, (ul Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko ■ obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske reviziie. sestava in apro-bacija bilanc Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna1 Lojze Zaje, Liubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18. Knjižice vseh zavodov kupim po naivišji ceni - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože. zastopnik tt »Financier«. Ljubljana. Gledališka 4 d Bančne vložnice nakup — prodaja — na jem, vnovčenje za gotovino najugodnejše. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6/11. tel. int. 38—38. Vse informacije brezplačno. (d) Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moie ' pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Liubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. Opozorilo! Brez prekupčevalcev (direktno pri interesentih) kupite ali prodaste hranilne g V • V « hnttztce Imena interesentov dobite pri Bančno kom. zavodu, Maribor — zastop Ljubljana, Tyrševa 36. (d) Posestnik 35 let star. s stalnimi mesečnimi dohodki, se želi poročiti s skromnim dekletom z nekaj premoženja. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Resno«. (ž) Posestnik srednjih let išče kmečko dekle z do 15.000 Din premoženja v svrho ženit-ve. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod št. 11,293. (ž) Dva nižješolca (-ki) sprejmem v vso oskrbo; glasovir. - Rimska 21. (D) Soba in kuhinja se takoi poceni odda. — Rudnik 82._(č) Enosobno stanovanje lepo, oddam v Zg. Šiški št. 244, poleg gasil. doma. Dvosobno stanovanje takoj oddam. Tržaška cesta 12, Glince, (č) Sobo in kuhinjo pritlično, oddam. Glince, Cesta IX. št. 6. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami - oddam v Rožni dolini, Cesta VIL, št. 5 a, poleg kapelice, (č) Več prostorov uporabnih za skladišča s pisarno ali vsako drugo obrt, na dvorišču v Šelen-burgovi ulici 4 — odda za november V. Lesjak, Še-lenburgova 3, (n) Ugodna prilikal Oddam dobro vpeljano staro znano pekarno z vsem inventarjem za daljšo dobo pod ugodnimi pogoji v najem. Vse informacije pri Franjo Černetu, trgovcu v Radečah. fn) Dvosobno stanovanje veranda, pritikline. v Sp Šiški, oddam mirni družini za 1. oktober. Podjun-ska ulica 23. (č) Enosobno stanovanje oddam. Dravlje, Rokova pot 142. (č) Dvosobno stanovanje oddam z oktobrom. Tržaška cesta 19. (č) Dve stanovanji oddam brezplačno 3 mesece, in hišnika brez malih olrok, sprejmem v novo vilo. - Novak, Gunclje št. 40, Št. Vid nad Ljublj Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnica, pritikline, 700 Din mesečno, se odda s 1, oktobrom. -Podmilščakova 14. (č) Petsobno stanovanje komfortno, v vili na Vr tači, ugodno oddam. To bačna ulica 14. (č) Stanovanje 3 sobe, kuhinja in pritikline, I. nadstr., sredina mesta, se odda za november. Kolodvorska ul. št 11. (č) Gospodični-dijakinji sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11392. (D) Dijake sprejmem. Sv. Petra cesta 46, Pukelstein. D Tri dijake blizu Obrtne šole sprejmem na stanovanje in zajutrk. Rimska cesta 10. parter, desno. (D) Dva dijaka iščeva stanovanje z zajtrkom, pranjem in kurjavo. Ponudbe upr. lista pod »Zmerna cena«. D Pristopim k dobroidoči gostilni kot družabnik. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Soliden« št. 11326. (J) Hranilne knjižice celjskih, ptujskih in mariborskih denarnih zavodov rabimo. Takoj gotovina. Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor 3 Din znamk. (d) Vložno knjigo Hrvatske štedionice do 20.000 Din kupim. Naslov v podružnici »Slovenca« v CaUm <4] Dijaka (do 15 let) sprejmem v celotno oskrbo. Naslov v upravi lista pod št. 11.442. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje. - Kastelic, Rimska cesla št. 2-III. (D) IŠČEJO: Uradne prostore 2—3 sob, ev. stanovanje, v 1. nadstropju, v sredini mesta, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sredina«. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami odda Jerko, Stožice (pekarija). Štirisobno stanovanje vsem komfortom in elažno centralno kurjavo oddam samo dobri stranki. Ponudbe pod »Nova hiša sredi mesta«. (č) Stanovanje soba, kuhinja, vsako poseben vhod, se odda takoj. Kolodvorska ul. 11. Prazno sobo takoj oddam. Vič 152 (cesta na Brdo). (č) Sobo solnčno, zračno, oddam najraje medicinki, Korit- kova 3. (g) Opremljeno sobo oddam solidni-gospodični. Poizve se Poljanska cesta št, 10. Tratnik, dvorišče, desno. Enosobno stanovanje oddam v Sp. Šiški, Mil-činskega 69. (č) V večjem kraju na Dolenjskem se odda v najem s 1. oktobrom 1935 lepo družinsko stanovanje z vsemi pritiklinami in električno razsvetljavo. -Stanovanje se nahaja tik sodišča, je zelo primerno za odvetnika, zobozdravnika ali zobotehnika. ker istih v bližini ni. Ponudbe je poslati na oglasni -d-delek »Slov.« v Ljubljani ood H. 11302. (6) 2 resni gospodični ali dva boljša gospoda -sprejmem v lepo, mirno sobo. Naslov v upr, »Sk« pod št. 11300. (č) IŠČEJO: Trgovski lokal v mestu ali na deželi — iščem. Majcen, Rudnik f.7, Liubljana. (m) ODDAJO: V najem oddam veliko, svetlo delavnico, pripravno tudi za skladišče v Ljubliani VII, Jer-nejeva cesta 16, (n) Zobozdravniku se odda v najem dobro upeljana zobozdravniška ordinacija v Sevnici ob Savi, ki je opremljena z vsem modernim inštru-mentarjem. - Informacije daje Sonja Hribarjeva, vdova po zobozdravniku v Sevnici ob Savi. Mlekarno oddam v najem radi prevzema gostilne. Središka ulica 8, Zelena iama. (n) Velik lokal oddam na Vidovdanski c. št. 2. (n| Trgovino z meš. blagom v ljublian. okolici - oddam v lajem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11344. (n) Manjšo klet suho, snažno, poleg trga v Sp, Šiški, Gasilska c. 3, oddam, (n) Mesarski lokal oddam. Rožna dolina cesta VI. št. 4, (n) Lokal na Rimski cesti 5 - takoj oddam. (n) Pisarniške prostore oddam. Tyrševa cesla 36. pritličje. (n) Vilo v Petrovčah prodam. — Poizve se pri g. Vodeniku v Petrovčah. Zemljišče ca. 16.000 m2, v Spodnji Šiški, v bližini nove cerkve, ugodno naprodaj. Elekrika in vodovod, dober zemljiščni materijal na mestu. V poštev pridejo tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Mišltec Mirko, brusilnica stekla in ogledal. Liubljana VII., Medvedova 38, tel. 35-75. (p) Erarni gozd v Bosni čez 300.000 mJ, Ia. jelke, smreke, bori, 9—15 km od žel. postaje, lahki izvoz -naprodaj. Rentabilnost sigurna. - Posredovalci izključeni. - Obrnite se na upravo »Slovenca« pod šifro »Lesni strokovnjak« št. 11337._(p) Dvodružinska hiša enonadstropna, z vodovodom, za elektriko pripravljena; vrt, njiva, sa-donosnik in gospodarsko poslopie, naprodaj. Šmarje pri Jelšah 45, (p) Hiša z vrtom se takoj proda. Meljska cesta 42, Maribor. (p) Dve novi hiši v Celju za 190.000 in 60.000 Din prodam. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Balkon«, (p) Parcele na knjižice ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solnčna lega« št 10956. Rebrasti javor za izvoz v inozemstvo, prve kvalitete, večja količina - naprodaj direktnim kupcem. Ponudbe flod »Direktor« upravi »Slov.« št. 11338. (p) Stavbne parcele na Viču, za opekarno Emona, proda po ugodni ceni gospodarska pisarna Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. (p) Lepa hiša z gostilno v Ljubljani VII., ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina, tuja valuta« št. 11105. (p) Posestvo blizu postaj Videm-Krško in Brežic z vinogradi, sadovnjaki in travniki ter zgradbami ugodno naprodaj, tudi v delih. Posredovalci izključeni. Vprašanja na upravo »Slov.« pod št. 11.230. (p) Vila na Bledu 3 minute oddaljena od jezera, 5 sob s pritiklinami, naprodaj za 140.000 Din. Plačilo: polovico v gotovini, polovico v hranilnih knjižicah ali prevzem hipoteke. Naslov v upravi Slovenca« pod 11.273. (p Visokopritlična hiša naprodaj. Ima 6 solnčnih sob, lep vrt na lepem prostoru. Naslov v upravi Slovenca« pod 11.241. (p Dražba Na javni dražbi se proda dne 24. sept. 1935 ob 11 v sobi št. 8 okrajnega sodišča v Sevnici — velika trgovska hiša z gospodarskimi poslopji v trgu Sevnici s pripadajočimi zemljišči. Pojasnila glede plačilnih pogojev itd. daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici. Gospodar, poslopje zidano, z dvoriščem, sadnim vrtom, prvovrstne kleti, električna in vodovodna napeljava, možnost covzdige v eno ali dvo-nadstropje, uporabno za obrtniški ali manjši tovarniški obrat, ob prometni cesti - prodam. Polovico na knjižice. - Konrad Pe-cller, Škofja Loka. .... (p) Parcelo na Mirju kupim. Ponudbe z navedbo lege in velikosti upravi -Slov.« pod »Nainižja ce-na« St. 11352. (p) Naprodaj: nova, dvonadstropna, tri-stanovanjska hiša s tremi balkoni, periferija Ljubljane, za 142.000 Din. — Večstanovanjska vila v Ljubljani lep vrt, solnčna, mirna lega. donosna, za 235.000 Din. — Dalje hiše od 30.000 Din naprej, parcele, posestva - prodaja in kupuje Realitetna nišama, Ljubljana, Wolf_,va "1'ca 1. (p) Dvostanovanjsko vilo Pod hribom (Šiška), prodam ali oddam stanovanje. Oblak, Glinška 3. (p) Kupim ali najamem zemljišče od 3000 m1 naprej, eventuelno hišo z gospodarskimi poslopji v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno« št. 11363.__,p) Ugodno naprodaj lepa domačija: hiša, hlevi pod, mlekarna, kozolec, kleti, pralnica, travniki, njive, gozdovi, arondira-no, posebno ugodno za trgovino ali obrt, ob drž. cesti Kostanjevica—Novo mesto. - Pogoji po dogovoru. Poizvedbe pri no-tarju v Kostanjevici, (p) Pozor! Ugodna prilika za obrtnike in upokojence! Hiša z vrtom in lepo posestvo, 20 minut od Pluja naprodaj. Vprašati: Štuki 8, p. PN. _(p) Hišo z dobro idočo gostilno v sredini Maribora, obstoječo iz 3 gostilniških sob, 2 kuhinj, 2 kleti, 6 stanovanjskih sob, vse v dobrem stanju, prodam. Pis mene ponudbe na upravo »Slovenca« Mariboru pod »240.000«. fe) Dvostanovanjsko hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Gotovina« st. lt.416 na upravo, (p) Parcelo prodam pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.418. (p) Hiša " z manjšim posestvom tik glavne ceste, blizu post., ugodno naprodaj. Kaniža 22, p. Pesnica pri Mari-'""•"■_(p) Sodarske pomočnike iščem za lakoj. Pismene ponudbe: Gumzej, Celje, "reg. (b) Enodružinsko vilo in hišo s 5 sobami prodam v Celju. - Ugodna gtnčlla. Okorn, Lava — Razno Pri »Sedmici«, Moste danes krvavice in pečeni-ce. Se priporoča Franc Čeme. (r) Dva občinska reveža otroka, upokojenca ali slično sprejmem v popolno oskrbo, stanovanje in hrano proti majhni odškodnini. - Posredovalec 100 Din nagrade.. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11..245._(r) Nameravate zidati kapelo ali spomenik padlim vojakom? - VprašaHe preje Župni urad Sv. Cirila in Metoda, Ljubljana. Gostilna priporoča »Bobenžek« novodošlo bi' zeljsko portugalko, (r) II ObjaVe Obvestilo Obveščamo vse gospode trgovce, da g. Hinko Bravničar že več mesecev ni naš potnik in vsled tega nima pravice sprejemati za nas naročila ali denar. Pri tej priliki sporočamo vsem svojim poslovnim prijateljem, da še vedno obratujemo v polnem obsegu in so vse temu nasprotujoče govorice nekih oseb /Jobne izmišljotine. Tovar. hranil in praiarna ADRIA L in M. Krebelj, d. z o. z., Ljubljana - Glince. IFTFimi Pianino dobro ohranjen, močan glas, lep. črn, ugodno prodam. Naslov v upravi >Slov.< pod št. 11.440. g PJfl ETETi H3 Izgubil sem na poti od Kamnika proti Podgorju aktovko z raznimi akti, vzorci in na-ročilno knjigo. — Pošten najditelj, za katerega je vzorčna knjiga brez vrednosti, naj vrne aktovko policiji v Kamniku ali direktno na moi naslov. — Stroške povrnem, poštena nagrada zagotovljena. — Rado Pregrad, Podčetrtek. Izgubil sem poročni prstan v Mostah v Predovičevi ulici. Pošten najditeli naj ga odda proti nagradi 100 Din v upravi »Slov.«. (el Izgubljeno je bilo dne 24. t. m, med hotelom Miklič in glavnim kolodvorom zlat svinčnik, nož in zlat prstan pečatnik, vse zvezano z obročem. Pošten najditelj se naproša. da odda proti najdnini v upravi »Slovenca« ali na policiji. (e) I Automotor Motorno kolo BSA 350, s kromiranifa rezervoarom, električno razsvetljavo, motor kakor nov, tip 1933 — prodam. Zadnja cena 6500 Din. -Zganec, Varaždin. (f) Tovorni 3 tonski avto rabljen, se ugodno proda vsled bolezni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.413. (f) Hrastove frize in rezani hrastov materi-jal kupujemo. Ponudbe z navedbo cene m detad-□ im izkazom zaloge poslati v upravo »Slov.« pod št. 11166. (k) Staro zlato, zlato zobovfe In srebrne krone kupujem oo naivišiib dnevnih cenah A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Smrekove hlode od 12 cm premera naprej, različne dolžine, prvovrstne, kupuje stalno Uumzej, Celje-Breg. k Xydo parni kotel kupim. Ivan Kralj, Gregorčičeva 5. (k) Stare moške obleke čevlje itd., kupujem. — Aloizija Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. (k) Vaakovrstno zlato kupuje po naiviijib eenab CERNE, luvellr, Liubliana Wo!fova ulica it. 3. Kuhinja v Del. domu razpisuje dobavo 25.000 kg prvovrstnega krompirja in 2000 kg zelja. Pra-ilno kolkovane oonudbe i poslati najkasneje do 17. septembra na upravo Delavskega doma v Ljubljani. (k) Odpadke železa kovine, litin« ter vsakovrstne stroje kupuie in prodaia po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino; Justin Gustinčič — Maribor, Tattenbachova ulica 14. (k) Pisalni stroj Remington, Underwood ali Erica, mali, že rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Pisalni stroj«. (k) Staro zlato, srebrne krone kupuiem po najvišjih dnevnih cenah I r. Čuden Prešernova 1 Butelke in Šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Miklošičeva cesta. (k) Suhe in sveže gobe male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Že rabljeni štedilnik kupim. Fink, Žalna, pošta Višnja gora, (k) Iščemo parni kotel ali lokomobilo 20—30 m3 ogrevalne površine - ter dinamo 20 kw, 220/380 voltov. Pismene ponudbe na: Dr. Mirkovič, Zagreb, Branimirova 41. (k) Pisalni stroj mali, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na Božičko Franc, Sv. Vid pri Ptuju. (k) Vodno turbino rabljeno, s padcem 2.2 m, 1 mJ sek., kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Turbina« 11.168. (k) Javorove deske suhe in bele, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Javor« St. 11367. (k) ta Tinčkove in Tončkove prigode 129. Kaj pn zdaj? Tonček kar verjeti ni mogel, da se je za vedno iznebil črnih požeruhov. Strmel je v smer, kamor so jo popihali, kakor da čaka, kdaj sc spet priplazijo nazaj izza grmovja. Pa je bilo vse tiho. Bog ve, kje so že bili medtem! Ko je videl, da se mu jih res ni treba več bati, je splezal na drevo, da bi se razgleda! po okolici. Na veji pred njim se je gugala majhna opica in začudeno gledala vanj. Tonček pa se je ni bal, ker je vedel, da te opice niso prav nič nevarne. Daljnogled kupim. .1. Miklavčič, p. Ivanjci 29. (p) Rabljen parni stroj 2 ks, kupim. Franc Hebar, Kliučarovci, Ormož. (k) Šivalni stroj Singer ali Pfaff kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjen«. (k) Kupim novejii rabljen potnoiarmenih in shobelnik tristranski. — Ponudbe z opisom in ceno na upravo Slovenca« pod zn. »Les St. 11.196. (k) Pozor gasilske čete! Kupim ročno prizgalno na 2 oziroma 4 kolesih. Po nudbe s ceno: Jože Novak, Gornji Vrh št. 6, p Dobrniče. (k) Sen« in fižola vsaki kv&ntum, kupim Ponudbe na Inocente Fer-ro, Hotel Kajfež, Ljubljana. (k) Ravnatelj trgov, šole kupi od absolventov 4ri deset skript za zemljepis za I. letnik, in šest skript za trgovinstvo za I. letnik. Sprejemajo se v ponede Ijek od U do pol 13, ure. Wertheimerico blagajno, srednje velikosti kupim. Drobne, Stožice, St. 159, poŠta Jezica, (k) Ce avto i v o/ stan orvOu/uS aT motorja bi znebil se rad bri kuoctv U mnueo priient Slnvitčev MirnanO? insrrat za šport, veselice in delo ; dalje vse m ško in žensko perilo iz platna, celira, oksfordi, batista, svile in Sifona kakor tudi toplo iimsko moško in žensko triko perilo Vam nudi p>> zelo znižanih cenah ^rovAWi» OFW/> n obit* Celie SI. 18 Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik, ki ga prejmete brezplačno! Kar n« odgovarja se zamenja ali vrne de,iarl J Praga Baby 1935 Idealna majhna vozila s sedeži, ki porabijo 8 1 bencina na 100 km, izredno elegantna, odgovarjajo vsem zahtevam. Ponudbe pošilja: Zastopstvo avtomobilov Praga, Zagreb, Svačičev trg 12. Ugodni plačilni pogoji na mesečn« obroke- (1) Jabolka za preŠanje nudi po 0.70 Din kg A. Nachbar, Radeče. (1) Praga tovorne avtomobile in avtobuse primerne za plinske generatorje, prodaia zastopstvo Zagreb, Svačičev trg 12 na mesečne obroke do 18 mesecev. Enako tudi vozila Diesel-motorjl (1) Kislo zelje, repa novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-iievo 10, telelon 25-91. (1) Koleselj lep in lahek, skoraj nov, po zelo nizki ceni proda Franc Kuhar, Dol pri Lj. Rabljena kolesa ženska in moška, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križevn. cerkve. Zopet smo cenejši! Ia športni suknjič 95 Din, treneheoutb 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač. perila itd Pre-sker. Sv Petra c. 14. (1) Jabolka namizna, zlata parmena, kanada, kakor tudi mešane, od 5000 kg naprej -kupuje po najvišji ceni: Renier, Podčetrtek. (k) Medjimurske konje prav težke in poltežke, lahke konje kakor tudi konje za ježo, z garancijo vedno dobite najceneje pri Julio Ilolfmann, Čako-vec. (1) Krmilna Horuz. maha in ajdov grajz nudi tvrdka Zorman, Ljubljana, Stari trg. Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Liubliana. Stari trg Tel. 26-37 Oblekce za 10—12 letne deklice prodam. Gaieva ul. 8 V., desno. (I) Trboveljski cemcnt betonsko železo, štorje, lepenko, strešnike, smolo, katran, žico, žičnike, Samot itd. — priporoča poceni železnina K o u t n y, SiSka, Medvedova 28 (11 Šivalni stroj »Singer« pogrezljiv, zaradi selitve naprodaj. Žabjak 10. (1) Manuiahturo z.a jesen in zimo Vam nudi ugodno (drž. urad. tudi na obroke OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO Liubliana, Tyršcva c. 29, hiša Gospodarske zveze. Do preklica prodajamo tudi na hranilne knjižice članic »Zadružne zveze«. Elektromotorji novi ln rab -lteni za vse napetosti vedno v veliki Izbiri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje ln poprav ijanle dlnamov, avtodinam. elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. - Izvrfiulem vse elektrlt-ne Instalacije za razsvetljavo ln pogon ELEKTROPODJETJE Frnnjo l>er£lnllč Ljubljana, Gonposveiska 16 Prodam več starinskih, na steklo slikanih nabožnih slik. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11.250. (1) Tvrdka Stanko Florjančič železnina. Sv Petra ce sta. Dri Zmaiskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po nainižiib cenah (vhod skozi dvorišče! — V račun se vza-meio tudi hranilne knjižice liublianskih zavodov Ko je bil na najvišji veji drevesa, se je začel ozirati naokrog'. Videl je reko, videl tudi kraj, kjer je še pred kratkim stal splav, prislon jen na breg — zdaj ga pa ni bilo nikjer več. Zainun je Tonček napenjal oči, du bi ga opazil sredi reke. O splavu, njegovih dveh prijateljih, Tinčku in Primožku, ni bilo niti sledu. Ali je ubogi Tonček res ostul sam, čisto saiu in od vsega sveta pozabljen v tem strašnem, brezkončnem pragozdu? Gostilničarji, tovarne iRemec-Co, brezkon-fcurenčni ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c 81. Tel. 35-39. (I) Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telelon 33-13 Sadno drevje najfinejše vrste, lepotič-no grmičevje, tulipane, narcise i. t. d. razprodaja radi opustitve drevesnice, dokler traja zaloga. Drevesnica črnagoi, Vič pri Liubliani. (1) Nogavice, rokavice io pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Najfinejše štajersko čajno maso ovčii sil. Paški sir ala parmezan sir v hlebčkih kg 10 Din čeme Oskar, Ljubljana, Sv. Petra Žimo za žimnice, za tapetarsko in sedlarsko stroko, vseh vrst do najfinejše konkurenčne kvalitete, od 14 do 45 Din kg nudi izdelovalec Bajželj Janez, Straži-šče 160 pri Kraniu. (1) "CeiSSoOiše" ščite za vrata! Vata v tablah in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenike. A r b e i t e r , Maribor. (1) KroPnJar Vam ne liudl tako trpe*-nlli omel in eietk. Priil-te k nam m si Izberite, kar Vaiu ugaja. ŠIMENC HINKO pri Zmaj. mostu naroo.iite pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Otroški vozički najceneje pri S.Reboh l Drug Liubliana. Gosposvetska št. 13. Trboveljski premog, suha bukova drva. carbo-pakete in oglje prodaia Bartol Anton. Tvrševa 46. Telefon 35-40 j Stroj za žimo in airik ! skubit naprodaj. - Ko!o-35 dvorska ulica 25. (I) Kmetovalci sejte jeseni zimsko grahorico /a svežo krmo, košnja že sredi innjnika. Dobi se pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z , Ljubljana, Tyrševa C. 35 v Javnih skladiščih. Vodno turbino novo, s preciznim regulatorjem, vodni pad 4 do 8 m, moč 25 do 68 ks, polnojarmenik 80 cm 57 cm, »kobelnik 60 cm, dinamo istosmer. 220 volt, 23 amp„ varilni dinamo 110 volt 225 amp., prodam - Hreščak, Vrbovsko. (1) VINA Iz Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! NOVOSTI Semensko pšenico selekcijonirano. prvovrstno, zanesljivo seme, oddaja po ujiodni ccni tvrdka A. VOLK Ljubljana, Rcsljcva c. 24 Zahtevajte ponudbo in vzorec! Ženski šivalni stroi Jax — ugodno naprodaj. Carja Dušana 14. (1) P RIN A S A TVRDKA „VEK A" MARIBOR. Torasno LJUBLJANSKI VELESEJEM paviljon „E". Suha bukova drva 7 vagonov, prodam. Na- slov v upravi pod št. 11,209. »Slovenca« (c) Navijalni stroj z 12 vreteni, iu plotilni stroj st. 3'4X80 cm, skorji j nova, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov. pod st. 11.412. (1) Foto-atelje moderni, v centru pograda. dobro vpeljan — naprodaj pod ugodnimi pogoji zaradi odhoda iz Beograda - Spirik, Kralja Milana 39. Kcmn!etno opravo za delikates-no in špecerijsko trgovino, ter ledenici, pisalne mize, vozove in tehtnico decimalko — poceni prodani. Naslov v upr. SI. pod št. 11375. 1 Pisalni stroj brezhiben, izvrstne konstrukcije, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v podružnici ^»Slovenca« v Celju. (1) Antični predmeti Tabernakelj omaro, 2 komodi, 1 visoko omaro >Bie-dermeyer«, 1 skrinjo (zelo lep komad), 18 a-ntik porcelan krožnikov »Wedgwood« — proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8. Tel. 24-44. (Poleg Gor. kolodvora). (1 Kadi hrastove, za zelje ali namakanje sadja, prodam- -Izidor Florjančič, Dravije št. 34, pri Ljubljani. (1) Naprodaj kiosk za bra-njarijo in trafiko. Poizve se: Sv. Petra nasip 23, trafika. (1) Ptičarje čistokrvne, kratkodlake mladiče, takoj oddam. — Korn, Ljubljana, Poljanska cesta 8. (j) Lovsko puško dvocevko - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11328. (1) Spomenik dobro ohranjen, iz črnega švedskega granita - prodam. Vprašati pri cerkovniku Sv. Krištofa. II) Kdo da pekarijo poštenemu mojstru v najem? — Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.067. (t) Hodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi nalceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Sod s pipo za brezalkoholno vino — prodam. M. B., Ljubljana, Pleteršnikova 14. ti) Prodam dve peči, veliko Phobus, in specijalno na žagad-milščakova ulica št, 20 (Pinterič). (!) Stiski sir in čajno maslo se lahko dobi tudi v večji množini na stojnici na trgu in v mlekarni Janežič nn Poljanski cesti 3. (I) Prodam: mize. stole in otroško posteljo. - Nuiiskn ulica 8-1, od 3-5. (I) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Dorao-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030 ■■■■■■■■■■■■BHaiai ftll' y. -- v