Štev. 261. o Dobllanl, v M, dne 14. novembra 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— ti ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-tt pol leta pol leta „ „ 10"— ta ietrt leta „ „ 5°— za cn mesec „ „ 1-70 Za polllj. na dom 20 h dih mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): e e e 13 h 11 za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri veikratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod i« __ dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se oe vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naroinino, inserate in reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188. Kako je nastala dolenjska železnica? IV. Pod skupno železniško firmo. Komur so znani pogoji, pod katerimi se rode železnice, navezane na pretežni državni prispevek, kakor na pr. dolenjska železnica, pritrdil mi bode na ves glas, ake velim, da je največja težkeča bilapritej progi, za njo pridobiti vlade in premagati zlasti odper finančnega ministra. In kdo bode zanikal, da baš pri tem najtežavnejšem delu baron Schwegel ni imel niti najmanjšega deleža?! Do enega tre-notka, ko sem ga pregovoril za vstop v konsorcij, zmenil se je prevzvišeni gospod za naše železniško vprašanje baš toliko kakor za riževe plantaže ob znožju japonskega gorskega velikana Fuzijame. Dolenjska bila mu je Hekuba! A tudi v slučaju, da bi bil vnet za naša prizadevanja, niti pri najboljši voljiDolenjcem takrat ne bi mogel pomagati. Navzlic svojemu visokemu dostojanstvu baron Schwe-gel pod Taaffd - Dunajewskijevo vlado ni imel niti vpliva niti ugleda. Nepozabljeno je bilo, kako je ministrski predsednik Tatffe mladega in čilega moža, prvega sekcijskega načelnika v vnanjem ministrstvu radi enega glasovanja tekom štiriindvajsetih tr pognal v penzijo. Dunajewski, modri in prezasluženi finančni minister Taaffejevega kabineta, mu je bil skoraj osebni protivnik. Omehčati te daj tedanjo vlado ter napotiti jo do onih milijonskih žrtev iz državne blagajne, katere so bile neobhodne potrebne v dosego našeg namena, tega baron Schwegel nikakor ni bil v stanu Istina je, da je kasneje mnogo koristil dolenjski železnici, toda pozvali s m o g a k p o g r n j e n i mizi, najhujših naporov se niti udeležil ni ! In sedaj vprašam: Da nič drugega nisem storil za dolenjsko železnico, nego da sem akcijo tiral tako daleč, dajevlada oficijelno izrekla svoj sklep, jooživotvoriti, dalje da sem popolnoma po lastnem nagonu za nadaljevanje uspešno pričete akcije i z -bral in pridobil tako izkušenega ve ditelja, kakor eksc. S c h w e g 1 a — ne bi li že tem načinom si stekel istinite zasluge pri onem velikem delu, celo za slučaj, da odsihmal niti z mazincem ne bi več ganil pri končni rešitvi železniškega vprašanja ? Toda temu ni bilo tako. Nasprotno, z neovržnimi dokazi bodem dokazal, da sem i nadalje, ne z meneč se za napore in osobne žrtve, vršil svojo domoljubno dolžnost ter stal na svojem mestu do popolne priboritve dragocene nam železnice. Tega ponosnega samozavestja prešinjen — »nur Lumpe sind beseheiden", pravi G o -t h e — pa ne morem zamolčati pikre opazke. Nihče ni bolje poznal mojega de leža na skupnem delu in uspehu nego baron Schwegel. Obširna njegova korespondenca, nešteta lastnoročna pisma njegova, skrbno hranjena v moji piralni mizi, dokazujejo jasno kakor beli dan njegovo tedanjo suubo o mojem sodelovanju. Je-li tedaj — vprašam — dostojno in gentel-mana-plemenitaša vredno, da je gorjanska prevzvišenost počenši od onega trenotja, odkar sem kot polit č no in domoljubno misleči človek se postavil na ono stran, kjer edino se dandanes brani 1 jud s k a pra v ica in slovenska bodočnost na$ega ozerch 1 j a , molčč in škodoželjno vsem napadom nizkotne .Narodove" jate na mojo preteklost in moje osebno poštenje ter niti ust ni odprl, da bi resnico branil proti podlim obrekovalcem svojega {nekdanjega sotrudnika ? ! Še več, da je zvito potuhnjeno izjavo nasproti interviewerja »Slov. Naroda" celo potrjeval proti meni izražene infamnosti?! Ali visoki gospod v istini več pojma nima o moralni dostojnosti ? ! Saj ni nihče zahteval, da morda obja\i po § 19 stvarni popravek ter ga pošlje odgovornemu uredniku „Slov. Naroda", političnemu njegovemu robu dr. Ivan Tavčarju, češ, ni res, Šuklje se ni nikdar kot žongler, kot „Hochstapler" prikradel med osrovatelje dolenjske železnice, temveč poštene se je trudil z menoj vred pod skupno firmo! Tega nihče ni terjal od barona Schwegla. Tudi tega ne, da bi v „Slovencu" ali v kakem nemškem listu — in g. baron kot š stkratni predsednik del niških društev ima le preobilo osebnega stika z nemško žurnalistiko — priobčil kako izjavo meni v prilog. Ali finejši takt, da ne govorim o kavalirski rahločutnosti, bi bil moral napotiti poglavarja kranjskih kava-lirjev, da naslovi na nekdanjega tovariša kratko zasebno pisemce. Drugega ni trebalo, nego da v tem pismu ponovi besede, katere je čitati v dopisu upravnega sveta Dolenjskih železnic z dne 4. nov. 1896, v kojem se jemlje na znanje moj izstop „unter allseitiger Anerken-nung der besenderenVerdien-ste, welche sich EuerHech-wolgeboren um das Z u s t a n d e-kommen desUnternehmensder Unterkrainer Bahnen sowie durch die von umfassender Sachkenntnis getrageneMit-wirkung an den Aufgaben des Verwaltungsrates e r w o r -ben h a b e n" . . . Ta dopis nosi na prvem mestu ime in podpis njega ekscelence. Golo sklicevanje na to uradno svedočbo bi zadostovalo v tem pisemcu in izrecno j oobla stilo, da se ga smem posluževati, ako se mi vidi potrebno, tudi nasproti javnosti. Tako bi postopal pravi kavalir, tako in nič drugače bi bil ravnal tudi solidni trgovec nasproti kompagnonu, s katerim je svoje dni uspešno se druž 1, akopram je bila trgovska tvrdka zasnovana le začasno. In gotove bi bil imel prevzvišenost na Rečici ta dobiček, da bi moj popis o rojstvu dolenjske železnice bil sicer nič manj resničen, pač pa vsekakor manj natančen in popoln, nego ga nameravam spisati v današnjih razmerah. Kljub temu pa drage volje priznavam, da je pravo veselje bilo, delati z novim pred sednikem železničnrga konzorcija. Med nama vladalo je v vseh stvareh zadevajočih našo železnico najintimnejše soglasje in najožja solidarnost. Po vseh prizadetih ministrstvih in uradih, — upoštevati je bilo pred vsem trgovsko in finančno ministrstvo — izjavila sva, da kar se enemu izmed naju povč velja tudi drugemu. Izborno sva bila poučena o ,0- "• • vsakokratnem'.hfpneto položaju naše zadeve; radi tega se Vič ni moglo zavleči, ker sva nemudoma podt ezala pri najmanjšem zastanku. bilnim zadovoljstvom sem naposled prejel od prijateljske strani veselo novico, da je vladna predloga, katero sem uže poznal pe njeni vsebini, ugodno rešena v ministrskem svetu. Še tisto popoldne stopim v državni zbornici k finančnemu ministru Dunajewske- mu , da se mu zahvalim. Saj sem ga bil le pjčvečkrat nadlegoval s svojo trdovratnostjo in sitnostjo, a takrat se mi namuzne rekoč: »Kolikokrat sem Vam dejal, da privolim, kedar to dopuste finance. Sedaj je prišel čas, Vi vidite, da sem mož-beseda." Ali predno se je zbornici izročila vladna predloga o dolenjski železnici, moral sem še prevzeti jako hudo in težavno delo. Država je sicer hotela prispevati k zgradbeni glavnici 2 5 milijona gld. v glavinskih delnicah, toda le s pogojem, da interesentje — in sicer nevštevši deželo — prevzemč v isti obliki izdatni znesek 600.000 gld. A tu se sodili merodajni gospodje, da ne zadostuje predpisati ta prispevek zgolj po tom zakona. Prej so hoteli imeti pravo-močne podpise interesentov, stoprav petem naj pride načrt zakona kot vladna predloga pred državni zbor. Baron Schwegel je izposloval pri trebovljski družbi in pri kranjski hranilnici lepe doneske po 100.000 gld. Meni pa se je poverila nič manj lahka, a gotovo mnogokrat napornejša naloga, prepotovati prizadete kraje, tam raz-vneti in urediti energično agitacijo in več nege 300 000 gld. gotovega denarja spraviti skupaj v glavinskih delnicah iz zapuščenih krajev, katere smo v deželnezborskem narečju uže vajeni bili nazvati kolektivnim naslovom: Siromašna Dolenjska! Ia tako podal sem se koncem januarja ). 1890., sredi zimskega mraza in snega, z Dunaja na dolgo težavno pot. Poslali so me bili za krošnjarja z železniškim blagom! Na Kamnu, oktobra 1905. F r. Suklje. Nemiri in upori v Rusiji. Gorki proti Židom. Peterburg, 13. novembra. Novi list Maksima Gorkega je zavzel anti-semitično stališče in priobčuje hujskajoče članke proti judom Sienkiewicz Poljakom. Ob priliki impozantne nacionalne manifestacije, ki so jo priredili Poljaki v Varšavi, je govoril Sienkiewicz na vznožju Mickieviczevega spomenika sledeče: „Bratje! Tekom let, po bivanju v jetništvu in verigah, po tolikih prestanih grenkostih in mu kah je vstal dan, ko plapolajo nad našimi glavami zastave z dragim belim orlom, ki je bil vedno simbol ljubezni, tolerance, pravice in prostosti in bo ostal do konca dni. Resnica! Razliva se jutranje zarje zlato po gorah in čaka-mo, da vstane solnce s svojo kraljevsko močjo. Ali misliti je treba, da prostost ki daje pravice, nalaga tudi dolžnosti. In to je v teh časih naša prva dolžnost! Moj poljski narod! Tvoja bodočnost leži v tvoji roki, ali ne pozabi nikoli, da prostost s trpljenjem kup ljena, se utrdi in obdrži s trudom. Poljski moj narod! S svojo pridnostjo zidajzopetsvoj 1 j u b i d o m, k i je bil razpadel v časih težkih nesreč. Zapiši nad svoje duri besede, ki so v naša srca zakopane: J.e s c z e P o l -s k a n i c z g i n i zbulišanja med Poljaki in Rusi. Tatvina. V Peterburgu je bilo ukradeno iz smod-nišnice št. 31 600 funtov smodnika. V provincijah. Položaj v provincijah se še ni nič izboljšal. Posebno v južni Rusiji še trajajo nemiri. V T i r a s p o 1 u so bili v nedeljo veliki protižidovski nemiri. Ubitih in ranjenih je bilo mnoge oseb. Vojaštvo ni posredovalo. Klanje v Revalu. »Standard" poroča iz Revala, da se je na javnem trgu vršil shod, ki se je krvavo končal. Več tisoč meščanov se je združilo k debati o političnem položaju. Prihitevši kazaki so začeli najprvo streljati potem sa se pa navalili na množico. 500 oseb je bilo na mestu ubitih, med temi mnogo žensk. V Odesi. Nekateri častniki so podali v odeških listih izjavo, da so jim predstojniki preprečili njihova prizadevanja, zadušiti nemire in nastopiti v varstvo meščanov. „Berliner Tagblatt" priobčuje pismo 3 nemških dižavljanov iz Odese, ki pripovedujejo, da so se zadnjo nedeljo v oktobru peljali v kočiji obiskat nekega prijatelja. Kazaki so obkolili kočijo in jim vzeli vse dragocenosti. Ko so zasledovali nekega ka-zaka, so jih drugi pretepli z biči in puškinimi kopiti. Pritožba ni imela uspeha, še celo slabo bi se jim bilo kmalo godilo. Volitve v državno dumo. Witte je, kakor poroča .Standard", sklenil, odgoditi volitve v dumo, dokler niso izdelani zakoni o volivni pravici. To baje kaŽ2, da vlada želi ustreči željam reformne stranke. Witte. Witteju se bo menda posrečilo pomi riti ljudstvo. Te dni so pričakovali v Peterburgu velik« ga poboja judov, a Wittejeve odredbe so vse preprečile. Vseeno pa je be žalo mnogo judov iz mesta Pravijo, da šteje takozvana „črna četa" 27 000 mož. Ti so izpovedali, da ne bodo morili same iu-dov, ampak tudi dijake in dijakinje. Po cestnih oglih so pribiti lepaki. Ljudstvo se pripravlja na odpor proti .črni četi" Za Wittejevo življenje so v velikih skrbeh. Iz strahu pred reakcionarci je zastražen od tajnih policistov. Njegova hrana se vedno kemično preiskuje. Na dvoru. Na ruskem dvoru je vse zelo potrto. Car izgleda slabo, je bled in molčeč. Na sprehodih ne nagovori nikogar, a prej je to vedno storil. O a upa na lepšo bodočeost, ostali dvor pa ne. Sicer so pa na dvoru o vseh dogodkih slabo obveščeni. Odpor železničarjev kon Dan. Včeraj so sklenili zastop-niki železničarjev, da prenehajo železničarji izvrševati Službo po predpisih. To vest je dobil „Slovenec* že taKoj pe 5. uri včeraj zvečer, ter jo hitro naznanil v svojem izložbenem oknu in po tukajšnjih železniških postsjah Prgoji so, da refci vlada one zahteve, ki še niso rešene, v dveh letih v spi razumu z uslužbenci in vpliva na zasebne železnice, da izpolnijo zahteve železničarjev, Posvetovanja so trajala včeraj malone celi dan Končni uspeh je bil: naj se konča odpor železničarjev O tem sklepu so obvestili pooblaščenci železničarjev takoj svoja društva. Danes se više še pogajanja z ravnateljstvi zasebnih železnic ki bodo brez dvojbe uspešna. Izvrševalni odbor železničarjev je sklenil, da obvesti železničarje na vseh progah, naj danes prično ob šesti uri zjutraj izvrševati službo po stari navadi. V zadevi odpora železničarjev je posredoval tudi dr. Lueger, kakor smo včeraj poročali. Posredoval je za železničarje vsled prošnje »Prometne zveze". Seveda dr. Lueger ni vedel, da bi bil moral imeti za posredovanje tudi dovoljenje socialnih dem- kratičnih voditeljev Tonnchika in dr. Luegerju so priznali takoj velike ugodnosti, no to pa gospud' m „ voditeljem" seveda ni bilo všeč in ped predsedništvom dr. EUenbogna so izjavili, da se zgražajo vsled Luegerjevega j nastopa, ki je ravnal po niihovem mnenju zahrbtno. Polit'čne razsodnosti ta sklep ne kaže. V boju išče vsaka stranka zaveznikov in mora biti hvaležna, če nastopi kedo za njene koristi. A so ljudje, ki iščejo le prilike, da ribarijo v kalnem. In to se je zgodilo tudi ob tej priliki. O Luegerju so lagali, da ga ni nihče pooblastil, da posreduje za železničarje, a pooblastili so ga v „Prometni zvezi" organizirani železničarji. In če bi tudi ne bil od železničarjev pooblaščen, saj ket župan in voditelj politične stranke ima pač pravico, da nastopi tudi za koristi železničarjev, naj je že to raznim Eilenbognom in Tomschekom všeč ali ne. Zasedanje deželnih zborov. Z g ornjea v s tr i j s k i deželni z b o r je pozval vlado, naj uvede dveletno vojaško službo. Tirolski deželni zbor. Tirolski deželni zbor je v svoji sobotni seji odobril sledeča načela, pokateiih naj se izpremeni deželni volivni red. V v vseh kurijah vpelje direktne volitve. Usta- noviti nameravajo splošno kurijo, v katero volijo sedem poslancev oni, ki stanujejo dve leti v enem kraju. V mestih imajo pravico voliti oni, ki plačajo davka tri krone. Mesta dobijo 4 in kmečke občine 10 novih poslancev. Veleposestvo razdele v nemški in italijanski volivni okraj. Odklonili so predlog za ustanovitev nove kurije. v katero bi volili le volivci, ki nimajo v drugih kurijah volivne pravice. Vlada je namreč izjavila, da hoče vzdržati način dosedanje splošne kurije. Koroški deželni zbor je razpravljal včeraj e popravi pliberške ceste. Deželni zbor je pozval dež. predsednika, naj dela za podržavljenje te ceste. Za izredne poprave deželnih cest so dovolili 137 850 kron, ^Ribiškemu društvu" pa 600 kron. Končno so sklenili, naj se vrše shodi občinskih načelnikov največ 6krat na leto. Odobrili so tudi predlog barona Aichel-burga, da naroči dež. vlada duhovnikom, naj redno vsak mesec poročajo občinam o izpremembah v matrikah, kakor tudi, da na zahtevo občin nadzoruje orežništvo plese. Za splošno in enako volivno pravico. C e r n e v i c e, 13. nov. Sinoči je bil tu velik shed za splošno in enako volivne pra vico z demonstracijami. V T r e b i č u sta bila v nedeljo dva večja shoda za spltšne volivno pravice. Po shodu se priredili delavci izprevod V Opavi so priredili češki socialisti v nedeljo shod za splošno in enako volivno pravico, po shodu pa po mestu obhod. V Pragi so imeli v nedeljo secialno-demokratični zaupniki zaupni shod o pripravah za politično stavko ob otvoritvi državnega zbora. Predlagali so tudi, da delavstvo bojkotira era-ričnetobačne izdelke in prisili državo na ta način, da vpelje splošno volivno pravice. Kriza na Ogrskem, Pri izgredih v Pečuhu je bilo ranjenih 40 oseb, izmed kate rih je eden umrl. Policija je aretovala 38 socialistov. btari in novi dissidenti se nameravajo združiti. Med poslanci koalicije se razširjene go vorice, da namerava odstopiti Fejer vary. Protimažarski izgredi v Zagrebu. V Zagrebu prirejajo d jaki že več dnij vsak večer protimažarske demonstracije. Tudi zagrebškemu županu so priredili mačjo godbo. Zadnje dni pa prirejajo demonstracije preti onim poslancem, ki so za združitev z Odrsko. Pobili so jim okna. Med policijo in dijaki je bilo več krvavih spopadov. Zlasti so bile hude demonstracije preteklo soboto in nedeljo zvečer. V nedelje zvečer so se zbirali demonstranti na Prera-dovičevem trgu. Policija in orožništvo so patruljirali po mestu. Na Jelačičevem trgu in na vogalu Mesarskih ulic je bilo pripravljeno vojaštvo. Policija je izdala oklte, da morajo zapreti hišna vrata ob 7. uri, gostilne ob 9. uri in kavarne ob enajstih zve šer. z,aprto je tudi vseučilišče. Protinemški izgred v Pragi, Nemški listi poročajo, da so Cehi napadli v nedeljo neko praško nemško gostilno, v kateri je bilo največ vojakov. Na potu v vojašnico so pretepli de krvi nekega podčasnika. V gostilni so pobili vsa okna s kamni in razbili pohištvo, ki so je pometali na ceste. Ce le ni bil navadni prelep pijancev, ki so ga resnicoljubni nemški časnikarji izpremenili v protinemški izgred? Portugalski kralj na potovanju. Kakor poročajo iz Berolina, odpotuje portugalski kralj danes iz Lizbone v Pariz, od tod se potem poda v Berolin in na Dunaj. Kitajska in evropske čete. Nemči:a je odpoklicala svoje čete, ki jih je imela na Kitajskem. Pariški listi sodijo, da odpokličejo svoje čete s Kitajskega vse velevlasti, ker je v nebeškem kraljestvu mirno. Cesar Viljem vojaškim novincem. Dne 12. t m. je cesar Viljem ob na-: vzočnosti španskega kralja v Potsdamu vo-j jaškim novincem svoje garde ob zaprisegi govoril sledeče: Tu vidite oltar in na njem križ, simbol vseh kristjanov. Danes ste prisegli kot vojaki zvestobo svoji zastavi in želim ter upam, da se tega tudi vedno spominjate. V tem trenutku imam pred očmi znamenito epizodo. Ko je avstrijski i cesar Leopold odial nadnoveljstvo nad svojo vojsko slavnemu princu Ev genu in mu dal maršalsko palico, zagrabil je princ Evgen križ, ga dvignil kvišku ii dejal: ,Ta bodi našgeneralissimus!" Takega mišljenja pričakujem tudi od vas. Hočem imeti v svoji armadi pobožnih in hrabrih vojakov. Vi imate prednost, da bo dete služili v vrstah moje garde v Potsdamu, kjer vas vedno opominja spomin na velikega vojaškega kralja in slavna zgodovina Prusije." Cesar je govoril krepko in z odločnim povdarkom. Slednjič je zaklical ,Hoch" navzočemu španskemu kralju. Demonstracija rusinskih dijakov. Lvov. Rusinski dijaki so priredili demonstracijo proti slavnosti 250 letnice od kar je bil Lvov oproščen kazakov. Na po licijo se metali kamne. Policija je demonstrante razpodila. * Črnogorski knez v Rimu. C e t i n j e. Knez Nikola pojde v krat kem v Rim zahvalit se za podarjene topove in iskat pomoči proti Avstriji in Rusiji. Velevlasti proti Turčiji. Velevlasti nameravajo poslati svoje združeno brodovje proti Turčiji. Pred vsem namerava brodovje križati ob otokih Myti-lene, Lemnos in Ten;dos, ki leže pred Dar-danelami. Določeno še ni, če izkrc>jo velevlasti tuli vojaštvo. Včeraj so vročili poslaniki velevlasti sultanu ul-timatum. Meščanski kralj. Srbski kralj Peter se je odločil pozvati k sebi v dvor vsaki ponedeljek in petek 30 do 40 odi čnih meščanov in uradnikov, da se na ta način osobno ž njimi spozna in da se po njih obvesti o resničnem položaju naroda. Izprememba v francoskem vojnem ministrstvu. Odstopil je francoski vojni minister Berteaux, njegov naslednik postane minister za notranje stvari Et enne Berteaux je moral odstopiti, ker je na-tihoma podpihaval Da agitacijo proti armadi. Zmerni republikanci pa niso bili zadovoljni, da izroči vlada armado socialistom in začeli so nasprotovati Rouvierju, ki se je za enkrat še rešil z zloglasno ločitvijo cerkve ed države. Odstopiti je pa moral Berteaux, ki so ga imeli zmerni republikanci najbolj na piki. Posledice nemirov na Japonskem. — Približanje Rusije in Japonske. Na Japonskem so zaprli bivšega predsednika državnega zbora Y e n o , poslanca O t a k a in dva druga politika. Dolže jih, da se se udeležili zadnjih nemirov. O Yonu je znano, da je govoril na shodih, pri katerih so obsojali mirovne pogodbo z Rusijo. Ameriške Zedinjene države nameravajo povišati tokijsko poslanstvo v zastopstvo. Togo obišče z japonskim brodov-jem koncem marca Angleško. „Kokumin" poroča, da namerava ruski car odposlati na Japonske velikega kneza Aleksandra Mihajloviča, japonski cesar pa namerava odposlati na Rusko nekega japonskega princa Vladarja hočeta na ta način zbližati obe državi. Položaj v Madridu. Madrid Vsa vseučilišča so odprta, ker je stavka vseučiliščnikov končana. Deželni zbor Kranjski. (Seja dne 14. novembra.) D-'ž. glavar otvori ob pol 11. sejo. Zapisnikar čita zapisnik slovenski. Odseki pri delu. Dr. Šusteršič se oglasi k besedi in pravi, da je tretja točka dnevnega reda utemeljevanje nujnih predlogov, ki pa nikdar ne tvorijo dnevnega reda, ampak se morajo obravnavati pred dnevnim redom. Mi se hočemo zavarovati pred navado, da bi nujni predlogi tvorili točko dnevnega reda; drugič naj se to ne zgodi. Dalje se govornik pritožuje, da še do danes ni bil predložen proračun za 1. 1906 Važne predloge imamo sklepati, a podlage preračuna še vedno ni. Zikaj proračun še do danes ni bil predložen, dasi se bliža zasedanje že koncu ? Vrsta nujnih predlogov leži še pred dnevnim redom. Stavi nasvet, da bi se vse predloge, ki s« na dnevnem redu današnje seje, odkazale dotičnim pristojnim odsekom Te je važno, ker je rešiti nekatere nujne zadeve: osuševanje ljubljanskega barja, ki naj se reši še v tem zase danju deželnega zbora, potem prošnje raznih cestnih odborov i. t. d. Stavlja ta nasvet, dasi se zaveda, da je v nasprotju z določili poslovnega reda, ki se pa lahko izvrši, če se s tem strinjajo vse stranke. Deželni glavar pravi, da je glede nujnih predlogov bilo zgoraj grajano doslej običajno, da pa nima drugega pomena in se v bodoče to lahko opusti. Kar se tiče dež proračuna, je treba, da so vsi drugi prora čuni prej izdelani in rešeni, radi nekaterih stavb v bolnici i. t. d. se je poročilo zakas- nilo. Sedaj se bo proračun tiskal in predložil. Glede izročitve točk dnevnega reda odsekom, se mora vsa zbornica izreči. Nujna je tudi točka volitev dež. odbornika iz kurije veleposestva, nujna je točka glede volitev članov dež. zbora v pridebninsko in pri-zivno komisije e osebni dohodnini. Ti točki ne spadata v odsek; naj se torej takoj ali v eni prihodnjih sej izvršita. Ker nihče ne ugovarja je dr. Šusteršičev nasvet bil sprejet. Dr. Šusteršič predlaga, naj se takoj ali koncem seje voli upravni odsek, ve-rifikacijski odsek in odsek za letno poročilo. Deželni glavar določi, da se volitev teh odsekov vrši koncem seje. Zapisnikar čita došle pet cije med katerimi je tudi prošnja „Glasbene Matice" za podporo; za zgradbo kapele na Studencu i. t. d, Deželni odbor je predložil prošnjo uslužbencev prisilne delavnice za zboljšanje njihovega res bednega položaja. Dr. K r e k je vložil prošnjo šolskega sveta v H a r i j a h za podpore k šolski zgradbi. Dr. Ž i t n i k je vložil prošnjo gospodarskega odbora St. Peter na Krasu za znižanje razdelbenih troškov in podaljšanje obrokov. Poslanec Hribar je vložil prošnjo, naj dežela prispeva za načrt belokranjske železnice — Poleg tega je bilo vloženih še mnogo prošenj občin in raznih društev. Poslanec D r o b n i č je vložil prošnjo občine Bloke za pomnožitev tehnikov za raz-delbo skupnih pašnikov. Schwegel bolan? Deželni glavar naznani, da je poslanec baron Schwegel vsled bolezni zadržan udeležiti se današnje seje. Katoliško-narodni poslanci za krošnjarje. Dr. Šusteršič utemaljuje predlog poslancev dr. Šusteršiča, Jakliča, P o v š e t a : Deželni zbor naj sklene : .1. Deželnemu odboru se prepoveduje pobirati deželno doklado od krošnjarske pridobnine. 2 Deželnemu odboru se ukazuje, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so jo vplačali ed 1. januarja 1903 dalje od krošnjarske pridobnine. 3. Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad ; v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge." Med drugim omeni dr. Šusteršič: V državnem zboru je posl. Suklje podal žalostne, a povsem resnično po dobo o bedi in revščini na Dolenjskem. In med najrevnejše kraje spadajo gotovo kočevske občine in sosedni kraji v črnomelj-skem in novomeškem okraju. Zato so ti revni kraji dobili ed cesarja že pred dav-n;mi leti privilegij ali posebno pravico krošnjarstva, s katerim si omogočijo obstanek na svoji rodni zemlji. T o krošnjarstvo ne škodi trgovcem. Ribaičan n. pr. s suho robo je povsod drag gost. Tudi kočevsko krošnjarstvo z južnim sadjem ne dela konkurence dotičnim trgovcem. Pač pa vsak prihranek naših krošnjarjev koristi deželi in kmetijstvu. Veliko otežkočenje domačega obrta povzroča naraščanje izseljevanja v Ameriko. Navaja občine z 2700 prebivalci, od katerih jih je 1000 v Ameriki. To je škoda za celo kranjsko deželo. Slednjič bomo stali namestu pred cvetočimi vasmi1, pred razvalinami. Vobče pričakujemo od novega krošnjar-skega zakona zboljšanja, v zadevi našega nujnega predloga pa more pomagati le dež. zbor. Z dopisom dne 17. septembra 1903 je finančna direkcija vprašala dež. odbor, kako stališče zavzema dež. odbor napram nameri pobirati od kroš jarske pridobnine dež. naklade. D^ž. odbor je odgovoril p r i t r j e -v a 1 n o ! Pobiranje teh doklad pa ni malenkost, ker je hudo obremenilo krošnjarstvo, kajti krošnjar je moral kar plačati po 10 in več goldimrjev. Posledice so bile katastrofalne, — mnogi sploh niso hoteli več krošajariti in so se izselili. Krošnjar si mora pri kraj carjih zaslužiti svoj dobiček in povišanje bremena za par goldinarjev ga t;žko zadene, fi lancijelni efekt je pa minimalen za deželo. Krošnjarska pr idobnina je znašala na Knniskem navadno 20.000 kron na leto, od 1. 1904 dalje pa znaša le še nekaj nad 17 000 kron, doklada od dežele pa znaša — 6681 kron, za 1. 1905 je krošnjarska pridobnina proračunana na 10000 kron, za 1. 1906 pa niti tega zneska ne bo več dosegla. Za deželo se gre torej za malenkosten znesek. Dežela naj se odpove tej vsoti v korist krajem, v katerih se to breme zelo pozna in jim bo razbremenitev od tega davka v veliko korist. Dež. odbor je zadnja leta pobiral te naklade tudi na podlagi cesarskega naknadnega privoljenja za pobiranje dež. doklade. To privoljenje se je pa glasilo, da se sme pobirati le v obsegu prejšnjih doklad, krošnjarji pa doklad od krošnjarske pri-dobnine prej niso plačevali, t o -rejje brez sklepa deželnega z t o r a b i l deželni odbor za to pobiranje neopravičen. (Klici pri kat. nar prslancih: Tako je') Kričeče postopanje finančne uprave. Govornik nadaljuje: Od 1. 1903. so se pričele od krošnjarjev pobirati tudi občinske doklade, ne na korist domovinskih občin krošnjarjev, ampak na korist mestne občine kočevske. (Cuj-mo!) To postopanje v zakonu nima temelja! Zakon je pa več, nego kak izvrši-tveni predpis Tu se godi največja krivica revnim kmečkim občinam kočevskim na korist kočevskega mesta. Zato so že vse kočevske kmečke občine peticijoDirale v korist domovinskih občin. Kočevska občina je od krošnjarjev pobirala tudi konkurenčne doneske za stavbo kočevske mestne firne cerkve. Kako pridejo do tega kočevske mestne občine? Po krivdi finančne uprave si je mestna občina prisvojila imetje, ki ji ne gre! Tako postopaije finančne uprave bi mogel označiti le z izrazom, ki bi ne bil parlamentaren. Ako že krošnjarji plačujejo posebne obč. doklade, naj so te v korist njihovim domačim občinam, ne pa razmerno bogatemu mestu kočevskemu Stvar je torej nujna in povsem utemeljena Žito naj zbornica glasuje za nujnost. Poslanec Jaklič za krošnjarje. Poslanec Jaklič omen a, da so kraji, kjer prebivaj" kr šnjarji, najrevnejši kraji naše dežele. Ždezna potreba jih sili s krošnjo po svetu Časih ni bilo take konkurence, kako sedaj. Ni bilo konkurence lesnih izdelkov iz Moravske in Češke, kjer so vsled izdelavanja s stroji izdelki ličnejši. — Tudi drugi izdelki imajo veliko konkurenco, kakor tudi številne prodajalnice. Poleg Bele Krajine je največ izseljencev iz teh krajev. Naj se skrbi za bodočnost domačemu kroš njarstvu! Nujnost predloga k a t o 1 i -ško-narodnih poslancev je bila soglasno sprejeta. Predlog je bil odkazan odseku. Zgradba želežnice Trebnje-Mo-kronog-St. Janž. Poslanec Povše je nato obširno utemeljeval nujni predlog poslanca Povšeta, Košaka, dr. Schweitzerja, dr. Ž tnika in to varišev: Uvaževaje, da je deželni zbor že v svoji seji dne 8 marca 1. 1897 sklepal in priznal potrebo in korist naprave lokalne železnice, ki bi tekla od Trebanjske postaje dolenjskih železnic čez Mirno—Mokronog do Tržišča in odtod segala z dovlačnico do premogovnikov v Št Janžu ter sklenil, da prevzame v pospešitev te železnice glavin skih delnic ter naročil deželnemu odboru, da sme izplačati stroške za presojo načrta in stroškovnika do zneska 2000 gl.; uvaževaje, da je deželni zbor v svoj' seji dne 16 maja 1.1899 sklenil zagotoviti za zgradbo te železnice 10glavnice do najvišjega zneska 100 000 gl, in oziraje se na dejstvo, da je deželni zbor v svoji seji dne 16. julija 1. 1901 nujni predlog, katerega je poslanec baron Schwegel v zadevi te železnice stavil, soglasno odobril in sprejel, predlagamo: Deželni zbor skleni: 1. Deželnemu odboru se naroča, da vse izvrši v pospešitev končnih priprav za zgradbo te železnice. 2. Deželni zbor se pooblašča, stopiti v dogovor z lastnikom premogovnika v Št. Janžu in če mu ta pravoveljavno poroštvo za garancijo obrestovanja glavinske vsote, potrebne v svrho zgradbe te že'eznice zagotovi, da izia v imenu dežele zagotovilo garancije za oni milijon goldinarjev, ki je pri zgradbi dolenjskih železnic preostal, če se ta porabi za zgradbo te železnice. Govornik naglaša, da bi ta železaica donašala koristi ne le dotičnim občinam, ampak tuli deželi sploh, ker bi sa pomnoži promet na dolenjski železnici. Tudi radi pridobivanja ondotnega premoga je stvar vele-važna. Obžaluje, da niti kranjska dežela niti industrijska d.užbi nista pravočasno pridobili ondotnega premogokopa. Nujnost je bila sprejeta in predlog odkazan finančnemu odseku. Za domačo živinorejo. Pcslanec Povše je utemeljeval svoj nujni predlog 1. Deželni zbor skleni najodločnejši ugovor proti odredbi državne vlade, ki dopušča, da prihaja z Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo uvoz prašičev, ter zahteva, da se temu uvozu zopet zapro naše meie. 2 D.želni zbor nujno prosi, da se pod nikakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtina proti živini iz Rusije in balkanskih držav ter da državna vlada skrbno ščiti pri sklepanju trgovinskih pogodb našo živinorejo, to najvažnejšo panogo našega kmetijskega gospodarstva. 3. Državna vlada se prosi, da z zdatnimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst aaše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskrbovati ves domači mesni trg in tudi še znaten del razpolagati za izvoz. Obširni predlog smo že priobčili v »Slovencu", k zanimivemu utemeljevanju se pa še tekom dni povrnemo Posebno je gospod poslanec opozarjal na nevarnost, ki preti vsled nezadostnega veterinarskega nadzorstva, kakeišno imajo v Rusiji in drugod. Grof M a r g h e r i izjavlja imenom ve eposestnikov, da bode glasovali za nujnost in tuli za meritum. Posl. Hribar izjavlja, da bodo on in njegovi tovariši glasovali za nujnost, kako sodo glasovali v končni razpravi, pa še ne ve. On meni, da je predlog nevarem mestom. Sicer so pa mesta le v tem sluč ju za ed-)rte meje proti Rusiji in Rumuniji, ako dobe dovolj garancij za veterinarsko nadzorstvo, ter pa tega ne morejo dobiti od Rusije in ?umunije, bi to bilo mogoče od naše strani. Mesta so se izrekla, da bi mogte biti klavnice na meji. (Povše: Slučaj iz Srbije! Ondi so bili naši veterinarji ob meji, pa je bilo na tisoče škode!) Govornik pravi, da so mesarji le vsled previsoke cene živine prime-rani meso dražje prodajati. (Ugovori.) Zastopniki mest se morajo potegovati za tako uredbo, da bodo cene mesa cenejše Ljubljana bo hodila pri vsem tem srednjo pot. Posl. Povše se zahvaljuje, da zastopnik Ljubljane ne odklanja nujnosti. Hribar pravi, da se z naredbami veterinarjev za-brani okuženje avstrijske živine Mi imamo prgodbo s Srbijo, in v pogodbi se je določilo, kako mora biti veterinarska policija urejena. Ia vendar smo dobili od ondi prašičjo kugo, ki je Avstrijo že oškodovala za najmanj 50 milijonov. Naj naša država napravi tako oster zakon za ogled uvoza mesa, kaker ga ima Nemčija! Izvoz naše živine velja sedaj že nad eno milijardo in s pomočjo vlade bomo pač tudi dobro preskrbeli meščane. Ne pozabite, kaki so dandanes stroški kmetovalca. (Čujte!) Ob času žetve so plačevali na dan kmetje v ljubljanski okolici 1 gld. 25 kr. in petkrat hrano na dan. Skrbite v Ljubljani, da se bo aproviza-cija mesta redno vršila! V Moravčah se seče izvrstno mesope50 krajcarjev kilo,v Ljubljani papo90krajcarjev. Kje pa j e vzrok za tako diferenco? Pojasnite to! Iz Češke in Moravske prihajajo k nam trgovci po živino, ker jo tu dobe časih za slepo ceno! In reveži bi bili kmetje če bi bili izročeni samo domačim mesarjem! Tudi kmetski davki pomagajo k dež. financem in propad kmeta pomeni propad diugih. (Odobravanje) Nujnost predloga je bila soglasno sprejeta. Predlog je od kazan odseku Poslanec Hribar ni nič pojasnil vzroka velike diference med ceno mesa v Ljubljani in drugod! Cestne zadeve. Poslanec dr. Schvveitzer utemeljuje nujna predloga: D žt-lnemu odboru se naroča, da prične leta 1906 z gradnjo okrajne ceste, vodeče odvSmihela pri Žužemberku na deželno cesto v Žužemberk. Deželnemu odboru se naroča, da ukrene vse potrebno, da se povzdigne tekom leta 1906 občinsko cesto, vodečo iz Trebelnega skozi Ormoško vas v Lukovnik in Nemško vas, v okrajno cesto Nujnost obeh predlogov je bila sprejeta predloga sta odkazana odseku. Razni predlogi. Poslanec Pfeifer je umaknil predlog o belokranjski železnici kot nujni pred log ter ga spremenil v samostalni predlog. Poslanec Božič je utemeljeval svoj nujni predlog, naj se da občini Vrhpolje za zgradbo šole deželno podporo. Dr. Krek pravi, da bo kat.-narodna stranka glasovala za nujnost tega predloga, da pa bo v finančnem odseku dala predlogu splošen značaj, kajti kar velja za eno občino, naj velja tudi za druge. (Klici: Tako je). Omenja H a -rije, ki ima 25 000 kron stroškov. Tudi ta občina in druge zaslužijo podpore. Nujnost je nato obveljala in predlog je bil odkazan fin. odseku. Zeleznioe. Hribarjev nujni predlog glede pospeševanja železničnih načrtov se glasi: „Dež. odbor se pooblašča, da iz dež. želez, zaklada k troškom za napravo splošnih načrtov tacih želez, načrtov, katere smatra, da so v prometnem in gospodarskem oziru važni in za izvedbo katerih se ustanove posebni konsorciji, dovoljuje primerne pri-| spevke s pogojem, da se v slučajih, ako pride do izvršitve teh načrtov, povrnejo pri- spevki dež. želez, zakladu*. Govornik omenja načrte za železnice Ljubljana-Vrhnika Idrija-Sv. Lucija, Polzela-Kamnik in omenja tudi belokranjsko železnico. Dotičnemu konsor-ciju naj bi se dalo 10000 K. Dr. Šusteršič izjavlja, da bo kat.-naredna stranka glasovala za nujnost, a v meritornem oziru ji ne bo mogoče pritrditi predlogu. Predlog hoče dati dež. odboru neko generalno dovoljenje, da raznim kon sorcijem da podpore. Konsorciji se jako hitro napravijo, drugo vprašanje je pa, ali je dotični konsorcij sposoben in če ima jasen projekt. Dež. odboru ne moremo dati ta kega dovoljenja, da bi delil podpore iz železniškega fonda, — katerega pa skoro gotovo že več ni — tistim konsorcijem, ki se mu ravno bolj dopadajo — potem pridemo v položaj, da bo mnogo denarja raz-danega raznim konsorcijem, zato pa ne bo imela dežela niti enega kilometra več že leznic. Tako se železnice ne grade ! Belokranjska železnica je projekt, pri katerem se mora gledati, da se brez koristi ne zapravi kaj denarja Ta železnica ima namen napraviti našo dolenjsko železnico za eno prvih prog — gre se za veliki projekt tudi s strateškega stališča, gre se še za več nege je g. župan omenjal. Župan meni, da se bo šele začele z delom na podlagi njegovega predloga, jaz pa mu morem povedati: Efektivno se že krepkodela z a be1 o kranj s k o železnico in kak površni k o -rakbijibillevškodo. Gre se za to, d a s e zvežeBelokrajinane le z Reko inLjubljano, ampak da se zasidra tudi Dalmacija k naši monarhiji. Na podlagi svojih informacij pravi govornik, da bi bil popolnoma ven vržen denar, če bi se dajal za to kakemu konsorciju, ker se s tem pečajo drugi krogi, ki jim ni za take malenkost. Kar se tiče idrijskega projekta, pravi govornik, da je tako drag, da ga more izpeljati le država. (Hribar: Take je!) Šusteršič: Potem smo pa v tem slučaj.i edini. Deželi je treba previdno postopati, in se ne smeje deželnemu odboru dajati tako daleko-sežna pooblastila. Naj se izvoli železniški odsek in pe njegovih poročilih naj zbornica sklepa, komu dati p: dpore. Dež glavar irjavlja, da že obstoji železniški zaklad. (Dr. Šusteršič: Dinarja pa di notri !) Poslanec Pfeifer omenja, da je umaknil svoj nujni predlog in ga stavil kot samostojni predlog, tega bi pa ne storil, ako bi ved ti, da bo poslanec Hribar to pozneje omenjal. Poslanec Pfeifer pravi, da si misli on podaljšanje dolenjske železnice preko Belokrajine kot svetovno progo II. vrste, pri kateri se pa naša dežela obremeniti ne sme. Poslanec Hribar pravi, da ni za to, da bi se vsakemu navadnemu konsorciju dala podpora. Mnogo je treba za to, da se dotične proge študirajo. Šusteršič je stavil glede dež. odbora še obsežnejši predlog, da se d& dež. odboru pooblastilo glede vodovodov. (Šusteršič : Glede že i z g o -tovljenih zdravih vodovodnih načrtov!) G Šusteršič je dejal, da se tako železnice ne zidajo. Jaz sem že zidal železnico na Vrhniko. (Šusteršič : Precej slaba železnica !) Avstrijska vlada se ne bo nikdar navduševala za progo, ki bi vezala Belokrajino z Reke. (Dr. Šusteršič: Ni res. Jaz že vem, kak je položaj !) Za obe železnici govore strutegični momenti. Go vornik zaupa razsodnosti deželnega odbora. Pesi. Demšar omenja načrt železnice Skofja Loka-Zelezniki Stavil bo nujni predlog, da se tudi na ta načrt ozira. Posl. Hribar pravi, da je to že v njegovem predlogu obseženo in stvar fin. odseka je, da zavzame stališče. Posl. Božič omenja vipavske doline, ki se naj tudi priveže prometu. Nujnost predloga je bila sprejeta, pred-Irg odkazan fn. odseku. Deželne naklade na poslopja. Posl. Hribar umakne tozadevni pred log kot nujni predlog in ga bo v prihodnji seji utemeljeval kot samostojni predlog. Volitve v odseke so se izvršile koncem seje. V upravni odsek so bili izvoljeni: Povše, Demšar, Mejač, dr. Krek, Jaklič, dr. Tavčar, Pire, Arko Fr., dr. Ferjančič, Lichenberg, M a r -gheri, S c h o p p 1. V verifikacijski odsek: Dr. Šusteršič, dr. S c h w e i -tzer, Arko M, Košak, dr. Ferjančič, dr. Majaron, R e c h -bach, Wurzbach, L i c h t e n -b e r g. \ 11 odsek za letno poročilo: Pfeifer. Dular, Drobnič, Žitnik, dr. Ferjančič, S u p a n -č i č, dr. Majaron, Galle, R e c h -b a c h. P r i h o d n j aseja je v petek ob 10. uri. Dnevne novice. Shod zaupnikov katoli&ko-narodne stranke bo dne 27. nov. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani. Gospodje, ki na zadnjo okrožnico še niso odgovorili, naj to store takoj in pošljejo zapiske g. dr. E. L a m p e t u , stolnemu vikarju v Ljubljani. Vstop bo dovoljen le z vstopnico. Na shodu bodo poročali gg. poslanci o delovanju stranke v zadnji triletni dobi, volil se bo nov načelnik in novo vodstvo stranke za prihodnja tri leta. Število povabljenih zaupnikov bo znašalo več tisoče v. Ce kak zaupnik, ki se želi shoda udeležiti, ne bi dobil vstopnice do 21. t. m., naj to takoj naznani na naslov dr. E. L a m p e v Ljubljani, ki mu bo vse preskrbeli Iz kluba katoli&ko-narodnih poslancev. V današnji seji je klub sklenil, da ne vloži nobenega nujnega predloga, dokler se ne reši poročilo ustavnega odseka o splošni in enaki volivni pravici. Za Plantanov konsorcij. Da bi zmešali v političnem oziru Belokranjce, sta zasnovala Plantan in Hribar kompanijo pod imenom konzorcija za belokranjsko železnieo. Ta konzorcij je jel živeti danes dopoldne, ko je Hribar v imenu tega konzorcija, čegar član je sam, predlagal, naj se mu da borih 10000 K. Krasna misel! Morda naj se tudi Plantanovi agita-cijski stroški plačajo iz deželnega zaklada. — Edino, kar bi se moglo dovoliti, bi bilo to, da se iz deželnih sredstev kupi Planta-nu in Hribarju politiški abecednik. Zoper slovensko večino. »Slovenec« je pribil, da se je pokazala pri glasovanju za slovenski zapisnik slovenska večina v kranjskem deželnem zboru. To strašno skeli slovenskonemško zvezo, in zato včeraj dr. Tavčar v „Narodu" hiti popravljati, da je .Slovenčeva" trditev samo „humbug" in ^sleparija". Ali vam je že tako hitro žal, da ste se enkrat prisiljeni pokazali kot Slovence? Kako jih vleče nazaj v mehki objem slovenskonemške zveze! Zadnja sredstva. Brce je dal v „Narod" neko pismo, ki mu ga je baje pisal 1. 1901. ljubljanski škof, in v katerem ga opozarja, da se naj ravna glede cerkveno-političnih in družabnih vprašanj po navodilih, ki jih najde v škofijskih listih. Iz tega pisma hoče „Narod* dokazati, da je „škef absolutni vodja klerikalne stranke". To so smešni ti liberalci! Ako si stopita nasproti stranki, od katerih ima ena geslo „Proč od Rima", druga pa je sprejela v svoj program krščanska načela, ali ni dolžnost vsakega duhovnika, da stoji na tej strani, ne pa na oni ? Žalostno, da mora Brcetu to škof v posebnem pismu razlagati. Tega pa, kar išče „Narod", v škofovem pismu ni: Skof glede taktike in čiste političnih vprašanj ni vezal prav nič ljudskih zastopnikov, ki so iz lastne sile v zbornici premagali liberalno stranko. — Strahovito neumnost kažejo liberalci, ki ne vedo čisto nič drugega odgovoriti na svoje poraze v deželni zbornici, kakor da polnijo predale svojih listov z napadi na škofa, ki se niti ne udeležuje deželnozborskih razprav, dasi ima pravico za to. To pisarjenje kaže fe, da so liberalci postali politično popolnoma inferiorni, da nimajo proti krepki ljudski stranki vzbor-nici nobenih razlogov več. Liberalna stranka je padla tako nizko, da se hoče rešiti zdaj samo še s sramotilnimi pam-fliti in karikaturami, a tudi to sredstvo ji ne bo pomagalo. Brce lahko pove svojemu mežnarju, da ne bo nič opravil, Na naslov sl. c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic. Na progi južne železnice med Trstom in Mariborom imamo še vedno večina uslužbencev malo umljiva, ali celo neumljiva samonemška službena navodila (Instruk-tionen). Toda nemški jezik ni deželni in ne v rabi. Najlepše je pa še, da mnogo pomožnega osobja niti nemški čitati ne zna! Kako naj še le umeje? Naše življenje je tako 1 pravijo — z jedno nogo v grobu, z drugo ' pa v kriminalu. — Gospoda — mi to drugo sedaj najodločnejše odrekamo! Z oziram na redno rastoči premet, na lastno varnost in varnost potnikov zahtevamo odločno, da sl. o. kr. glavno nadzorstvo avstr. železnic — nemudoma edredi in uvede vsem umevna, vsaj dvojezična, službena navodila! Do odstranitve h h plesnivih razmer pa protestiramo proti vsakemu zvračanju odgovornosti na nas za nesrečo, ki bi nastala zbog slabega, ali celo nezadostnega poznanja službenih navodil ! — Zimsko šolo za odrastle kmečke mladeniče so otvorili v Krškem. Pouk be vsako nedeljo. — Strel na železniškega čuvaja. Dne 6. t. mes. je ustrelil nekdo na železniškega čuvaja Tomaža Zupana pri Kranjski gori na Gorenjskem. — Proti demonstracijam v Zagrebu. V Zagrebu vlada silen strah pred demonstracijami. Mestno glavarstvo je odredilo sledeče: 1. Vse kavarne gestilnice, pivovarne in restavracije morajo biti točno ob 11. zvečer zaprte, a priproste krčme ob 9. 2. Hišne duri morajo biti po vseh hišah zaprte ob 7. zvečer. 3. Zbiranje ljudi po ulicah se najstrožje prepoveduje. 4. Otroci ne smejo biti čez šest* ur« brez nadzorstva na ulici. — Kdor se pregreši zoper te odredbe, bo kaznovan z globo 200 K, oziroma 14 dni zaprt. — Za šolo na Prežganjem je nastavljena kot pom. učiteljica gdč. Antonija Kadunc iz Šiške. .— Za Strossmayerjev spomenik je dalmatinski dež. zbor votiral 2000 kron. — Porotno zasedanje v Celovcu se prične 28. t. m. — Rezerva pod orožje. G« vori se, da bo v najkrajšem času sklicana pod orožje avstrijska rezerva. Ce je ta vest resnična — ali je temu vzrok združevanje ljudstva za splošno in enako volivno pravico, ali pa zapletaji v Makedoniji. Upajmo, da se ta vest ne potrdi. — Požar je v Romansu pri Gradiški uničil 6 — 7 hiš, ki so stale sredi vasi. — Poveljnik avstrijske mornarice | gret Montecuc c«li, se poda na potovanje ob dalmatinski obali. Vozil se bo s torpedno križarko .Pelikan". — Medveda je ustrelil dne 10. novembra č. g. Peter Havptman iz Starega trga v gozdu nad Dana mi. Kosmatinec tehta blizu do tri cente. — Iz Leskovca pri Krškem se nam piše: V ponedeljek dne 20. t. m. se odkrije nagrobni spomenik rajnemu naduči telju v Vel. Podlogu Ignaciju Rozmanu Slovesnost se vrši popoldne ob 3 Ker je bil rajni Rozman poznat in priljubljen po celi Kranjski, je pričakovati obile udeležbe pri tej slovesnosti. Spomenik je postavilo pedagodično društvo v Krškem Več še poročamo. Ljubljanske novice. lj Shod ,Slov. katoliškega delavskega društva' je bil včerai zvečer prav dobro obiskan. Prvi govornik dr. K r e k je v daljšem govoru podal zgo dovino boja za splošno volivno pravico v deželnem zboru. Pojasnil je tudi krivični volivni zistem za državni zbor, ki ga je izumil Schmerling, nemški liberalec, da zago tevi nemškim liberalcem premoč v Avstriji. Pojasnil je tudi sklep o splošni volivni pravici po pr»porčnem zistemu v ustavnem odseku za kranjski deželni zbor. Rekel je, da bo treba vsekakor še veliko bojev, predno se uveljavi splošna volivna pravica za deželni zbor, a brezdvojbe bo zmagala pravična stvar. Ožigosal je takozvani Kan-zelparagraf. O času, ko dobi ljudstvo svobodo, jo pa hočejo vzeti enemu stanu, po izjemnem zakonu. Ker se bi morebiti očitalo, da je poziv na vlado za oktroiranje splošne enake in tajne volivne pravice absolutistična zahteva, je treba povedati, da to ni, ker se le zahteva, da popravi vlada krivice, ki jo je storila, ko je 26. febru varja 1. 1861 ektroirala krivični volivni red za drž. zbor. Obrazložil je tudi pro-perčni način volitev. V nadaljnem svojem govoru je naglašal, da se snide drž. zbor menda 28. t. m. Ob tej priliki se namera vajo velike stvari. Soc. demokrfcija je sklenila praznovati ta dan. Potrebno je, da nastopi v delavskih stvareh delav. skupno. Nespametno bi bilo, da se ločimo v tej zadevi. — A kako naj se pri nas to izvrši, • tem ima izključno besede le delavstvo. Kar se naredi, naj se naredi ne ločeno, ampak skupno. Dr. K r e k je končal svoj govor sledeče: Mikalo bi me, da bi iz debat v kranjski deželnozborski zbornici o volivni preosnovi povedal, kar je potrebno. A na napade tovarišev iz zbornice ne bom odgovarjal. Dfibro shranite liste, ki so poročali • boju za splošno volivno pravico v kranj skem deželnem zboru! Slišati so bile besede, da taka volivna izprememba, kakor j« za htevamo, bo mogoča šele čez 6 ali 7 let. Ako se dobe zdaj taki ljudje, padli bodo, kamor spadajo. Zanesti se moramo na to, da je za nami ljudstvo. Vse izgine, kar nasprotuje danes ljudski volji. Cas nam bo dal izpričevalo, da smo zastavili vse moči, da i z v o j u j e m o ljudstvu njegove pravice! (Živahno odobravanje) — Drugi govornik Moškerc je govoril o delavskem tedniku „Našamoč", ki izide 7. dec. t. 1. List bo služil izključno le delavskim koristim in zahtevam. Od delavstva je odvisno, če bo imel list prihodnost. Naznanil je, naj se naročaje v ljublj. strokovnih društvih organizirane delavke in de lavci pri svojih društvih, eni pa, ki še nimajo strokovne organizacije, pa pri gospej Manfredo in tovarišema S e d m a k u in Kosu. Končno je poživljal delavstvo, naj obiskuje v obilnem številu nedeljske shode „ K a t o I. delav. društva ", ki se vrše vsako nedeljo ©b pol 6. zvečer. li Za spomenik župniku Ma-lenšku. V dodatek k tej notici se častitim župljanom župne cerkve sv. Petra s podruž nicam vred uljudno naznanja, da se je na zasebnem shodu v sredo dne 8. novembra t. 1. zasnoval posebni odbor v svrho nabiranja prostovoljnih doneskov za nabavo dostojnega nagrobnega spomenika obče spoštovanemu pokojnemu župniku g. Martinu Malenšku. V omenjeni odbor so bili soglasno voljeni naslednji gg. iz šent peterske župnije: načelnik: Ivan Velka-vrh, c kr. nadporočnik v pok. in hišni posestnik; blagajnik: August Zaje, c. kr. rač. uradnik dež vlade in hišni posestnik; tajnik: Albin Zaje, c. kr. finančni rač. asistent ter hišni posestniki Feliks Toman, Alojzij Lenček, Josip Turk in Josip Kozak v zvezi s 4 podružničnimi ključarji in z županoma iz Most in Sp. Hrušice kot odborniki. Da se pa častiti župljani, ki se bodo gotovo mnogoštevilno za omenjeni namen odzvali s svojimi prispevki, obvarujejo vsakega možnega izkoriščevanja, se slavneisti h krati opozarjajo, da se bodo v to svrho izdale p o -sebne nabiralne pole, katere bodo previdene s cerkvenim pečatom župne cerkve sv. Petra in v katere izključno le naj častiti župljani upišejo svoje namenjene prispevke. Na vsaki teh pol upisan bede tudi dotični poverjenik, kateremu se je nabiranje teh doneskov poverilo. Imena in darila posameznih darovateljev se bodo objavila. Izven šentpeterske župnije v to smer namenjeni eventualni prispevki naj se blagovolijo vpo šiljati poverjenemu blagajniku za napravo nagrobnega spomenika pok. župnika g. M. MalenSka to je g. Augustu Zajcu, c. kr. rač. asistentu dež. vlade, stanujoč na Poljanah, hiš. št. 11. — Za odbor: Ivan Velka vrh, načelnik; Albin Zaje, tajnik. lj Veliki vojaški danes zvečer v veli „ U n i o n a ". lj Javno predavanje. Danes ob pol 8. uri zvečer predava g. dr. Jerše v „Slov. kršč. soc zvezi" o zgodovini Ljubljane. lj Deželna vinska klet v Ljubljani se zopet otvori kakor hitro dospe dovoljno število vinskih vzorcev. Zato se vinogradniki in vinska društva, ki žele razstaviti svoja vina v tukajšnji deželni kleti, pozivljejo, da ista čim prej in sicer brze-voznim potom v sodčkih po 50 -100 litrov, pošljejo naravnost na naslov kmetijske družbe. Vsaka množina doposlanega vina se plača, izvzemši če ni pokvarjeno. lj Izredno stanje barometra. Danes stoji barometer 27 mm pod norma-lom To je nekaj izvanrednega, a kljub temu ne dežuje. lj Okna pobil. Delavec Jožef U r h iz Dvorja pri Cerkljah je zahajal večkrat v gostilno Peterca na Dunajski cesti. Končno je napravil nekaj dolga, in ker tega ni mogel plačati, mu je gospodar gostilno prepovedal. To ga je pa tako raztogotilo, da je prišel v soboto ponoči pred gostilno in pobil s palico 11 šip. Policija je Ui včeraj aretovala in ga bede izročila dišču zaradi poškodbe tuje lastnine lj Z močvirja. Zadnji snegym neprestani nalivi spremenili so Iju^jansko močvirje zopet v veliko jezero, ki prostira od Ljubljane do Vrhnike, nas na nekdanje, pradobno stalno ljublj. okolice, ter dobo, ko so se stavbe na koleh, koder je bilo jako vahno življenje. Nepojmljivi čas izprem je polagoma s svojo močjo imeno v močvirje, kjer životari sedaj mno, in si v b> ju za obstanek išče življenskih sredstev .... Značaj nekdanjih časov že zopet kaže ljub>j. okolica. Marljivi barjani so morali zapustiti svoia bivališče in se po čolnih odpeljati proč. Voda pa je pridrla v poslopja, odnaša opravo, orodja s seboj. Umč'la je po kleteh shranjeni zemeljski ži vtž; pridelke p« poljih je izruvala in od nesla, ostalo pa bode segniio. Voda je na koncert bo ki dvorani so«- ® raz Spo&nnja jeze stavit ži ii am J?raj judi raščala in odnesla tudi shranjene pridelke s kozolcev, slednje pa omajala, podrla in utopila v svojem brezdnu. Lačni „barjan" išče sedaj krme in stelje za živino; paša je pod vodo, dolgov veliko. Kaj hoče? Prosjačiti mora okoli ali prodati prepotrebno goved ozir. prašiče. Ni čuda, da toraj vse hiti v Ameriko. Lastni kraj ga ne brani, „barjanu" je odvzeta pravica do življenja, brezpraven je s soljudmi. Gnjev ga napolnjuje, surov in sovražen postaja vsemu. Svoje življenje prestrada, dokler po težkih mukah ne zatisne svojih oči. lj Slovensko gledališče. Iz pisarne dramatičnega društva se nam piše: V torek, dne 14 novembra se ponavlja drama iz vojaškega življenja .Mirozov". — Dne 16. novembra se poje opera „ A i d a «. lj Umrl je v ljubljanski bolnici gosp Alojzij Novak iz Trojan, star 19 let. Po svetu. 0 kraljici Nataliji pišejo, da se je izza smrti svojega sina Aleksandra silno postarala. Prej se je prištevala med najlepše žene, zdaj pa se je postarala naenkrat in silno. V prejšnjih časih je preživela mnogo veselih dni v Parizu, rada je bila v druščini, hodila je v gledališče, okoli sebe je imela zbrano vso mlajšo generacije pariškega literarnega sveta. Zdaj je šla zopet v Biaritz, da tam ostane čez zimo, a ljudje je skoro več ne poznajo. Tiha je, nevesela, ne mara za društvo. Postarala se je silno in naenkrat Tat, ki je kradel pri beračih, je obsojen v prisilno delavnico za vse življenje. Tat je opazoval berače in ko se je poveril o premoženju tega ali onega, ga je okradel Berači se ga niso upali naznaniti, ker so imeli strah, da bi ljudje zvedeli za njihovo premoženje. Včasih se se mu nekateri naravnost odkupili. Telefonska In brzolavna poročila. Dunaj, 14. novembra. Poslanec Skene je dejal, daje vlada že sklenila predložiti državni zbornici splošno in enako volilne pravico. Tudi veleposestvo je že zadovoljno s tem, da izgubi svoj privilegij v poslanski zbornici. Zato se pa pomoži gospodska zbornica in bodo poklicani v njo kot dosmrtni člani tudi mlajši plemenitaši. Gradec, 14. novembra. Poslanec Hagenhcfer je utemeljeval danes v štajerskem deželnem zboru svoj nujni predlog za splošno in enako volivne pravico za štajerski deželni zbor. Predlaga, da naroči deželnemu odboru, naj v prihodnjem zasedanju predloži nov volivni red in deželni red na podlagi splošne in enake volivne pravice. Po kratkem prepiru s socialnimi demokrati je predlog sprejet. V deželni kulturni svet sta izvoljena: Kokoschinegg predsednik, dr. Jurtela podpredsednik. Trst, 14. nov. Sinoči so imeli železničarji shod. Po shodu so demonstrirali na ulici in vpili: Doli z Gautschem! Živela ruska revolucija! Razšli so se mirno. Dunaj, 14. novembra. Cesar je sprejel danes Fejervaryja v avdijenci. Demen-tira se vest, da bo Fejervary odstopil. Dunaj, 14. novembra. Konferenca zaradi železničarjev je odgodena do ponedeljka. Zagreb, 14. novembra. Stf zagrebške policije M i h i č i c je radi zadnjih de monstracij odstavljen Njegov naslednik bo Vasilije B e 1 o š e v i c. Včeraj je bilo napovedano v .Pučkem vrtu" predavanje o Rusiji. Orožniki so z bodali naskočili po slušalce in jih razgnali. Zader, 14. nov. Pogajanje med hrvatskim in srbskim deželnozborskim klubom se je izvršilo s popolnim sporazumom. Srbi so se izjavili za zedinjenje Dalmacije s Hrvaško, Hrvati so jim pa obljubili po polno enakopravnost. London, 14. nov. V Kronstadtu se v sredo in v četrtek umorili ali ranili 1200—1400 oseb. Vlada je poslala 30.000 vojakov s konji in topovi, ki so naredili mir. Kronstadt, 14 nov 20000 vojakov obkrožuje vojašnico, v katero so se umaknili vstaši. Vojno sodišče je obsodilo na smrt vse vstaške mornarje, da zastraši s to drakonsko sodbo druge. Baje je število na smrt ohsoien;h 600. Peterburg, 14. nov. 81. pehotni i poik v Viadikavkazu sc je uprl. Vojaki za htevajo 'zboljšanja ali pa da se odpuste domov. Vladivoatok, 14. nov. Ker je general Linevič določil, da se vrnejo vojaki šele drugo leto na dom, so se uprli, oropali več trgovin in sdadišč in odpovedali pokorščino. Odesa, 14 novembra. Beg iz Odese se nadaljuje. V soboto in včeraj je oblast izdala 10000 potnih listov. Peterburg, 14. nov. Witte dobiva od številnih občin brzojave, da naj kaznuje vse napake politične uprave. Varšava, 14. nov. Tu pričakujejo v kratkem velikih izprememb. Značilno je to, da je jud imenovan za upravitelja južno-zapadne železnice. Peterburg, 14. nov. Tu skrbno pazijo na Witteja, ker se boje, da ga bodo poizkusili reakcijenarci umoriti. Berolin, 14. novembra. V vlaku, ki je vozil bataljon vojakov v Odeso, se je razletel peklenski stroj. Eksplozija se je zakesnila in je razbila le nekaj šip. Tudi v drugem vlaku je bil pripravljen dinamitni atentat, a so ga preprečili. Kristijanija, 14. novembra Dosedanji rezultat glasovanja za ali proti kraljevini jc naslednji: Došel je zaključek glasovanja iz 124 okrajev, iz nekaterih ga še ni. — Da bodi Norveška kraljevino je doslej 52.880 glasov, za republiko 11.323 glasov. Tokio, 14. nov. Japonski parlament se snide 25. decembra. Magdeburg, 14. nov. Prihodnje leto se bodo vršile skupne vaje japonskega in ruskega vojnega brodovja. Došli tulci v Grand Hotel Union dne 13. novembra: GrUn, trgovec, ZUrich; Krdtsky, c kr. uradnik, Idrija; Anderlič, podučitelj, Zadnr; Š ubelj, duhovnik Vel Dob; Kalin, župnik, Drežnica; Piskar, župnik vSt. Ožbot; JoSt, župni nadzornik, Celje; Punčuh, nadučitelj, Vel. Polje; Kobalj, posestnik, Vel. Polje; Thon, trgovec, Basel; Herman, trgovec, Inomost-Bisach, sod. pristav, Podgrad; Pollak, Adler, trgovca^ Gradec; Hakel, tehnik, Nussdorf; Leitner, trgovec, Dunaj; Mayer, trgovec, Dunaj; Jellinek, trgovec, Dunaj; Thieberg, trgovec, Dunaj. .... žauužužaaiaaaimžiižiiiiiiiiiiiiii Hlereorolojično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 ir m a « a Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Celzija Vetrori Nebo hi ii- a. 13 9. zveč 716 2 17 sr. szah. dež 32'& 14 7. zjutr. 7122 1 0 sl. jzah. dež 2. pop. 713 3 80 » pol obl. Srednja včerajšnja temp. 1'9°, norm. 4 1». naravna mineralna voda Najčistejši Natron-urelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku ali prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 1542 12 Usnhourstna Kopališča dobre realitete, vile, posestva po celi Avstro-Ogrski so prijavljena. Dalje posredovanje z denarjem, vsakovrstne kopališke oprave, kopališki načrti, prospekti glede novih j stavb in renoveracij, vse to I oskrbuje 2302 3—1 „Balneologisches Central Verkehrs ■ Bureau" Budapest II., Kapas-utcza 12. ' kjer je tudi več kopališč od 6000—150.000 gld. za prodaj ali v najem prijavljenih. — Kupi se zanemarjeno kopališče z dobro mineralno vodo. novomeške noulce. — Pred novomeške popotnike pridejo: Marinč Jožef radi zlorabe uradne oblasti, H a v š e k Helena radi tatvine, Staurcar Karol zaradi tatvine in poneverjenja, Dolanc Janez in Leopold radi uboja. — Izpred c- kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Sobota je bila srečen dan za obtožence. Prvi je bil mutasti posestnik Martin Bizjak z Rake. Dal je Alojziju Turšiču 300 kron, da je pobegnil v Ameriko. Izgovarja se, da ni on denarja fantu dal v namen, da gre v Ameriko, marveč kot potnino na Rusko. Ne taji nič. Posreduje tolmač. Sodni dvor se ni mogel prepričati, da bi bil obtoženec vedel, da jo je mislil Turšič popihati v Ameriko. Bil je obtožbe oproščen. — Anton H i n-k o p f iz Nove Male gore pa se je moral zagovarjati radi hudodelstva javne posilnosti in prestopka proti varnosti življenja. Hin-kopf je bil pijan, hud tudi, da so ga iz gostilne Anton Hočevarja fant e postavili na plavo. Zunaj je pobral kamen, zavil ga v robec, mislil je Jože HOnigmanna udariti po glavi, a ta se mu je umaknil, dobil jo je samo po roki. Vzel je kamen iz robca in ga vrgel v gostilno, kjer je sedelo do 20 gostov. Kamen pa ni priletel v izbo, ker ga je zadržala roleta. Sodni dvor je bil mnenja, da je toženi skoro moral vedeti, da bo roleta obdržala, zato ga je obsodil samo na 7 dni zapora. — Mesto sove čl o-veka ustrelil Ivan Povše iz Zagrada pri Skocijanu je dne 24. sept. slišal v hosti sovo skovikati. Z njim je bil tudi Matija Ovšek. Obadva bi jo bila rada dobila Ovšek je šel po bregu navzdol in skovikal na pi-ščal, Povše pa jo je vabil navzgor. A sova se ni hotela premekniti. Pri neki bukvi je bilo kup dračja. Za tem dračjem je bilo slišati skovikanje. Počasi približa se kupu Povše. Čakal je mirno oddaljen kakih 12 korakov celih 10 minut. Sova je skovikala v enomer. Kar se nekaj v dračji zgane. Lovec zagleda nekaj črnega misleč, to je sova, pomeri — pok — vse tiho. Kako pa se prestraši Povše, ko zagleda mrtvega človeka. Strah ga obide, pobere jo navzdol, kolikor so ga mogle pete nesti. Prosil je, prišedši do Ovšeka, da naj gre ž njim. da se prepričata, je li človek, ali je bila domišljija. A tudi Ovšek, dasi star lovec ni hotel iti na zaj, pač pa je šel drugo jutro in dobil mrtvega Janeza Hočevarja, starca blizo 80 let. Ivan Povše šel se je sam naznanit. Tudi tega obtoženca je sodni dvor oprostil, ker se je prepričal, da je toženi dosti previdno ravnal. — Včeraj je bil bivši črnomaljski sodnik obsojen. Raznoterosti. Vinska cena okoli Novega mesta se je precej visoko dvignila. Tako je g. M r v a r s Hriba pri Smihelu prodal od svojega v Hmelčiču pridelanega vina 50 hI po 56 vinarjev liter. Kupil gaje g. A. M ii 11 e r pri kolodvoru Tudi v Trški gori in ▼ Grčevju je cena letošnjemu vinu po 48-54 vin. liter. Štajerske noulce. š „Deutsches Haus" v Celju so doslej v toliko dogradili, da bodo pričeli sedaj z zgradbo strehe. Samo s plač.lom menda ne bodo nikdar pričeli. š Iz Maribora: Gibanje .preč od Rima" jako napreduje. Pri takozvanih pro testantovskih družbinskih večerih opoje nezrele mladiče, in jih pregovorijo, da podpišejo list, v katerem naznanjajo oblasti izstop iz katoliške cerkve. Taki listi leže na vsaki mizi pripravljeni. Marsikateremu je drugi dan žal, kar je storil prejšnji večer, toda nazaj si ne upa. Marsikatera mati se bridko joka za svojim odpadlim zaslepljenim sinom. „Mar-burger Ztg." na najgrše načine napada vero, katoličane, posebno duhovnike in s tem mnogo pripomore h protikatoliškemu gibanju. Ia kaj store proti temu naši krogi ? Nič! Imamo tukaj katoliška društva, ki se pa ne ganejo. Zakaj se ne skliče shod, na katerem se odločno protestira proti temu počenjanju? Vzdramite se vendar! Minoli mesec je pre stopib, kakor se sliši, čez 1,60 oseb v pro-testantizem. š Zaradi krave v ogenj. Pre tečeni teden |e začela goreti Koča Marije P 1 e v n i k pri Sv. Emi. V malo trenutkih je bil v plamenih tudi hlev, v katerem se je nahajala edina krava kočarice. Vkljub opominom sosedov, naj ne hodi v hlev, je ko-čarica vendar šla, da bi rešila kravo. Komaj pa je bila notri, se je usulo nanjo goreče tramovje in začela ji je goreti obleka. Z veliko težavo so jo rešili, a je čez dva dni umrla v celjski bolnišnici. š Nemški „Turnverein" se 5. t. m. ustanovili v Brežicah. Načelnik mu je župan F a 1 e s c h i n i, njegov namestnik je Franc Konkovski, „Turnwart" pa dr. Jožef O s w a t i t s c h. Sama čista nemška kri! š Narodna čitalnica v Celju je imela 11, t. mes. svoj redni občni zbor. Razpravljale so se prav živo in zanimivo razne notranje stvari, ki so bolj krajevnega pomena. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. Josip Sernec z vzklicem predsednikom; odborniki pa: prof. S u h a č, dr Fermevc, učitelj V o g 1 a r , prof. Voglar, dr. Hrašovec, Ivan Re-b e k , poštni cficijal M i r n i k ter dr. K u-k o v e c ; namestniki: dr. Schwab, tajnik Lončar, zvezni revizor J o š t ter S a 1 m i č. — Omeniti bi bile, da predse • duje letos g. dr. Sernec tukajšnji čitalnici že 29. lete, tako, da bo ob prihodnjem občnem zboru praznoval svojo predsedniško tridesetletnico. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 13. novembra 1905. Založbenl papirji. 4°/„ majeva renta...... 4°/0 srebrna renta..... 4°/0 avstrijska kronska renta . 4°/0 „ zlata renta . . . 4°/0 ogrska kronska „ ... 4 °/„ , zlata „ . . . 4°/„ posojilo dežele Kranjske . 4l/a°/0 posojila mesta Spljet . . 4Va°/o v v Zader . . 4 V/,, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4°/o češka dež. banka k. o. . . 4% , „ B f o. . • 4'/2°/0 zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/a°/o pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr. i111" I o zast. pisma Innerst. hr. . 4 V/o „ , ogr. cen. dež. hr. 4'/s'7o „ m , hiP banke. 4'/./'/„ obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4,/,u/0 obl. češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . . 4°/0 prior. dol. žel...... 3°/0 , juž. žel. kup. '/.'/t • • 4,/a°/0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860'/„..... , , * 1864 ...... i tizske....... , zem. kreditne I. emisije . i » » 't- n , ogr. hip. banke .... , srbske a frs. 100 — . . , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa „ ... Ogr. „ „ „ ... Rudolfove „ . . Salcburške „ ... Dunajske kom. „ . . Delnice. • Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Muranyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . Ljad$l^a posojilnica Valute. C. kr. cekin . . . . 20 franki..... 20 marke..... Severeigns . . . . Marke...... Laški bankovci . . Rublji...... Dolarji...... Denar Blago loo-— 100 02 99-90 100-10 100-- 100*20 11850 118 70 95 65 95*85 11410 11430 99 50 101*— 100-60 101*60 100— 100-55 101*55 99'75 100 — 9975 100-05 100 60 10160 106 20 107-20 100 50 101 50 100-— 100-25 100— 100-60 99 50 10050 100-25 101-25 9990 9950 100*— 315-60 31760 100-70 101-70 19035 192 35 298-50 300-50 161— 163 — 399- 307-— 299 - 307*— 264*50 272-50 102-- 109"— 146 90 147-90 24-90 26-90 472'- 481-50 79'— 84*— 91"— 98*- 64 — 70'— 53- — 5480 34— 36-— 60— 64*- 72— 78'— 531— 541*— 122-25 123 25 671"— 672'— 1638'— 1648'— 672 25 67325 782— 783 — 247-- 248— 680'— 682 70 535*50 536-50 2650-- 2660— 533-50 534-50 290"— 294— 586*— 590— 157*— 161*- 11-36 11*40 19-15E 19*185 23-51 23*59 24 — 24*08 117*50 117 70 95 60 95-80 254-50 255-50 484 5*— m»m«m ..................................................... Stanje vlog 31. avg. 1905 čez 11 milijoDOv kron. Denarni promet 31. avg. 1.1905 čez 87 milj. kron. Preje: Gradišče št. 1, [ sedaj: Kongresni trg j št. 2, I. nadstr. Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigutmejša ppilika za štedenjel 4.1 brez kakega odbitka, tako, da 9 fl sPrejme vložnik od vsacih vloženih r lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delav^ nik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,56417. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,4.19.749-SS. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susteršič, Josip Slika, knezoškofljski kancelar, predsednik. podpredsednik. 1906 40-18 O d b o p n i k 11 Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, pod|etnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani Frančliek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Greg. Sllbar, tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. hišni pos. in blag. Lj. pos. Preseliteu trgovine. Svojim cenjenim p. n. odjemalcem javljam vljudno, da preložim v sredo, 15. t. m. svojo drogerijo iz sedanjega lokala v Šelenburgovih ulicah št. 3, v Židovske ulice štev. 1 Obenem sem precej spopolnil svojo zalogo samo z najboljšimi izdelki, tako, da sem v prijetnem položaju, da morem svojim cenj. odjemalcem vsak čas z najsolidnejšim blagom po najnižjih cenah postreči. Najvdaneje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, si usojam zagotavljati, da ne opustim ničesar, da si cenj. dobrohotnost svojih p. n. odjemalcev ohranim tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem Anton Kane 2334 drogerist. Zunanja naročila se izvršujejo najtočnejše; kar ni v zalogi, se pre-= skrili v najkrajšem času. = 00000000© < J O Zimske 2176 (5) klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopce, hlače, doko-lenke, rokavice, gamaše, različne grelce, tirolske dežne plašče, čevlje, dežnike itd. priznano samo trpežno blago se najceneje kupuje v Prvi modni trgovini za gospode Engelhert Skusek Ljubljana, Pred škofijo 19. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgane kave z velearomatiškim okusom, močjo ln izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti nasproti kavarni ,,Evropa" ki spajajo vse te vrline. Novo istrsko vino se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za ----sv. maše. - Prodaja po najnižjih cenah Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24-6 Kupujte narodni l^olel^! 1194 104-44 Orehe, fižol, želod in bukovec sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju. 2166 10—10 KaioMi&A Tlakama priporoči runoTutn« w vizitnice po niiki ctni. Najcenejše in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na kraje sveta. 2237 (26—0) vse Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk: Šafhausen, Ornega, Koskopf, Urania itd. Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. St 502. Nikelnasta anker remont. „Roskopf" trpežno kolesje gld. 2-45 enaka iz pravega srebra gld. 3'95,ista z dvojnatim,3 srebrnim pokrovom gld. 6"50. Moške ure 2/3 naravne velikost! 000 Št. 505. Prava srebrna cilinder remont, trpežno kolesje in z močnimi pokrovi gld. 4-85, ista 7. dobrimi anker - kolesjem gld. 5-95. Prodajalna z mešanim blagom tik farne cerkve v ljubljanski okolici se takoj pod ugodnimi pogoji odda. Več pove »Gospodarska Zveza" v Ljubljani. _ 2320 4-2 Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikelnastlh, »rebrnih in zlatih ur z znamko Uoskopf. llahn, Orne««, HchafThausen, Olashutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po Izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3 — sist. Roskopf patent ura.....4— „ „ črna jekl. rem. ura , 41— švic. izvir. Roskopf pat. ura . . , 5'— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje , 7 50 srebr. , , „01oria" . , 7-60 , „ „ dvojni plašč . , 11-50 , oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka , 2 50 rnska Tola nikel. rem. ura 8 sidro z „Luna" koleBjem , 9"50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2'—. Za vsako uro Sletno pismeno Jamstvo! Nlkak rlslko! Zamena dovoljen.) ali den.r nazaj 1 Prva tovarna za ure HanitS Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—44 Anton 1 are Ljubljana Sv, Petra cesta št. 8. Specialist za opreme = nevest. = Veliko znižanje cen! Radi zmanjšanja svoje velike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti: suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače ia platnene premete, kakor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 2285 (3) Prav priporočljiv nakup. ■ ■ Prosim porabite to priliko! K 0 a m 0 a m Sl: □ «'ttjs; i TiTT mm Koncert (Ravnateljstvo Ant. Kamposch.) m 0 0 0 Začetek ob 8. uri. o vstopnina 60 v. popolne godbe c. in kr. pešpolka št. 27 Leopold II., kralj Belgijcev. Točilo se bode sosebno plzensko in monakovsko pivo. 0 0 m m 0 m 0 0 OgBBBOBBO^BBGOBOBGOBBBOBBBOOgBOOOOOOB^^BOOGBBBOOOOOOOOBBO ,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" 2291 7 Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000--. Zamenjava ln ekskomptnje Daje predujme na vrednostne papirje.^ izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. UW E.kompt ln lnkas.o menlo. -Jji JUT Borzna naročila. »SJ1 Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. IW Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeis za vsako žrebanje. Kulantna ivrSItev naročil na borzi. Menjarična delniška družba 9(EhtCVKM I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. ft HflT" Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljskth vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor le mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 160—122