PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVII. St. 4 (7792)
TRST, sreda, 6. januarja 1971
VČERAJ PRVO SREČANJE POSREDOVALCA ZDRUŽENIH NARODOV Z ZflVflTOM IN TEKOflHOM
Jarringovo poročilo VS o naporih za pomiritev med Izraelom in Arabci
Nobenega zbliževanja stališč med arabskimi državami in Izraelom - Egiptovski zunanji minister v Londonu
NEW YORK, 5. — Posredovalec Združenih narodov za Bližnji Vzhod švedski veleposlanik v Moskvi Gunnar Jarring je predložil danes svoje poročilo varnostnemu svetu, v katerem obrazložuje napore in delo, ki ga je vložil od decembra 1967 do konca lanskega lota pri posredovanju med Arabci in Izraelom za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Jarring je začel s svojim delom po izglasovanju tosolucije varnostnega sveta, 22. novembra 1967.
V poročilu posredovalec Združe-
nih narodov ne daje nobenih osebnih mnenj ali priporočil, kakor tudi ne dela nobenih zaključkov. Poročilo vsebuje odgovore na vprašanja, ki jih je veleposlanik Jarring postavil egiptovski, jordanski in izraelski vladi. Egipčani in Jordanci so na Jarringova vprašanja dali v glavnem enake odgovore. Obe vladi pravita, da sta pripravljanj uveljaviti resolucijo varnostnega sveta od novembra 1967 in
Predstavnik ZAR pri OZN veleposlanik Zayat
šrraelski predstavnik pri OZN veleposlanik Tekoah
obvezujeta, da se bosta odpo-»edali vsaki zahtevi, kakor tudi .blaškim sovražnostim, pod pogo-*^fn da Izrael umakne svoje čete iz zasedenih arabskih področjih l''bin° junija 1967. Poleg tega obe J?®, na točna vprašanja veleposlanic Jarringa, sporočata, da bosta Pnslali varnostnemu svetu Združenih l^ndov vse instrumente za uve-lavitev svojih obveznosti in pravi-j®I da bo moral enako storiti tudi ter se obvezati, da bo spo-“val vsa določila resolucije var-|T*cl!a sveta. Odobritev teh do-nientov s strani varnostnega sve-j . naj bi predstavljala zaključno j^nje večstrankarskih pobud za sporazuma.
«A° drugi strani pa Izrael v svo-■"h odgovoru pravi, da mora biti dosežen na osnovi dvostran-jn* Pogodb med izraelsko državo n. Posameznimi arabskimi država-rVjn da bodo morale te pogodbe J^dnvati vse dogovorjene pogoje j** do&go premičnega in trajnega •h. V tej zvezi Izrael ugotavlja, so Arabci sprožili vojno in da rr^o zato oni napraviti konec Jnega stanja z Izraelom. Hkraiti . izraelska vlada obvezuje, da se ju P° dosegi miru s svojimi arab-jjr*di sosedi odpovedala vsaki za-tn vojaškim sovražnostim na Y°vi recipročnosti, arringovo poročilo ugotavlja tu-raaui^ v stališčih glede vpr&ša-jj® Palestinskih beguncev. Egipt Jordanija zahtevata, da Je treba j?® Palestinsko vprašanje na os-oJn* resolucije Združenih narodov le&ti	^ določa vrnitev pa-
beguncev v Izrael ln us-3?”?, povračilo škode, ki so Jo Sa« W' Izrael P® ™(x nt česar sli-
32,.° tem vprašanju. Poročilo se ^W*d)e s pismom, ki ga Je Iz-Poslal 30. decembra Jariingu, . »».terem mu je sporočil, da Je jvJSfka vlada pripravljena na ob-pogajanj.
Več kot polovico Jarringovega poročila sestavljajo priloženi dokumenti. Celotno poročilo ima 16 strani.
Veleposlanik Jarring je danes začel z razgovori s prizadetimi strankami. V dopoldanskih urah se je na sedežu Združenih narodov raz-govarjal pol ure z izraelskim predstavnikom Tekoahom. Zdi se, da sta govorila predvsem o proceduralnih vprašanjih, ki se nanašajo na staro izraelsko zahtevo o neposrednih pogajanjih, medtem ko A-rabci se hočejo posredno pogajati, brez neposrednega srečanja z Izraelci. Po sestanku ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Popoldne pa je Jarring sprejel egiptovskega veleposlanika Zayata, ki je prispel sinoči v New Yark. Zayat je pozneje obiskal tudi glavnega tajnika OZN U Tanta. Jordanija pa doslej ni določila svojega predstavnika na pogajanjih, ker je baje njen predstavnik pni Združenih narodih El Parna zaprosil za vrnitev v domovino, ker se noče pogajati z Izraelci. El Farna je Palestinec in znano je, da palestinsko osvobodilno gibanje nasprotuje Rogersovemu načrtu ter posrednim ali neposrednim pogajanjem z Izraelom.
Moskovska «Izvestija» so danes ocenila obnovitev posredovanja veleposlanika Jarringa za ((pozitiven konak». Hkrati p« opozarjajo svetovno javno mnenje, da Izrael noče miru marveč samo ((predajo A-rabcev». List poudarja, da je obnovitev pogajanj pri Janrimgu pogoj za uresničitev resolucije varnostnega sveta. Pni tem dodaja, da če bodo vsi pokazali dobro voljo, bo lahko prišito z Jarrlngovim posredovanjem do praktičnega sporazuma o uveljavitvi resolucije varnostnega sveta. Potem pa ugotavlja, da obstajajo objektivne možnosti za konec krize na Bližnjem vzhodu, ki jo je povzročila izraelska agresija, »Izvestja* poudarjajo, da Tel Aviv še nadalje sabotira politično rešitev tega vprašanja.
Iz Londona poročajo, da Je imel egiptovski zunanji minister Riad danes dopoldne in popoldne razgovore z britanskim zunanjim ministrom Homeom in s predsednikom vlade Heathom. Obveščeni krogi pravijo, da sta zunanja ministra razpravljala predvsem o položaju na Bližnjem vzhodu in o obnovitvi pogajanj puri Jarringu. Oba ministra sta podčrtala, da je treba storiti vse za dosego trajnega mini na Bližnjem vzhodu.
Britanski zunanji minister Je poudaril, da britanska vlada, kljub nekaterim sporom v preteklosti, namerava vzpostaviti ozračje dobrih odnosov med obema državama. Isti krogi pa niso hoteli ničesar povedati, ali so na sestanku govorili tudi o udeležbi Velike Britanije pri gradnji novega velikega naftovoda iz Sueškega zaliva do Aleksandrije.
Pred obnovitvijo pogajanj med Izraelom in Arabci se je posredovalec veleposlanik Jarring (desno) sestal s tajnikom Združenih narodov TJ Tantom
PRED OBNOVITVIJO POLITIČNE DEJAVNOSTI V ITALIJI
V ospredju razprav vprašanja splošnega gospodarskega značaja
Finančni ministri bodo preučili vprašanja reform, javnih izdatkov, proizvodnje in potrošnje • Polemike o «beli knjigb o javnih izdatkih
RIM, 5. — Vedno bolj so jasni obrisi prihodnje politične dejavnosti, ki se bo v kratkem pričela, ko se končajo počitnice parlamenta in vlade, ki so se nekoliko podaljšale v zvezi s sobotnim kongresom PLI. Ni dvomov, da bodo v ospredju gospodarska vprašanja in to javni izdatki, reforme ter razvoj proizvodnje in raven potrošnje. 0 vsem tem se je v preteklih dneh mnogo govorilo, ko so se delali zaključki o gospodarskem stanju v preteklem letu.
Kot smo že poročali, so za prihodnje dni predvideni sestanki finančnih ministrov, ki bodo proučili gospodarski položaj in to s širšega vidika. Zadnji podatki niso preveč ugodni, čeprav še niso dokončni in niso znani vsi zaključki.
V ta okvir spada tudi zahteva republikancev, da je treba čim prej objaviti »belo knjigo* o javnih izdatkih. Na prvi pogled gre za skromno in povsem logično zahtevo, da je pač treba dobro vedeti, kam gredo državni' izdatki, za kaj se troši-
jo javna sredstva. V resnici pa je zadeva bolj zapletena in gre dejansko za vladno preverjanje izdatkov z vidika njenih možnosti in še zlasti z vidika možnosti izvajanja reform. Gre skratka za nevarnost, da se črtajo iz načrtov izdatkov prav stvari, ki so politično najbolj značilne in da se reforme žrtvujejo na oltarju nove politike «austerity». Ni slučajno, da je PSI v zvezi z »belo knjigo* že izrekla več pridržkov.
Zahtevam republikancev (ki so jasne, čeprav niso bile izrecno izrečene) o zapori javnih izdatkov pa se pridružuje stališče guvernerja Banca dTtalia, ki govori o politiki dohodkov, kar naj bi v praksi pomenilo zaporo plač. Gre za dve plati istega političnega načrta, da bi se na pleča delavcev prevalila bremena resničnih, pa tudi namišljenih, gospodarskih težav.
Glede proizvodnje spada v ta okvir tudi intervju, ki ga je dal predsednik Intersinda Glisenti, ko polemizira s sindikati o načinu izvajanja sindikalne politike, češ da gre

VAZEN SKLEP ALLCNDEJEVE VLADE
Diplomatski odnosi med Čilom in Kitajsko
Poslanik Formoie že zapustil Santiago
SANTIAGO, 5. — Vlada predsednika Salvadorja Ailendeja je danes uradno sporočila sklep, da vzpostavi diplomatske odnose med Čilom in Ljudsko republiko Kitajsko. Podobno sporočilo so istočasno objavili tudi v Pekingu.
Veleposlanik Formoze v Santia-gu Tir Sun U na je sporočil, da je njegova vlada sklenila prekiniti stike s Čilom. Se danes je veleposlanik zapustil čilsko glavno mesto.
Odnose med Čilom in LP. Kitajsko bodo vzpostavili na ravni veleposlanikov. Za sedaj še niso sporočili imen diplomatskih predstavnikov obeh držav, ki bi morala v kratkem nastopiti svoji funkciji v Pekingu in Samtiagu.
Nove aretacije v Barceloni in Tarrasi
BARCELONA, 5. - Vesti, ki prihajajo v teh dneh iz Španije, so vedno bolj zaskrbljujoče: vsak dan se množijo aretacije, kot tudi administrativni ukrepi proti vsem, ki so si ob priliki procesa v Burgo-su upali^ vzdigniti svoj glas proti frankističnemu režimu.
Danes poročajo (tokrat gre za uradna poročila), da je politična policija Barcelone aretirala osem oseb, ki jih obtožujejo »prevratniškega delovanja*. Pod isto obtožbo je politična polidja v Tarrasi aretirala šest oseb.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO UNIČENJU PROSTOROV flERFLOT, INTUR1ST IN TASS
SZ protestira pri vladi ZDA zaradi napadov na njene ustanove
V	noti opozarjajo, da ne bodo mogli ščititi ameriških ustanov v SZ
V	Leningradu se je pričel proces proti Zalmonsonu - Pojasnilo KPI
MOSKVA, 5. - Agencija TASS je sporočila, da je včeraj sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu izročilo ameriškemu zunanjemu ministrstvu protestno noto, ker »vlada ZDA ni sprejela ustreznih ukrepov da bi zagotovila normalne pogoje za organizacije in skupine sovjetskih državljanov v ZDA*. Istočasno je v noti tudi rečeno, da sovjetska vlada ni več sposobna zagotoviti varnosti in nedotakljivosti državljanov ZDA, ki so na sovjetskem o-zemlju, dokler bodo »sionistični ekstremisti* nadaljevali z motenjem sovjetskih državljanov v ZDA.
Sovjetska nota se očitno nanaša na številne incidente, do katerih je prišlo v ZDA in med katerimi so napadli in opustošili sedeže sovjetskih ustanov »Aerflot*. »Intu-rist* in agencije »TASS*. V noti je izrecno rečeno, da gre za »sionistične skupine*, ki ne samo, da »preprečujejo normalno delovanje sovjetskih uradov v ZDA, temveč odkrito groze diplomatom in sovjetskim državljanom s fizičnimi rapa-di». Nadalje je govor, da ameriške oblasti niso sprejele ustreznih ukrepov, kljub številnim obljubam in da tako nadaljujejo svojo politiko »sožitja s temi kriminalnimi akcijami*.
Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so zavrnili sovjetske obtožbe, ki jih vsebuje omenjena nota in povedal, da sta dva funkcionarja ameriškega veleposlaništva v Moskvi po telefonu prejela grožnje, do katerih po njih mnenju ne bi moglo priti, ne da bi zato sovjetske oblasti vedele. Glasnik je nadaljeval, da so resno zaskrbljeni in prizadeti zaradi odkrite grožnje o možnih represalijah proti ameriškim u-radom v SZ. Obžaloval je akcije proti sovjetskim državljanom, do katerih je prišlo v ZDA in dejal, da gre za dejanja slabo usmerjenih ljudi in da je ameriška vlada vedno delovala, da bi preprečila take akcije. Svoja izvajanja je za
ključil, da ZDA grožnje jemljejo zelo resno in da imajo lahko neprijetne posledice.
Po mnenju nekaterih opazovalcev v Moskvi gre za prvi primer, ko sovjetske oblasti izrecno govore, da ne bodo mogle nuditi normalne zaščite državljanom neke druge države, ki so na ozemlju SZ. Ameriška skupina v SZ je precej številna, saj gre za diplomatske predstavnike in njih družinske člane, številne časnikarje, poslovne ljudi in študente, poleg tega pa za člane raznih delegacij in predvsem za ameriške turiste.
Danes se je pred vojaškim sodiščem v Leningradu pričela razprava proti Woifu Zalmonsonu, ki je dvanajsti udeleženec neuspelega poskusa preusmeritve letala. Proces se vrši za zaprtimi vrati in niso spustili v sodno dvorano niti o-četa, ki je prišel iz Rige, tako da je bil prisoten samo odvetnik. Odvetnik je povedal očetu, da bo sodba verjetno izrečena pojutrišnjem. Zalmonson odgovarja za iste obtožbe kot že prvi obtoženci, povrh pa še za »oboroženo dezertacijo*. ker je bil vojak. Za te prekrške predvideva sovjetski kazenski zakonik budi smrtno kazen.
Po istih vesteh se bo verjetno jutri v Leningradu pričel tretji proces proti devetim obtožencem (med njimi sedem Židov), ki so bili prav tako vpleteni v isto zadevo.
Skupno naj bi šlo po vesteh zahodnih agencij še za štiri procese proti okrog štiridesetim osebam in torej poleg še dveh leningrajskih še za procesa v Odesi in v Kišinje-vu. Vendar pa kane, da se je o-zračje v SZ v zvezi s temi vprašanji spremenilo in se po eni plati zaostruje propaganda proti mednarodnem sionizmu, po drugi pa se skušajo odstranjevati očitki, da gre za sovjetsko protižidovsko notranjo politiko. Do prvega premika v notranjosti je že prišlo pri priziv ni sodbi ruskega vrhovnega sodišča, ki je sodbi na smrt spremenilo na
zaporno kazen petnajst let Dopisnik »Unita* pa danes poroča iz Moskve, da piri novih procesih ne gre več za obtožbe kršitve člena 72 (zločini proti državi izrečhe nevarnosti, za katere se predvideva tudi smrtna kazen), temveč za kršitev člena 70 kazenskega zakonika (agitacija in protisovjetska propaganda, za kar je predvidena kazen od šest mesecev do 7 let).
Tiskovni urad KPI je danes komentiral vest ki so jo objavili nekateri listi, da se je na KPI o-bmiio 93 sovjetskih državljanov židovskega pokolenja in da se menda KPI za stvari ni zmenila. V poročilu je rečeno, da ne poznajo podpisnikov, da niso mogli preveriti vsebine pisma, da pa so upoštevali vsebino, kat tudi druge vesti, pri upoštevanju stališč, ki so jih javno sprejeli, kot tudi stališč v odnosu do zainteresiranih partij, ki so jih sprejeli na način, za katerega smatrajo, da je najbolj primeren in učinkovit. Poročilo nato govori o korakih v zvezi s sodbo v Leningradu za revizijo procesa in da so sprožili vprašanja širšega značaja.
BEOGRAD, 5. — Z ukazom pred sednika republike Tita je bil za novega veleposlanika na Japonskem imenovan Jože Smole-
RAZGOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA S ČASNIKARJI
Nixonov optimistični obračun prvih dveh let predsedovanja
Mogoče do konca 1972 umik vseh čet ZDA iz Vietnuma Mulo možnosti za rešitev bližnievzhodne krize
WASHINGTON, 5. - V razgovoru s štirimi časnikarji, predstavniki najvažnejših ameriških televizijskih omrežij, je predsednik Nixon opravil sinoči kratek obračun prvih dveh let svojega predsedovanja. V intervjuju, ki ga je oddajala televizija, ni šef Bele hiše povedal nič bistveno novega, vendar je dal nekaj zanimivih izjav, kot to, da bo do konca leta 1972 umaknil vse čete iz Vietnama.
Nixon je svojo orvo tiskovno konferenco v letošnjem letu začel s trditvijo, da bo leto 1971 »dobro leto, leto 1972 pa odlično leto* Najprej je govoril o notranjem položaju in dejal, da bo cilj njegove vlade sprožiti »aktivno gospodarsko politiko, katere namen bo nadzorovati inflacijo«. Izrazil je namen, da zmanjša brezposelnost, ter izključil možnost, da bi uvedel nove davke.
V zunanji politiki se je Nixon dotaknil med drugim sledečih vprašanj:
BLIŽNJI VZHOD. Nobene možnosti ni, da bi napravili konec vojni, če ne bo Sovjetska zveza odigrala pomirjevalne vloge. Vsekakor pa obstajajo upanja na mir dejstvo, da premirje med Arabd in Izraelom traja že pet mesecev, je dobro znamenje. Pogajanja pod Jarringovim pokroviteljstvom bi morala biti tajna. Francija, Velika Britanija, SZ in ZDA pa bi morale jamčiti o izvajanju morebitnega sporazuma. ZDA podpirajo Izrael ter bodo storile vse, kar je potrebno, da ohranijo ravnotežje sil na tem področju.
INDOKINA. Nixon je ponovil, da bodo ZDA ponovno bombardirale Severni Vietnam, če bo ta okrepil svoje delovanje in infiltracije na Jug do take mere, da bi ogrožal umik ameriških vojakov. Tarče bombardiranja, ki si ga pa ZDA ne želijo, bodo zgolj vojaški objekti, ne pa strateški. Ameriški predsednik je tudi ponovil staro tezo. da obstaja »tihi sporazum* s Hanojem glede izvidniških poletov ameriških letal nad sevemovietnam-skim ozemljem. Do prihodnjega maja bo v Južnem Vietnamu še 280 tisoč ameriških vojakov. Po umiku vseh čet ZDA ob .koncu leta 1972 bodo Sajgonci sposobni, da se branijo pred morebitnim severno-vietnamskim napadom.
ODNOSI S SOVJETSKO ZVEZO. Stališča Bele hiše in Kremlja so še zelo različna, različnost pogledov pa je v logiki vsakega pogajanja. Dunajski razgovori o omejevanju strateškega oboroževanja (SALT) so primer »dobe pogajanj*, ki naj sledi »dobi konfrontacije*. Glede izida teh razgovorov je Nixon Jptdmist: možen je sporazum, čeprav ne bo globalen. Možnost srečanja med Nixonam in sovjetskimi voditelji je za sedai nerealna. Vsa ko srečanje na vrhu — je dejal
šef Bele hiše — ustvarja neki lažni čut varnosti. Vsekakor bi bil ameriški predsednik za tako srečanje, ko bi bilo potrebno za zaključek pogajanj, kot so na primer SALT. Razvoj položaja na Bližnjem vzhodu pa bo preizkusni kamen volje po miroljubnem sožitju.
ODNOSI S ČILOM. ZDA bodo ohranile normalne odnose s Čilom ter svoj program o pomoči tej državi, dokler ne bo zunanja politika Allendejeve vlade škodovala ameriškim interesom. Nixon je priznal, da ni ustanovitev marksističnega režima v Čilu v skladu z ame riškimi željami, »vendar mi spoštujemo odločitev čilskega naroda*. Nixon je poudaril, da ZDA prizna vajo drugim narodom pravico, da imajo režim, ki se razlikuje od ameriškega.
Kot je bilo pričakovati, so Nixo-nova izvajanja o Vietnamu naletela na ostre reakcije hano.iske in južnovietnamske revolucionarne vlade. Glasnika obeh vlad na pogajanjih v Parizu sta izjavila, da Nixon nadaljuje z razširitvijo agresivne vojne v vsej Indokini ter da grožnje s ponovnim bombardiranjem severno vietnamskega o-zemlja pomenijo »posmehovati se iz najbolj osnovnih načel mednarodnega prava*. Glasnika sta dodala, da si vietnamsko ljudstvo vroče želi mirne in pravične rešitve, ki nui sloni na spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v prvi vrsti pravice do samoodločbe. Za dosego spoštovanja teh pravic se bodo Vietnamci bojevali, dokler bo na vietnamskem ozemlju ostal en sam ameriški vojak.
iiiiiinintmniiiimiiii
Gierek in Jaroszewicz na razgovoru v Moskvi
V Varšavi razprave o gospodarskem načrtovanju in oskrbovanju prebivalstva
MOSKVA, 5. - Danes sta prispela v Moskvo glavni tajnik Enotne delavske partije Poljske Edvard Gierek in predsednik poljske vlade Piotr Jaroszevvicz. Obisk dveh novih poljskih voditeljev v SZ po dogodkih v Gdansku, Gdinji in Sče-činu v preteklem mesecu ni presenetil političnih opazovalcev, ker je bilo pričakovati, da bodo novi poljski voditelji, po odstavitvi Vladislava Gomulke in drugih spremembah v poljskem partijskem in državnem vodstvu, čamprej obiskali Moskvo.
Poljska tiskovna agencija pojasnjuje, da sta Gierek in Jaroszevvicz odpotovala v Moskvo na vabilo centralnega komiteja sovjetske KP in sovjetske vlade. Poljska voditelja sta se že danes zvečer vrnila iz Moskve v Varšavo. Po njunem odhodu iz Moskve je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno: »Na srečanju med sovjetskimi in poljskimi voditelji je prišlo do enakosti pogledov med KP Sovjetske zveze in združeno delavsko partijo Poljske ter med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Poljsko o vseh vprašanjih, o katerih je bil pogovor. Razgovori so se razvijali v prijaznem ozračju in bratskem razumevanju*.
Kot poročajo iz Moskve, ostali del sporočila govori o skupni borbi proti imperializmu, enotnosti svetovnega komunističnega gibanja, po-
Miiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Pričela se je stavka pomorščakov
Posredovanja ministrstva za trgovinska mornarica
RIM, 5. — Pričela se je stavka mornarjev zasebnih in državnih pomorskih družb, ki se izvaja na tak način, da mornarji zadrže za zasebne družbe za 24 ur za državne pa za 48 ur odhod ladij iz doma čih, ali iz tujih pristanišč. Že danes nista iz Neaplja odpluli dve
ladji, iz Palerma dve, iz Genove ena, podobne vesti prihajajo tudi iz drugih pristanišč.
Ministrstvo za trgovinsko mornarico je sporočilo, da so pozvali za četrtek 7. januar i a ob 18. uri predstavnike FINMARE in Intersinda na reegovor, pri čemer so jih po-
zvali, naj pridejo na razgovor »s konstruktivnim duhom*. Ministrstvo se pri tem sklicije na izjavo vseh treh sindikatov, da sprejemajo z zadovoljstvom na znanje posredovanje ministrstva in da so takoj pripravljeni na pogajanja o obnovitvi pogodbe za državne družbe.
ložaju v Evropi in o nedavno podpisanih pogodbah Sovjetske zveze in Poljske z Zvezno republiko Nemčijo. V sporočilu je edini namig na nedavne dogodke na Poljskem, ki so privedli do sprememb v partijskem in državnem vodstvu, kjer je rečeno: »Na srečanju so poljski voditelji govorili o aktualnih stremljenjih, ki prihajajo na dan pri gospodarski in socialni izgradnji Ljudske republike Poljske, ter o gospodarskih in socialnih ukrepih, ki jih sprejemata centralni komite E-notne delavske partije Poljske in poljska vlada po sedmem plenumu centralnega komiteja partije. Vse to v interesu delavskega razreda in vseh delavcev, da se zagotovi razvoj socializma v državi*.
V Varšavi se je sestalo 19 poljskih odgovornih funkcionarjev in strokovnjakov pod vodstvom člana političnega urada partije Kociole-ka. Sklenili so, da .je treba bolj poenostaviti in ublažiti sistem gospodarskih ukrepov, ki ga je poljsko državno vodstvo sestavilo pred znanimi dogodki v baltskih mestih in ki bi moral stopiti v veljavo 1. januarja. Na sestanku je predsednik komisije za gospodarski načrt Stanislav Majewski pojasnil, da bodo pred koncem meseca sprejeli konkretne odločitve za reformo »gospodarskih ukrepov* in da bodo spremenili gospodarski načrt za letošnje leto, da izboljšajo oskrbovanje prebivalstva z najnujnejšimi potrebščinami in povečajo naložbe za stanovanjske gradnje.
Kot poročajo iz Varšave so o o skrbovapju prebivalstva razpravlja H tudi na neki drugi konferenci, ka tere so se udeležili voditelji finančnega ministrstva, komisije za načrtovanje in sindikatov. Na tej konferenci so ugotovili, da povečanje popraševanja zaradi dotoka na notranje tržišče 7 milijard 400 milijonov zlotov, ki jih bodo dobili delavci za povišanje plač, pokojnin in družinskih doklad, lahko povzroči gospodarske motnje. Zato so sklenili, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe in zlasti še izkoristiti rapoložljive rezerve za kritje trž nih potreb.
za »stalno napetost*, ki grozi, da bo »razklala podjetja*. Glisenti pravi, da so sindikalne zahteve »korektne* in da je prav, da zahtevajo znižanje delovnega urnika, zboljšanje organizacije dela, zvišanje plač in ko skušajo reševati vprašanja okolja. Niso pa v redu načini, kako prihajajo te zahteve do izraza.
Po vsej verjetnosti se bo prva parlamentarna bitka razvnela okrog davčne reforme, o kateri pravi odgovorni za gospoadrska vprašanja pri PSIUP Libertmi, da bodo v ponedeljek določili taktiko odpora. Li-bertini je mnenja, da gre za najslabši! možen zakonski predlog, ki je protiustaven, ki temelji na nepravični direktni in indirektni obremenitvi dohodkov od dela, dopušča nadaljevanje škandaloznih davčnih utaj, se zavrača davek na premoženje in se še nadalje onemogoča avtonomija ter pravilna vloga občin. PSU je uspelo, da je z izsiljevanjem s krizo potisnila tudi druge sile, da so tak zakonski predlog dale na dnevni red parlamenta in sedaj napoveduje, da bodo skušali razbiti ta dvomljivi sporazum.
Prišlo je do ostre polemike med listom »Corriere deli a sera* in vatikanskim glasilom »Osservatore ro-mano», ker je liberalno glasilo obtoževalo Vatikan, češ da podpira možnost tako imenovane »koncilske republike*, kot označujejo hipotetično srečanje med katoličani in komunisti. Milanski list se razburja zaradi izjav Mancinija in De Martina o »bolj naprednem ravnovesju*, ko naj bi šlo za vladno formulo, ki bi bila bolj odprta na levo in je mnenja, da kaj takega ne bi bilo možno brez vatikanske protek-cdje. Sedaj se pa je »Osservatore romano* grobo vmešal v vso notranjo italijansko politično zadevo in pravi, da gre za »nenaravna sodelovanja* ter zavrača možnost »koncilske republike*. Istočasno pa o-čdtajo liberalcem, da jih ni bilo sram skleniti «nesramno zavezništvo* s komunisti, ko je šlo na raz-poroko.
Iranski zunanji minister Zahedi v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — »Odnosi med našima dvema državama in narodoma so tesni in prisrčni, prav tako tudi odnosi med jugoslovansko in iransko vlado*, je izjavil ob prihodu v Beograd iranski zunanji minister Ardeshir Zahedi. Minister Zahedi, ki je na vabilo državnega tajnika Mirka Tepavca prispel na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo, je v izjavi tisku izrazil zadovoljstvo zaradi priložnosti, da o-bišče Jugoslavijo in ima razgovore z Mirkom Tepavcem in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi. »Naši dve državi sta vedno tesno sodelovali, in to ne le preko diplomatskih zastopstev v Beogradu in Teheranu, toda tudi v svetovni organizaciji. Mi se bomo vsekakor razgovarjali o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi* — je izjavil Zahedi, in pripomnil, da obe vladi vodita miroljubno politiko ter da je zato razumljivo, da bodo med razgovori izmenjali misli tudi o vprašanjih, ki bodo prispevala k utrditvi miru na svetu.
Zahedi je izrazil upanje, da se bo srečal s predsednikom republike Titom in predsednikom zveznega izvršnega sveta Mitjo Ribičičem. Na beograjskem letališču so ministra Zahedija, poleg državnega tajnika Mirka Tepavca in drugih visokih funkcionarjev državnega tajništva za zunanje zadeve, pozdravili tudi nekateri veleposlaniki azijskih in afriških držav.
Politični razgovori med ministroma in njunimi sodelavci so se pričeli danes dopoldne in se bodo nadaljevali jutri. Nocoj bo Mirko Tepa-vac v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredil večerjo v čast svojega gosta in njegovih sodelavcev.
B. B.
Laird na obisku v Južnem Vietnamu
WASHINGTON, 5. - Ameriški obrambni minister Melvin Laird je odpotoval danes iz VVashingtona na osemdnevni obisk v Južni Vietnam. Na poti se je ustavil v Parizu, kjer se bo sestal s člani ameriške delegacije na konferenci o Vietnamu, jutri pa bo nadaljeval pot proti Sajgonu.
Pred odletom iz letalske baze St. Andrews blizu Washingtona je Laird izjavil, da je »vietnamizacija* največji uspeh ameriške politike. Poudaril je, da je bilo ob Nixonovi izvolitvi v Belo hišo v Vietnamu 549.500 ameriških vojakov, danes pa jih je »samo* 335.000. Glede svojega potovanja v Vietnam je šef Pentagona dejal, da je namen obiska proučiti potek vietnamdzacije in možnosti novih umikov čet, do katerih lahko pride glede na razvoj vietnamdzacije in na vojaški položaj v državi.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI DISKRIMINACIJSKE ODREDBE MINISTRA MISflSIJfl
Zastopniki sindikata slov. šole pri šolskem skrbniku
Prikazali so mu pomanjkljivosti, nejasnosti m krivičnost odredbe, naknadno pa mu bodo sporočili svoje pripombe, ki jih bo posredoval ministru
Včeraj so se sestali s tržaškim šolskim skrbnikom zastopniki sindikata slovenske šole, da bi z njim razpravljali o ministrski odredbi, ki odreja usposobljenostne izpite za slovenske srednje Sole na Tržaškem in na Goriškem.
Sindikalisti so se v razgovoru podrobno dotaknili posameznih členov odredbe ter prikazali njene pomanjkljivosti in nejasnosti. Poudarili so zlasti, da ministrska odredba ponovno in zgovorno dokazuje, da uporabljajo šolske oblasti še vedno dvojno in diskriminacijsko mero do slovenskih profesorjev. Italijanski profesorji so postali namreč stalni že pred mnogimi leti po takem usposobljenost nem iz-pitu kot. ga ministrska odredba odreja sedaj za slovenske profesorje, ne da bi bili morali naknadno o-praiviti še kak natečajni izpit ali pa so pred nekaj leti postali stalni, le če so imeli kako delno habilitacijo, kot jo že imajo vsi slovenski profesorji. Za slovenske profesorje pa krivično odreja prosvetni minister Misasd najprej habilitacijo in pozneje bo zahteval od njih natečajni izpit.
Zastopniki sindikata so še izjavili šolskemu skrbništvu, da je povzročila vest o novi in ponovni di-rfcrimdmacljd veliko in upravičeno nezadovoljstvo med prizadetimi slovenskimi profesorji, ki predlagajo sindikatu, naj bi nihče ne vložil prošnje za habilitacijo, če ne bodo v ministrski odredbi odpravljene razne pomanjkljivosti in vneseni zahtevani popravki in dopolnitve.
Šolski skrbnik se je živo zanimal za pripombe sšdikalistov in jim priporočil, naj bi mu čimprej sporočili pismeno svoje predloge in popravke k ministrski odredbi, ld jih bo on s svojimi pripombami naslovil na prosvetno ministrstvo v Rimu.
Sestanek sindikata slovenske šole
Tajništvo sindikata vabi profesorje, ki poučujejo na slovenskih srednjih šolah in nimajo še urejenega službenega položaja, na sestanek, ki bo v petek, 8. januarja ob 18. uri na sedežu sindikata.
ministra Misasija, ki je bila objavljena v Uradnem listu dne 24. 12. 1970, št. 325 in ki odreja habilitacije za profesorje na slovenskih srednjih šolah na Goriškem in na Tržaškem.
Brzojavka Mikata ministru Misasiju
Sindikat slovenske šole dežele Furlanije - Julijske krajine je z brzojavko ministru Misasiju protestiral proti krivični in pomanjkljivi odredbi prosvetnega minitsra, ki odreja usposobljenostne izpite za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in na Goriškem.
Zahteva popravo ali preklic odredbe in pričakuje, da bo sprejet.
Najstarejša šola v tržaški okolici je bila v Skednju
Dogaja se, da se marsikateri zgodovinski dogodek, ki sega v daljno preteklost, prikazuje le na osnovi domnev ali celo povsem napačnih podatkov. Tako smo bili do sedaj prepričani, da je bila osnovna šola v Skednju ustanovljena 1827. To letnico navajajo avtorji Marinaz, Pasqualis in Kleinmayer. Proučevanje starih listin v tržaškem Državnem arhivu pa je razkrilo, da so se zgoraj omenjeni pisci ušteli kar za celih 47 oz. 46 let, kajti škedenjska šola je bila kot prva v tržaški okolici ustanovljena že leta 1780 in je začela delovati 7. januarja 1781. Jutri torej poteče 190 let od početka škedenjske šole.
Ob 190. obletnici škedenjske šole priredi P. d. Ivan Grbec v petek, 8. t.m. ob 20.30 v svojih prostorih priložnostno predavanje.
O nastanku šole, o njenem začetnem razvoju in o vzroku za nastalo zgodovinsko napako bo predaval prof. Samo Pahor. Zanimivo predavanje, ki bo razkrilo del škedenjske zgodovine, bo gotovo pritegnilo zavedne Škedenjce.
Prispevajte za šolo-spoiuenik, v. Cerknem !
BODO TRIJE KRALJI IIUJSO BURJO PRIPELJALI?
Danes bodo Tržačani spet odšli na sankanje in smučanje po Krasu
Vse kraske ceste prevozne . Ponekod ie vedno potrebne verige Odprti za avtomobilski promet cesta Trst. Ljubljana in cesta Trst. Reka . Japonska strokovnjaka preučujeta kraško burjo
Taki snežni zameti so pred nekaterimi hišami na Pesku
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiMimiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiu
SKRBI OBČINSKE UPRAVE V PRAZNIČNIH DNEH
V ospredju vprašanja in niz javnih del za
rajonskih konzult 870 milijonov lir
Do konca januarja bodo imenovani člani krajevnih posvetovalnih organov, medtem pa občina išče prostore zanje - Pol milijarde za ceste in pločnike ter obnovitev predora pod Sv. Vidom
Slabo vreme, ki je dalo svoj ton zadnjim dnem leta in tem prvim, prazničnim dnem, je za nekaj dni »zamrznilo* tildi politično dejavnost v Trstu. Krajevne uprave, občina in pokrajina, opravljajo zgolj redno upravno delo, stranke pa čakajo na ponovni sklic deželnih, občinskih in pokrajinskih sej.
V tem vzdušju beleži krajevna politična kronika le malo ukrepov. Brez dvoma je najvažnejši sklep, in na katerega se stranke, v vseh svojih lokalnih organizmih, čvrsto in temeljito pripravljajo, tisti o ustanovitvi prvih šestih rajonskih konzult. Stranke morajo, na osnovi ključa, ki ga je določil tržaški občinski svet, izbrati svoje predstavnike v rajonske konzulte. Pri tem je delo velikih strank obenem lažje in težje. Lažje, ker imajo svoje sek-vseh
po 7 predstavnikov (v eni 6). So pa nekateri predeli, kjer bo morala — če bo hotela upoštevati značilnosti teh področij, med katere spada pretežno slovenski rajon od Bazovice do Opčin — sestaviti svoje predstavništvo z veliko politično občutljivostjo.
Drugače je z manjšimi strankami, ki imajo v vsaki konzulti po enega ali dva svetovalca.
Ni še znana vsota, ki jo bo občina namenila nakupu prostorov, v katerih bodo imele svoj sedež rajonske konzulte in v katerih bo tudi več decentriranih občinskih uradov, kot so uradi mestnih stražnikov, decentrirane anagrafske izpostave, ambulante občinskih zdravnikov itd. V nekaterih primerih je občina že določila, kje naj bodo ti sedeži. Tako bo za škedenjski rajon sedež upravnega središča v Ulici
diskriminacijski odredbi prosvetnega I svetovalske skupine*. Posebno za-lsv. Mohorja (Via Sant Ermacora),
_ ______________________________________mniHHimmH mm .mm,,...m.....m, •»„ * "•"«*»
PREDVIDEVANJA ZA LETO 1971
Ugodne perspektive za pomorski promet tržaškega pristanišča
Položaj pristanišča naj bi se okrepil predvsem z ure-ditvijo pomola VII in ustreznim kontejnerskim prometom
rije ali conske odbore v vseh ra 1 jonih, težje pa zato, ker bodo mo-Na dnevnem redu bo razprava b|rale »sestavljati* posamezne »mini
Perspektive za tržaški pomorski promet v letu 1971 se kažejo v ugodni luči in mnenje izvedencev je, da bi se sedanje pozitivne komponente pomorskega prometa tržaškega pristanišča morale vsaj obdržati, če ne celo okrepiti. Upravičeno je pričakovanje, da se bo položaj tržaškega pristanišča okrepil prvenstveno po zaslugi pospešenega opremljanja pomola VII, za kar sta bili v okviru sklepov CIPE (medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje) za naprave in zemske strukture pomola VII nakazani teh ničnemu uradu in pristaniški ustanovi dve milijardi lir od šestih predvidenih. S temi sredstvi bo mogoče urediti za poslovanje s kontejnerji severno nabrežje pomola.
Dela, ki so v pristojnosti tehničnega urada - pomorska dela, se nanašajo na tlakovanje, na polaganje pragov za položitev tirov za žerjave za dviganje kontejnerjev ter tirnega parka z ustreznimi povezavami. Pristaniška ustanova pa bo poskrbela za naročilo najmodernejšega žerjava za kontejnerje, ki ima jo posebne tehnične značilnosti in jih izdelujejo v Evropi le redka velika industrijska podjetja. Pristaniška ustanova bo tudi poskrbela za namestitev vodovodnih, električnih in telefonskih naprav. Do konca leta 1971 bi se morala začeti in tudi dokončati dela za cestno povezavo med pomolom VII in državno cesto 202 «Trbiško». Prav tako so predvidena dela za naveze za trajektne ladje med nabrežjem VTI in pomolom VII, v prvih mesecih tega leta pa bo pristaniška ustanova začela tudi z drugimi deli za manipuliranjem s kontejnerji.
Čeprav je promet v tonah v vzhodnem Sredozemlju in na Jadranu še vedno dokaj skromen, pa je treba vendarle pričakovati, da bodo modeme naprave stimulirale promet s kontejnerji. Pozitivno dejstvo predstavljajo tudi programi velikih in malih pomorskih plovnih družb glede ladij in zvez. Znano je, da bodo vse plovne družbe, ki se poslužujejo tržaškega pristanišča, obdržale in celo okrepile svoje zveze. Nekatere družbe bodo dale v promet ladje najmodernejših tipov, hitre, avtomatizirane, ki bodo omogočile poveča nje števila prihodov in bodo zato za domače in tuje kliente bolj pri vlačne. Tako so svoje zmogljivosti ie okrepile družbe Iokie Brasitiero, Sperco, Bratje Cosulich, nekatere
jugoslovanske družbe, svoje plovne smeri pa so izpopolnile tudi španske, levantinske, egiptovske in indijske ladje.
Upoštevanja vredno je tudi mnenje politikov, da bo Sueški prekop v teku leta spet odprt. Egiptovska družba Port Said Authority je že povabila mednarodna tehnična podjetja, da bi proučila možnosti čiščenja prekopa, ki je — kot znano — zatrpan s potopljenimi ladjami, njegove poglobitve in razširitve, kar daje slutiti, da se hoče čimprej u-sposobiti ta izredno važna plovna pot. Seveda pa je to vprašanje povezano z razvojem pogajanj med Izraelom in arabskimi državami za povrnitev miru.
Končno polagajo v mednarodnih krogih veliko važnost tudi na začetek delovanja tovarne Grandi Mo-tori pri Boljuncu, ki bo najmodernejša na kontinentu na področju la dijskih Diesel motorjev. Tudi ta tovarna utegne namreč s svojo proizvodnjo pozitivno vplivati na industrijsko gospodarstvo pristanišča.
pleteno bo, domnevamo, delo KD, I za Rojan pa v Ulici Roncheto. ki ima v vseh rajonskih konzultah Občinska uprava se je na svoji
zadnji lanski seji posvetila predvsem neodložljivim javnim delom. Tako je bil odobren niz sklepov, ki občino obvezuje — kar zadeva javna dela v Trstu — za 870 milijonov lir. Med najpomembnejšimi velja o-meniti obnovitev notranjosti predora pod Sv. Vidom, kjer se obok na nekaterih mestih ruši, nadalje več šolskih gradenj in za obnovitev drugih občinskih poslopij in prostorov. Za vzdrževanje in popravila šol «Nordio», «Petrarca», «Nautico». «Carli» in «Carducci», za osnovne šole in otroške vrtce je občina izdala vsoto 25 milijonov lir, 47 pa za obnovitev občinskih in drugih javnih poslopij. Popolnoma bodo obnovljeni prostori občinskega rekreato-rija »Toti* (strošek: 28 milijonov lir), obnovljeno bo tudi stopnišče, ki vodi k vhodu rekreatoriia »Brun-nen>. Osem milijonov lir bo šlo za dela v pokritih tržnicah v Ulici Oar-ducci in v Ulici Flavte. Več kot 20 milijonov lir bo občinska uprava potrošila za obnovitvena in vzdrževalna dela v pokritem bazenu in v občinskih kopališčih v Barkovljah in pri Lantemi. Približno pol milijarde lir je predvidenih za vzdrževanje in popravilo cest, trgov in pločnikov, tudi v periferičnih rajonih, kot je naselje Sv. Sergija in Valmaura.
Za vzdrževanje in popravila Napoleonske ceste z Opčin na Prosek bo potrošenih 8 milijonov lir.
Darilni paketi otrokom deželnih nameščencev
Včeraj dopoldne so v mali dvorani gledališča Verdi na tradicionalni prireditvi izročili darilne pakete o-trokom nameščencev deželne uprave. Pred razdeljevanjem daril so zavrteli nekaj risanih filmov. Deželno upravo je zastopal odbornik Variš«), ki je pozdravil prisotne starše otrok. Skupno so razdelili 253 darilnih paketov prav tolikim otrokom v starosti od dveh do e-na.vst let. Podelili so tudi osem posebnih nagrad, ki so jih izžrebali,
Novi poveljnik mestnih stražarjev
1961 se je odrekel organski vključitvi v vrste državnega policijskega aparata in zaprosil za sprejem v vrste mestnih stražnikov, na katere ga je vezala družinska tradi cija, saj je bdi njegov oče mestni stražar celih 35 let.
Leta 1964 je nastopil mesto namestnika poveljnika mestnih stražarjev.
Obvestilo pomožnemu in upravnemu osebju na slovenskih šolah
Tajništvo sindikata slovenske šole obvešča vse prizadete, ki na meravajo vložiti do 8. t.m. na šolsko skrbništvo prošnjo za stalni stalež, da je na včerajšnjem sestanku šolski skrbnik izjavil zastopnikom sindikata slovenske šole, naj prosilci vložijo nepreklicno do 8. t.m. le prošnjo in da bodo kasneje dostavili še ostalo dokumentacijo.
4-urna stavka upravnih nameščencev zavarovalnic
Včeraj popoldne so 4 ure stavkali upravni nameščenci zavarovalnih ustanov Assicurazioni Generali, RAS in SAVA v podkrepitev svoje zahteve po obnovitvi delovne pogodbe, upoštevajoč nekatere osnovne zahteve. Te so: skrajšanje delovnega umika, uvedba dveh kategorij za vključitev kurirjev in delavcev v uradniško pogodbo in poenoteno ravnanje glede dopustov in bolezni. Poleg tega zahtevajo nameščeno zavarovalnih družb tudi ustanovite« paritetičnih sindikalnih komisij.
Po vesteh iz sindikalnih krogo
tTrije kralji so burjo pripeljali,
jo v Štorjah naložili,
v Štanjelu zvrnili.*
Tako se glasi stari slovenski izrek. In danes je praznik svetih treh kraljev. Bodo pripe jali še močnejšo burjo, ali so jo že zvrnili v Štanjelu? Včeraj je burja pihala poprečno 18 km na uro, sunki pa so dosegli tudi 60 km na uro. V mestu se je vrtela temperatura okrog ničle, v nekaterih krajih na Krasu pa je dosegla —4 stopnje. Včeraj dopoldne je začelo tudi snežiti, vendar je kmalu prenehalo. Dobro, da so mestne ulice očiščene in suhe, skorje ledu so le po pločnikih, kar je nevarno za pešce, zlasti če piha burja. Žal se nekateri tržaški Lastniki javnih lokalov in trgovin ne zavedajo, da morajo o-čistiti pločnike pred svojimi lokali in trgovinami.
Meščane zelo zanima, kakšno je stanje cest in kakšne so snežne razmere na Krasu, saj je danes praznik in bo marsikdo izkoristil priliko, da popelje družino, posebno če ima male otroke, na sneg. Ceste so vse prevozne, na nekaterih predelih pa so še vedno potrebne verige ali vsaj snežne gume. Vsekakor pa je treba voziti zelo previdno, ker so tu pa tam, tudi na suhih cestah, ledene ploskve. Pre-plužene so vse kraške ceste, razen kratkega odseka med Zgonikom in Saležem, kjer so tudi 2 m visoki zameti in snežni plug pokrajine ne zaleže. Zato je v tem predelu vožnja preusmerjena čez Koludrovico. Avtobus Trst - Salež -Zgonik je danes prvič vozil po tej progi. Tudi cesta Bazovica - Gro-pada (čez Gajo) ni še očiščena, je pa kolikor toliko prevozna. Šoferjem, ki hočejo na Kras, vsekakor priporočamo vožnjo z verigami, ker ceste niso popolnoma očiščene
Na Koprskem so vse ceste prevozne in včeraj m bilo poledice Za avtomobilski promet sta odprti tudi cesta Trst - Ljubljana in cesta Trst - Reka, ni pa dovoljen promet za vlačilce in prikolice. Včeraj je na teh področjih nekoliko snežilo in so bile težave zaradi burje. Najhujše je še vedno na rešiti cesti, in sicer na odseku oa Podgrada do Šapjan. Čez blok pri Pesku je bilo tudi včeraj zelo malo prometa, prispela pa sta dva avtobusa z Reke. Tudi na bloku pri Fernetičih je bilo malo prometa, privozil je ljubljanski avtobus, ni bilo pa sploh tržaškega avtobusa, ki vozi na tej progi.
V Furlaniji je «/čeraj močno pihal veter, v Beneški Sloveniji je snežilo. Na Višarjah, kjer je 2,5 m snega, je bilo včeraj —17 stopinj, v Trbižu in v Kanalski dolini —12 stopinj. Letališče Dri Ronkah je še vedno zaprto zaradi poledice.
Kjer ni vetra ne občutijo tako mraza, tudi če je več stopinj pod ničlo, kakor v krajih, kjer pihajo vetrovi s severne strani, kot je naša burja. Ali bo burja izginite? Prof. Silvio Polti, ki vodi vremeno-slovsko postajo v Trstu in je priznan strokovnjak, zagotavlja, da burja ne izginja, da jo bomo imeli prav gotovo še nekaj stoletij in da bo lahko spet tako pogosta in močna kot pred leti. V zadnjih 50 letih se je klima nekoliko spremenite in se potegoma dviga temperatura. Zaradi tega se je v tem ob-
dobju zmanjšate mera moči in frekvenca burje za približno 1/5.
Enak veter kot je burja imajo tudi ob Ornem morju in na Japonskem, v kraju, ki mu pravijo Kanta. Da bd proučite pojav burje v vseh njenih oblikah in posledicah, sila prišla te dni na Kras dva japonska strokovnjaka profesorja na oddelku za geografijo na univerzi v Tokiu, prof. Masatoski Yo-shdno in prof. K. Mitsui. Na podlagi te študije bosta poskušate najti koristne napotke za obrambo Kante pred japonsko burjo, zlasti glede gradenj.
V Trstu stalno beležijo podatke o burji in jih preučujejo. Zanimivi so podatki o poprečni največji hitrosti in o največjih sunkih burje. V zadnjih 20 letih (1950-1970) so zabeležili v Trstu najmočnejši sunek pozimi leta 1954, in sicer 171 km na uro, takrat je bila tudi največja poprečna hitrost (108 km na uro). Leta 1956 je najhujši sunek dosegel 156 km na uro, leta 1955 (155 km), leta 1952 (149). Najmanjši sunek je bil leta 1901 (115 km), lani pa je najhujši sunek dosegel hitrost 120 km na uro.
Kraški pust 71
Osrednji odbor za pustne prireditve na Opčinah je imel sestanek z zaupniki krajevnih kraških vasi v ponedeljek dne 4. januarja. Na dnevnem redu je bila odobritev pravilnika za pustne prireditve: pustne povorke, kronanje kralja na Brdini in maškaradnega plesa in odobritev pravilnika in izvolitev odbora, ki bo legaliziran pri notarju kot odgovorni organ v smislu obstoječih policijskih predpicov,.
Na sestanku so biti prisotni mnogi zaupniki kraških vasi, katere so zagotovile udeležbo z vozovi na pustni povorki in zagotovili, da so priprave v teku.
«Krašiki pustu postaja dokončno tradicionalna naša prireditev s posebnim kraškim obeležjem po zaslugi tistih ljudi, ki vidijo tudi v pustni kraški manifestaciji in pristnem kraškem veselju ne le odmev tradicije vaških Kraševcev, marveč v tem času afirmacijo svoje prisotnosti in svoje šegavosti, dovtipno-sti, katere nam Krašovcem ne manjka, in dobre volje.
Osrednji odbor bo zelo verjetno angažiral tudi gostinske obrate za čim večji in številnejši obisk iz mesta na Opčine na to kraško pristno manifestacijo.
Tradicionalna obdaritev pristaniških delavcev
Danes ob 10. url bo urad za pristaniško delo Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča razdelil 691 p>aketov pristaniškim delavoem. Pakete je za tradicionalno obdaritev dalo na razpolago ministrstvo za trgovsko mornarico.
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE «FINMARE»
Stavke pomorščakov na štirih tržaških ladjah
Na ladjah «Rosandra», «Aquileia», «Messapia» in «A*ia» je stavkovno gibanje zajelo 408 mornarjev, ki prekinjajo delo, ko se ladje zasidrajo v pristaniščih
je udeležba odst.
v stavki dosegla 93
Dosedanji namestnik poveljnika mestnih stražarjev rag. Riccardo Grison bo odslej tudi formalno vodil tržaške mestne straže. Grison bo tako nadomestil svojega predhodnika polkovnika Antonia Dol-ce.ja.
Grison je po vojni več let služil kot pripadnik civilne policije pod
zavezniško vojaško upravo. Leta
Trgovin« oblačil jutri dopoldn« zaprte
Kot poročajo sindikalne organiza cije bodo v četrtek dopoldne vse trgovine oblačil in trgovine z raz rvim blagom zaprte. Tako je odre (lila občina po sporazumu med sin dikalnimi organizacijami in Zdru ženjem trgovcev.
Stavka pomorščakov, o kateri smo včeraj pisali, poteka po vnaprej do-očenem razporedu. Mornarji ladij iFinmare* in družb, ki so pod njenim nadzorstvom ter tistih, ki so last zasebnih brodarjev, stavkajo stoodstotno, na osnovi poziva, ki so ga prizno zvečer Izdali sdnddkal ni zastopniki v Rimu. Pogajanja se nadaljujejo, vendar ni prišlo do pričakovane razjasnitve, ki bi lahko povzročila prekinitev stavke.
Stavkovno gibanje zajema ladjo za ladjo, sproti kot te priplovejo v kako tuje ah Italijansko pristanišče. Tako so prekrižali roke ob 20. url včeraj zvečer na ladji «Rosan-dra« Stavkalo je vseh 36 mornarjev. Stavka bo trajala do Iste ure 1 jutrišnjega dne, ko bo preteklo
predvidenih 48 ur.
Prav toliko časa bodo stavkali mornarji na ladji «Aqullela*, lest tržaške javne družbe Lloyd Triastl-no. Na ladji Je trenutno tudi 36 mož posadke. Stavka se bo pričete drevi.
Ob 23. url danes zvečer se bo pričela dvodnevna stavka na ladji «Messapla», last družbe Adriatica. Na njej Je kar 116 mož posadke, ld se bodo Izkrcali takoj, ko bo ladja prispela v pristanišče.
Stavka Je zajela še četrto ladjo, na kateri so tržaški mornarji, ln sicer prekooceanski p»arnlk «Aaia», last Tržaškega Llojrda, ld plove v pristanišče Las Palma« na Kanar sklh otokih.
Na ladji je 220 mož px>sadke.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju
vabi v p»etek, 8. januarja ob 20.30 k predavanju
STO DEVETDESET LET ŠKEDENJSKE SOLE
Predava prof. Samo Pahor
Naročniki! Bralci!
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Poravnajte celnletno naroč nino že sedaj !
Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, maša 9.600 lir. meseč na pa 950 lir.
Včeraj-danes
Slovensko gledališče v Trstu
Lev N. Tolstoj
MOČ TEME
drama v petah dejanjih
v četrtek, 7. januarja ob 19.30 v Drami v LJUBLJANI v soboto, 9. januarja ob 20. uri v Ajdovščini
Jaka Stoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
v petek, 8. januarja ob 19.30 v Operi v LJUBLJANI
PROSVETNO DRUŠTVO »PRIMOREC* IZ TREBČ
priredi v dvorani prosvetnega društva v Trebčah dne 9.1.1971 ob 20.30 in 10.1.1971 ob 17. uri
VOKALNO
INSTRUMENTALNI
VEČER
s sodelovanjem Dorine Kante — italijanske prvakinje na harmoniko, mešanega pevskega zbora »Primorec« Iz Trebč, ansambla «Miramar» večkrat nagrajenega na raznih tekmovanjih m domačega instrumentalnega «Tria».
Dirigenta:
Oskar Kjuder ln Cezar Možina.
Danes, 6. januarja 1971 na praznik siv. Treh kraljev bo v cerkvi v Šempolaju pevski zbor
FANTJE IZPOD GRMADE
Izvajal slovenske božične pesmi.
Vljudno vabljeni 1
Danes, SREDA, 6. Januarja
TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 m zatone ob 16.36. — Dolžina dneva 8.50. — Luna vzide ob 12.13 ln zatone ob 2.47.
Jutri, ČETRTEK, 7 januarja
ZDRAVKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 0,8, najnižja —0,3, ob 19. uri 0,5. zračni tlak 1017,8 rahlo narašča, ve. ter 18 km severovzhodnik, vlaga 49. odst., nebo 7 desetink pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POHORK 5. januarja se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 31 oseb,
UMRLI SO: 61-letna Marija Skerk vd. Zidarič, 72-letna Anna BUtsco. 76. letna Anna Stantsci, 77-letna Vlttorla Corttglanl, 71.1etni Ettore Castacan-na, 76-letna Stefanla Meula por, Colja, 75-letnl Glovannl Seleš, 71-letnl Davi. de Principe, 68.1etna Stefanla Koknje, 72-letna Carollna lurchlch por. Godi-na, 66-letnt Renato Dessardo, 78-letnl Lulgl Valente, 86.1etna Marcede Ham. merle vd. Mlchelazzl, 70-letna Glsella Silllco por. Galuppo, 75-letna Antonia Cergol vd Chert, 70.1etna Vlttorla Cresclant vd. Bellottl, 89-letna Glo. vanna Bonano vd. Corettl, 65-1 etnI Gregorlo Corazza, 57-letnl Edoardo Pa. nlzron, 84.1etnl Stefano Pettlrosso, 81-letna Maria Flego vd. Veronese,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od II. do 16. ure)
Vlelmettt, Borzni trg 12; Centauro. Ul. Rossettl 33, Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; San’Anna. Ko lonkovec 10
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 6.36)
Blasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo. Ul, Berninl 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11, Sponza, Ul. Montorslno 9 (Ko Jan). ’
MniHi
VERDI
Blagajna gledališča Verdi bo danes odprta od 9.30 do 13. ure za pro. dajo vstopnic za prvo predstavo Ber. gove opere »Lulu«, ki bo v petek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih.
Bergovo opero, ki predstavlja no. vost v Trstu, bo Izvajala opera iz Essna v Zahodni Nemčiji, kjer Je bi. la leta 1953 tudi njena prva nemška Izvedba,
Opero bo dirigiral Gustav Koenlg, kt Je bil dirigent tudi prve nemške izvedbe. V naslovni vlogi bo nastopila sopranistka Maria Michols, v ostalih vlogah pa: Elsa Maurer, Hans Walter Bertram, Karl Heinz Tlhmann, Dan Richardson, Valjo Varpio, Carol Bau-er Marita Duebbers, Rudolf Holtenau, Hans Novvack, Horst Hueskes, Heln. rlch Semmerlath in Robin Faiurhurst.
Režija Paul Hagert, scene Leni Bauer - Ecsy.
POLITEAMA ROSSETTI
V Pollteama Rossettl Je danes na programu popoldanska predstava Bre. chtove komedije «Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Začetek ob 16.30. Predstave v Izvedbi Stalnega gledališča iz Turina, se bodo nadaljevale do vključno nedelje.
• * »
Od torka, 12. t. m. dalje bosta v gledališču Rossettl gostovala Glno Bramlerl in Mtlva z glasbeno komedijo Garlnelja In Glovannlnija «Ange. li in bandlera«. Z njima bodo nasto. pali še Toni Uccl, Isabella Guldotti ln Giusl R«snanl Dandolo. Pri blaga), ni v pasaži Protti se bo v petek. 8" t. m začela prodala vstopnic za prvo predstavo 12. t. m ter za ponovi, tev 13. t. m V ponedeDek se bo za. čela prodaja ' Stonnic za predstave 14.. v torek za 15., v sredo za 16., v če. trtek za dnevno 17. in v petek za ve. černo 17 t. m. Abonenti na sezono Stalnega gledališča bodo imeli znaten | popus*.
AVDITOHIJ
Danes ob 10.30 in ob 16 url predstavi za otroke Bordonove pravljice «Fiordinandove dogodivščine«.
Razstave
V	galeriji Loža v Kopru bo danes ob 18. uri otvoritev slikarske razsta. ve primorskega rojaka . umetnika Ri. ka Debenjaka. Razstava bo odprta do 30. jan. vsak dan od 9. do 13. ter od 17. do 19 ure ter ob nedeljah do. poldne.
V	umetnostni galeriji cMignon* na
Korzu Italia 9 (Pasaža Rossoni) razstavlja od 2. do 16. t. m. slikar A: Petrone.
Vsedržavna razstava (Prva nagrada Sv. Justa* v Italijanskem umet. nostnem centru «11 Trittico« je bila podaljšana do 10. t. m. Žirija je med. tem podelila «Nagrado Sv. Justa za leto 1970» milanskemu umetniku Ginu Carreri, podelila pa je tudi vrsto dru. gih nagrad in priznanj. Nagrade bodo umetnikom izročili danes ob 18. url na se ežu v Ul. San Nicolč 8.
Nazionale 14.30 »La carica del 101», Walt Dlsneyev film. Technicolor.
Eden 14.30 <«Le coppie«, Monica Vtttl, Alberto Sordl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 14.30 «Brancaleone alle cro-ciate«, Vittorio Gassman, A. Celi, B. Lončar.
Grattacielo 14.30 «La prlma notte del dott. Danieli industriale, col com-plesso del giocattolo«. Lando Buz. zanca, Katia Christlna, Saro Urzl. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 14,30 »Vamos a matar com. paneros«, Franco Nero. Tomas Mil-lian.
Ritz 14.00 «La moglie del prete«, So. fia Loren, Marcello Mastroiannl. Technicolor
Alabarda 14.30 «La ragazza del prete«, Nicola Di Bari, Susanna Mar. tinkowa. Technicolor.
Filodrammatico 15.00 «Le svedesi sl confessano e . . », Anne Nord, H. Gustafsson. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 19JOO, 22.00 «Borsalino», Alain Delon, Jean Paul Belmondo. Technicolor.
Crlstallo 15.00 «11 prete sposato«, Ros-sanna Podesta, Lando Buzzanca. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Nint Tlrabusclč, la don. na che inventč la mossa*, Monica Vittl, Sylva Koscina, Nino Taranto, Gastone Moschin, Peppino De Filip, po. Technicolor.
Moderno 14.00 «Woodstock». Technl-color.
Vittorio Veneto 15.00 «MASH», Do-nald Sutherland. Elliot Gould. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 14.30 «Simon Boliva«, Max!ml. lian Schell. Rosanna Schiaffino. Technicolor.
Iropero 15 00 «11 Presidente del Bor-gorosso Football Club«, Alberto Sor. di. Technicolor.
Astra 15.00 «La iunga ombra glalla«, Gregory Pečk, Anne Hayword. Technicolor
Abbazia 15;00 «Garrlngo». Western film. Technicolor. Anthony Steffen, Peter Lee Lavvrence.
KINO <|RIS> PROSEK
ponovi danes ob 16. tri barvni italijansko-sovjetski film:
LA TENDA ROSSA Igrata: Claudia Cardinal« ln
Sean Comnery.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri — briljantni poln vedrine film: AMORE MIO AIUTAMI Igrata: Alberto So rdi in Mionl-ca Vitti
Mali oglasi
Premožna družina Išče gospodinjsko
pomočnico s priporočili, ki ima rada otroke. Zelo ugodni pogoji. Pisati na: Cassetta 345 SPI. 26100 Vlcenza.
Ljudska prosveta
Dijaki slovenske gimnazije v Čelov, cu bodo gostovali na povabilo ZSKP z igro »Dnevnik Ane Frank«.
Danes ob 16. url bodo nastopili v Katoliškem domu v Gorici, ob 20. url pa bodo Igro ponovili v farni dvorani v Standrežu.
BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI • Ulica F Fllzi It 10 ret 38101/38045
opravlja vse bančna posla
kupuje tujo valuto
Včerajšnji odkupni devizni teč«|l:	
Ameriški dolar	620,—
Kanadski dolar	590,—
Brit. Iterling	1.475,—
švic. frank	142,-
Franc frank	110,—
Balg frank	12,-
Hol. florin*	172,-
Nemška marka	170,—
Avst. šiling	23,80
Dinar	42,—
PREMOŽNA DRUŽINA il Verone išče za gospodinjsko pomočnico dekle, ki ljubi otroke. Lastna soba in vse udobje. Dobra plača
Salgaro, Via C. Betteloni 19 37100 Verona
DajovU in prispevki
Jožefa Košuta daruje 10.000 lir ti popravila spomenika padlim partizanom na Proseku.
Ob nastopu novega leta Je vesela družba zbrala 8 500 lir za športno dru. štvo Polet.
Namesto cvetja na grob pok Matij« Petarosa iz BolJunca daruje družina Rado Žerjal 2.000 lir za prosv. društvo France Prešeren Namesto cvetja na grob pok. Janku Breclju darujejo dru. žine Pertot Mito. Pertot Elo In Ger-dol Danilo 3,000 lir za Glasbeno matico ln 3 000 lir za Dijaško matico.
Mimo Je za vedno zatisnila o& naša draga
Ivanka Bonano vd. Kuret
Pogreb bo v četrtek, 7. JanuarJ* ob 14. uri lz kapele glavne bolnišnice na pokopališče v RlcmanjlU' Žalostno vest sporočajo hčer*' sinov), snahe, zet, vnuki in drW sorodniki.
Dne 5. januarja Je preminila naša draga
MARIJA vd. SLAMIČ roj. KURET
Pogreb bo Jutri, v četrtek, 7. tun. ob 14. uri lz mrtvašni-oe glavne bolmišndoe k oarlcvl in na pokopališče na Ka/tlnari.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Danila in Ida, sinova Aloji ln Anton, zet je, snahe, vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki.
Občinska pogrebna služba T. F., tel, 38608

PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
NADALJUJE SE SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Milijon lir deželne uprave za pomoč cirkusu VVulber
Vladni komisar je nakazal pol milijona lir ustanovi za za-ščito živali, da jih izroči cirkusu ■ Prispevki posameznikov
Žalostna usoda cirkusa VVulber je zganila sočutje najprej posameznih meščanov in sedaj tudi oblasti.
Potem ko je predsednik deželnega sveta dr. Ribezza že izročil cirkusu 100.000 lir kot svoj osebna prispeva. je včeraj deželna uprava namenila cirkusu milijon lir, katere bo v prihodnjih dneh izročila direktorju cirkusa g. Vulcanelliju preko tržaške pokrajinske turistične ustanove. S tem izdatnim prispevkom se je dežela hotela pridružiti solidarnostni akciji v korist tako hu-0° prizadetim cirkuškim artistom,
* so jo kot prvi začeli sočutni posamezniki in nekatera združenja.
Me dtemi moramo omeniti občinsko Upravo, ki je dala svoj pirrispevek 100.000 lir ter vladnega komisarja or- Cappellinija, ki je nakazal državni ustanovi za zaščito živali pol milijona lir, da jih posreduje cirkusu.
Te dni so se na občini sestali ludi nekateri občinski odborniki in razpravljali o najučinkovitejši obliki pomoči cirkusu. Med drugim so sklenili, da bodo funkcionarji Urada za higieno in zdravstvo skušali najti primerne prostore, kamor bi lahko začasno spravili premraže-oe živali. Neka gospa, ki je hotela ostati v anonimnosti, je včeraj izročila direktorju cirkusa 100.000 lir,
Y Peki zavarovalnici pa so nameščenci zbrali 120.000 lir. Za hrano za živali so poskrbeli med drugim tudi tako, da so cirkusu izročili nekaj konjev, ki so te dni poginili na proseški železniški postaji.
Oster mraz, ki v teh dneh pritiska pri nas, ustvarja položaj cirkusa odnosno njegovih nameščencev m zlasti nekaterih tropskih živali, nevzdržen. Kot znano, je eden od 12 levov že poginil zaradi mraza,
P?sno ogrožene pa so tudi druge "tvali. Zelo malo je verjetno, da bo cirkus v takih pogojih sploh skušal ponovno postaviti svoj šotor J' Trstu. Govori se, da se bo, čim bo mogoče, preselil v Videm.
ortopedskem oddelku. Okreval bo v 8 dneh.
Na kirurškem oddelku pa so sprejeli 66-Ietnega Vimeenza Scommega iz Ul. Orlamdimi 34, zaradi ran po nosu, levem delu prsi, zloma reber, udarca po ledvicah in odrgnjenj po rokah. Okreval bo v 15 dneh. Ko je delal v hangarju št. 26 v starem pristanišču za tvrdko «Vinicola Eu-ropea», je padel s železniškega vagona in se pobil. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK.
Tretja nesreča na delu pa se je pripetiia včeraj popoldne 35-letne-mu prisibanlščriku Mariju Ulcicu iz Ul. Ronchetto 71. Ko je na krovu neke grike ladje, ki je zasidrana v pristanišču, nalagal pod palubo kavstično sodo, ga je kislina oškropila po očesih. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulističnem oddelku s prognozo 30 dni zaradi opeklin na rojenici.
Policija aretirala pijanega vozača
PO PODATKIH PROMETNE POLICIJE
Lani na Goriškem povečanje cestnih nesreč za 11 odstotkov
Patrulje prometne policije so prevozile 690.000 km - Danes obdaritev prometnikov
Število prometnih nesreč, ki jih je v lanskem letu zabeležila prometna policija v Gorici, se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišalo za 11 odstotkov. Podatek je zaskrbljujoč ter dokazuje, da ni iskati razloga za zrvišamje samo v povečanju števila vozil, ampak predvsem v pomanjkanju discipline. V 767 prometnih nesrečah v preteklem letu je izgubilo življenje 18 oseb, 473 pa je bito ranjenih. 276 osebam udeleženim v nesrečah se ni skrivil nritd las, pač pa so utrpeli škoda na vozilih. 0-sem voznikov so aretirali, ker niso mudili namoči povoženim ali pa so sedeli za volanom vrnjeni. Sodišču so prijavili nadaliniih 32 o-seb, ker so spreminjale številke na šasijah.
Prometna policija je v preteklem letu opravila nadvse koristno delo pr; urejanju prometa v turistični sezoni, v zadn;em razdobju je pomagala voznikom, ki so zašli v težave zaradi poledice. Izsledili so tudi precej ukradenih av-
Zapadlost raznih kmetijskih rokov
Kmečka zveza v Gorici javlja, da zapade v januarju rok za prijavo vseh sprememb, ki so nastale v sestavi družine med letom 1970 in to bodisi zaradi upokojitve, poroke, rojstva ali smrti ka kega člana, ali tudi če se .je kak elan družine zaposlil drugje. Kmetje, ki so stari nad 70 let in ki živijo sami lahko prosijo za izbris iz Kmečke bolniške blagajne, upokojeni kmetje se nadalje lahko vpišejo v INAM, ki nudi brezplačna zdravila. Kdor misli narediti prijavo ali prošnjo naj prinese s seboj knjižico penzije in vpdsnico v Kmečko bolniško blagajno za kon-
trolo vpisanih.
Z januarjem lahko lastniki kmetijskih strojev prijavijo porabo goriva v letu 1970 in zaprosijo za novo v letu 1971. S seboj naj prinesejo knjižico UMA in porabljene bone. Kdor misli popravljati stanovanje lahko sedaj naredi prošnjo.
Vinogradniki, ki so v letu 1970 obnovili vinograde, morajo le te prijaviti na trgovinsko zbornico, da bodo imeli pravico do zaščitnega znaka (rok prijave je 6 mesecev po nasadu).
Za pisanje prošeni, prijav in za vsa pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na pisarno Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. (V Ste-verjanu se lahko zainteresirani obrnejo za pojasnila po predavanju inž. Simčiča prihodnji petek).
-m
Pred nekaj dnevi, o tem smo že poročali, je Zveza posoSJdh zadrug priredila obisk kmetijskih str* kovnjakov iz Slovenije. Na konferenci, ki je bila v dvorani trgovinske zbornice, je spregovoril tudi inž. Josip Pečenko (na sliki med govorom), predsednik tržaških Delavskih zadrug
..............................................n.........mn......................................................................................................................................................iniiiiiimiiimimiiiiiiimiiiiniiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiroimmiiiiiiiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii.........................................................................................................
Včeraj je oestna policija prijavila ‘ tomobilov ter jih vrnili zakonitim
1 lastnikom.
Nesreče na delu
Včeraj zjutraj sta se pripetih dve nesreči na delu.
V livarni Italsider se je udaril po tevi nogi 25-letni Gennaro Griuolo ko je delal na dnu podpalubja ladje «Mare tranquiilo», zasidrane ob Pomolu Italsider ja. Mimo je privolil traktor, ki je s kolesi odbil kos fudnine, M je padel v podpalubje ki pri tem močno udaril Griuola. Z avtom livarne so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na
sodna oblasti aretacijo 26-letnega Renata Stesa lz Ul. Martin della Liberta 15, zaradi vožnje v vinjenem stanju, upiranja in žaljenja javnega funkcionarja.
Prejšnjo noč ob 23.10 je privozil po Ul. Udine avto vrste volksvvagen z evidenčno tablico TS 114582, ki je prehitel dva avtomobila naenkrat in pri tem trčil ob avto alfa romeo TS 100210, last 50-letnega Stelia Sabadina iz Ul. Foscolo 34. Stesa je po trčenju nadaljeval vožnjo.
Patrulja cestne policaje je takoj dospela v Ul. Udine in začela z iskanjem volkswagna, ki ga je končno našla v Ul. Rittmeyer. Ko so agenti obrazložili Steši kršitve prometnega zakonika, ki jih je zakrivil, je ta začel zmerjati agente in se jim upirati. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili vinjeno stanje.
Agenti so ga zato aretirali, včeraj pa prijavili sodnim oblastem.
Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka aretirali in zaprli v tržaški zapor 25-Ietnega Sergia Giral-dija, stanujočega v Ul. Crociferi 5. Tržaška protona je izdala proti nje-mu zaporni nalog, ker bo moral presedeti v zaporu 676 dni namesto plačila globe v znesku 3.380.000 zaradi tihotapstva in ker ni plačal davka IGE.
Na cestah je prejšnje leto krožilo 5.300 patrulj, ka so svoje delo opravljale nekaj nad 42.000 ur ter so prevoz'le skutno 692.000 kilometrov. V 175 primerih so patrulje spremliafe osebnosti, ki so o-biskale naše krave, športne mrani-festariie itd. N-udfle so pomoč 1.840 voznikom, ki so imeli težave na cesti.
V lanskem letu so prisodili skoraj 27.000 glob, od katerih so jih kršilci cestnega zakonika v 22.700 primerih plačali na kraju prekrška, za 5.000 prekrškov pa so prometniki sestavili zapisnik.
Danes imajo prometniki svoj praznik. Verniki se jih bodo spomnili z diarili, dia bi se jim na takšen način zahvalili za dragoceno mmoč. ki idm jo vsak dan nudilo. Kdorkoli bi želel obdariti pro-mrim potievo, oni dar cone«e v vrvnVdco v Ul. Paola v ftt»ndrežu. Me^ni stražniki btvVi sprejemali darila na glavnih križiščih na Kor-zu in na Travniku. Poleg občanov bodo darila prinesla razna nodljet-ja ter predstavniki avtomobilskega in motociklističnega kluba. Opoldne bo zastopstvo motociklistične federacije in avtomobilskega kluba izročilo darila prometnikom v Novi Gorici Darila bodo našim prometnikom prinesli tudi predstavni ki voznikov iz Nove Gorice.
■UlllllllllltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiliil
lunini
iiiiimimiiiiiiiiiiiiufnuiiiiimiiH
PISMA UREDNIŠTVU
O branju časnikov na šolah
Prejeli smo	I dnevnega in tedenskega tiska v
Spoštovano uredništvo Primorskega šole, seveda tudi v slovenske šole,
dnevnika
. V Novem listu z dne 17. decembra Je bilo objavljeno pismo prof. Draga Bajca. Ost, ki niti ni tako topa, je Operjena na vaš dnevnik. Priča-koval sem, da boste na dopis reo-ffiraii, saj prof. Bajc med vrsticami zdvomi o smislu izdajanja in branja časopisa take «kvalitete», odtočno pa izraža tudi svoje mnenje, tale dnevnik pač m primeren “eni pripomoček za naše šole.
Mnenje je marljivo argumentirano: upam, da Bajčevega zapisa utste celo spregledali, si vašega nolka ne morem drugače razložiti, *ot da so vas ti argumenti in e KI epi prepričali.
Vsekakor pa mislim, da molčeče so-Olasje ne zadošča.
Marko Kravos
Odg, ure d.: Zapisa prof. Bajca v Novem listu nismo spregledali, ven-“‘tfsmo menili, da je njegova ten-itenčnost tako očitna, da naš odgo-y°r niti ni bil potreben, saj je lahko vsakdo razumel, kaj prof. Bajca dejansko tišči. Ker pa v Pismu govorite o »marljivem argu-•bentiranju* zapisa, odgovarjamo •■edeče:
Ko je bil govor o uvajanju branja
n i £=* I a
OBJAVLJENI SEZNAMI DAVKOPLAČEVALCEV
Povečan občinski dohodek drožinskega davka v Sovodnjah
Občina bo letos dobila 5.684.171 lir - Najvišji davek znaša 1.814.600 lir - Večina davkov nespremenjena že nekaj let
Na sovodenjskem županstvu so bili v teh dneh, podobno kot v vseh drugih občinah, na vpogled seznami raznih občanskih in državnih davkov, katere bodo morah plačati ljudje, ki so obdavčljivi v tem letu. Zanimal nas je seznam družinskega davka, ki je najoliirektneijši davek, kateremu so podvrženi prebivalci določene občine, saj jih občinska uprava sama direktno obdavčuje na podlagi ugotovitve in medsebojnega pogovora. V sovodenjski občini je le malo primerov prizivov proti u-gotovdtivam uprave in o teh prizivih razpravlja posebna komisija, ki jo je občinski svet pred kratkim tovolil in v kateri so zastopniki vseh vasi na občinskem področju.
Letos je v sovodenjski občini podvrženih plačevanju družinskega davka 476 družinskih pogla-
djskotijg

slovenski samospev
ANTON DERMOTA
tenor
Hilda dermota
klavir
Skladbe
Pavčiča, Kogoja, Lajovca, Ravnika, Škerjanca, Osterca, Lipovška, Šivica, Ukmarja, Ježa in Kozine
♦ ♦
OBREDNA GLASBA
Čajkovskega •n Rahmaninova
Zbor radio — televizije Beograd
ni nihče mislil, da bi dnevni ali tedenski tisk mogla pri pouku nadomestiti slovensko slovnico, vadnico ali pravopis. Vsakomur ie znano, da dnevni in periodični tisk iz razumljivih razlogov, ki jih gotovo ni potreba naštevati, nikoli ni bil in ne more biti zgled lepega jezika ali jezika prež napak. (Navsezadnje to dokazuje tudi sam zapisek prof. Bajca!). Tudi ni res, da bi uvajanje branja dnevnega in tedenskega tiska v šole bilo v okviru »reforme* šolstva, kot to trdi prof. Bajc in gotovo je slabo spričevalo zani, če ne ve, za kaj sploh gre pri reform šolstva.
Toda prof. Bajcu ne gre toliko za jezik, kot za nekaj drugega. Za pisal je: »Sodbo, ali bi isti dnevnik o politiki (če ta seveda spada v šolo) bolj neoporečno poročal, prepuščam bralcem, in sicer vsakemu posebej. Ali ni bolje, da o-stanemo pri »zastarelem* načinu poučevanja*. (Mimogrede, na koncu tega stavka je prof. Bajc pozabil na vprašaj).
V tem grmu tiči zajec. Prof Bajcu gire enostavno za to, da ostane tudi na slovenski šoli vse pri starem, odnosno pri «zastarelem», kot pravi sam. Politiko v šolo? Bog nas varuj, posebno še, če naj pride politika v slovensko šolo z branjem in obravnavanjem dogodkov po »Primorskem dnevniku*. No, če naj pride na primer s kakšnim dobro znanim tednikom, ki kliče na pomoč vojsko in katoličane vsega sveta, naj preprečijo izvolitev socialističnega predsednika v Čilu, no, potem seveda že.
Toda politika je na šolo že prišla In nedavni dogodki v Trstu so pokazali, da je ta politika takšna, kakršna prof. Bajcu gotovo ni po-všeči. Slovenski študentje so prav ob tej priložnosti pokazali svojo zrelost, ko so boj za demokratizacijo šolstva, tudi slovenskega, ko so boj za ureditev pravnega položaja slovenske šole in šolnikov, povezali z bojem za enotnost vseh študentov, za enotnost slovenskih študentov z italijanskimi v teh prizadevanjih in za enotnost slovenskih študentov z delavstvom v boju za temeljito socialno preureditev državi in proti nasilju nad svobodoljubnimi narodi in ljudmi v sveto. S svojim bojem in s svojimi gesli, pa todi s svojo politično zrelostjo, so naši študentje danes daleč pred marsikaterim slovenskim šolnikom, predvsem pa daleč od oportunizma, ki veje iz mnenja prof. Bajca do politike v šoli, mnenja, ki ga skuša »marljivo argumentirati*, kot meni M. K. v svojem pismu uredništvu, z naštevanjem jezikovnih, tiskarskih in drugih pomanjkljivosti v naglici in zato v površno prirejenem članku v našem listu.
VESTI IZ DOBERDOBA
V SOBOTO ZAČETEK KOREKTIVNE TELOVADBE ZA ŠOLSKE OTROKE
Omejen avtomobilski promet zaradi poledenele ceste
Kot smo pred časom pisali, je tudi občinska uprava iz Doberdoba v okviru medobčinskega konzorcija za zdravstvo sklenila organizirati korektivno telovadbo za tiste osnovnošolske otroke, ki so je potrebni. Razpisali so vpisovanje otrok tako iz Doberdoba, kakor iz Dola in drugih zaselkov občine. Prijavilo se je 23 otrok.
S tečajem korektivne telovadbe bodo začeli v soboti) 9. t.m. ter ga bodo izvajali v telovadnici osnovne šole v Doberdobu po dvakrat tedensko od 15.30 do 16.15 ure. Za otroke iz Dola in Jamelj, ki so se prijavili za tako telovadbo, je organiziran avtobusni prevoz z Ribi-jevim avtobusom. Tečaj bo vodil specializiran telovadni učitelj iz Gradeža, Id ga je občinska uprava na.jela v ta namen. Na osnovi izkušenj, ki jih bodo pridobili ob tem prvem tečaju, bodo pozneje organizirali še druge. Tokrat so vpisani predvsem učenci iz 4. in 5. razreda osnovne šole, pozneje pa bodo vpisali po potrebi tudi še mlajše šolarje.
Snežno neurje za praznike ni pri zaneslo tudi našemu Krasu in tako pokrajinske kot občinske ceste okrog Doberdoba in v Dolu so še vedno zaledenele, pa čeprav so jih očistili in posuli s peskom, da bi bile bolje prevozne. Včeraj se je oglasila tudi burja, ki sicer ni ie lo močna, vendar dovolj, da pri poroča avtomobilistom previdnost, če že morajo zaradi nujnih oprav-
kov na cesto, ker drugače je bolje, da svoje potovanje odložijo.
Plačilo avto takse
Pri avtomobilskem klubu v Gorici tn po njegovih podružnicah na podeželju imajo te dni polne roke dela z izdajo potrdil za letošnjo avtomobilsko takso. Rok je namreč kratek, saj Imajo tisti avtomobilisti, kd imajo takso plačano do 31. preteklega decembra čas za plačilo samo do 10. t. m.
Glasom novih predpisov bodo kazni za tiste, ki ne bodo v redu s tem plačilom, se pravi za zamudnike, preoej občutne — globa namreč znaša od 1 do 7-kratno neplačano takso, poleg plačila same takse seveda. Tako bo n, pr. zamudnik, kd ima fiat 500 moral plačati poleg dolžne takse še od 7 do 42 tisoč lir globe. Za večje avtomobile bo seveda globa primemo višja. Poleg tega bodo morali avtomobilisti nalepiti potrdilo o plačani taksi (bolldno) na vetrobran, da ne bodo plačali kazni, ki je za to določena na 5000 lir.
Obvestilo Sovodenjcem
Vodstvo Kmečko delavske 1 sojilnice v Sovodnjah sporoča, da bo njen urad odprt za stranke tudi danes, 6. januarja, od 9, do 12. ure.
AVTOPROMET GORICA
Hotel POLDA NOVIC‘ Lokve
je za smučarsko 9eeono 1970/71 pripravil za vas smučarje
SMUČARSKI PAKET
—	prevoz na relaciji Šempeter-Rožna dolina-Nova Gorica Lokve
—	dnevna vozovnica za vlečnico Lokve
—	enolončnica
Cena 20,00 din na osebo.
SMUČARSKE PROGE to dnevno teptane ki uretje s novim teptalnim strojem.
NOVA SMUČARSKA VLEČNICA omogoča prijetnejšo smuko. Vlečnica na razsvetljenih smučiščih obratuje do 22. ure.
NOVOST:
dnevne vozovnice za vlečnico Lokve ln smučarska Sola.
V naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro in solidno postreženi.
Informacije: HOTEL »POLDAN OVEC» LOKVE, tel. 77-010
TURISTIČNA PISARNA APG NOVA GORICA, tel. 21443
var jev. Občina bo od tega davka dobila 5.684.171 lir, v lanskem proračunu pa je bilo v isti namen predvidenih 5.072.000 lir. To pomeni, da bo letos občina dobila nekaj denarja več. Na novo so vpisali nekatere nove davkoplačevalce, nekaterim pa so spremenili davčno osnovo. Ker pa ima večina davkoplačevalcev nespremenjeno osnovo že nekaj let, nameravajo v prihodnosti pregledati dohodke in seveda davčne dajatve vseh občanov. Kdaj bodo to napravili, ne vemo, kot tudi ne vemo, če bo občina še vedno pobirala ta davek, kajti v davčni reformi ministra Pretija je predvideno, da bi vse davke združili v enega samega, ki bi ga pobirala država.
Objavili bomo sezname vseh tistih davkoplačevalcev sovodenjske občine, ki imajo nad 400.000 lir obdavčljive vsote. Teh je 168, t. j. približno tretjina vseh, ki plačujejo družinski davek. Objavili bomo priimek in ime družinskega poglavar ja, vas kjer biva, obdavčljivo vsoto in družinski davek, Id ga bo moral plačati v letu 1971. Povedati pa je še treba, da je treba do dati vsoti, ki bo objavtiena kot davek, še 38,90 odstotka raznih državnih dajatev.
Kako so računali obdavčljivo vsoto? Pri dohodkih podrejenega dela so odbili 50 odstotkov, nato so odbili še 250.000 lir na družinskega poglavarja in 25.000 lir na vsakeffa družinskega člana. Na tako dobPeno vsoto določijo d'»vek. Pri dohodkih trgovcev, prostih poklicev, obrtnikov, pa so odbili od ugotovljenega dobička le 250.000 Mr na družinskega poglavarja in 25.000 lir od vsakega družinskega člana.
Y sovodenjski občim je devetnajst družin, ki ima nad milijon lir obdavčljive vsote. Na prvem mestu je avtonrevoznik A’ojz Gu-lin iz^ Sovodenj z 1.814.800 lirami obdavčlj've vsote. Na drugem mestu je gostilničar Pietro Deghein-ghi iz Gabrij (gostilna pri Tomažu).
Evo, p« abecednem redu, seznam davkoplačevalcev.
, Batistič Karlo (Sovodnje). 420.000 tor obdavčljive vsote, 11.760 lir davka; Batisti Jože (Rupa), 434.700, 12.300; Berlot Albin (Vrh), 833.000, 28.280; Berlot Anton (Rupa), 1 maliion 16 tisoč 680, 37.200: Berta-gnolli Giovarvrai (Sov.), 432.950, 12 tisoč 240; Biasutti Viktorija vd. Masten	(Peč).	594.750,	18.190;	Bi
ndk Ivan (Peč), 429.500, 12.080; Bi-siani Umberto (Runa), 660.240, 20.960; Boschin Ivan (Gsb.), 400.000, 11.080; Briz Bruno (Sov.), 848.000, 28.920;	Butfcovič Karlo	(Sov.),	519
tisoč 500. 15.230; Butkovič Alojz (Sov.),	580.200,	17.670;	Butin	Vin-
cenc (Rupa), 835.150, 28.805:
Caccia Dormnioni Paolo (Gab.),
635.000,	19.800; čaudek Julijan
(Sov.),	900.000.	31.200:	Caudi	Jo-
žef (Sov.), 589.500, 17.950; čaudek Rudolf	(Sov.),	462.250,	13.270;	če-
bron Ida vd. Pahor (Rupa), 602 tisoč. 18.580; Cerna Leonard (Vrh), 561.470, 16.920; Černič Ivan (Vrh), 585.200, 17.812; Černič Jožef (Vrh),
582.000,	17.730; Černič Venceslav
(Gab.),	691.000,	25.500;	Cescutti
Prane (Sov.), 1.422.450, 59.190; če-ščut Jožef (Sov.), 886.750, 30.740; češčut Milan (Sov.),	453 tisoč
960; Cescutti Vida (Sov.),	467
tisoč	500,	13.320;	čeudek	Danilo
(Rupa),	475.000,	13.700;	čeudek	I-
van (Peč), 472.000, 13.620.
Cijan Albin (Sov.), 577.000, 17 tisoč	480;	Cijan	Roman	(Sov.)
481.400, 11.960; Cijan Viktorija vd. Petejan	(Sov.),	440.500,	12.520; Cin-
gerli Ferruccio	(Sov.),	625.000,	16
tisoč	470;	Colussi	Renzo	(Peč),
588.000,	17.880: Cotič Anton (Sov.), 502.350,14.720; Cotič Bogomil (Sov.),
446.000,	12.680; Cotič Danilo (Sov.),
800.000,	26.720: Cotič Franc (Sov.), 509.750, 14.920; Cotič Janko (Sov.),
886.000,	30.720: Cotič Nikolaj (Peč),
490.450,	14.295;	Cotič Terezija	vd
Peteani	(Sov.).	519 000,	15.120:	Cotič Ivan	(Sov.),	400.000,	11.040;
708.580, 22.250; Cresta Primo (Sov.), 684.000, 21.910.
(Se nadaljuje)
Za dograditev turistične ceste na Matajur
2e mnogo se je govorijo in pdsa-lo o gradnji dobre dohodne ceste na Matajur, ki je predpogoj in osnova za razvoj tega važnega turističnega predela Beneške S:ovenl1e Cesta je bila v večjem delu dograjena, manjka pa še zadnji zaifcljuč-
V PETEK ZVEČER V KLUBU cSIMON GREGORČIČ*
Literarni večer pesnikov mlajšega domačega rodu
Iz svojih del bodo čitali Benedetič, Cuk,
Fischer, Kravos, Košuta in Mermolja
Po dolgem presledku bomo konč-1 zbora. V zboru poje sedaj trideset no zopet imeli v Gorici literarni | pevcev, vendar vabijo še droge, večer, na katerem se bo naše ob
činstvo malo bolje seznanilo in spoznalo z zamejskimi literarnimi
v+imrirtlri
Nastopili bodo pesniki mlajše generacije, to je: Fiiibert Benedetič. Marij Čuk, Filip Fischer, Marko Kravos, Miroslav Košuta in Ace Mermolja.
Glavna zanimivost tega večera bo prav v tem, da bo lahko naše občinstvo ob tej priliki neposredno spoznalo in p rei'erilo umetniško rast mladih pesnikov, s katerimi ima drugače le malo ali nič stikov. To pa seveda ne pomeni, da je večer namenjen samo izbrancem ta koimenovane intelektualne telite*:
ni del kjer se cesta iz vasi Matajur povrne nazaj v Jeronišče v dolini j nasprotno bo zanimiv tudi za na odkoder je bila speljana. S tem bi vodne občane, saj ie kultura last
bila krožna cesta zaključena.
Načrt za to gradnjo je bil že pred časom predložen tehnikom deželne uprave in geolog BrolU je pred dnevi poslal zadevno poročilo deželnemu odborniku za javna dela. S tem bi moral biti tehnični ded priprav zaključen ih itomačfhTTŠgSi področja upajo, da bodo končno le pristopili k izvedbi tega zaključnega odseka turistične ceste, ki bo koristila ne samo področju okrog Matajurja, ampak celotni Nadiški dolini.
V petek na Valerišču predavanje inž. Simčiča o vinogradništvu
Kmečka zveza iz Gorice priredi petek, 8. t.m. ob 19.30 v prostorih prosvetnega društva »Briški grič* na Valerišču kmetijsko pre davanje o temi »Vinogradništvo in kletarstvo*. Predaval bo inž. Zvonimir Simčič, ravnatelj vinske kleti na Dobrovem.
Kmečka zveza vabi vse štever-janske vinogradnike da se udeležijo tega predavanja. Istočasno ob vešča, da bo uradnik Zveze po predavanju sestavljal razne prijave, ki zanimajo kmetovalce.
Tudi v naoom uredništvu
" . '•'h V ’
, 9projeifiarao prispevke za
v
solo-spomenik v Cerknem
nas vseh in vsakdo ima pravico in celo dolžnost, da zajema iz nje.
Slovencem, ki živimo v Italiji, bi morala biti kultura našega naroda še posebno pa rast naših najmlaj-ših literatov iz zamejstva, še posebno pri srcu, saj je to najboljši dokaz, da smo še vedno zelena in sočna veja 'našega matičnega 'naroda in je prav ti mladina najboljši porok za našo bodočnost ter daje pečat našemu slovenstvu.
Literarni večer naših pesnikov bo v petek 8. t.m. ob 20.30 v prostorih klub «S. Gregorčič* v Gorici, na Verdijevem korzu 13. Prav zaradi zgoraj navedenih razlogov priporočamo običajnim obiskovalcem predavanj, ki jih prireja ta klub. pa tudi drugim, zlasti pa naši šolski mladini, da pridejo v čim večjem številu poslušat mlade pesnike in jim s tem izkažejo tudi majhno priznanje za njihovo prizadevnost.
da bi se jim pridružili.
V torek 12. januarja bo na sedežu prva letošnja seja društvenega odbora; seja bo javna. Na tej seji bodo porazdelili tudi vloge za novo igro, ki .jo bodo pričeli študirati v kratkem. Uspeh «Miklov» Zale* je namreč štandreške pro-svetarje ojunačil in kar takoj so se oprijeli drugega dela.
Prihodnjo soboto, 16. januarja, pa bodo pričeli s šahovskimi vajami, prvič letos po prazničnem premoru. Istočasno bodo pričeli tudi s sobotnimi večeri.
Jutri v Štandrežu posvet pevcev zbora «0. Župančič»
Po božičnih in novoletnih pr a* niltih pripravljajo v Štandrežu čla ni prosvetnega društva »Oton Župančič* oživitev prosvetnega delovanja-
Jutri zvečer, ob 20.30, bo na sedežu posvet pevcev. Razpravljali bodo o delu v zadnjih treh mesecih, odkar vodi zbor pevovodja Ci ril Silič, ter se bodo porazgovorili o bodočem delu in tudi o prvih nastopih pomnoženega pevskega
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiituiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiHiiiiiiitiiiimii
V OKVIRU GLEDALIŠKE SEZONE EMAC
Brechtova ljudska komedija v izvedki gledališča iz Turina
KULTURNO DRUŠTVO «IVAN TRINKOs V ČEDADU
priredi
danes, 6. januarja 1971 ob 15. uri v gledališču «A. Itistori* v ČEDADU
tradicionalni
DAN EMIGRANTA
Spored:
GOVORI
NASTOP PEVSKEGA ZBORA RECANJ IZ UES POD VODSTVOM RINA MARKIČA RECITACIJE OTROK NASTOP SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKE STOKE «MOC UNIFORME«
Malokdaj se je Brecht tako traz-•ezal*, kot je to storil v ljudski komediji uGospod Puntila in njegov hlapec Mati» človek bi rekel, da je to ljudska balada v sodobni estetski obleki, v katero je avtor zgnetel protislovja vsakokratne človeške vsakdanjosti.
Predsinočnjim je to »balado* u-prizorila v Verdijevem gledališču v Gorici gledališka skupina Stalnega gledališča iz Turina. Fabulo sta v režiji Alda Trionfa uresničila predvsem Dino Btuizzelli in Corra-do Fani, ki sta Brechtovo tčlove-ško ideologijo* prevedla v pestro komično in hkrati satirično obliko. Neoporečna je bila tudi odrska sce nerija.
Natrpana dvorana občinstva se je od gledališke skupine iz Turina poslovila s takimi navdušenimi aplavzi kot malokdaj.
M. R.
lovall člani slovenskih prosvetnih in športnih društev na Goriškem. V soboto zvečer se bodo v Prosvetni dvorani zbrali vsi, M so na tej prireditvi kakorkoli nastopali. Priredbo večera je prevzelo gorl-ško športno združenje »Dom«. Na večeru bodo prikazovati tudi film, ki so ga na tej prireditvi posneli, istočasno pa bo prirejena tudi slikarska razstava o tej manifestaciji.
Srečanje udeležencev štafetnega teka na Goriškem
Lani je slovenska mladina priredila veličastni štafetni tek ob 25-
........ ................ ...... letnici osvoboditve od Jamelj do
Crassevi Olga vd. Troha’ (Rupa),1 Steverjana. Na tem teku so soda
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA
v sodelovanju z EMAC Iz Gorice Lev N. Tolstoj
MOČ TEME
v četrtek, 14. januarja ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI
VERDI: 15.15 iiUorninl e cobra*, K. Douglas in H. Fonda. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO:	14.30 «La mogli« del
prete«, S. Loren in M. Mastrodan-ni, italijanski barvni film. MODERNISSIMO:	14.45—22.00: «1
diavoli del Grand prix», Mark Damon in E. Anders, v barvah in klnemaskopu.
VITTORIA: 15.00 «Dellto al etrov lo del tenis«, A. Geal in R. Bd-sacco, italijanski barvni klnema-skopski film, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE:	15.15 «T’ammafflO,
raccomandati al Dlo», J. Hilton in S. Millo, v barvah, Ital.-španaka koprodukcija.
Tržič
AZZURRO: 14.00: «11 prete spoea-to», Lando Buzzanca in Roaanna Podesta. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR: 14.00: »Shango, la pl-stola lnfalllibile«, A. Tessen tn B. Neto, kinemaskop v barvah. PRINCIPE: 14.00: «Boatnik, i mari-nai della domenica«, Walt Disne-yev film. R. Morsey in T. Po-wers. V barvah.
J\ova Gorica
SOČA (Nova Gorica); «Dr. 2ivago», amer. barvni film — ob 17 in 20.30.
SVOBODA (Šempeter); «Dr. Ziva-go», amer. barvni fUm — ob 16. in 19.30.
DESKLE:	«Nezvesta žena«, fran-
barvni film — ob 19.30.
RENČE: Danes zaprto.
PRVACINA: Danes zaprto. SEMPAS: «Nihče ne more pobegniti«, angl. barvni film — ob 19JO. KANAL: «Canion city», Ital. barvni film - ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna D’UDINI, Trg sv. Frančiška 5. Tel. 2124.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ja v Tržiču dežurna lekarna «A1 reden tore« dx. De Nordis — Via RomsL ti 28 - 72340.
Mešani pevski zbor »Primorec* iz Trebč, ki bo nastopil na vokalno-inštrumentalnem koncertu, ki ga tre-
bensko društvo pripravlja za 9. in 10. januar.
| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ [
Palčič v slov. knjigarni kolektivna v Costanzi
Klavdij Palčič je nedvomno najbolj iskateljsko usmerjeni zamejski slikar mlajšega rodu, ki z uspehom hodi pot sodobnega likovnega ustvarjalca že od vsega početka. Tako smo ga videvali, kako je rastel tekom njegovega razvoja že ob raznih mejnikih sodobne likovnosti. Da je ravnokar dosegel spet neki nov mejnik, o tem priča njegova razstava v Tržaški knjigami. Prostoru primemo so tu le manjša dela, vendar smiselno izbrana za pravilno nakazovanje bistvenosti sedanje dejavnosti slikarja, ki bo 15. januarja razstavil večja taka dela v ljubljanski Mestni galeriji.
Je pa z njimi, kot vedno, trdno
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiimiiiuiiiiiiiii
niiiiiiimiiiimiiiiiiimmiiiiiiniiimmnmniiimuMMiuAuiiiniiimiiiiiiiiiimimiiiiimimiiiiiia
HUSINSKI JUNAKI SE SPOMINJAJO VELIKIH DOGODKOV IZPRED 50 LET
Rudarji so odklonili «drobtinice» in se odločili za stavko, za borbo
Solidarnost domačinov s slovenskimi delovnimi tovariši in njihovimi družinami
V teh dneh pred 50 leti je prišlo do znanega husinskega upora, o katerem poje tudi znana pesem. Ker je to bilo pred tolikimi leti, so živi le redki protagonisti te blesteče strani v zgodovini jugoslovanskega revolucionarnega gibanja. Beograjski «Komunist» je v svoji zadnji številki objavil spomine treh, med katerimi je tudi na smrt obsojeni Jure Keroševič. Iz ^Komunista* povzemamo njegove spomine ter spomine Tunja in Nade Miljanovič:
Znano je — se spominja Jure Keroševič — da rudarsko delo ni lahko. Po oktobrski revoluciji smo občutili, da nekdo skrbi za nas. Bili so to sindikati. Svoje predstavnike smo izvolili, da nas zastopajo, vlada pa jih je preganjala. često smo imeli zborovanja in to ob navzočnosti policije. Po navadi od vsega tega ni bilo nikakršnih izboljšanj. Jeseni 1920. leta so bile parlamentarne volitve. Mi smo izvolili za poslanca in predstavnika delavskega razreda Mitra Trifunoviča — Učo. Kadarkoli so se naši predstavniki obrnili na oblasti in zahtevali kaj za delavce, so dobili le drobtinice.
Spominjam se, balo je to konec decembra, ko smo rudarji Kreke dočakali našega tovariša, predsednika sindikalne organizacije Franjo Rezača, ki je bil šel k direktorju rudnika, da bi zahteval povišanje mezd. Nihče od vseh treh izmen ni odšel na delo, dokler se ni Rezač vrnil. Ko je prišel, .je rekel: »Tovariši, ponujajo nam drobtinice. Ali hočemo drobtinice ali stavko*. Soglasno smo odgovorili: «Stavko!»
Tako odločeni smo se napotili v svoj dom v Kreki. Tja so prispeli tovariši Mitar Trifunovič — Učo in Djordje Andjelic. Andjelič je govoril. Zahteval je, naj bomo enotni in solidarni.
Med nami je bilo veliko Slovencev in Čehov. Slišali smo, da bodo v primeru stavke vse tiste, ki stanujejo v državnih stanovanjih, in to se je nanašalo na »tujce*, pognali iz stanovanj. Organizirali smo skupine, ki so odšle od hiše do hiše, da bi proučile, kako bi mogli tem »tujcem* najti streho. Seveda bi bilo treba zvedeti, koliko je slovenskih družin. Ko je do tega prišlo, smo z volovsko vprego preselili vse slovenske družine v Husino in sicer po domovih. Tudi pisarno sindikata smo preselili v Husino na dom Franje Ružiča. Tu so bili tudi naši poverjeniki. Tu ie bilo tudi zborovanje stavkajočih delavcev in husinskih kmetov. Imeli smo tudi kurirje, ki so stopili do tajnika Andjeliča, da bi videli kaj počne in kaj naroča.
Na dan 24. decembra okoli 11. ure zvečer .je prispela žandar-merija in začela vdirati v domove in iskati Slovence. Tudi na mojem domu so našli eno družino. Ko je bilo to sporočeno Andje-liču, je ta pasla! okrožnemu načelniku Grudiču pismo. Njegova ''sebina je bila, kolikor se spominjam, naj ne pošilja orožnikov, kajti če se kaj pripeti, odklanja vso odgovornost. Vedel je, da ljudstvo ne bo popustilo. Načelnik pa je organiziral napad na Husi no. Prišli so žandarji in policija, da polovi stavkajoče rudarje. Raztepli so se po zaselkih in začeli napadati tudi ženske. Vtem ko smo mi sedeli okoli ognjev v Ru-zicevem vrtu, sta prišli dve Slo venki in nas okarali: »Vi tu sedite, nas pa pretepajo.* Takoj se je ljudstvo dvignilo. Nastala je borba. Nekatere smo razorožili. Neki žandar je bil ranjen. Pozneje je tudi umrl.
Zatem je padel pod žandarmerij skim ognjem Blaško Kovačevič. Bilo je na križišču pri sedanjem domu. Zvečer 27. decembra, okoli polnoči smo na ukaz našega štaba in naših odbornikov postavili po vrhovih straže. Prišlo je nekaj oboroženih civilistov. Odbili smo jih. Ko pa je prišla vojska in nas opozorila, naj ne streljamo, smo uvideli, da z vojsko ne bo lahko in smo se umaknili. Vdrli so v vas in tedaj so se začele težave. Mnoge naše so odpeljali v zapor. Z ženskami pa so grdo ravnali.
V noči od 28. na 29. je vojska prerešetala vasi in zaselke. 30. decembra so prišli po mene in še
po skupino kakih 50 stavkajočih delavcev, ki .jih še niso zajeli. Odpeljali so nas na okrožno načelstvo. Okrožni načelnik ie mene in nekega starega Božo Ružiča poslal na policijsko povel.jstvo, one druge pa je dal odpeljati v vojaško taborišče. Na policiji smo ostali štirinajst dni. Tam sem našel devet otrok in ženo tovariša Vlajka Željeznika. Najstarejša hči je imela 17 let. Njega niso zajeli tu. pač pa celo v Sisku. Ko so ga ujeli in njegovi ženi in otrokom rekli, da .je bil ustreljen, je najstare.jša hčerka zblaznela.
Nato so nas s policije odpeljali na okrožno načelstvo in od tam na okrožno sodišče. Bilo nas je več Husinjanov.
Preiskava se je začela tako, da je bila sestavljena obtožnica proti 350 osebam — nadaljuje stari Keroševič. — Toda ni bilo tolikšne dvorane, da bi jim vsem sodili hkrati. Začasno so izključili ostale, 19 pa so jih postavili pred sodišče. Pravzaprav le 18, kajti
Ibro Natdč iz Lukavca se je branil na svobodi. Vsa smo bili obsojeni na zelo velike kazni, do dvajset let zapora, pa tudi na smrt. Jaz sem bil obsojen na smrt. Ko sem bil obsojen, sem se uprl in sem bil tudi nekoliko grob. Pod smrtno obsodbo sem preživel devet mesecev. Preden so me obsodili, so me poklicali v pisarna upravnika Stoka. Tu je .bil tudi zdravnik. Začel me je spraševat’, kakšna je hrana, ali prihaja kdo k meni, ali kadim, ali potrebujem tobaka. Ko sem mu rekel, da tobaka nimam ker sem ga dal nekemu vojaku, ki ni imel tobaka, mi .je zdravnik sam dal tobaka.
Vedel sem že, kaj se pripravlja. Vedel sem pri čem smo. V sobo sem se vmii brez stražarja. Pozneje sta me stražila dva neoborožena stražarja.
Do tedaj mi je Mitra Trifunovič — Učo poslal nekaj knjig, ker je on delal v blagajni. Te dni pa je prišel k meni upravnik in mi povedal, da sem dobil knjigo Maksima Gorkega, da je on največji revolucionar, »in tudi vi ste. je rekel, začeli upor in zato vam je ne dam*.
Toda pred začetkom procesa je prišel k meni upravnik in mi dal knjigo, ki mi jo je bil prej prepovedal brati. Po vsem tem sem opažal, kaj se pripravlja. Bilo je
	Ja	3	IIP)
SREDA, 6. JANUARJA 1971
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Godalni orkester; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 V prazničnem tonu; 11.00 Klavirska glasba; 11.15 J. Komac: »Čudni popotniki* — mladinska radijska igra; 11.45 Pesmi o božiču in svetih treh kraljih; 11.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu;
15.30	Moliere: »Zdravnik po sili*: 16.35 Harmonija zvokov in glasov; 17.00 Valčki; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Orkester;
18.30	Sopranistka Ljuba Berce-Košuta; 19.40 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; 21.15 Za vašo knjižno polico; 22.20 Sodobna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Jutranje pesmi; 9.15 Skladbe za godala; 9.30 Maša, 10.15 Vi ki jaz; 12.03 Plošče; 12.30 Glasbeno-govomi spored; 13.15 Radijska priredba; 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Spored za najmlajše: 16.20 Izbrana glasba za mladino; 18.15 Glasbeni carnet; 19.00 Beethovnove skladbe; 19.30 »Musi-cal»; 20.20 Ibsen-Ferrieri: »Časa di bambola*; 22.10 Pianist Mi-chele Campanella; 22.40 Plošče in skeči
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pisan spored; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako?; 15.35 Popoldanski spored;
19.00	Fausto Cigliano in Mario Gamgi; 20.10 Operni svet; 21.00 Camzonissima (zaključna prireditev).
III.	PROGRAM
9.30	Orglar Simon Preston:
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Na sporedu so Guaccerove variacije; 12.20 Vzporedna glasba;
13.00	Ljadov, Prokofjev in Trojan; 14.00 Baritonista B. Franci in G. Guelfi; 14.20 Haendlov Con-certo grosso, opus 3; 14.30 Au-ber: «Fra Diavolo*; 15.30 Portret avtorja: Glinka; 16.15 Cemuda-Tentori: L’adorazione dei Magi;
17.00	Komorna glasba; 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Glasbeni spored.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Albinom, Sonata, opus 6; Tartini, Sonata, opus 1; 10.20 Operna glasba; 12.00 Skladbe za pihala — Telemannova sonata za čelo in bas; 12.30 Brahmsove variacije;
13.30	Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00,
17.00,	19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja: 8.10 Operna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.40 S pevcema G. Novak in B. Korenom; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Lajovčeve in Škerjančeve skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Koncertni valčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Dve romantični uverturi; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Odlomek iz opere «Vojna in mir* S. Prokofjeva:
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Glas beni večeri RTV Ljubljana*; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nok turno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Kratka zgodovina papeževih potovanj; 12.20 Protagonisti v zgodovini: Chur chill; 13.00 Revolucija, ki ji je ime Jumbo; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnev nik; 17.45 Program za mladino. 18.45 TV film: »V pričakovanju Indijancev*; 19.45 Šport in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Za ključna prireditev Canzonissima 70; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.35 Palermo pop 70; 21.00 Dnevnik; 21.15 Rojstvo filma, 22.40 Tolstoj, portret preroka.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	Poročila: 12.55 Bischofshofen: Smučarski skoki; 17.55 »Čarobna piščalka* — ser. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavna glasba; 19.05 Kratek film; 19.20 Po sledeh napredka; 20.35 Monitor; 21.35 »Zgodbe za vas* — ser. film;
22.00	Jazz, ob koncu poročila.
to v petek. V ponedeljek okoli 10. ure sem sedel in bral. Vrata so se odprla in prišli so stražarji z upravnikom. «Gremo, vstani. Zahteva te sodisče.* Dokaj drzno sem odgovoril: »Če me sodišče potrebuje, naj pride.*
Še nekaj moram omeniti. Ves čas sem v klobuku skrival nož. Namenil sem ga nečemu, kajti vedel sem, kaj me čaka.
Ko so me zaslišali, sta bila dva sodnika »Švaba* in sicer Strobl in Steimez. In bdi je tudi neki naš mlajši sodnik Zakič. Bil sem tretji obtoženec. Strobl mi je zagrozil, da me bo obsodil na smrt. Rekel sem mu, da mi tega ne oi smel povedati pred zakonskim rokom, pa čeprav bi to vedel. Ker sem se zaradi tega sprl s Stro-blom, sem tisti nož hranil zanj, mene pa bodo tako in tako potekli stražarji. To je bil moj načrt. Ko pa so me pripeljali pred sodišče, .je predsedoval sodišču drugi in jaz san tisti nož počasi potegnil iz klobuka. Nihče ni tega opazil. Klobuk san držal v levi roki, nož pa sem vzel v desnico ter poslušal, kako sodnik bere Ko je obsodbo prebral, me je vprašal, kaj si želim. Izrazil sem željo, da naj umrem od strela. Pravim, borba je bila, tisti je umrl od strela iz puške, naj tudi mene s puško umorijo. Rekli so. »Ni možno, ker obsodba zahteva, da boš obešen.*
Ponudili so mi kateheta, da me spove. Rekel sem, naj se spovedo sodniki, ker so oni grešniki. Nato sem zaklical nekaj gesel, kolikor sem pač jih še imel v glavi. Nihče me pri tem m oviral. Ko mi je zmanjkalo idej, mi ni preostala drugega in potegnil spm nož in si ga trikrat zabodel v trebuh.
Nastala je zmešnjava, nakar so me odpeljali v tuzlansko bolnišnico.
Tu me je operiral dr. Milan Jovanovič. Zatem so proletarci vsega sveta dvignili svoj glas, da bi mi rešili življenje. In v tem so uspeli. Prisilili so jugoslovansko buržoazijo, da me je 3. de cembra 1922 pomilostila in mi spremenila smrtno kazen v dvajset let strogega zapora. In tako sem prispel v kaznilnico v Zenici. V tem času mi je partija pošiljala zavoje hrane iz Sarajeva, Zagreba, Beograda in Tuzle. Dobival sem tudi denar. To mi je dajalo moč. V zaporu sem preživel 17 let. Vtem kio sem bil v zaporu, mi je umrla edina hčerka, kmalu po vrnitvi iz zapora pa sem izgubil tudi ženo. Svoje življenje sem začel od začetka.
Slovenske družine so — se spominja Tunjo Miljanovič — že pognali na ulico, ko smo mi okoli 3. ure ponoči prišli, da jih spet zberemo. Otroci .jočejo, goli so in bosi, zunaj pa hud mraz. Mi smo jih, če se smem tako izraziti, malone »ukradli*. Vse smo naložili na vozove in odpeljali, ženske in otroke. Tisti, ki so mogli hoditi, so šli peš od Kreke do Hu-sina. Tiste pa, ki so obnemogli ali opešali, smo z njihovimi stvarmi vred naložili na vozove. Veliko stvari niti niso mogli vzeti s seboj. Vzeli so samo tisto, kar je bilo najnujnejše za otroke in za gospodinjstvo. In tako smo z njimi prispeli v vas in jih razmestil po hišah. Nekdo .je vzel eno družino, nekdo dve. kolikor je pač kdo mogel. Nihče se temu ni odrekel. Kako bi mogel človek ne pomagati, ko pa smo bili v decembru, ženske in otroci pa so bili na cesti.
Tudi mi smo sprejel eno slovensko družino — pravi Nada Miljanovič — In prav tako vsi naši po vasi, kajti kdo bi ne bil tega storil. Njihovi moški so namreč delal skupno z našimi in vrh tega so bil od daleč in nihče ni imel nikogar od svojih, da bi mu pomagal. Z njimi smo delil, kar smo imel. Otroke smo spravil k počitku. Pa tudi oni so nekaj prinesi s seboj. Nihče se ni izogibal temu, da bi jih ne sprejel. Toda nismo jih mogli dolgo imeti pri sebi. Začel so napadi tako njih kot tudi nas. Žandarji in polcaji so šl po vaseh in jih iskal in nato je nastala zmešnjava.
zasidran v sedanjosti problematike razmerij ljudi in njih okolja iz naše nemirne dobe znanstvenega napredka.
Palčič se je v njih poglobil v nekakšno simbolično ponazarjanje sožitja oblik utripajočega življenja z onimi mrtve snovi, ki jo je človek funkcionalno izoblikoval in to ne vedno v korist zdravja in v dobro skupnosti. V njih je torej vsebinsko nadaljevanje Palčičevih svilotiskov iz skupine tPrežeča nevarnost». So pa to prej slutnje, kakor pa razčlemba danih okoliščin iz omenjenega sožitja, ki izhajajo iz spoznanj, da pričenjamo živeti v svetu, ki ga pogojujejo najrazličnejši mehanizmi od električnega urejevalca srčnih utripov do pošastnega spomina elektronskih računalnikov.
Kot rečeno, ta svet vznemirja slikarja. Nepredvidenost slutenih nevarnosti podaja v sliki z nad-vižnimi nalepki, ki jo imenuje tStržen preplavljajočega črnega», kjer na valu črnine preteče grozi rdeča polkrogla Enaka slutnja veje iz dela «Krvni-kovinski obtok». Bolj veselo so nastrojeni svojevrstno obarvani listi bolj življenjskega videza oblik. Je pa tudi v njih označen poseg človeške iznajdljivosti, dobre ali slabe, v njih biološki razvoj ki jo nazna-čuje skupek znanstvenih znamenj.
Trenutno lahko obiščemo v Trstu kar 8 skupnih razstav. Je pa za nas najzanimivejša 24. razstava sodobne umetnosti, ki jo prireja neodvisni deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov v palači Costanzi. Je to stvaren pregled likovne ustvarjalnosti v naši deželi. Poleg tu vedno prisotnih vidnejših umetnikov, kot so to Walcher. brata Daneo, Antoni, Bertini, Celiberti. Coloni, Devetta, Gombač. Monai. Lia Levi, Ponte Pisani. Mascherini in Spacal, srečamo to pot več kol deset takih, ki tu prvič razstavljajo.
Med temi so tudi naši najmlajši: Franc Vekjet s polimaterično sestavljenko, najnaprednejši Edvard Zajec s kompiutersko izdelano risbo in Edvard Žerjal z večbarvno ujedanko. Prof. Černigoj prikazuje tu obarvano volistirolsko strukturo. Če zgoraj omenjenim prištejemo še resnega Demetrija Ceja in kiparja tKraške sove» Marijana Černeta, ugotovimo, da smo tu zadostno zastopani.
Oznaka *sodobna umetnost» v naslovu razstave je pač pogojevala izbiro del. ki so vsa na odlični ravni. So pa seveda njih ustvarjalne povezave zelo rahle, saj je vsako delo, končno, izsledek. ki je nastal iz povsem različnih umetniških izkušenj, pridobljenih v danes vladajoči polni svobodi likovnega izživljanja. To raznovrstnost dobro podaja bogato ilustrirani katalog Ocenjevati jo posamič tu ni mogoče. Ne moremo pa mimo navajanja vidneje izstopajočih del ter tistih, katerih ustvarjalci nakazujejo uspešen razvoj. Tu je na pr. tJekleni paradni ptič» kiparja Ce-schie iz Vidma. Bombenova varianto njegovih divjih konj, Tro-janisova gibljivo sestavljena »Selitev ptic», novost črtne igre v tisku grafika Morettija in v olju Palmerinija, elementarna strogost Ronagjeve in bohotnost detajlov v listu Stravisijeve. Spoznavnost narave pa zasledimo edinole v delih Shott-Sbisajeve, pri Folcu Ja-cobiju, Bastianutiju in v portretu dobre tradicije, ki ga je naslikal Giuseppe Superina.
MILKO BAMBIČ
Stara ameriška kultura v zbirki «Svet in čas»
Knjiga, ki bo prav gotovo naletela na lep sprejem
Založba Mladinska knjiga izdaja slovenske izdaje knjig zbirke SVET IN ČAS, ki jih v originalni ameriški verziji daje na trg založba Time-Life. Mladinska knjiga bo za sedaj izdala tri serije teh knjig, vsako serijo s po tremi knjigami. Nekaj teh knjig je že na našem knjižnem trgu. Od serije knjig, ki govore o starih kulturah, imamo že na naših polcah knjigo o Bizancu. Napovedana je knjiga o egipčanski kulturi. Prav zdaj pa smo dobili slovensko izdajo knjige o stari ameriški kulturi. Napisal jo je Jonathan N. Leonard, v slovenščino pa prevedla Mira Miheličeva.
Bogato ilustrirana knjiga, — ima 106 barvnih in 50 čmo-belih ilustracij, — predstavlja izredno zanimivo delo, ki bo pri nas vzbudilo gotovo več zanimanja kot knjiga o Bizancu in kot morda tudi knjiga o Egiptu. Gre namreč za to, da staro bizantinsko kulturo vendarle nekoliko poznamo, saj nam je blizu. O egipčanski kulturi smo se učili v šoli. Daljna Amerika s staro indijansko kulturo pa je za nas nekaj docela neznanega.
In loijiga, ki nam govori o tej kulturi, je s svojimi odkritji resnično majhno presenečenje. Uva ja nas v svet starih kultur, ki jih sploh ne poznamo, o katerih smo sicer nekaj malega slišali m brali, ki pa si jih težko predstavljamo. Iz knjige o stari Ameriki pa bomo zvedeli nenavadno veliko in se poučili o stvareh, ki bi jih morali sicer poznati, ki pa so za nas ostale neznana skrivnost. Tako kot so bile dolgo skrivnost za mnoge evropske in ameriške znanstvenike, ki so po Mehiki in južnoameriških gorah iskali ostanke kulture Majev, Aztekov in drugih indijanskih rodov. Knjiga o Ameriki je resnično presenečenje in izredno poučno delo, ki marsikomu odkriva docela neznan svet.
Knjiga o starih amerišikh kulturah je urejena podobno kot vsa dela te zbirke. Snov je razdeljena v osem poglavij, ki jih spremljajo vzporedna poglavja s sli-
kovnim gradivom. Pripoveduje nam, kdo so bili Azteki, Inki in Maji. Kako, kdaj in kje so nastajala velika kamnita mesta. Govori nam o neznani visoki kulturi v Andih, o verstvih, obredih, žrtvovanjih. O vladavinah in družbeni ureditvi. Pripoveduje nam o španskem osvajanju Južne Amerike, o nastajanju novih mest, pa o spajanju starih kultur s kulturami priseljencev, o izkopavanjih in odkritjih ter o današnjem stanju raziskovanj starih kultur, na katere so prebivalci južnoameriške celine, zlasti pa v Mehiki, vse bolj ponosni.
V uvodnem poglavju zremo, da prebivalci Amerike niso avtohto.id prebivalci, temveč so , red 20.000 ali še več leti prišli preko Beringove ožine iz Azije v Ameriko in prodirali proti jugu. Naselili so se na mehiški planoti in nato prodrli do Andov ter jih poselili. Na docela tropskem ozemlju je nastala občudovanja vredna kultura Majev, ki so živeli v velikih kamnitih mestih. Stara azteška prestolnica je bila prav tam, kjer stoji danes glavno mesto Mehike. V Andih so se razvili prvi imperiji Inkov, ki so imeli podložne druge rodove Indijancev. In tako nam knjiga govori o kulturah na mehiški visoki planoti, na majevskem področju in področju Peruja, kjer so živeli predvsem Inki. Zajet je čas od nekako 1000 let pred našim štetjem pa do leta 1500 našega štetja, ko je španski kralj Karel V. ustanovil mesto podkralja Nove Španije v Mehiki in mesto španskega podkralja v Peruju. Vsebinsko pa je prikazana materialna in duhovna kultura, prikazana so mesta, svetišča, piramide, prikazano je verovanje, prikazana je zgodovina, vsaj v glavnih obrisih. Tekst sam je pisan preprosto, vsakomur razumljivo, bistveno pa ga dopolnjujejo podobe. Te so zlasti pomembne za prikaz umetnostnih spomenikov starih indijanskih kultur, pa tudi za prikaz nekaterih neznank in ugank, ki še do danes niso pojasnjene.
Knjiga o ameriških kulturah bo
.........
Grški vojaki evzoni v svojih značilnih uniformah pred ruševinami na Akropoli.
za naše ljudi torej zanimivo odkritje, o čemer smo malo ali skoraj nič vedeli. Ko bomo odložili to knjigo bomo vendarle vedeli nekaj več.
Sl. Ru.
PREJELI SMO
SREČKO KOSOVEL V TRSTU. Založil »Zaliv*. Kosovelova knjižnica 2. Trst 1970.
PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Ljubljana. november 1970.
PIONIR Poljudno-znanstvena revija za mladino. Letnik 1970 št. 5.
ZGODOVINA REVOLUCIJ XX. STOLETJA. Editori Riuniti — Rim, Komunist — Ljubljana, 1970.
LUNARIO — ALMANACCO BAR-BANERA di Foligno. 1970. Ed. Čampi.
RESOCONTI CONSILIARI - Con-siglio deila Regione Friuli — Ve-nezia Giulia, 2. legislatura. Vol. IV (dal 21 gennaio al 26 maržo 1969), Vol. V (dal 27 maržo al 17 giu-gno 1969).
PETDESET LET SLOVENSKEGA BALETA. Založil in izdal pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice slovenskega baleta, Ljubljana 1970.
GALEB. December 1970. Izdaja Založništvo tržaškega tiska.
Aleksander Solženicin: PRVI KROG. Mladinska knjiga. Ljubljana 1970.
France Novšak: DEČKI. Mladinska knjiga 1970.
Jack London: DOLINA MESECA. Prevedel Vladimir Levstik. Mladinska knjiga 1970.
Charlotte Bronte; VILLETTE. Mladinska knjiga 1970.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S tujo pomočjo si boste pomagali. Ne Jemljite preveč resno govoric.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Srečo boste imeli, toda tudi sami boste morali zavihati rokave. V družbi se boste dobro znašli.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Težave prehodnega značaja, vendar pa nevšečne. Nekoliko pobiti boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vsestransko sovražno razpoloženje. Priznajte, da niste imeli vedno prav.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nakazujejo ‘ vam priložnosti. Izkoristite jih. Vec popustljivosti do osebe, ki jo imate radi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Morate biti odločni, kajti sicer vas bodo spodnesli. Večer preživite v domačem krogu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite na osebe, ki so v poslih preveč zainteresirane. Nekoliko napeto ozračje v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Trdno ohranite svoje stališče, ker ste na pravi poti. Utrujenost, ki se je boste otresli v prijetni družbi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kar se tiče finančnih zadev, bodite brez skrbi. Dan, dva odmora bi vam ne škodovalo, ker ste nervozni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaši načrti bodo šli kot po olju, vendar boste morali zavihati rokave. Če spregledujete napake drage osebe, ji s tem niste pomagali.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrpite, če kaj ne bo šlo po vaših načrtih. V družbi se boste dobro počutili. Ljubosumni boste.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Se ukvarjate s praktičnim delom? Izkoristite današnje razpoloženje. Zanesite se na osebe, ki so vam blizu.
CENJENIM KUPCEM IN POSLOVNIM
PRIJATELJEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1971 ŽELI:
ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
LJUBLJANA
ŽELEZARNA JESENICE
ŽELEZARNA RAVNE
ŽELEZARNA ŠTORE
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKARSKI TURNIR ZA DEČKE
Danes Bor in Saba v tekmi za 1. mesto
V finalu za 3. mesto se bo Polet pomeril s Servolano - V predtekmi Bor B proti Interju
Včeraj se je v telovadnici Ulice Caravaggio začel turnir za dečke, ki ga je priredilo SZ Bor pod pokroviteljstvom deželne košarkarske zveze. Turnirja so se udeležile naslednje ekipe:	SABA, Servolana,
Polet in Bor. Na sporedu sta bili dve srečanji. Obe tekmi si je ogledalo lepo število navijačev, ki so večkrat navdušeno pozdravili lepe akcije mladih košarkarjev.
Medtem ko so borovci po predvidevanju premagali poletovce, pa je povsem nepričakovano SABA odpravila Servolano. Tako se bosta da-pes v borbi za prvo mesto spoprijeli Bor in Saba, medtem ko se bosta za tretje mesto potegovali Polet in Servolana.
Včerajšnja izida:
Polet - Servolana 11.15: finale za 1. in 2.
Bor - SABA 12.15: nagrajevanje
N0G0ME1
MILAN, 4. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je sporočil, da bodo odigrali tekmo med Monzo in Fiorentino, veljavno za Italijanski pokal, v Brescii in ne v Piacenzi, kot je to bilo prvotno zmenjeno. V Piacenzi je nogometno j-grišče neuporabno zaradi snega.
BOR-Polet 59:24
(28:8)
Postavi:
BOR: Vatovec 8, Klobas (k) 21, Košuta 13, Sancin 6, Peter Žerjal 8, Colja 3, Kuret, Ervin Žerjal.
POLET: Ivan Sosič 2. Malalan 10, Edi Sosič (k) 2, Marko Sosič 8, Pavel Sosič, Tavčar, Kalin 2.
SODNIK: Giacomi.
PROSTI METI: Bor 5:20, Polet
0:8.
Borovci so izkoristili svojo višinsko prednost in telesno premoč, da so lahko premagali poletovce, ki so se požrtvovalno branili do konca in niso popustili do zadnje sekunde tekme. Tekma je bila na splošno na zadovoljivi tehnični ravni, včasih razburljiva, čeprav so »plavi* že od vsega začetka po vedli in ohranili vodstvo do konca srečanja.
SABA - Servolana 50:30	( 28:15)
Postavi:
SABA: Pisetta, Potocco (k) 12, Surace, Pesco, Picoini, Barisi 14 German 20, Mechi, Cecchi, Toso-lini 2, Sara 2.
SERVOLANA: Barone 5, Giraldi 8. Bacchia (k) 9, Tedeseo 4, Lo-renzoni 2, Semenič 2, Sivini, Capel-lo 3, Bresovez.
SODNIKA: Pisani in Vignanelli.
Saba je v drugi finalni tekmi po vsem nepričakovano premagala Servolano, in to kar z 20 točkami fazlike. Frizzatijevi košarkarji so igrali zelo duhovito in so večkrat navdušili zaradi iznajdljivosti in dobre tehnike. Igralci Servolane pa so bili prepočasni in niso znali ustrezno izkoristiti višinske predno sti.	''-.m B'
Saba si je tako zasluženo priborila pravico do nastopa na tekmi
*a prvo mesto na tem tufrnirju.
• • •
Banašnji spored:
9.00: prijateljska tekma Bor B-CS Intemazionale
10.00: finale za 3. in 4. mesto:
mesto-
GOTEBORG, 4. — Na mednarod nem košarkarskem turnirju je Finska premagala Anglijo 105:75.

V TEKMOVANJIH ZA SVETOVNI POKAL
V Mariboru F. Mačehi pred Avstrijkami Neuspeh favoritov v Berchtesgadnu
Tekmovanje na Pohorju je oviralo motno sneženje
ODBOJKA
OB ZAMENJAVI GENERACIJ
MARIBOR, 5.	— Fr-^cozinja
Francoise Mačehi je danes zdržala množični napad, ki so ga opravile Avstrijke na prvo mesto veleslaloma na mednarodnem tekmovanju za «zlato lisico* v Mariboru. Za 58 stotink sekunde ji je uspelo premagati odlično Gablovo in tako obraniti ugled francoskega smučanja, čeprav je tokrat manjkalo le malo, da niso Avstrijke odnesle kar vsa najboljša mesta. Toda Mac-chijeva je vozila zares izredno, zlasti na drugem delu proge, ko je ne le nadomestila svoj zaostanek z zgornjega dela, ampak si je nabrala tudi toliko prednosti, da sta jo delno ogrožali le Gablova in Proel-,lova, medtem ko so ostale tekmo-I valke zaostale za več sekund.
uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiniiitiiiHiiiuuiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiimmiii
NAMIZNI TENIS
V PRVENSTVU C LIGE
Po nedeljskem porazu danes Dom proti ARAC
Goričani so proti San Micheleju nastopili s spremenjeno postavo - Bo domovcem uspelo ostati v ligi?
Dom je z okrnjeno postavo v nedeljski tekmi ponovno klonil proti San Micheliju iz Tržiča s čistim izidom 5:0. V Domovih vrstah sta bila spet odsotna Čemic in Cotič, njuni mesti pa sta prevzela Martin To-mažinčič in Marij Lavrenčič, ki so tako skupno s Komelom branili barve društva.
Srečanje se je za Goričane začelo slabo. V prvih treh dvobojih so vsi trije domovci klonili svojim n sprot-nikom. V drugih dveh srečanjih sta Komel in Lavrenčič ponovno izgubila -in stanje je bilo 5:0 za San Mi-chele. Po posvetovanju z drngimi igralci se je kapetan Doma Komel odpovedal nadaljnjim srečanjem, ker niso imela več nobenega pomena.
Komel je tokrat neprijetno presenetil: od njega smo le pričakovali kaj več.
Ekipi sta nastopili z naslednjo postavo:
SAN, MICm-E.421^«e»Bga, Donda in Jda.
-DOM1 GORICAv IgOr Komel, Marij Lavrenčič in Martin Tomažinič. i‘«id:~
DOM — SAN MlCHELE	0:5
Lavrenčič — Ponga	0:2
Tomažinčič — Ponga	0:2
Komel — Ida	0.2
Lavrenčič — Donda	0:2
Komel — Ponga	0:2
Po tej tekmi je nastalo vprašanje, ali se bo Dom obdržal v C ligi, ali pa bo izpadel. Po prvem prvenstvu je bil Dom na zadnjem mestu lestvice, ki si ga je delil z Ardito iz Gorice in s San Michelejem. Vse tri ekipe so imele dve točki. Vodila je Julia z 8 točkami pred ARAC, ki jih je imel 6. Po izgubljeni tekmi s San Michelejem je za Dom postalo stanje res kritično, ker sta sedaj z Ardito sama na zadnjem mestu.
Domovci morajo odigrati še 3 tekme, in sicer proti ARAC, JulM in Arditi. Dve tekmi bodo odigrali na svojem igrišču eno pa na tujem. Danes bodo igrali v Trstu proti ARAC. Po tej tekmi pa bo treba misliti na rešitev, na obstanek v C ligi.
Kaj se obeta Goričanom v tekmi proti ARAC? Prvo tekmo so izgubili na svojem igrišču 3:6, lani pa so v promocijskem prvenstvu zmagali z istim izidom. Tekma bo odločilna tudi za Tržačane, če se mislijo boriti za prvo mesto na lestvici in bodo dali vse od sebe, da nadoknadijo točki, ki jih ločita od Ju-lie. Današnja tekma bo torej zelo težka za Dom, katerega igralci pa gledajo na to srečanje s precejšnjo mero optimizma.
Veliko zanimanje je vladalo zlasti za nastop Avstrijke Proellove, ki pa je vozila zelo preudarno. Zasedla je res le tretje mesto, vendar pa si je kljub temu zagotovila zmago v kombinaciji tega tekmovanja, poleg tega pa je ohranila tudi vodilno mesto na lestvici za svetovni pokal s tremi točkami prednosti pred Macchijevo.
Današnji veleslalom je bil dokaj težak. Proga je namreč precej dolga (1.400 metrov, 430 metrov višinske razlike, 54 vrat) in naporna, zlasti v zadnjem delu, kjer je bilo posejanih največ vrat; razen tega Pa je ves čas močno snežilo, kar je zelo oviralo vožnjo.
Kljub temu je bilo tekmovanje zelo zanimivo in je privabilo ob progo več tisoč gledalcev, ki so bili s prireditvijo zadovoljni.
Lestvica veleslaloma:
1.	Francoise Mačehi (Fr.) 1’32"23
2.	Gertrud Gabi (Av.)	1’32”81
3.	Annemarie Proell (Av.) 1’33”14
4.	Bemi Rauter (Av.)	1*34”30
5.	Rosi Miittermayer (ZN) 1’34”31
6.	Betsy Clifford (ZDA) 1’34”45
7.	Divina Galica (VB) 1’34”64
8.	Jacqueline Rouvier (Fr.)	1’34”71
9.	Ingrid Gfoelner (Av.)	1’34”96
10.	Florence Steurer (Fr.)	1’35”38
11.	Monica Aserer (Av.)	1’35”43
12.	Isabelle Mir (Fr.)	1’35”69
13.	Wiltrud Drexel (Av.)	1’35"81
14.	Annie Famose (Fr.)	1’35”96
15.	Sandy Poulsen (ZDA)	1’36”16
16.	Britt Lafforgue (Fr.)	1’36”32
Jugoslovanke so se tudi danes uvrstile slabo. Najboljša je bila Tanja Cizej, ki je bila s časom 1’42”95 u-vrščena na 52. mesto, ostale pa so se uvrstile od 55. do 62., tj. do zadnjega mesta.
Lestvica za svetovni pokal je taka:
9. Josef Loidl (Av.)	2’45”07
10. Roger R. Mignot (Fr.) 2'47”02 Na lestvici za svetovni pokal vodi Russel s točko prednosti pred svojim rojakom Duvillardom, ki je danes odstopil. Švicar Brugmann se je povzpel z zmago v Berchtesgadnu na 6. mesto, ki ga deli s Cordinom
(Avstrija). Stanje je tako:
1.	Patrick Russel (Fr.)
2.	Henri Duvillard (Fr.)
3.	Bernard Orcel (Fr.)
4.	Karl Schranz (Av.)
5.	Jean-Noel Augert (Fr.)
6.	Karl Cordin (Av.) in Edmund Brugmann (Švi.)
8. Bemhard Russi (Švi.)
9. David Zwilling (Av.) 10. Gustavo Thoeni (Ital.)
Mnogo sprememb v vrstah italijanske reprezentance
Skupnega treninga reprezentantk sta se udeležili tudi borovki Pernareičeva in Pečarjeva
V dneh od 26. do 31. decembra i je zastopnike, tako pri članih kot
so bile zbrane na prvih skupnih pripravah pred novo sezono odbojkarice, ki pridejo v poštev za sestavo italijanske članske reprezentance. Odbojkarska zveza je povabila v športni center Coverciano blizu Firenc, 20 igralk. Teh kratkih priprav se je udeležilo le 14 igralk, med katerimi sta bili tudi članici športnega združenja Bor, Lučka Pečarjeva in Sonja Pemar-čičeva. To je prvi primer v zgodovini našega športa, da sta bili vab ljeni na priprave članske reprezentance tudi zastopnici naše manjšine. Pri moških smo imeli že svo-
pri mladincih, prav tako tudi pri mladinkah, članice pa so dosegle to laskavo priznanje na pragu novega leta. V Coivercianu so se zbrale naslednje igralke: Julli, Sa-pori in Montanari (Fini), Bertozzi in Pezzoni (CUS Parma), Jaffal-dano (Casagrande). De Lorenzi (Cogne Aosta), Natali (Lido Spina), Palma in Giardini (SS Palermo), Marchese (Borse Genova), Žago (Sestese), ter naši dve odbojkarici.
Prvi ciklus teh priprav ni naletel na tak odmev, kot si ga je želel novi trener ženske reprezen-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIIIIIlIlIllIlIlllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIKIIIIIIItlllllllllllMIIIIIIIlin
PLAVANJI
PREGLED SEZONE 1970
Na progah v delfinovem slogu primanjkuje pravih specialistov
Fenomenalni Gary Hall je postavil izreden rekord na progi 400 m mešano
1.	Annemarie Proell (Av.)	68
2.	Francoise Mačehi (Fr.)	65
3.	Isabelle Mir (Fr.) in Florence	Steurer (Fr.)	40
5.	Bemi	Rauter (Av.)	39
6.	Ingrid	Gfoelner (Av.)	37
7.	Betsy	Clifford (Kan.)	31
8.	Gertrud Gabi (Av.)	27
9.	Barbara Cochran (ZDA)	23
10. Michele Jacot (Fr.)	21
* * *
BERCHTESGADEN, 5. — Patrick Russel in Edmund Brugmann, prvi Francoz in drugi Švicar, sta zma-
Lestviea držav je v tekmovanju za svetovni pokal po nastopih v Berchtesgadnu (moški) in Mariboru (ženske) naslednja:
1. Francija	381
2. Avstrija	271
3. Švica	75
4. Kanada	34
5. ZDA	33
6. Velika Britanija	19
7. Zahodna Nemčija	19
8. Italija	15
Borov košarkarski turnir za deške v Trstu, ki poteka pod pokroviteljstvom deželne košarkarske zveze,
se je začel včeraj s tekmo Bor - Polet
govalca današnjih dveh voženj Berchtesgadnu.
Italijani so pričakovali, da se bo končno Gustav Thoeni zopet vrnil med elito svetovnega alpskega smu Čanja, kar pa se niti tokrat ni zgodilo. V današnjem veleslalomu je Thoeni preskočil dvoje vrat in bil tako že po prvi vožnji diskvalifici ran, kljub temu, da je zabeležil najboljši čas.
V prvi vožnji je zmagal Patrick Russel s štirimi stotinkami sekunde prednosti pred Švicarjem Brug-mannom. Proga je bila zelo naporna, saj je merila 1.600 m, z višinsko razliko 310 m in 61 vrati.
Druga vožnja se je začela pri temperaturi —20 stopinj. Tokrat ima najboljši čas Brugmann, Russel pa je komaj četrti, pred njim se uvrstita še Avstrijec Zwilling in Francoz Augert.
Lestvica veleslaloma po dveh vožnjah je naslednja:
1.	Edmund Brugmann (Švi.) 2’40”91
2.	Patrick Russel (Fr.)	2’41”80
3.	David Zwilling (Av.)	2’42”40
4.	Sepp Meckelmiller (ZN) 2’42”93
5.	Adolf Roesti (Švi.) 2’42"95
6.	Jean N. Augert (Fr.)	2'42"99
7.	Max Rieger (Z. Nem.) 2,44”25
8.	Alain Penz (Fr.)	2’45"06
Čeprav je kvaliteta v delfinu na 100 in 200 metrov na splošno občutno napredovala, je najboljši rezultat na kratki progi kar za pol sekunde nad svetovnim rekordom. Vzrok temu je nedvomno odstop iz vrst tekmovalcev solastnika svetovnega rekorda Russella. Mark Spitz, ki je drugi lastnik rekorda, je nenadoma ostal brez resnega nasprotnika, saj je drugi za njim zaostal za skoraj celo sekundo. Delfin je slog, v katerem z velikim u-spehom nastopajo specialisti ostalih slogov, predvsem kravla, tako, da je izrazitih delfinistov bolj malo. Med prvimi na lestvici sezone 1970 je skoraj izključno delfinist samo John Ferris, ostali pa se skoraj vsi odlikujejo tudi drugje. Ta trditev velja bolj za ZDA ali za plavalce, ki tam trenirajo. Evropejci se malo bolj držijo »reda* in ne hodijo drugim v zelje.
Evropa je z delfinisti kar dobro založena. Zahodna Nemčija se ponaša s kar štirimi plavalci s časi 59” 1 ali manj in s celinskim rekorderjem Lampejem, Sovjeti pa imajo tudi tri"ptavalce'-s''časi pod 59”.
Daljša proga je lani zabeležila kar dva nova svetovna rekorda. Najprej je 2’5’T v predtekmovanju a-meriškega prvenstva plaval Mike Burton, v finalu pa je bil Gary Hall še za desetinko sekunde boljši. Evropa tu bolj ogroža ZDA.
Nova imena v delfinu bi v prihod nji sezoni utegnila biti: Alsfelder (18 let, 58”3 in 2’7”8) in Windes (18 let, 58”5) iz ZDA, Findlay (17 let, 2’9"1) iz Avstralije in Flockner (18 let, 59”5, 2’9”6) 'rz Vzh. Nemčije.
V delfinu na splošno plavalci dozorijo komaj po 20. letu starosti.
Najboljših 10 na svetu (v oklepaju letnica rojstva):
100 m
56”1 Mark Spitz (50), ZDA 57”0 Jerry Heidenreich (50), ZDA 57”0 John Ferris (49), ZDA 57”1 Frank Heckel (50), ZDA 57”2 John Trembley (52), ZDA 57”3 Juan Carlos Bello (48), Peru 57”3 Ken Winfield (51), ZDA 57”4 Byron McDonald (50), Kanada 57”5 Larry Peters (51), ZDA 57”5 Hans Lampe (50), Zah. Nem.
200 m
2’5”0 Gary Hall (51), ZDA 2’5”1 Mike Burton (47), ZDA 2’5”4 Mark Spitz (50), ZDA 2’5”5 John Ferris (49), ZDA 2’6”9 Hans Fassnacht (50), Z. Nem. 2’7”2 Duncan Scott (52), ZDA 2’7”3 Udo Poser (47). Vzh. Nem. 2’7”6 Ken Winfield (51), ZDA 2’7”6 Vladimir Nemšilov (49), SZ 2’7”8 Bob Alsfelder (53), ZDA
Primerjava kvalitete v zadnjih štirih letih:
100 m	1967	1968	1969	1970
1. mesto	55"7	55”6	55”6	56” 1
10. mesto	58’9	58”1	58”3	57 ”5
30. mesto	59”8	59”4	59”4	58”8
50. mesto	60”4	60”0	60”1	59”5
100. mesto	61”5	60”9	61”0	60’ '3
200 m	1967	1968	1969	1970
1. mesto 2’05”7 2’05”8 2’06”5 2'05”0 10. mesto 2’10”8 2’08”9 2’10”0 2’07”8 30. mesto 2’13”9 2’12”4 2’12”5 2’10”6 50. mesto 2'15”7 2’14”4 2’14”2 2’12”5 100. mesto 2’19”2 2'18”2 2’17”0 2T5”5
Čas plavalcev, ki so bili zelo dobri v eni sami zvrsti plavanja m so si v ostalih treh slogih tudi za silo pomagali, je na mešanih progah minil. Dandanes morajo rekorderji mešanih prog segati v vrh svetovne elite vsaj v dveh slogih in se tudi v ostalih odlikovati.
Najvidnejša osebnost na mešanih progah je danes Gary Hall, ki je na na 400 metrov dosegel res fantastičen čas 4'31”0. Zanimivo, je, čeprav svetovni rekorder na 200 m delfin, ni uspel na isti razdalji v Štirih slogih prehiteti Šveda Larsso-na, ki pa je sam rekorder na progi 400 metrov prosto.
Kot na vseh daljših in zato težjih progah, tudi na 200 in 400 metrov mešano ne manjka na boljših mestih mladolehvkov. 18 letni Steve Fumiss, Tim McKee in Mark Chat-field iz ZDA ter Mathias Pechmarm iz NDR so že plavali 200 metrov v manj kot 2T4”, leto mlajši Tyler (ZDA) pa v 2T4”3. Med vsemi je najboljši trenutno Pechmann, ki se odiikuje tudi na 400 metrov z izrednim časom 4’40”6. Veliko bodočnost obetajo strokovnjaki komaj 15-let-nemu Madžaru Hargitayu, ki je 400 metrov preplaval kar v 4’45”6. Madžar se je v mednarodni areni po javil prvič leta 1969, ko je kot komaj 13-letnik zmagal na evropskem prvenstvu za mladince med samimi 16-letniki.
Najboljših 10 na svetu:
200 m
2'09”3 Gunnar Larsson (51), Šved. 2’09”5 Gary Hall (51), ZDA 2T1”7 John Ferris (49), ZDA 2’11”8 Pat 0’Connor (52), ZDA 2’12”5 Steve Fumiss (53), ZDA 2’12”8 Roland Matthes (50), V. Nem 2’12”9 Mike Stamm (52), ZDA 2’13”0 Vladimir Kravčenko (47), SZ 2’13”0 Tim McKee (53), ZDA 2'13”3 Mark Chatfield (53), ZDA
400 m
4’31”0 Gary Hall (51), ZDA 4’36”2 Gunnar Larsson (51), Šved 4’36”9 Hans Fassnacht (50), Z. Nem.
4’38”6 Steve Power (51), ZDA 4’39”9 Rick Colella (51), ZDA 4’40”6 Mathias Pechmann (53), V.N. 4’41”9 John De Roest (52), ZDA 4’43”5 Michael Holthaus (50), Z.N. 4’43”8 Hans Ljungberg (48), Švedska 4’44”8 Dave Babler (53), ZDA Primerjava kvalitete v zadnjih štirih letih:
200 m
1967	1968	1969	1970
1. mesto 2’11”3 2T0”6 2’09”6 2'09 '3 10. mesto 2’16”9 2T4”5 214”6 2T3”3 30. mesto 2’19”3 2T7”4 2'17”5 2'15”6 50. mesto 2’20”9 2’18”7 2'19”3 2T6”9 100. mesto 2’22”8 2’20"7 2'21”5 2T9”5 400 m
1967	1968	1969	1970
1. mesto	4’46”7	4’39”0	4’33”9	4’31”0
10. mesto	4’54”5	4’48”3	4'48”0	4’44”8
30. mesto	5’00”0	4’55”5	4'54”6	4’51”5
50. mesto	5'03”2	4’58”9	4’58”0	4’55”3
100. mesto	5’08”4	5 04”6	5 04”4	5’01”4
- lin -
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
• v
w
Nepričakovan poraz Spliigna
V	telovadnici UGG se je v nedeljo zbralo veliko število občinstva, da bi prisostvovalo tekmi Splttgen-Gorena, ki se je končala v korist gostov z 71:64. Pristransko sojenje obeh sodnikov pa je gotovo pomaga lo, da so domačini tako prvič zgubili na domačih tleh.
Začetek tekme je bil v korist Solil gna, ki je takoj napadel in z dobro igro vodil v 9. min. 20:15. V tem trenutku pa so gostje začeli bolj učinkovito napadati in so prišli do izenačenja: to pa jih je seveda nekoliko utrudilo, tako da so Goričani zopet prišli v vodstvo in samo v zadnjih trenutkih prvega polčasa so si igralci Gorene zagotovili prvi polčas za točko razlike (35:34).
V	drugem polčasu pa je občinstvo vedno bolj navijalo, da bi tako pomagalo svojim igralcem. A tudi to ni nič pomagalo in položaj se je še bolj zaostril, ko sta morala zaradi petih napak z igrišča Spezzamonto in Flebus. To je povsem vzelo vse moči domačinom, ki so tako bili pod nasprotnim košem le malo uspeš ni, le Pieric je od časa do časa ulovil kako žogo. Skoraj ob zaključku tekme pa se je igra zavlekla več kot četrt ure, kajti nastali so nesporazumi med trenerjem Gorene in sodniki. V teh zadnjih minutah pa so Goričani dali vse od sebe, da bi lahko vsaj izenačili, pa jim ni uspelo.
P. R.
tanoe Aldo Bellagambi in njegova pomočnica Loredana Lugli. Nekatere starejše in standardne reprezentantke so se verjetno za stalno odpovedale državnemu dresu. (Riva in Bertelli). Najboljša italijanska tolkačica Forestellijeva pa se teh priprav ni udeležila iz zdravstvenih razlogov. Odsotne so bile kar tri članice Casagrandeja iz Saeileja (Camilotti De Savi in Camerin). Njihovo odsotnost so o-pravičUi zaradi delovnih obveznosti, vendar pa izgleda. da ta izgovor ni najbolj prepričljiv. Po vsej verjetnosti jim je prepovedal udeležbo njihov trener Trinajstič, ki (kot bivši trener taiste reprezentance) ne gleda najbolje na delo odbojkarske zveze in na vsa tiste, ki so okoli nje. Poleg tega pa je Julijeva trenirala samo enkrat, ker je bila poškodovana. Za nameček je prišla v Coverciami Jaffaldanova z enim dnevom zamude in je bila tudi nekoliko poškodovana. Tako je redno treniralo le 13 igralk.
Trener Bellagambi je imel pred prvim treningom z vsemi igralkami sestanek in jim .je na kratko orisal bodoče delo reprezentance. Letos je na vrsti evropsko prvenstvo v odbojki in Italija je organizator tega pomembnega mednarodnega tekmovanja. Ni potrebno posebej poudarjati, da se bo ženska reprezentanca za ta domači nastop še posebej načrtno in intenzivno pripravljala. Vsak mesec bodo skupni «mini-treningi», če ne več, vsaj po tri dni. Ob praznikih pa ves teden. Zveza že sedaj misli na pomladitev vrste in ob tej priliki se je zbralo v Covercianu veliko mladih in obetajočih igralk .
Naši dve zastopnici sta nam povedali, da so igralke trenirale trikrat dnevno. Prva dva dni so imele na sporedu tehnično izpopolnjevanje, zvečer p« so odigrale tri sete. Zadnja dva dni je bilo tehnično »piljenje* samo zjutraj, popoldne, kot tudi zvečer, pa so igrale. V štirih dneh so imele kar dvanajst treningov, ravno toliko kot .jih opravijo naše ekipe v enem mesecu. Zveznemu trenerju so te priprave sluzile kot pregled posameznic glede na njihove sposobnosti. Na osnovi teh podatkov bo sestavil načrt za bodoče delo s posameznicami in za celotne ekipe za bližnje podobne priprave. Obe naši zastopnici sia se v tej izbrani vrsti odlično počutili in to še posebej Pemarčice-va, ki .je na take priprave že povsem navajena. Pečarjeva nam jo zaupala, da .ji je šlo kar dobro izpod rok, čeprav je bila prvič meu najboljšimi odbojkaricami Italije.
Upajmo, da sta ustvarili dooer vtis tudi na trenerja, in ju bomo spet zasledili tudi na seznamu za prihodnje podobne priprave.
G. F.
NOGOMET
Četrtfinale sejemskega pokala
Juvcnlus proti ekipi Twcntc Enschcdc (Niz.)
ATENE, 5. — Včeraj so opravili v Atenah žrebanje nasprotnikov za četrtfinale mednarodnega nogometnega tekmovanja za sejemski pokal.
Žrebanje je dalo naslednji izid: Arsenal (Ang.) — Koeln (Z. Nem.) Juventus (It.) — Twente Ensche-de (Niz.)
Liverpool (Ang.) — Bayem (Z. Nem.)
Leeds United (Ang.) — Vitoria Se-tubal (Port.)
Tekme med Vesno in Triestino ne bo
Predvidene nogometne tekme med Vesno in tržaškim tretjeligaiem Triestino ne bo, ker ]e kriško igri-šče neuporabno zaradi snega.

pOPOLD
KREBELJ
23.
Prvi bataljon Istrskega odreda
Prvi je bal lz Doline, drugi pa Iz Beke. Istega dne, ko »no napadu in uničiU patrolni vlak — 6. junija 1944, sta °dšla Požar in Mahnič z udarno desetino v Dolino, da se od tam pirebijejo ponoči v Trst in z mino napadejo domobransko ladijsko postajo in vojašnico nekje pri «Boschettu». Vendar 86 jima je zdelo prenevarno voditi tovariše v mesto, zato *ta ge rajši preoblekla v civilno obleko in se sama s kolesi ^Peljala v Trst. Ko sta kolesi nekje shranila in se v «Bo *ohettu» pripravljala, da z ročnimi granatami in plastičnimi ^Umaoni uničita domobranski propagandni radijski oddajnik, ju zalotila dva nemška vojaka ali domobranca. Enega st» s pištolo ubila, drugi pa jima Je ranjen pobegnil. Potem 80 Ju zasledovali nemški vojaki, ki so se v bližini urlU v Jaških spretnostih, vendar se je našima posrečilo pobegniti, sta celo toliko drzna, da sta dobila pri nekih Požrujevih Jancih Italijansko brzostrelko, ki Jo je Požru v pekovskem po mnogih peripetijah vendarle srečno odnesel lz Trsta ^ se z njo vrnil v bataljon.
Domobranski dokumenti pričajo, da ubiti ln ranjeni so-Vražni vojak nista bila Nemca, pač pa domobranca. Štab Sionske NVZ je 7. 6 1944 (dok. št. 149 — IZDG v Lj. — film) pPozoril z naredbo, ki naj se prečita pred zborom, vse domobrance, naj se ne sprehajajo po »Boschettu# in drugih osamljenih krajih, da se Jim ne bi zgodilo kaj takega, kot se Je
pripetilo stražmajstru Bonlferu Bonifaciju. Dokument Je podpisal za polkovnika Kokalja stotnik Dolinšek.
Štab odreda je o akciji dvakrat poročal. V prvem poročilu je omenjen datum odhoda borcev v Trst 6. junija 1944, kar bi se časovno ujemalo z domobranskim opozorilom 7. junija in trditvijo Rudija Požru j a, da so šU v Trst isti dan, ko je bataljon pri Prešnici uničil patrolni vlak. Štab 1. bat. je poročal štabu odreda 7. junija 1944, da Je bila izvršena akcija v Trstu. V poročilu z dne 12. 6. 1944 štev. 794/17 pa omenjajo datum odhoda 8. junij 1944, kar bi utegnilo pomeniti, da gre v poročilu štaba IO za pomoto ali netočnost ali da je domobransko opozorilo posledica neke druge partizanske akcije, vendar to ne zmanjšuje uspeha naših borcev.
Drugo še pomembnejšo akcijo je izvedla v Trstu udarna desetina, ki jo Je tudi vodil Rudi Mahnič — Žito, 26. junija 1944. Tokrat so se naši borci ponoči pritihotapili iz Doline v tržaško predmestje Sv. Ana in zažgali skladišče bencina ter se srečno umaknili. V operativnem dnevniku Je štab odreda zapisal, da Je bilo uničenega 4500 litrov bencina.
Obe akciji sta bili drzni in uspešni, zato kažeta na lzred-io hrabrost in iznajdljivost naših borcev.
Politični pomen opisanih akcij je bil izredno velik, saj so bile izvedene na pomembne sovražne objekte v neposredni bližini Trsta in v samem mestu, zato so na sovražnika porazno in demoraliziraj oče vplivale, hkrati pa hrabrile ljudstvo v njegovem osvobodilnem boju prav tedaj, ko sta nacistična in belogardistična propaganda napenjali vse moči, da bi prikazali ljudstvu težave in neuspehe partizanov ter njihove poraze v zvezi z nemškim napadom 25. maja na vrhovni štab NOV in POJ.
POHOD I. ČETE V SLOVENSKO ISTRO
Z napadom na vlak pri Prešnici ln akcijo v tržaškem «Boschettu» je bilo zaključeno prvo obdobje bojev po po-
vratku bataljona iz Suhe krajine. Aktivnost bataljona je bilo treba prenesti globlje v Istro — tja proti morju, Kopru, Piranu in v Rižansko dolino. Zato Je štab bataljona 7. junija 1944 sklenil, da pošlje že isti dan 1. četo v Istro. Z njo pa naj gre tudi namestnik komandanta Karel Vene.
četa je štela ob odhodu 28 borcev, njen komandir pa Je bil izredno drzni Bruno Bizjak, Tržačan, četa je dobila dve nalogi: da se bori s fašisti in z Nemci ter da mobilizira nove borce.
Nekaj dni po odhodu 1. čete v Istro, so tudi minerji in borci 2. čete, katere komandir je bal Ivan Pezdirc, komisar pa Lojze Lenič, prenesli svojo aktivnost proti črnemu kalu, Gabrovici in Rižanski dolini. Najprej so 15. ali 16. junija minirali rižanski vodovod. K vodovodu jih je napotila terenka Zofka, doma iz mlina v Rižand. Porušili so deset metrov cevovoda in ga onesposobili za več dni. Pozneje pa so naši minerji in borci vodovod porušili še najmanj desetkrat, na primer 19. Julija 1944, 24. julija 1944 itd .Nekajkrat pa so napadli fašiste, ki so varovali vodovod ali pregnali delavce, ki so ga popravljali. Večkrat so ga porušili tudi hord VDV čete.
Vodovod smo rušili zato, da zagrenimo sovražniku bivanje v naših krajih, oviramo njegovo industrijsko proizvodnjo v Izoli in drugod in ga prisilimo, da porabi del svojih sil za zaščito vodovoda ter s tem oslabimo njegovo udarno moč.
SOVRAŽNA OFENZIVA NA I. BATALJON V SKADANSKI GORI
Po celi vrsti naših zelo uspešnih napadov na sovražnika na območju zgornje Istre in Malega Krasa smo pričakovali, da bo poskušala sovražna obveščevalna služba ugotoviti, kje je glavno partizansko oporišče in kolikšna je udarna moč partizanskih sil, ki ga napadajo. Približne ali širše lokacije našega bataljona izkušenim vojaškim obveščevalcem ni bilo
težko ugotoviti, čeprav po povratku v Skadanščino in pod Slavnik nismo napadli sovražnika na cesti Reka — Trst me< Kozino in Podgradom. Vendar je bilo nemškim štabnim ofi carjem bržkone jasno, da so naša izhodišča za napade m zelezmeo med Kozino in Podgorjem in na Malem Krasu lahki le na vzhodnem gozdnem masivu Slavnika. Nemci so torej 1 približno vedeli, kje utegne biti naše taborišče.
Prve sovražne poskuse, da preišče to območje, smo zs znali že 29. maja 1944, ko Je neka sovražna kolona prodrl iz Podgrada čez Golac na Mala vrata ln Jelovice ter se o tam vrnila v Podgrad. Okoli 10. junija smo opazili nemšk patrole tudi na vrhu Slavnika (trig. 1028). Bilo nam je jasne da «tipajo» za nami in se pripravljajo na «čiščenje» Skf danske gore, le za točen datum ofenzive nismo vedeli, čepra smo bili na sovražne vpade pripravljeni, se je vendarle de godila nesreča. Nemci so prišli 15. junija v zgodnjih jutranji urah v Skadanščino, kamor jih je pripeljal neki ujeti partiza Lazar, doma lz Istre. 2e pred dnem so obkolili vas in pr» senetili na seniku nad vasjo skupino štirih naših borcev. 1 so prišli iz Brkinov z Jožetom Verličem, odrednim sanitet nim referentom, ki je nameraval cepiti borce našega bataljon proti tifusu, ki se je tedaj pojavil v Brkinih. Dva borca st padla, miner Ivan Cergol In še eden, kurirja Lojzeta Logarj pa so ujeli, medtem ko se je Jože Verlič s pametnim um: kom rešil iz «obroča». Bil je namreč oblečen v nemško un formo ln so ga Nemci šteli za «svojega«.
V vasi pa so ujeli še drugega našega borca Jožeta Hm tirna, domačina, našli pri njem puško in prepustnico, m zažgali hlev ter ga odpeljali na Kozino. Naslednji dan pa s ga prisilili, da Jih je peljal v Skadansko goro in jim pokazt taborišče I. bataljona. Vendar je bil Hrvatin pogumen borei Zapeljal Jih je daleč okrog in jim pokazal neko staro opi ščeno taborišče. Nemški oficirji so hitro spoznali, da jih j nalagal, zato so ga na poti med taboriščem in Skadanščin ustrelili.	(Nadaljevanje sledi)
PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/II Podružnica	GORICA	Ul
Uprava	TRST	Ul
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
6. januarja 1971
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda, sožalja 1 500 lir vrstica. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicita Italiana*.
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT-Trst
VSE KAŽE, DA SE VREME ŠE NE BO IZBOLJŠALO
Sneg, led in hud mraz gospodujejo v Evropi Zelo slabo vreme vlada po vsej Italiji
Sonce ogreva medtem Bližnji Vzhod in dežele na vzhodu Sredozemskega morja - Izredno slabo vreme tudi v ZDA
Led, sneg, megla in hud mraz gospodujejo v cedi Evropi. V Španiji in Portugalski je sneg dosegel že pol metra višine. Na Portugalskem poginja živina, v Franciji je nekaj tnsočev ljudi popolnoma izoliranih že več dni.
PARIZ, 5. — V Parizu so ceste prazne, od časa do časa se prikaže kak človek, ki mora kljub mrazu in ledu nujno na cesto. «Clo-chardes« (pariški prosjaki) se skrivajo pod mostove ali se stiskajo v veže. Včasih se skušajo segreta s toplim zrakom, ki uhaja ob metroju. V dolini Rodana Je nekaj ti-sočev ljudi že več dni popolnoma izoliranih, prekinjene pa so zveze še s 17 manjšimi vasmi. V nekaterih gorskih vaseh so se prikazani medvedi in lisice, ki iščejo hrane.
LONDON — V Londonu vladata megla in led. Angleži so seveda za pojav našli posebno ime: «frog», ki pomena dobesedno «žaba», beseda sama pa je kombinacija besed «fro-sen» — zledenel in «fog» — megla. Se vedno je seveda zaprto londonsko letališče Heathrow, čeprav je nekaj letal le odletelo, ko se je nebo vsaj nekoliko zjasnilo. Nekaj tisočev oseb še vedno čaka na letališču, da se bo letalska promet končno normaliziral. Med njimi ne manjka tudi znanih imen, kot Bri-gitte Bardot in David Frost. Vreme se je nekoliko izboljšalo popoldne, vendar bosta minila najmanj še dva dneva, preden se bo stanje normaliziralo.
MOSKVA — Veliko število snežnih plugov Skuša sproti čistiti moskovske ceste. S posebno vrsto tovornjakov odnašajo sneg iz mesta, da so vendar ceste prevozne, čeprav ne brez težav.
BERLIN — Oblasti so ukazale prekinitev prometa na kanalu Elbo. Havel. Nekaj manjših ladij in vlačilcev je moralo že včeraj prekiniti plovbo zaradi leda.
VARŠAVA — V Wroclavu so zabeležili temperaturo —27 stopinj, kar je seveda onemogočalo ali vsaj otežkočilo cestni in železniški promet po celi Poljski. Led je poškodoval tudi mnogo železniških prog, medtem ko so se avtobusi ustavi®, ker so zaledenele zavore.
PRAGA — Na Češkoslovaškem niha temperatura že od sobote med —10 in —20 stopinjami, ponekod pa Je že dosegla tudi —27 stopim). Vendar snega ni več kot prejšnja leta. Po nekaterih cestah j? »romet otežkočen, vlaki imajo od časa do časa kako zamudo, vendar ne bi mogli reči, da je stanje prehudo.
V	pokrajini Češke Budojovice so frpHeieMi izreden pojav selitve labodov, ki so odleteli proti krajem, kjer Moldava ni zamrznila. Največje težave imajo s proizvajanjem e-lektarične in toplotne energije. Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj bi čim bolj ušteddlo» z ogrevanjem in na splošno z uporabo električne energije.
MADRID — V glavnem mestu Španije je temperatura preteklo noč padla na 3 stopinje pod ničlo. Mnogo oseb se je zateklo k Rdečemu križu zaradi udarcev in ran, ki so jih dobili zaradi padcev na ledu.
V	pokrajini Palencda (v zahodni Španiji) so se nekaterim vasem približali merjasci in volkovi. Prebivalci so organizirali dežurne skupine, ki branijo črede in polja.
V	Santamderju je preteklo noč temperatura bila tako nizka, da tudi starejši prebivalci ne pomnijo take: —24,6 stopinje. Nekaj velikih tovarn je moralo zaradi upravičene odosotnostd delavcev prekiniti delo.
V	mnogih pokrajinah primanjkuje vode, ker je napeljava popolnoma zamrznila. Led je uničil tudi precejšen del pridelka. Približno 60 vaši je še popolnoma izoliranih. Hrano prevažajo z vojaškimi helikopterji.
V	Madridu danes niso izšli čašo piši.
Največji razmah temperature so zabeležili v Granadi, kjer je bilo poleti 47 stopinj nad ničlo, včeraj pa so zabeležili 22 stopinj pod ničlo.
* * *
NEW Y0RK, 5. — Že preko 24 ur vlada v ZDA hud mraz. Po sne-
gu, ki je zapadel v preteklih dneh, | nekaj dni neprenehoma lil dež, je je temperatura še padla. Ledeno- danes posijalo sonce in tudi tem-snežna odeja, debela tudi preko pol peratura se je nekoliko dvignila.
metra, pokriva «Mid-west» in vse severozahodne pokrajine. Zaradi slabega vremena — vključno prometne nesreče, ki jih je povzročil led — je že izgubilo življenje okrog 50 oseb, preko 100 oseb je pa izoliranih ali ustavljenih na cestah. Približno 500 potnikov — med katerimi približno desetina novorojenčkov in otrok — se je zateklo v avtobusno postajo ob državni cesti za deželo Yowa. Niti s helikopterji niso mogli dospeti do kraja, da bi pomagali vsaj otrokom in starejšim. Okrog 600 oseb je izoliranih v Minnesoti in South Dakoti. V Wisconsinu so blokirani tudi snežni plugi, policija pa je morala uporabiti motorne sani, da je lahko pomagala ženski, ki je bila na tem, da brez pomoči rodi otroka.
Še vedno nizka temperatura v Italiji
RIM, 5. — Vsevemi Italiji še vedno sneži, na jugu pa vztrajno dežuje. Ponekod, kakor na primer v Liguriji, se je vreme malenkostno izboljšalo.
SONDRIO, — Kljub sončnemu dnevu je temperatura bila cel dan pod ničlo, promet p« še kar redno
TERNI — Neki hotel na Colle Ber-tone (1.700 metrov visok hrib) je že dva dni popolnoma izoliran. Sneg je namreč dosegel meter in pol višine. V hotelu je približno 20
SPOLETO — V Spoletu in bližnjih pokrajinah sneži nepretrgoma že od sinoči.
GENOVA — Kakor smo že omenili, se je vreme v Liguriji izboljšalo. Led se je začel tajati in vse ceste so prevozne.
NEAPELJ — V Neaplju, kjer je
Danes zjutraj je železniško progo pri Pozzuoliju za nekaj časa prekinil zemeljski usad.
BOČEN — V Poadižju je temperatura danes še padla. Dnevnik »Dolomiten* je objavil članek, v katerem pravi, da je januarja leta 1771 (torej točno pred dvesto leti) bilo tako toplo, da so drevesa že brstela.
BENETKE — Vreme se je nekoliko izboljšalo in končno se je spet prikazalo sonce, temperatura pa je še vedno nizka.
FIRENCE — Zjasnilo se je tudi v Firencah. Snežilo pa je v Sieni in na vseh bližnjih vrhovih.
MILAN — čeprav v Lombardiji v glavnem sije sonce, je temperatura še vedno zelo nizka. Cestni promet se odvija s težavo zaradi ledu, ki še pokriva vse ceste v Milanu in okolici.
PO 77 DNEH ZASLIŠEVANJA V PALERMSKI JETNIŠNICI UCCIARD0NE
Zaradi «pomanjkanja indici j Antonino Buttafuoco na svobodi
20. oktobra lani so ga aretirali pod obtožbo so udeležbe pri ugrabitvi novinarja Maura De Maura
PALERMO, 5. — Preiskovalni sodnik dr. Mario Frattantonio je danes odredil izpustitev na svobodo s formulo »pomanjkanja indicij» Antanina Buttafuoca, katerega so 20. oktobra lani aretirali pod obtožbo soudeležbe pri ugrabitvi novinarja Maura De Maura, ki je zvečer 16. septembra izginil brez sledu iz Palerma.
Sodnik je razsodbo izdal na podlagi čl. 269 kazenskega postopnika, ki predvideva izpustitev na svobodo, kadar ni dovoli obtežilnih in-dicij. Buttafuoco bo moral na pod-
| ;	' ** - lili
lagi sodnikovega dekreta stalno bivati v občini Palermo in se javiti dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih ob 16. uri, funkcionarjem sodne policije.
Akte o ugrabitvi Maura De Maura so tako prenesli iz urada pre iskovalnega sodnika Frattantonia v gornje nadstnrrie sodne palače, kjer so uradi državnega pravdni-štva, ki bo moralo odlok potrditi. Včeraj je namestnik državnega pravdnika dr. Saito, ki je zavrnil zahtevo obrambe po izpustitvi pri letnega svetovalca za trgovske in davčne zadeve, že najavil, da v primeru izpustitve Buttafuoca na svobodo ne bo vložil priziva, ker noče ovirati «iterja» preiskave.
Buttafuoco je do 77 dneh, ki jih je preživel za zidovi jetnišmce Uc-ciardone, stopil skozi nizka in široka kovinska vrata zaporov točno ob 15.55. Brž ko .je stopil na cesto, kjer sta mu prišli nasproti hčerki, je zajokal. S hčerkama so Buttafuoca pričakali njegova odvetnika, številni znanci in prijatelji, drugi pa so ga pričakali pred stanovanjem v Ul. Principe Bel-monte, kamor se je pripeljal z belim fiatom 1100.
Buttafuocova pravna zastopnika odvetnika Giovanni Ruvolo in Lui-gi De Cordova sta imela danes tiskovno konferenco, v kateri sta pojasnila posredovanja za izpustitev davčnega konzulenta, proti kateremu ni imela sodna oblast, po njunem mnenju seveda, nobenih pravnih razlogov za sodno preganjanje. Odvetnika sta seveda pohvalila sklep preiskovalnega sodnika, «ki dela čast pravici*, in sta pripomnila, da «dejanje, lahko bi rekli zgodovinsko, izginotja ubogega Mau ra De Maura ostaja kot problem, ki ni v njuni domeni, ker pač spada v pristojnost sodnih organov.*
Z izpustitvijo Buttafuoca se »afera De Mauro* vrača na izhodiščno
točko. Rag. Buttafuoca, znanega »davčnega konzulenta* so priprli na podlagi zapornega naloga, ki ga je namestnik državnega pravdnika dr. Ugo Saito podpisal 20. oktobra lani. To se .je zgodilo nekaj dni po obisku Buttafuoca De Mau-rovi ženi Eldi, kateri je dal razumeti, da bi lahko posredoval »s svojo avtoriteto* v korist ugrabljenega novinarja. Od tu sum, da je imel davčni konzulent kak stik z ugrabitelji časnikarja dnevnika «Ora», kar .je seveda Buttafuoco vedno zanikal. Z današnjim sklepam so sodni organi potrdili But-tafuocove vztrajne trditve, da ni imel nobene zveze z De Maurovimi ugrabitelji.
Kaj pa sedaj? Preiskava se bo verjetno nadaljevala v... prazno.
FILADELFIJA, 5. — Osem roparjev, po policijskih poročilih vsi temne polti, so vdrli v trgovino s pohištvom v Filadelfiji, pri čemer so ubili prodajalca, devet oseb pa so ranili.
Začel se je proces proti Angeli Davis
NEW YORK, 5. — Temnopolta 26-letna profesorica Angela Davis in 31-letni črnec Ruchell Magee sta danes stopila pred sodnike. Davisovo je spremljalo deset agentov in štiri agenti, Mageeja pa so pripeljali v sodno dvorano z uklje-nimi rokami in nogama. Posadili so ga na stol in ga še prevezali.
Ko so Davisovi dovolili, da je spregovorila nekaj besed, je Davisova izjavila, da je nedolžna ter da je ta proces politična zarota, ki skuša preko nje prizadeti revolu-coinamo gibanje črncev v Ameriki. Sodnika je še vprašala za dovoljenje, da bi se lahko branila tudi sama, poleg seveda petah branilcev, med katerimi je tudi znani Howard Moore, ki je že branal dva liderja «Black Panthers* Rapa Browna in Stokelyja Carmichaela.
Sodnik bo to odločil do prihodnje razprave, ki bo 5. februarja. Skoraj ob zaključku se je Magee na besede sodnika »razburil* in je začel vpiti »pigs, pigs ... ». Odnesli so ga iz dvorane skupaj s stolom.
Angela Davis pa je bila ves čas popolnoma mirna in skoraj »mrzla*. V dvorani — prostora je za 104 oseba — se je zbralo danes ogromno ljudi. Novinarji in fotografi so sicer bili vsi v dvorani, mnogo pripadnikov raznih črnskih gibanj in organizacij pa je napolnilo hodnike, večja skupina je bila tudi pred sodno palačo.
PO ZAKONU ŠTEV. 990 Z DNE 24. DECEMBRA 1969
Uradni ministrski seznam družb za zavarovanje avtomobilistov
Obvezno zavarovanje bo stopilo v veljavo 12. junija letos
Cuneo — Vodomet na trgu pred postajo se je spremenil v ledeni kapnik
niii<i«>iiiiiios«o«a>**i>*i*i>*i*i***iilvnf*it*t*****valVfia**l**u*i'ii|"a>'*ilvf*aa**'*i*,*aai'*l"**i*'****'af**'a""f*i**i*a'n*ii*a**'l***ii**9f*'l*a*ia*a*vl*vi*i*t*>***i*ii1*>v*iiiail**iaia|ii***tvii*|i*l*v'BJM|iv'i"i|*'a""ti|'*>*l<i*>*t'aiii*M'**i'i|i'tiiiaM**i*i**a*BB'iiii'Biiia|i'ai">*f'**>iiiitaiii|aai*aail>llJllia**>>>>
OSTANKI TIK POD VRHOM F0RTE DIAMANTE
V popolnoma razbitem letalu zogleneti deti trupla pilota
Če bi letel le 40 m višje, bi se pilot gotovo rešil
GENOVA, 5. — Turistično leta lo, s katerim je inž. Sergio Dozio iz Milana odletel včeraj iz Masse Carrare proti Genovi, so danes našli na pobočju komaj 300 m viso kega hriba Forte Diamante. Ožgane razbitine so ležale v snegu malo pod vrhom. Letalo ie odkril ka petan gasilskih enot, ki si je s helikopterjem ogledal področje, kier bi moralo strmoglaviti letalo. Kapetan .je položaj razbitin javil karabinjerjem, ki so morali kake tri kilometre po ozki, zasneženi in tu in tam poledeneli stezi, da so prišli do letala. S karabinjerji je šla tudi Doziova žena Rosa_ Galloni, ki se je zavedala, kaj jo čaka. Tudi ona .je namreč večkrat upravljala letalo.
Med razbitnamd letala so našli tudi zoglenele ostanke inž. Dozia. Našli so namreč le glavo in del trupa, ostalo pa je izginilo v plamenih.
Zelo verjetno je pilot zaradi snežnega rrveteža izgubil orientacijo. Zadostovalo bi. da bi letalo vrste »Bonanza* vzletelo 40 m viš .je in bi preletelo vrh hriba Forte Diamante, kjer bi se znašel skoraj r.ad letališčem Genova - Sestri. Tudi če bi balo v težavah, bi lahko brez posebnega truda planiralo in srečno pristalo.
Na kraj nesreče so prišli pred stavniki karabinjerjev, kvesture in sodne oblasti. Ostanke inž. Dozia bodo prenesli v Milan.
Nepotrjena grožnja urugvajskih tupamarosov
MONTEVIDEO, 5. — Urugvajskemu dnevniku «Ya» je telefoniral neznanec, ki se je predstavil kot član »ekstremistične* organizacije »tupamarosov*. Časopisu je
sporočil, da bodo brazilskega konzula Diasa Gomideja izročili brazilskim gverilcem, če jim v roku sedmih dni ne bodo izročili milijon dolarjev. Grožnje pa ni potrdilo nobeno »uradno* poročilo tupama-rosov. Vest bi lahko šteli med tiste, ki krožijo o smrti ameriškega agronoma Claudeja Flyja, ki so ga ugrabili pred petimi meseci. Neznanec, ki je telefoniral urugvajskemu listu je še dodal, da je milijon dolarjev namenjen finansiranju oboroženega boja v Braziliji.
Baje že 31. decembra
Sovjetsko potniško letalo
strmoglavilo
pri Leningradu ?
MOSKVA, 5. — Sele danes se je zvedelo, da je 31. decembra strmoglavilo pri leningrajskem letališču na tla potniško letalo »Djušin 18», ki je vozilo na progi Moskva -Jerevan v Armenija. Uradnega poročila ni, vesti o tem pa so prinesli na Zahod piloti zahodnih letalskih družb. Ni znano, č eje letalo strmoglavilo pri pristajanju ali pri odletu. Govori se ,da sta v nesreči izgubila življenje prvi in drugi pilot in verjetno tudi precejšnje število potnikov.
Letalo vrste »Iljušin 18», pa čeprav ni najmodernejše, je znano po svoji solidnosti. Ima štiri motorje, vozi s hitrostjo 650 km na uro z avtonomijo polet a nad 3.000 km. Sovjetska letalska družba Aeroflot se ga poslužuje predvsem zaradi vdobja in cenenosti, posebno na srednjih in daljših progah. Letalo prevaža po navadi 110 potnikov, pozimi pa manj, ker z odstranitvijo nekaj vrst sedežev povečajo garderobo za zimske plašče in kožuhe.
Ugrabljen brat načelnika jordanskega glavnega štaba
BEJRUT, 5. — Iz krogov jordanske varnostne službe se je zvedelo, da so trije neznanci sinoči ugrabili nekem bejrutskem hotelu brata načelnika glavnega štaba jordanske armade poročnika Ahmeda Kha-lila Abdela Dayema.
Glasnik jordanskega poslaništva je izjavil, da se je poročnik Dayem bavil izključno z upravnimi zadevami in da je prispel v Bejrut le zato, da uredi prevoz tovora mesa, ki je prispel v libanonsko pristanišče in je namenjen jordanski armadi.
Libanonske oblasti so uvedle preiskavo. Jordansko poslaništvo je stopilo v stik z organizacijami palestinskih komandosov, da bi ugotovilo, če so te organizacije zapletene v ugrabitev. Po mnenju prič neznanci, ki so častnika ugrabili v njegovi hotelski sobi, niso bili oboroženi.
Miiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Nastop «.Kubanskega državnega baleta» v Turinu
TURIN, 5. — Danes in jutri bo v Turinu nastopal tKubanski državni balet*, ki je pravkar zaključil turnejo po Franciji, kjer je tudi nastopil in žel veliko uspeha na »VIII. mednarodnem baletnem festivalu*. Komisija je nagradila z »zlatimi zvezdami* kar štiri plesalke baleta.
Po nastopih v Turinu se bo skupina vrnila v Amno, kjer bo nadaljevala svoje delo v edinem stalnem baletnem in opernem gledališču rta svetu.
Pobudnica baleta je Alicia Alonso, mana umetnica, ki je stara skoraj 50 let in na pol slepa. Kljub vsemu je še vedno duša in *vedet-te* baleta. Pomagata ji mož Fer-nando, ki vodi skupino, in njegov brat Alberto Alonso, ki je koreograf baleta. Njihovo delovanje v Kubi je podpirala Fidel Castrova
vlada m nihče od zainteresirancev tega ne zanika.
Med tiskovno konferenco, na kateri so bili navzoči tudi nekateri Kubanci, ki živijo v Turinu kot poslanica Giorgina Arian Levi in deželni podpredsednik Piemonta Sanloreruo, je Femando Alonso izjavil: *Jaz in žena sva tokrat drugič v Italiji. Prvič sva prišla z tAmerican Ballet Theatre* in nisva mogla povedati italijanski publiki nič posebnega. Tokrat prinašava nekaj novega, pristnega, na-šega in sva poslanika kubanskega j revolucionarnega ljudstva. Ker se kubanska vlada in ljudstvo identificirata, predstavljamo mi celotno naše ljudstvo*.
V SARAJEVU SO PROGLASILI IZREDNO STANJE
Nov val mraza in snega zajel Bosno-Hercegovino
Zadar in okoliške občine so brez vode in elektrike Močna burja v Senju - Visoki zameti in potresni sunki
sestavljen iz štirih odlomkov Maše v H molu* J. S. Bacha. Predstavlja pa dejansko demitizaci jo Bachove *svetosti», tako da spreminja nabožnost v posvetnost. Jo-sephina Mendez in Orlando Salgado nastopata nato v baletu ePlasma-sis», ki prikazuje, kako se je iz celice razvil »bomo sapiens*. Alicia Alonso nastopa v klasičnem baletu »Labodje jezero*, predstava pa se zaključi z baletom, ki je posvečen tChe* Guevari in katerega osnova je pesnitev Amande Berenguerjeve, tPrva spregatev*.
Gre za *collage* motivov od Bacha do jazza in, kakor pove že sam naslov, za spreganje v šestih osebah glagola »ljubiti*: od samotnega plesa ene osebe, ki išče ljubezni, do univerzalne ljubezni, ki
Prireditev se bo začela z baletom »Bach za 11», nastopa nam-1 je celotni balet prikaže v tretji zevali za pregled vzletišč n reč 11 plesalcev. Glasbeno je balet‘osebi množine.	liščih v newyorški državi .
Čilska vlada pomilostila 44 članov levičarskih strank
SANTIAGO, 5. — Čilski predsednik Allende in njegovi ministri so podpisali dekret, s katerim so pomilostili 44 pripadnikov čilskih levičarskih strank. Ti so bili že obsojeni ali so v zaporu v pričakovanju sodne razprave. Vsi so bili obtoženi prevratnega delovanja proti prejšnji vladi.
Izpuščena Italijanka ki so jo aretirali v Bejrutu
GARDONE VAL TROMPIA, 5. — Pietro Giacomelli, oče 24-letne Da-rale, ki so jo libanonske oblasti a-retirale zaradi posesti orožja na berjrufcsketn letališču, je pojasnil, da so hčerko izpustili. Danila poučuje v neki bejrutski šoli italijanščino in se istočasno izpopolnjuje v angleščini in francoščini.
V Bejrut je res prinesla nekaj lovskih pušk, ki so jih izdelali v očetovi tovarni in to z edinim na menam, da jih izroči nekemu libanonskemu odjemalcu.
Kasneje se je zvedelo, da je predstavnik libaoionskega vojaške ga sodišča izdal proti Danili Giacomelli iz Brescie zaporni nalog. Giacomellijev© so namreč zasačili v soboto na bejrutskem letališču z lovskimi puškami, samokresi na domestnimi deli in celo z brzostrelko. ____________
NA NEWYOR£KEM LETALIŠČU
Letalo strmoglavilo pilota ostala živa
NEW YORK, 5. - Dvomotorno letalo «DC 3» vrste »Dakota* je med pristajanjem na newyarškem letališču »La Guardia* strmoglavilo In se razbilo. V letalu sta bila samo dva pilota, ki so ju reševalne ekipe živa potegnila izpod razbitin.
Letalo je pripadalo zvezni ustanovi za civilno letalstvo in so se ga posluževali za pregled vzletišč na leta-
Travnik - Gornji Vafcuf, Bosanska Krupa - Tmjevša, Drvar - Tahar novci. Na drugih cestah je promet onemogočen zaradi plazov in porušenih mostov. Po večdnevnih naporih je uspelo delno očistiti cesto preko Ivanj planine in jo usposobiti za enosmerni promet.
Predsednik občine Sarajevo je proglasil danes izredno stanje, kar obvezuje vse delovne organizacije In meščane, da sodelujejo pri odstranjevanju posledic snežnega me-teža. Notranja uprava mesta je prepovedala v mestu promet vseh potnih avtomobilov lin ostalih vozil razen tistih, ki sodelujejo pri čiščenju snega. Nekatera podjetja so zaradi nerednega prihajanja delavcev na delo začasno prenehala z obratovanjem. Republiško tajništvo za promet Bosne in Hercegovine je pozvalo vse radioamaterje, da dajo radlopostaje na razpolago javnemu prometu.
Iz Mostarja poročajo, da je skupini gorske reševalne skupine uspelo prebiti se do zamotanega planinskega, doma na planini Premi, Snežno neurje je danes zajelo tudi področje vzhodne Srbije okrog Zaječarja. Zaradi zametov je prekinjen premet na številnih cestah tega področja.
Včeraj so v Kninu tol Dmdšu zabeležili lahek potresni sunek, danes pa je podoben sunek prestrašil prebivalce Zadra.
Zaradi visokih zametov so ostali na cestah številni italijanski državljani, ki so preživeli novoletne praznike ob datmatinski obali. Kakih 300 turistov, v glavnem z Reke tol iz Zagreba, ki so silvestrovali na Pliatku, že pet dni ne more domov, Obkoljuje jih namreč 5 metrov visok snežni zid.	B. B.
RIM, 5. — Ministrstvo industrije, ki pripominja, da bo 12. junija letos stopil v veljavo zakon o obveznem zavarovanju suhozemskih in pomorskih vozil, je objavilo tudi seznam družb, ki bodo lahko sprejemale za varovanja civilne odgovornosti. Ministrstvo dodaja, da bodo lahko obvezno zavarovale le tiste družbe, ki imajo dovoljenje ministrstva. Te se bodo morale držati discipline, ki jo določa zakon št. 990 z dne 24. decembra 1969. Ministrstvo je to dovoljenje izdalo vsega skupaj 97 domačim in tujim družbam. Te so: Italijanske družbe: Abeille, Agri-coltura Assicurazioni, Alleanza Se-curitas Esperia, Assicuratrice Edi-le, Assicuratrice Italiana, Assicura-zioni dTtalia, Assicurazioni Generali, Ausonia, Cassa Generale, Catto-lica, Columbia, Comitas, Compagnia Centrale, Compagnia di Firenze, Compagnia di Milano, Compagnia I-taliana di Sicurta, Latina, Lombarda, Compagnie Riunite Ass.ni, Tir-rena, Veneta, Cosida, II Duomo, L’Edera, F.A.T.A., Fiduciaria, FI.
R.	S., Fcmdiaria Incendio, Fondiaria Infortuni, Friuli Venezia Giulia Ass. ni, Intercontinentale, Istituto Italia-no di Previdenza, Istituto Trentino Alto Adige, Italia Assicurazioni, Italiana Incendio e R.D., LTtaJica, La-voro e Sicurta, Levante, Liguria, Lloyd Adriatico, Lloyd Internazio-nale, Lloyd Italico e TAncora, Mae-ci, Mercury, Minerva, Mutua Eser-centi Imprese Elettriche, Nationale, Norditalia, Pace, Padana, Piemon-tese, Potenza, Preservatrice, Previ-dente, Reale Mutua, Renana, Riu-nione Adriatica di Sicurta, S.A.I.,
S.	A.R.A., Savoia, S.I.A.R.C.A., Si-curtš 1879, S.I.D.A., Societš Navale, Toro Assicurazioni, Unione Eu-ro Američana, Unione Subaipina Unipol, Val Piave, Vittoria, Winter-thur.
Tuja predstavništva: Alliianz, Alpina, Ancienne Mutuelle, Anglo E-lementar, Assurances Generales de France (ex Assurances Generales A.G.I.A.R.T.), Assurances Nationa-les (ex Soleil), Century, Commercial Union, Nazionale Svizzera, Danu-bio, Federale, Helvetia, Mannheim, Prudential, New Hamoshire, Nord-stem, Northern, Norwich, Reliance, Royale Belge, Sea, Seven Provin-cies, Sun, Svizzera, L'Union I.A. R.D., Zttrich.
7 dni zapora, ker se je vozila v prvem razredu
LONDON, 5. — V Londonu so danes aretirali in zaprli 23-letno tipkarico Anne Melville, ker je z listkom za drugi razred na angleškem vlaku, potovala v prvem razredu.
Dekle živi v Brightonu v Sussexu, dela pa v Londonu, zaradi česar potuje vsako jutro na isti progi. Vsako jutro pa je dekle ugotavljalo, da so drugorazredni kupeji prepolni. Nekega dne se je tega stanja naveličala in je sedla v prvorazredni kupe. Ko je prišel sprevodnik, je dekle takoj izjavilo, da je pripravljeno plačati razliko za prvi razred, sprevodnik pa je zahteval, naj bi plačala še enkrat celotno tarifo. Anne Melville tega ni sprejela, zaradi česar so jo prijavili policiji. Sodnik jo je obsodil na plačilo celotne tarife za prvi razred ali na sedem dni zapora. Iz principa je dekle izbralo zapor.
ZARADI MONSUNSKEGA DEŽJA
Hude poplave na Malaji
KUALA LUMPUR. 5. — Že štirideset let ni bilo v osmih od desetih držav Malazije tako silovitega monsunanskega dežja, ki pada neprenehoma že deset dni. Zaradi poplave obširnih področij je vlada proglasila »državno katastrofo*. Središče glavnega mesta Kua-la Lumpur je pod vodo, ki je dosegla višino dveh metrov in pol. Po uradnih vesteh naj bi bilo do sedaj 30 mrtvih, medtem ko so morali kakih 70.000 ljudi premestiti iz ogroženih krajev. Vse železniške zveze z glavnim mestom, iz katerega so izselili 10.000 prebivalcev, so prekinjene.
Če bo prenehalo deževati, bo trajalo štiri dni, preden bo voda odtekla.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Bosno In Hrvaške je po kratkem premoru danes zajelo novo snežno neurje, ki ponovno ogroža že itak kritično stanje v železniškem in cestnem prometu. Novi sneg je povzročil težave v cestnem prometu v liki In v Gorskem Kotoru. Zaradi novega snega in poledice je prepovedan promet vseh vozil na cestah Gospič-Kariovac, Udfoima - Plovinac, žuta Lokva - Kapela, Knin - Bemkovac in Knin - Obrovac. Na številnih cestah med katerimi sta Karlovac-Reka in Rupa - Sapjane - Trst, je prepovedana vožnja tovornjakov s prikolico. Vlaki prihajajo v Zagreb še vedno z velikimi zamudami, posebno iz Splita, Avstrije in Nemčije, ki Imajo tudi do deset ur zamuda Zaradi močne burje, ki piha s hitrostjo 100 km na uro, je bila danes ponovno prekinjena trajekt-zveaa med Senjem in Rabom.
Burja močno ovira tudi promet na jadranski magistrali, snežni vihar onemogoča čiščenje ceste na Velebitu in v Gorskem Kotoru.
Posledice neurja postajajo vedno bolj zaskrbljujoče na področju kninske in drniške občine. Čeprav je delovnim skupinam uspelo očistiti cesto proti Šibeniku, se težave prebivalstva, ki je že štiri dni brez električnega toka in vode, večajo. Od vseh krajev je edino Knin dobil električni tok, še vedno pa so prekinjene telefonske zveze tega področja z ostalimi kraji Dalmacije. Se slabše je stanje v nekaterih krajih drniške občine, kjer se čuti pomanjkanje hrane in krme. Trenutno prebivalstvu tega kraja največjo pomoč nudi vojaštvo.
Prebivalci Zadra osvetljujejo svoja stanovanja s petrolejkami, baterijami in svečarni. V središču mesta imajo električno razsvetljavo.
Tok dobavlja generator tankerja Podravina, ki Je včeraj opoldne priplul v pristanišče. Z električnim tokom generatorja oskrbljujejo tudi bolnišnico in mlekarno. Delovne skupine, ki popravljajo pokvarjene daljnovode, delajo v zelo težkih pogojih, v dežju, poledici in burji.
V Zadru so se danes sestali predsedniki občinskih skupščin Obrov-ca. Bankovca in Zadra, da bi se dogovorili o skupnih akcijah za odstranitev škode in posledic neurja,
Podobno kot v Zadru so tudi v občinah Behkovac In Obrovac brez e-lefctričnega toka, vode in telefonskih zvez. Te kraje oskrbujejo vodo s cisternami in iz vodnjakov,
Novi sneg, ki od danes dopoldne pada po Bosni in Hercegovini, Je ponovno poslabšal stanje na cestah
Zaradi novih zametov je prekinjen	.	„	_ .	,	.	....
promet na cestah Livno-Kupres, Sa- Mnogo vasi je v Franclji popolno ma izoliranih. Hrano ln zdravila prevažajo ponekod s helikopterji, rajevo • Kalinovlč - Mlljavina, Novi J drugod pa (na sliki) so si morali vojaki nadeti smučke in nahrbtnike ter se podati na pot
Psiholog prepričal zensko po treh urah razgovora naj ne naredi samomora
NEW YORK, 5. - Ameriški psiholog je po treh urah razgovora prepričal neko žensko, naj vendar ne naredi samomora. Zgodilo se je v New Yorku med redno radijsko oddajo posvečeno znanstvenim temam.
Petdesetletna Lucille Kovvalski je telefonirala dr. Joycu Brothersu med oddajo in mu sporočila, da je pravkar zavžila 15 uspavalnih tablet. «Ko bom prekinila zvezo z vami*,je še rekla, »bom zavžila ostale tablete*. Direktno so po radiu prenašali del razgovora, psiholog pa je še dalje govoril z žensko in jo prepričeval, naj ne zavžije drugih tablet. Policija je medtem ugotovila, od kod je ženska telefonirala. Z reševalnim avtom se pohiteli do njenega stanovanja in jo še pravočasno prepeljali v bolnišnico.
—TM7I