to pašnikov Mtj «eept ^ floikuj«. fO-YKA* XXXL JtUJO PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ CHICAGO. ILL., PETEK, 8. APRILA (APRIL 8), 1938. Urrdoldki I« amrai«ki pro«torti 2667 South Lawndalt Ava. Offica of Publlcation: 2657 South Lawndal« Ava. Telaphon«, Rockw«U mi Bubaoriptiou |S.OO Yoarlj STEV.—NUMBER 70 lar ME ČETE V novi NA ZA-iDNiniONTI [pomiki okupirali elektrarne v Kataloniji kGRIN~DOBIL VE UKOiOBLAST IlUdrid, 7. apr. - Spansk* L.ske čete so iznenadile faši-e z ofenzivo na zapadni fronti, je bila odrejena, da se zmanj-pritisk na fronti v Katalonija ustavi fašistično prodiranji Barceloni in Sredozem- £u morju. Miličniki so prodr-, : milj in se približali cesti, reie Badajoz z Madridom. Bala leži okrog sto milj južno- feno od Madrida, dne čete so včeraj okupi-La Catero in obkolile mesti | del Pedrosa in Carrasca-Poročilo se glasi, da so se iti umaknili iz mesta Puente Arzobisbo, ki leži osem milj ko od Badajoza. fcendave, Francija, 7. apr. — pistična armada, kateri pove-general Jose Moscardo, je i zavzela Balaguer, mesto bernovzhodni Španiji, kjer ike elektrarne, ki zalagajo del Katalonije z elektriko, severni strani tega mesta je llistična obrambna črta in vla-dete Se vedno kontrolirajo o-Ije ob reki Segri na nasprot-Istrani Balaguerja in glavni čez to reko. liličniki odbijajo naskoke fa-Ičnih čet na Tortoso in v ne-fcrih krajih so jih pognali z lenih pozicij, katere so prej Ipiraii. Tridnevni odpor loja-na tej fronti je izzval naj-vroče bitke, odkar je gene-ranco odredil ofenzivo. Fa-|čne topniške baterije bom-No Tortoso kakor tudi čeki vodijo iz tega mesta pro-trceloni, kjer je sedež špan-Ijudske vlade. V zvezi s pri-Iravami na glavni napad na |o*o »o dospele nove motoristične divizije iz Gendese flcaniza na to fronto. Barceloni je španska vla-je bila v torek reorgani-naznanila, da bo vztrajali do konca. Včeraj so odrejene izpremembe v po-tvu armade. Novi kabinet premierju Negrinu veliko . da mobilizira vse sile pro-iiiitom in ustavi prodiranje morju. »panija mora ačati odškodnino nk državnega indua-nJ«ega komisarja - Petnajst delavk, ki ^ v Počasno umiranje Ja«trupljenja z radijem, r u tožbi Proti u je imela tovarno v v kateri so bile u* n* ... tjtoe »♦I »i, me. odškodnino je bila x Prfog Catherini Do-izmed žrtev, ki so llruPile pri delu v tovarni družbe. George B. ? k: korni*Ve odločil, da t"rnptnijM odškod- icnVk I!,zakona o B* botetnih. Donohoue stroške zdrav- vati liJuliju 1 m° mor® dokler bo žive- odveta* kom- * drsnega ko- dobile bolezen pri v. Aceaptanoa for mailtag at ipoelal rato of poatasa provldod for la aoctioo nos, Act of Oct S, 1917, aathoriiad on Jana 14, 1I1S. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C.—Pred-log ga uiičenje Rooseveltovega reorgantsacijskega načrta je bil včeraj poražen v nižji kongresni zbornici z večino 22 glasov. PARIZ.—Včeraj ao se pojavili resni isgredi ns psriških uH-cah. Blumova vlada je prepovedala demonstracije, toda levičarji se ne menijo za prepoved. RIM.—V e 1 i k a gospodarska kriza dviga svojo glavo v Italiji. Mussolini išče veliko posojilo na Angleškem. HENDAYE.—Poročevalec javlja, da je od 9000 ameriških prostovoljcev v lojalistični Španski armadi le 200 mož ostalo živih. Delavska volilna zmaga_v Angliji Udarec zunanji politiki Chamberlainove -'- vlade London, 7. apr. — Kandidatka delavske stranke je porazila kandidata konservativne stranke pri včerajšnjih volitvah v Ion-(ionskem distriktu. Laboriti pravijo, da so volilci s tem pokazali, da se ne strinjajo z zunanjo politiko Chamberlainove vlade, ki se pogaja s fašističnimi diktatorji. Vprašanje vladne zunanje politike je igralo veliko vlogo v volilni kampanji. Pri volitvah je zmagala Edith Summerskill, ki je kandidirala v parlament na listi delavske stranke. Dobils je 16,683 glasov, njen nasprotnik C. J. Busby, kandidat konservativne stranke, pa 15,162 glasov. "Zmagala sem, ker ljudstvo obsoja zunanjo po« litiko Chamberlainove vlade", je izjavila: *Lfudstvo je izrazilo svoje mnenje in dalo ultimat premierju, da mora vlada podpirati Ligo narodov, ne pa koketirati s fašističnimi diktatorji." Ghamberlafnova zunanja politika je dobila nadaljnji udarec, ko je unija inženirjev objavila manifest v prilog španski republiki. Manifest je bil izdan po konferenci med voditelji te unije in Thomasom In s kipom, ministrom obrsmbe. "Vaše mezde niso dovolj visoke, ds bi z denarjem podprli španske lojaliste, toda lahko izdelujete stvari, ki jih Španija potrebuje," se glasi manifest. Člani sveta kongresa delavskih in strokovnih unij so včeraj i-meli sestanek z lordom Halifa-xom, angleškim zunanjim ministrom, na katerem so ga urgira-li, naj vlada prekliče prepoved glede izvoza orožja in bojnega materiala v Španijo, toda minister je odklonil apel. Sweitzer, demokrat- ski politik, umrl Chicago, 7. apr. — Robert M. Siveitzer, demokratski politik, bivši Ujnik in blsgsjnik okrsjs Cook, je včeraj umrl v bolnišnici St. Anne. Ob smrti je bil stsr > let. Sweitzer je bil vodilne o-sebnost med čikaškimi demokrati, toda njegova alava je zatoni* la pred tremi leti, ko je bil odstavljen kot okrajni blagajnik na obtožbo, da si je prilastil $436,202 iz okrajne blagajne. Na obravnavi pred sodiščem je bil oproščen, nakar se je umaknil Iz političnega življenja. Predsednik ameriškega kolegija v Sanghaju ustreljen Sanghaj, 7. apr. — Dr. Herman Liu, predaednik kolegija v Sanghaju, ki ga podpirajo in financirajo Američani, je bil včeraj uatraljen, ko se je sprehajal s svojo ženo po cesti v mednaro-dni naselbini. Policija je aretirala nekega Kitajca, ki je povedal, da je bil najet da ubije predsednika. "ker je isdsl Kitajsko." FRANCIJA IMA NAČRT 0 OBRAMBI ČEŠKOSLOVAŠKE Nižja francoska zbornica odobrila Blumov finančni program STAVKOVNI VAL SE RAZŠIRJA Pariz, 7. apr. — Načrt zveze med Francijo, sovjetsko Rusijo, Poljsko, Jugoslavijo in Rumuni-jo, da bi te države pomagale Češkoslovaški v slučaju napada s strani nacijske Nemčije, je včeraj objavil Joseph Paul-Boncour, francoski zunanji minister. Detajle tega načrta je minister o-risal na sestanku s francoskimi poslaniki v Moskvi, Varšavi, Pragi in Bukarešti, ki so bili pozvani v Pariz potem, ko je Nemči ja anektlrala Avstrijo. Diplomatje so bili instruirani, naj vprašajo vlade omenjenih držav, ali so za tako zvezo. Slič-na navodila je dobil francoski poslanik v Jugoslaviji, ki se ni udeležil sestanka z zunanjim ministrom. Njihova naloga je zdaj, da ddbijo informacije, kakšno stališče bodo te drŽave zavzeli, ako bi nemška armada invadira-la Češkoslovaško. Pariz, 7. apr. — Upanje, da se bo Francija izmotala iz krize, je izginilo, čeprav je nižja zbornica odobrila finančni program vlade ljudske fronte, kateri nače-luje premier Blum, s 311 proti 250 glssovom. To je pravzaprav še povečalo politično konfuzijo, ker je gotovo, da bo senatna Zbornica zavrgla prdgram. . Da Francija .potrebuje močno vlado, ki naj bi potegnila deželo iz krize, se je pokazalo včeraj, ko je nadaljnjih 10,000 kovinarskih delavcev zastavkalo. V stavki je zdaj okrog 45,000 delavcev v pariškem distriktu. Najbolj so prizadete tovarne, ki izdelujejo bojna letala za francosko armado. Znamenja kažejo, da se stavkovni val še ne bo kmalu polegel. Sinoči je izgledalo, da bo Blum, ki je bil razočaran, ker je njegov program prodrl le z malo večino v zbornici, podal ostavko. Socialistični ministri so potem ns svojem sestanku odločili, ds je bolje, sko gre Blum pred senstno zbornico in zahteva sprejetje finančnega programa. Ce bo senat odbil zahtevo. Stališče katoliške cerkve v Avstriji Vatikanako glasilo objavilo karainalovo izjavo Rim, 7. apr. — Dsklaracija, ki pojasnjuje stališča katoliške cerkve v Avstriji, je bila včeraj objavljena v listu Osservatore Romano, glasilu Vatikana. Deklaracijo je sestavil dunajski kardinal Tbeodore Innitzer po konferenci s papežem. Ta naglaša, "ds ne sme biti nobena provizija konkordata med Avstrijo in Vatikanom modificirana brez odobritve svete sto-lice. To zlasti velja za vzgojo o-trok in naravne pravice staršev, ki hočejo vzgojiti svoje otroke v verskem duhu. Propagando proti veri in cerkvi je treba preprečiti in katoliki morajo imeti pravico, da branijo cerkev in temeljna načela krščanstva z vsemi sredstvi, kl jih imajo na razpolago." Deklaracija dalje pravi, da slovesna izjava, ki so jo podali avstrijski škofje 18. marca, ne pomeni odobritve stvari, ki niso v soglasju z načeli katoliške cerkve. V tej izjavi so kardinal Innitzer in drugI svatrijski škofje poudarili, da je dolžnost vseh katoličanov, da izrečsjo lojalnost Hitlerju in glasujejo za priključitev Avstrije k Nemčiji pri plebiscitu 10. aprila. Zmaga ^lektrar jev v Michiganu Kompanija obpovila pogodbo z unijo Jackaon, Mich. — (FP) — Mirna okupacija pol ducata električnih cetral in več podružnic Con-' sumers Power Co. v doljnem delu države MIchigan je prinesla zmago delavcem, ko je v konflikt posegel governer Frank Murphy in izsilil poravnavo. Elektrarne so zasedli člani unije United U-tility VVorkera, organizacije CIO, ko je kompanija izjavila, da ne bo dbnovila pogodbe, zaeno pa j^ naznanila redukcijo mezd. Dogovor, ki je bil sklenjen s posredovanjem governerja, določa, da stara pogodba ostane v ve«' ljavl nadaljnje štiri mesece in da kompanija priznava unijo CIO kot predstavnico vseh delavcev kar je^otovaTtvaTTb^ Biumov PH ^^V^.un.^!"^' kabinet resigniral. Podpišite pogodbo z jeklarsko unijo! ^ ■ * • i j i I unija CIO, bratovščina elektrar- Takaen je odlok delav- Bkjh d€,avc€v (at>F) in Power ba je obljubila, da ne bo zapostavljala stavkarjev in znižala mezd. Po treh meHecih se bodo vršile volitve pod nadzorstvom federalnega delavskega razsodišča, pri katerih bodo delavci odločili, katera izmed treh organizacij naj jih reprezentlra. Te so •kega odbora "malemu jeklu" Washington, D. C.. 7. apr. — Federalni delavski odbor je včeraj odredil Inland Steel Co. V South Chicagu, 111., da mora podpisati mezdno pogodbo z jeklarsko unijo CIO. Odlok odbora se, VVorkers Assn. Slednja je "neodvisna" (kompanijska) unija) Governer Murphy nI dovolil re-prezentantom zadnjih dveh besede pri pogajanjih. Njegov argument je bil, da morata spor poravnati unija CIO in družba, k I sta sklenili pogodbo. ____________Konflikt je Izsvsla kompanljs. glasi, ds kolektivno pogajanje v ki je namenoma zavlačevala po-smislu Wagnerjevega delavske^ gajanja glede obnovitve pogod-ga zakona uključuje tudi skleni- be. Skriti se je hotela za injunk-tev in podpis pdgodbe. To Je pi*- cijo, ki jo je isposlovsla "neod-vi slučaj, da je delavski odbor v visns" unija pri sodišču pod prstem smislu tolmačil omenjeni za- tvezo, da predstavlja večino iz« kon. Inland Steel Co., ki spada med 4000 delavcev, ki so uposle-med neodvisne družbe takozvane- ni v njenih elektrarnah. V tem ga "malegs jekla", je lani izzi{ je dobila oporo tudi pri uniji A-vala stavko jeklarskih delavcev, meriške delavske federacije. ZASTOPNIK SKIH UNIJ APELIRA ZAPOMOČ Obiakal bo večja mesta in konferiral z Lewi-aom in Greenom VOJNA SE BO NADALJEVALA ker ni Hotels podpissti pogodbe z unijo. Inlsnd Steel Co. Je takoj vložila priziv proti temu odloku . na federalno vrhovno sodišče, češ da je odlok protiustaven. nik je dejal, da edino imetje, ki ga ima kompanija v Illinoisu. je, *«».Va"vWL0v.t0Van,° k'**** $10.000, katerega drži dr INas SSfli":" DUl .. avow, «----I. I Sedeča stavka je bila mirna. Okrajni šerifi niso podvzeli nobenega koraka, da bi izgnali stavkarje iz elektrarn, In tudi policija je odklonile Intervencijo. Voditelji stavke so izjavili, da so delavci šli v boj, da izsilijo obnovitev pogodbe in prepreči Jo odslovi t ve ter mezdne redukcije. New York. — (FP) — Ogler Preteceille, oficielnl zastopnik španske delavske - federacije (UGT), ki je zadnje dni doapsl v družbi treh drugih Spancev v Ameriko na govorniško turo, a« pelira na ameriško delavstvo ss vso moralno in msterislno po* moč španski demokratični vladi. "Mi potrebujemo živila, mleko za otroke, medikalne potrebščine za ranjene vojake in civiliste. Apeliramo za moralno pomoč, da se Španija osvobodi spon, kste-re ji onemogočsjo nabavo orožja za obrambo. Urgiramo bojko-tiranje vsega blaga, ki prihaja iz fašistične Španije." S Preteceille jem so prišli tudi novelist Ramon J. Sender, kate-mu so fašisti umorili 26-letno soprogo, nadalje Carmen Meanai ki je igrala važno vlogo pri organiziranju žensk za obrambo Madrida, in Jose Bergamin, u-rednik katoliške kulturne revije "Crux y Raya". Preteceille ja e-den izmed vodilnih španskih socialistov in žurnalist. Bil je urednik "Claridara", oflcielnega glasila španske delavske federacije z dva milijona članov, in poročevalec Manchaster Guardlana ter par drugih angleških in ameriških listov. Delegacijo Je v New Yorku pri izkrcanju sprejela skupina delavskih voditeljev in liberalcev. V Ameriko je prišla z namenom, da pledira za materialno In moralno pomoč lojalistom. V ta namen bo obiskala vsa važnejša mesta v Združenih državah In Kanadi pod avspicijo Medikalne-ga biroja za pomoč Španiji. S posredovanjem Leona Jou-hauxa, voditelja Francoake delavske federacije, in voditeljev španskih unij bo Preteeeille kon-feriral z Lewisom ln Greenom. Z Lewlsom je Že konferlral zadnji torelft z Greenom pa bo 11. aprila. On je rekel, da je delavstvo v lojalistični Španiji 100 odstotno organizirano in da je med o-bema delavskima federacijama, socialistično in sindikalistično, prišlo do tesnega sodelovanja. 0-be delavski federaciji, ki imata skupaj 3,500,000 članov, sta zo> pet zastopani v vladi. Delegacija kljub težkemu položaju lojalistov še vedno ups ns končno zmago. Pravi, da se bo vojna nadaljevala kljub prese-kanju lojalistlčne Španije ns dvoje. Pretrgan le obrežne ceste med Valencijo in Barcelono pomeni le to, da se bo vršil promet med obema deloma pr) morju. Pomornko črto drži odprto loja-listično vojno brddovje. Stavka cestnih te le z-ničarjev v Detroitu Detroit. Mich., 7. apr. — Ce, stni železničarji, organizirani v uniji Amalgamated Association of Street snd Electric Railway KmployeN, so se izrekli za oklir stavke danes zjutraj. Cestno železnico obratuje mesto in spor med upravo in delsvci Je Izzvs-lo vpraAsnje starostnih pravic. Mehiki oije v sodelujejo z vlado Apelirajo na katolike, naj pomagajo plačati zaseženo olje Mežico City, 7. apr. — Mehiška vlada je včeraj naznanila, da bo vlagala dvajset odstotkov skupička za podržavljeno olje v poseben sklad za odškodovanje ameriških in ostalih tujezem-skih družb, ki so izgubile vrelce in rafinerije v Mehiki. Vlada se zdaj pogaja s podjetniki iz Združenih držav in Anglije, ki bodo njeni zastopniki za prodajanje surovega petroleja na mednarod « nih trgih, pa računa, da bo ta trgovina lahko sama plačala odškodnino. Obenem pa vlada u-pa, da bodo petičnl MehlČanl pomagali s prostovoljnimi prispevki v omenjenijL)riad, da bo odškodnina čim praj plačana. INadškof Garibi y Rivera v Gu-adalajari je te dni apeliral na mehiške katolike, naj pomagajo s prispevki za odškodovanje tu-jezemskih oljnih družb. Nadškof Luis Martinez v Mexico Ci-tyju je podprl ta apel. Ior* *\«n odvet- ta v na industrijska komiaija. Sest stavkarjev ranjenih v i policijskem navalu Houaton. Tes. — Sest stavkarjev je bilo ranjenih in čez 30 s-,no Lone Stsr Bag A Bagglng Co., retiranih. ko je pol^ija navalila da preprečijo stsvkokszofn vstop ns pikete, ki »o oblegsk tovsr- v tovarno. ^ _____ Detektivi stra-iijo bivšega avstrijskega kancelarja Dunaj, 7. apr. — Včeraj je bilo uradno naznanjeno, da so bile nacijske napadalne čete, kl so stražile rezidenco Kurta flchus. chniggs, biršega avstrijskega kancelarja. odpoklicani, njihovo službo pe ao prevzeli detektivi. Domače vesti Cikaške novica Chicago. — Psvel Berger, naš dobro snani gostilničar, čigar lokal se nahaja zraven doma SNPJ, se ja i ženo vred odpeljal v avtu v Mehiko. Prevozil je ameriški jugosapad, kjer je bilo žs zadnje dni marca vse v zelenju in cvetju, nsksr je mahnil naravnost v glavno mesto Mefri-ke, odkoder nsm poročs ns ras-glednicl, datirani 2. aprila; "Gla* vno mehiško mesto js Še precej moderno ln živahno, toda zunaj je dežela jako revna in nazad njaška. Denar pada na veljavi." Prosveta je včeraj poročala med vestmi iz stare domovine, da je v Ljubljani umrl Ivan Mo> žina, banovintiki računski uradnik. Možina je bil nekaj tednov pomožni urednik Prosvete v letii 1017, potem ko Je pustil uredniško službo pri Glaau Svobode In predno Je odšel v Washlngton D. C., kjer je nekaj mesecev u« rejeval tednih Slovenski svat, glasilo znanega londonskega odbora. Starejši rojski v Chlcsgu se lahko spominjajo tega moš4 nizke postave, ki Je bil dober MVobodomiMlec In še večji nsclo nslist. Pri Prosveti Je urejevsl dopise, ampak to delo mu ni nič kaj ugajalo. V Chicagu zapušča brata Stankota, ki Je znan kot pevec In igralec. Ivan Možlna je bil v Ameriki okrog šest let In takoj po končani vojni je odšel v stari kraj. Clevelandska vesti Cleveiand. — Dnevnik Enakopravnost omenja svojo dvajsetletnico v daljši*m članku. Prva številka dnevnika Enakopravnosti Je izšla 6. aprila 11)18. — Te dni je umrl 13-letnl Stanley Av nec, rojen tu. Zapušča starše, brata In tri sestre. Minnesotake novice Aurora, Minn. — Tu je umrl Anton Turk, atar 65 let, samec in doma iz Vorlake pri Sellh. V Ameriki Je živel čez 40 let In tukaj ne zapušča sorodnikov. . Turneja tamburašev Plttsburgh, Pa. — Slovanski tamburaški orkester, ki ga vodijo slovenski In hrvaški visokošolski dijaki In kl zadnje tedne nasto-pa ob sobotah popoldne ns tu kajšnjl radiopoutajl, se odprav Ijs na koncertno turnejo po srednjem in severnem zapadu. Ns turnejo odide 18. sprils In sicef in državah Ohio, Indiana. lili nois, Minnesota. Wi#consln In MIchigan. Dal umi koncertov bodo naznanjeni v lokalnih listlhi Predaednik tega tamburs*kegs orkeNtrs Je Msth L. Govte is Klyjs. Minn. Vsa!! is Calantets Calumet, Mich.—Zadnje dni je i v Detroitu umrl stsr Cslumet- SOVRAŽNIKI DELAVSKIH UNU RAZGALJENI Krinko z njih je potegnil aenatni odsek STAVKOLOMSTVO INDUSTRIJSKE ZVEZE Waahington. — (FP) — Med vsemi antiunij«feimi skupinami v deželi, ki so že prišle pred senatni odsek sa civilne svobodščlne, zavzema v zakrknjenosti prvo mesto Clevelandska zveza industrij (Associated Industries of Cleveiand). Senatni odsek sa civilne svobodščlne jo je postavil na zatožno klop zadnje dni in odkril v njej eno najbolj premetenih in ciničnih protiunijskih gnezd v Ameriki. Njen ravnatelj Wm. Frew Long je bres rdečice na obrazu priznal, da njegova zveza industrij oskrbuje clevelandske in-dustrlalce a akebi, špionl In sploh z vsem, kar je v zvesl s razbijanjem stavk ln preprečevanjem organiziranja delavcev, Brez vsakega pomisleka je tudi priznal, da je njegova zveza uničila vse poslovne rekorde, kl so se ji »drli nevarni, predvsem pa rekorde njenih "mecenov" ali "finančnih angeljev." Frew Long je med največjimi eksperti za razbijanje unij-skega gibanja v deželi. 8 svojo Industrijsko zvezo Js v tesnih stikih z Ameriško podjstniško svsso, kl je matica ameriških "o-penšaparjev." Kljub temu. da je Long uničil važne rekorde, je aenatni odsek vseeno že sestavil precej dobro sliko o elevelandskl "opsnšapar-ski" sveži. Dognal Je, da jo najbolj generasno podpira Fisher Hody Co., od katere js v sadnjih treh letih prejela $0000. Velike vsote je prejela tudi od sledečih družb: AddreNHograph-MultIgrapfh Co,, Alumlnum Co. of America, Chase Bras« & Copper Co., Cleveiand Graphite Hronze, National Acme, National Screw and Ma-nufacturing, Ohio Rubber, Tom-pson Products, Warner and Sws-sey ln VVilllsrd Htorage and Bat-tery, Med podpornimi članicami, ki žele, da njih kontribuclje ostanejo tajnost, so National Lamp VVork* General Electric kompa-nije, DuPontova Grasselll Chemical Co., VVhlte Motor, Chand-ler and Budd, Crane Co, ln We-stlnghouse Electric. Long Je senatorjem obširno razlagal namen svoje "openša-psrske" organizacije. In ta namen Je boj proti zaprti delavnici, kar Je popolnoma legitimno v očeh kapitalistov, čeprad se pri tem poslužujejo nelegitimnih sredstev. Po izjavi Jxmgs Je IMI odst. stavk za zaprto delavnico. Njegova zveza Je le proti "neupravičenim" stavkam In po njegovi Izjavi Je vsaka stavka— "neupravičena". Senatni odnek je dognal, da ae Longova zveza ukvarja z najrazličnejšimi aktivnoatmi — od oakrbovsnja nkebov in špionov podjetnikom do oskrbovanja ra-dloprogramov v "vzgojne namene". P(sikrl)ela Je, ds Clsvelend-čani lahko poalušajo "American Famlly Roblnaon" program, kl gs oddaja Ameriška podjetniška zveza. Podjetnikom pomaga tudi z legalnimi sredstvi pred delavskim odborom, Ce je 1/ongu verjeti, se njego-(HalJ« na S >trsai.»_ čan Anton Kuretlč, ki Je odšel od tu leta 1022, Pokojnik js bil star 63 let in doma iz Črnomelj* skega okraja v Beli Krajini. Zapušča družino. — Prad nekaj dnevi je bil sretirsn 17 letni Jos. Štefan' ič is Alloueza, k I Jo s dvema drugima zlikovcems vred obtožen ropa neke gasollnske postaje, Nshaja se v zaporu v Houghtonu, f B O S V BTI PROSVETA m EHLIGHTBNMEHT tu> m umrniA ^aaflBST 2 1 ^'UTL"»A otkm *mhm, JJJJJJJ UmmSmml, «*« msi-m a* MM^brlM «•* • M« p SOSVET^ ^ __ or vsa rsDsaATB® ruma '»j - ........ T^.^JrT ro deležen, zakar se iskreno zahva-Uesna zobati. Z Valentinčlčem ljujem. Sel sem v Slovenski pa sva v Domu govorila o kloba-dom, kjer se je vršila khibova »ah in povabil sem ga, nsj pride sejs in sem se sešel z mnogimi nad nje, toda le pogojno, čopri-prijateljl, Uko tud! s Frankom nese s seboj par galončkov vin-Petrovičem, slovenskim trgov- ca, da ga bova cickala in z njim cem iz Willocka in zvestim na- domače klobasice, krače in *un-ročnikom ProsveU. Naslednji ko zalivala. Ako hočeva doča dan sem obiskal mater Žuat, ki kat sto let, morava pač imeti vse je ponovila celoletno naročnino te pripomočke. Pa pripelji se-in me 'potretala' s dobro kaplji- boj tudi avojo ženo, če se je še co. Ker se je vreme skazilo, sem kaj pozdravila. Ona in moja že-se po par dneh potovanja vrnil na sU namreč nekaj potolčene domov, kjer pa me je ie čakalo na rokah, velikonočni žegen ps več vsbll od rojakov, nsj jih I bo menda obe pozdravil. Potem obiščem še pred velikonočjo, češi bova s Tonetom zapela na čast da Imajo nekaj zame pripravlja- dveh Tonetov dveh Franck, nega. Kaj—klobaae ali krače, I najinih ženic. Morda pa se nam ali oboje? I pridruži še več Franck, tako da Rečem vam, dragi čitatelji, dafc ■ ^ je prvi april docela zmešal I muhftite*a apr,la P^njaU« v mi . . mojo orientacijo. Cital sem razne dopise iz različnih krajev dežele, za katere se dokaj zanimam Eden je bil iz Librsrya od Uršu e Klobučar, kl pravi, da rada ČIU moje in Barbičeve dopise, zaeno me pa vabi, naj pridem po domaČe klobaae za velikonoč, po-žegnam pa naj j Bi kar aam. To e moška beseda I Ce jih aam po žegnam, mi bodo prav Uko Uk nila, kakor če jtti M poftegnal mi sUr Trunk, ki piše, da sa z Mo) kom "popolnoma atrlnja v socia iatičnlh zadevah In da si zaradi tega nisU v laseh." Ampak U prekleti Zidanšek ps menda ne bo dobil odvese, ker pošilja resnična poročila la naaelbin. No, sedaj pa Je ZldanSek sačel plsa riti nekakšne "pripovedke" iz avojih mladih let, v teh pa piše jo društva nadzornih odborov? Kaj so dolžnosti nadzornih od« borov? Od kdaj pa pregleduje predsednik društvene knjige? Se eno vprašanje. Kaj pa, če je dotični Ujnik naročnik Napreja? Air ti ni tvor poročava* lec poslal imena? Ca ga je, poglej, in če ga najdeš med naročniki, mu vrneš denar, o katerem smartraš, da je bil poneverjen, čeprav je bila z njim plačana naročnina? Boš Htoril to? SUvim — da ne boš! — Kaj boš storil, če je dotičnik prijatelj zelo kunštnega dopisnika Napreja? Kaj bi storil, če bi izvedel, da je tisti bivši Ujnik im.el za seboj več Naprejevih prijateljev kot "strokovnjakovih", celo revolucionarnih komunistov? Veš kaj, Witkovicfc pazi, kaj boš ša beležil od "lutk" v Clevelandu, ker se lahko zgodi, da boš poaUvljen na sramotni oder laž-nikov . . , (Ko sem bil opozorjen na tiste "Beležke", mi je član SNPJ rekel, da bi treba proti temu sprejeti resolucijo. Odgovoril sem: Nobene resolucije ni treba! Potem bi pa mislil, da je velik. Tiato "beleženje" se lahko poeUvi na laž brez vsake resolucije. Se lahko še vrnem na tiste "Beležke", ker še nisem povedal vsega.) V Prosveti sem čiUU da br. Molek prejema "grozna/ pisma iz naše metropole — in to zaradi mene. Smešno! Mislim, da urednik Prosvete ni dete, da bi se koga bal. Nekateri člani so si zabili v glavo čudno vero, da i-mam jaz monopol nad dopisni-škimi kolonami Proevete; imajo celo strah, da jaz prevzamem u-rednikovo mesto, kadar bo izpraznjeno. Le brez skrbi, jaz o-stanem to, kar sem, motorman. I H koncu pa nekaj veselega. V metropoli je društvo naše jed-note št. 5, ki se tudi imenuje Naprej. To društvo Naprej koraka v resnici naprej! Takih drušUv nam je treba v Clevelandu in povsod. Witkovicheva kombinacija je štUrmala z dopisom tudi društvo Naprej in ko je bito pismo prečiUno, je bil sprejet predlog, da gre pismo v "furnes", Naprej pa podpira svoj list Prosveto. AtU boy, U-ko je treba! Ce bi tako sklenili pri vseh društvih SNPJ — ne bi bilo nobene zdražbe, Molek in Barbič bi mirovala in Bosna bi bila mirna. Društvo V boj, ali si slišalo, kaj so storili pri Napre-ju it. 5? Društvo V boj, posnemaj številko pet! Društvo Mir, pridruži se številki pet! Frank Barbič, predsednik društva 53. veseli družbi. I Anton Zidaniek, zastopnik. "Beležke o tem in onem Cleveland. O. — V (Napreju z dne 30. marca Witkovich beleži tole: "V podpornem društvu je bil za Ujnlka človek (imena ne pove), ki ai je prisvajal denar društva. Ker je bil prijatelj in somišljenik predsednik društva, je ta predsednik prikrival poneverbe mesece in mesece, čeprav je bil nekajkrat opozorjen, da (Ujnik) jemlje denar za svoje privatna potrebe." ■ Poskrbi, Witkovlch, da ti bodo tvoji tukajšnji "lajtnanti" dajali bolj naUnčne podatke o U-kih zadevah. To Je potrebno te ______zaradi tega, ker si, kakor pra- čez vero ln krščsnaki narod terlviš, sam član SNPJ pri št. 118. čez bolje namestnike! Kaj pra- Ali ne poznal pravil? Kadar ae vite, dragi rojaki in drage ma- hoče koga obtollti In odaUviti, mice, ali je Uk človek vreden, dal je treba dokazov, da je res tako bl mu polegnal velikonočne klo- kot se trdi. Opozarjati koga ie baae ln mu dSl odvezo za njcgo-lni dovolj. Predaednik je lahko ve storjene greha? Nak, tega mu I zahteval od opozoritelja izjavo ne smemo prisnati. tudi če piše in če je oni, kl Je opozarjal, nI resnico: njegove reenica ne sme hoUl dati, kaj potem? Na kaj ae v javnoet. Kako bomo pa mil bo predaednik oprl? Pojasni ml, božji namestniki Uveli, kajti Beg Wltkovich! Kako je e pravili in šele po smrti plaAuJe? To von-1 kako ja z dokazi? In ne samo dar ni kar Uko. Urednik pitU-| predsednik, vsak član mora z do-burškega Napreja tudi nekaj mo- kazi na dan, če jih ima. I^hko ae druje in piše neumnoati, tako dal igodl, da bo dotičnik potem sam ae mu Molek lahko kar v pest obtožen, če je koga obtožil brez smeje. I dokazov. In ti ne veš tega? Kak- Tako nekam piše m i a t e r **n urednik pa al? Caa Je ia, da bi ta mia-1 Ali moreš dokazali, da pred Ur zavzel druga a tal išče in pre-|sednik nI nastopil, ko je itnal nehal s napadi na podpisanega On Je sačel In on nsj prvi neha. ča pa ima veselje, pa kar na prej. Prej bo v morju t man j _JPgTEK. 8. APRim in za pomoč nesrečni feanski republiki. Druge podporne organizacije ^ega ne delajo in menda zato jift razne klike toliko ne napadejo. Vsak, kdor še nima revolucionarno razbeljenih možganov, bo gotovo rekel, da vsaka pot iskanja kritike in podtikanje z do-mačetujimi poslanicami, je le ri-barenje v kalni vodi, katero namesto resničnega zdruežnja ustvarja razdražen je. Združenje po načelih SNPJ ima še mnogo rodovitnega polja, združenje s komunistično propagando pa ne more drugače kot temu škodovati, ker postane tekmec. Te vrste propagando je najboljše, da prepustimo milijonski masi. Kadar bo U masa dogorela v odločilnem trenotku, se ji bomo mi, ki smo le kaplja v morju, tudfl pridružili. In čimbolj bomo tej* masi pridigali o kaki diktaturi, tem bolj ji bomo oddaljeni. Dežela, v kateri arogantna manjšina s silo diktira svojo voljo ln svoje mišljenje večini, je stopnja v srednji vek, ameriško ljudstvo pa odklanja vsako propagando v tem smislu. Zavedni delavci, ki so miselno dozoreli, hočejo korakati naprej, ne nazaj. Kot taki hočejo imeti mir in resnično združenje za pravo demokracijo. Zato pa mi, ki smo v politiki le kaplja v morju, pridružimo se njim. Obr-nimo hrbet skrajni levici in desnici. Prava in trajna rešitev je le v industrijski in ekonomski demokraciji in socialni pravičnosti. Cemu bi prostovoljno napravili izhod iz svobode v dik-Uturo? Zakaj bi rajši ne šli skupno v boj za to svobodo, da se izpopolni? Dajmo našo delavsko miselno moč Um, kjer se lahko dosti napravi, ne pa za nesmiselno propagando, za katero niao tukaj tla. Skupno naprej za socialno demokracijo! Anton Skapln, 312. podlago, na katero se je lahko oprl? Išči nadaljnjih podatkov, ampak boljših, kot so oni. ki jih prejemaš od kakšne "lutke kalo peaka, kakor pa meni odgo metropoli. Kaj pa. če je laž, da vorov na njegove pripovedke ao grozili predsedniku, da bo on Ce mlall, da aam ao aadeetno iz- obtoSen? Tudi tu ae vidi. da ne povedal, naj pošlje odvezo v re | razumeš pravil, daal drugim o-giatriranem pismu, a katerim ee čitaš nerazumevanje. Ali ni Iz razburkane metropole Cleveland, O. — fce pred letom sem mimogrede opozoril dopisovalce, da brezobzirno dopisovanje nam ne bo prineslo koristi. Tega mi danes ni treba več poudarjati, kajti to lahko vidimo vsi. Nekatere je tako pisanje U-ko užalilo in zmedlo, da mislijo, da tudi SUlinova dikUtura ni Uko težka in šli so v vrste na-prejevcev, kjer so za "manjše zlo" in za združenje po najnovejšem vzorcu. Tudi jaz sem obsojal tisto ne-presUno dopisovanje, obenem pa sem se trdno zavedal načela, da zaradi ene osebe ni vredno pustiti to, kar je z bojem zgradil svobodomiselni element v vsej slovenskoameriški preteklosti. Ta element je bil kot hlapec Jernej, kl si je začrtal najboljšo pot, po kateri naj hodi ponižani, da pride v moderno industrijsko demokracijo. Naša zdrava pamet in skupne potrebe nas morajo vezati, da osUnemo lojalni tej začrtani poti, ne pa rebeli-rati proti svojemu lastnemu delu. - Vsak, ki se vrže v boj proti SNPJ in njenim publikacijsm, kl ao se izkazale najboljše, mora pričakovati, da ga skupno obsodimo za demagoga in škodljivca našega dela, ki sloni na principih SNPJ. Tak človek se mi zdi podoben onim otrokom, katere sUrši živijo do dvajsetega leU. ko bl morali sUršem pomagati, Ukrat pa gredo v stran, od časa do čaaa pa se prihliUjo. da izkoriščajo sUro mater in ji oglodajo zadnjo kost. Da je SNPJ najboljša za nas. je dokazal zadnji dopis br. FUI-piča. Vedno je prva v rednih in izrednih podporah, v povodnjih in sUvkah. v delavski literaturi Nekaj spominov iz preteklosti Pittaburgh, Kana.— LeU 1891 je v Trbovljah izbruhnila stavka. V dvorani smo se zbrali baš na novega leta dan in zborovar nje odprli kajpak z molitvijo sv. Barbare. Ko so se klicala imena »borovalcev, je iz stranske dvorane vstopil uradnilf z dvema orožnikoma. V tistem momentu nas je po naših kosteh prešinil strah. Uradnik je klical imena in prvi trije niao bili pogumni dovolj, da bi bili tiho, ampak so odgovorili s tukaj, kakor navadno. Nekdo je nekoga sunil v rebra, naj bo tiho, nakar se ni nihče več odzval. Uradnik je klical naprej petnajst in dvajset imen, a bilo je vse tiho. Kaj pa je, da se nihče ne oglasi, je zahteval uradnik, mi smo pa soglasno za&rmeli: "'Strajik! Vstanemo in gremo iz dvorane. Zunaj so že stali vojaki, ki so zastražili vsa pota in steze ter nam povedali, po kateri poti gremo lahko domov. Zgodilo se ni nič hudega, la da je *nek vojak nekemu dekletu z bajonetom predpasnik predrl. V farni cerkvi pa je župnik Erjavec razbijal po prižnici, da Bog je pahnil punUrje iz raja in tako se bo zgodilo z nami. Lucifer je zapeljal angelje, radikalci pa nas I Well, če so tiste besede župniko-ve resnične o punUriji v nebesih, tedaj naj se sam Bog usmili samega sebe, kajti niti v samih nebesih ne morejo gospodariti brez štrajka! Par dni po izbruhu štrajka se je med nami pojavil neki Haff-nar, ki se je par let pred tem nastanil v sobi pri gostilničarju Roža ju. On je govoril o delavskih pravicah in o socializmu, razume se, da to bolj natiho. On ni imel tista privlačne sile. kakršno so imeli takrat delavski nasprotniki. Vpisaval je člane in pobiral asesment; ena mala dojača je zadoetovala. V njegovem zapisniku je tudi ime takratnega mladeniča. ki se sedaj nahaja v Kan-saau. Da je moral Haffnar naselbino zapustiti, se pač lahko razume, pa tudi ni pustil svojega naalova. Srečen je bil, da ga niso djali pod ključ. Nihče ni vedel kam je izginil. Razmere ao bile dokaj žalostna v tistih časih v naši lepi domovini. Grdo so postopali i delavcem, ki ae je drznil govoriti v prid delavcem. Niao prav nič vprašali, koliko let je delal za kompanijo. Družinski oče je imel nrimeroma Uko pohištvo, kakršno ima tukaj najalabii pečlar, razen zibelke. (Dalje aa l nratf) Pogovor s temi in onimi Ivan Molek ^^ MALIKOVALCI IN "KIBICARJI" Ljudje ki imajo svoje priljubljene m*.*, se najslabše počutijo v demokratih, A' ? Tesnogrudni in polni čustev, kakršni *> T5 no, ne morajo nikakor zapopasti. ds s kritike velja tudi za druge, ne samo za mf jih strašno peče in, kuha, da kar kipe srd. maščevalnosti. Nestrpni do mozga kukr* * ne morejo prenesli nobene kritike na račiiu * jih malikov. ^ Ljudje U vrste so jako nesrečni v ds« krači ji in odseve te njihove nesreče onZz dnevno v njihovih listih in akcijah v kat""! si dajejo duška svojim čustvom, svoji jezr vzkipelim viškom svoje malikovalnosti^i imamo v Ameriki toliko sporov in večne son kamorkoli se obrnemo ; zato se tukaj vsaksm predna misel tako počasi razvija, zato je mH jon ovir h* milijon nagajanj. Ljudje, ki uoia varovani in zagrizeni v svojega malika, „i J-smisla za kaj drugega, kaj boljega, pa ne J rejo trpeti nobene napredne besede in naprej nega dela drugih. Zdrava demokracija sili ljudi k mišljenju ii ne trpi zapopane pameti, najmanj pa trpi za okrožene ideale. Demokracija s^ najbolje n čuti v neoviranem razvoju vsega, ko vse t« dalje in ko je treba marsikatero včerajšnjo rej nico zavreči in kreniti na novo linijo iskanji poskušanja. Malikovalci pa U proces zna« stveno-demokratičnega življenja silno sovrai jo. Oni ne marajo misliti, ne marajo dalje razvojem! Ko ao enkrat dobili svojega malih je ta malik zdaj^njihovo "najboljše", je njihovi "perfektnost" in boljega ni — ne sme biti! P* z vsako kritično besedo, ki pade po njihovi malikih! K vragu z demokracijo, če žali ma kovalce, ker žali njihove malike s tem, da j postavlja pod žarko luč najnovejše resnice! - Malikovalci vsake vrste ne spadajo v demo kracijo, zato so Uko nervozni in histerični Ameriki. Po svoji opredeljenosti, po znamki in vsebini svojih malikov, bi ti nesrečniki spi dali kam drugam. Na primer v Hitlerjevo Nea Čijo in Avstrijo, Frankovo Španijo, Musaolia jevo IUlijo ali v SUiinovo Rusijo. Ker nimaj smisla za razvoj in za nobeno novo misel i ker radi poslušajo le eno pesem, za vse drugo p mora vladati mrtvaški molk, bi se tamkaj -kamor že spadajo — imenitno počutili. Prepe vali bi svojo sUro pesem po danem taktu in da bro bi jim bilo ... In nobena kriva, blasfemil na in kritična pesem iz življenja demokradj jih ne bi motila! Tipe teh nesrečnikov, nervoznih in kašljaj« čih, nestrpnih in drugače afliktiranih — ke jim svoboda kritike v demokraciji škoduje -lahko srečavate vsak dan. Duška si dajejo Amerikanskem Slovencu in Ameriški Domoii ni, pittsburškem "svetem pismu" in drugih mi likovalskih glasilcih. Kmalu bo toliko orgai kov kolikor je raznih malikovalcev med naa v tej za njih nesrečni demokratični Ameriki., • • • Imamo tudi kopico "kibicarjev." Originali so "kibicarji" oni, ki vtikajo svoj nos v tuj durakanje ali marijašanje, ampak "kibicarji v splošnem so oni drobni stvorčki (čeprav orje ki po krakih in pljučih), ki izpijejo "enerf nato pa pljunejo,skozi okno na vsakogar, ki |f mimb svojo pot. Sampiona sodobnih "kibicarjev" sta striči Trunk in pa krivi gentleman, ki po frankovdi mesari mili slovenski jezik v Ameriški Do« vini. Ti dve babi ne moreU spati, če ne bi va dan vUknili svojega bradavičastega nosu A zi tuje okno in povohali poper na tuji mizi. To ni nobena kritika, temveč le hladna kos statacija. Stvari, ki jih vsakdo ne ve , _ Ogromen komar V Elmu v drŽavi Kansasu je zoolog Hava dovega muzeja prof. dr. Carpentier odkrih»to menelega ogromnega komarja, ki je mora r njegovih računih za življenja meriti 75 ca dolžino. Dr. Carpenter misli, da je U k živel v dobi pred 160 milijoni let. Temperaturo, cvetlic ^_ Botanik prof. Blaringhem je zgradil Urtj meter, ki bo rabil za merjenje temperiai cvetlic. S tem toplomerom je mogel n. pr-gotoviti, da ima popek vrtnice, če daljši suli deževati, za kainih 9 »top»nj temperaturo nego zrak v njeni okolici. Mi torej, da morejo rastline oboleti za nekAkttJ mrzlicami. Blaringhem je s tem dobro m nil raziskave slovitega, pred nedavmmj^ ga indijskega učenjaka Boeea, ki je n^JJ gim dokazal, da je mogoče rastline jih zastrupiti. Pred dvajsetimi leti (Iz Proevete z dne 8. aprila 191«) Domače vesti V Willardu, Wis., j* y Jos. Pekalj izvoljen za župana. Delavske vesti. Mooneyjev slučaj v clacu je ponovno pred sodiičem Svetovna vojna. Zavezniške armade t ciji m> obnovile ofenzivo. Sovjetska Rusija. Japonake in sni*«* so se izkrcale na suho v Vladlvostoko m ju vzhodne Sibirije. g. APRILA Glasovi iz naselbin ^fa*^*1* gp&gnrna 3rfttmta __MT4I Sa. UvB4iU Ava. . Chlcas«. Dt (Nadaljevanja ■ l. ttranl.) Prišel je kompanljski voi i e-nim konjem in na tisti voc so naložili vse njegovo premoŽenje z njim in ženo ter otroki vred in zapeljali vse skupaj na postajo, plačali voznino do njegovega rojstnega kraja, obenem pa obvestili župana v njegovem kraju, da ima tam domovinsko pravico. Na ta način so poslali o-krotf 30 družin, ki so imele največ otrok, da so tako ustrahi-rali ostale rudarje. Samski rudarji pa smo se skrivali na kmetijah, ker Brno se bali, da tudt nas izženejo domov. Nekega večera se nas je zbralo okrog 40 v vasi Gabrje pod nekim kozolcem, ki nam je služil za prenočišče. Bili smo premočeni, sneg je ležal na tleh, bili pa smo brea vsake večerje. Kdor razume besedo revščina, je bila tu med nami. Da je bil štrajk izgubljen, se lahko razume. Organizacije nobene, nobenega pravega voditelja, brez vodstva pa se ne pride nikamor. V deželo je pri|»l Prvi maj-nik. Delavci so se pogovarjali, da so si na Dunaju delavci izbrali svoje delavske zastopnike, ki so proglasili Prvi maj kot dč-lavaki praznik in v znak tega bo odšel prvi vlak dne 1. maja 1891 v Trst ves okinčan z zelenjem in cvetjem. Trbovčani pa tudi nismo hotelj biti zadnji, tako smo prvi voziček/ naložen s premogom, ki je prišel it jame, lepo okinčali in ga poslali proti Železniški postaji. Vsaka dobra stvar pa ima tudi slabe posledice. Delavske skupnosti in delavske izobrazbe je namreč manjkalo, vse naše križe in težave pa smo na- kom boljšega življenja kot ga 1-majo sami in kot so ga imeli njihovi predniki. Leta '5>7 sem bil upoalen v Le-obnu pri Inapergarju in zadnji dan aprila so prišli k meni v jamo trije predstojnik K Kraus, Kletenhamer in neki učenec, ki Se je učil, kako se mora delavce ciganiti. Prvi se je zlagal drugemu, da smo delo dokončali v dveh dneh, v resnici pa smo ga treh dneh, vsled te neresnične izjave pa smo štirje rudarji zgubili vsak eno dnevno plačo,1 Magnatje v Leobnu pa so bili bolj dobrosrčni — sami so določili Prvi maj za praznik svojim delavcem. Seveda so ga postavili v drugo luč. Ob osmih zjutraj je zaigrala godba in ob devetih1 so korakali proti mestu — k maši, nato pa sp$t nazaj. Popoldne so se .zbrali dfelavci in gospodje v dvorani, kje* so pili, jedli in plesali, pa le zato, da so delavce držali proč od pravega pomena Prvega maja. Za tega mladeniča pa so izbrali drugo pot. Ob sedmih zjutraj pride predstojnik Hribar v dvorano, kjer je stanovalo okrog trideset fantov. Pri vratjh je poklical mladeniča, a baš takrat sem bil zelo zamišljen in sem si snažil čevlje. Ko je drugič zaklical, sem se oglasil. Dejal je, da moram na delo, da postavim opore, ker tako je ukazal Kraus. Opogu-mil sem se in mu povedal, da se je Kraus Že ptej zlagal1, ko je rekel, da smo tisto delo izvršHi v dveh dneh, ker smo ga v treh, pa tudi ni res, da gre moja skupina skupaj na delo, zato bom o^ stal z(unaj in praznoval Prvi maj. Sodelavci bo me nagovarjali, naj tfrem delat, sicer zgubim delo, RPM gluha na vse vš€Wš čase. Direktor je kmalu tvedfel o našem o-krancljanem vozički. Par dni pozneja je prifrnfft na konju v jamo, ki Je Wla vfeoko obzidana. Doma je bil z Gorenjskega. Ko je prijezdil do mene, ml ukaže, naj primem koiVja, nakar se je skobacal s konja. Prijel Je za usnjato fUko lit jo začel vili tčti nad menoj ln v*itl* češ, bol že videl kaj se pravi hunte (vozičke) krancljatf. Ko sem pohajal šolo, se J« učitelji večkratf nad menoj jezil, da mi ne more ničesar v glavo zabiti. Sedaj pa je to poskusil direktor, ki je tako dobro napravil, da ie danes nisem pozabil tistega prvega maja. Leta 1894 sem slnžil cesarja FVartca Jožefa pri 17. pottkolku 10. stotnlje v Celovcu. Tam sem se seznanil z mnogimi fsnti, zlasti pa se spominjam tistih, ki so bHi revol ucionsrnega mišljenja, kakor sem bil jaz. Zadnji dan aprila nam je stotnik prsči-tal povelje za naslednji dan, kakor navadno, ampsk to povelje se Je razlikovalo od prejšnjih. Deseta stotnija mor* biti pripravljena in oborožena od polnoči do pohioči torej celih 24 ur. Jutri je prvi maj, je dejal poveljnik, in 6e se delavci kje spun-tsjo, moramo takoj nadnje. V Celovcu pa ni bilo industrijskih delavcev, tako da se nam nI bilo treba bati, da ne bi btta zmaga na naši strani. Smejali smo ae, ker smo vedeli, da bo za naa praznik. Nat stotnik se Je pisal France Tišina, po rodu Nemec od Ljubljane, oziroma ponem-čen Slovenec, ki Je padel v svetovni vojni v Karpatih. Seznanil sem se tudi z nekim fantom, ki Im« brati Župnika v Ameriki. Sliko tega žopnlka sem videl, ko jo Je Ordlns nosil po M1 meri ki. Med tem s dtema bratoma mora biti precej rsaHke. Cral in težavni dnevi sp bili za ddlavce takrat, pred 4* leti, pred 100 Isti ps so gotovo bfti Š4 Slabil. In tako bi lahko «11 v zgoddvlno nazaj vse dO tistega časa, ko Je nastal prsvtjfčnl Mpft-dedovanf greh" in la mnogo, mnoge dlje v preteklost in pradavnem. Velikokrat smo slišali: kar je bilo dobro za mojega o-četa, mora bftT tudi za mojega sina; kar Je bHo dobre za mojo mater, mora biti tudi za mojo hčer In tako bom učila moje o-troke. Ia če gremo nazaj mimo španske inkvizicije, borne prifli de tistih mater, ki so učile svoje otrefce, da so na sveta čarovnice In čarovniki. Taki očetje In take matere ae eekle vsemu na- lagali na pleča sv. Barbare, ato- «T€m 81c«r ™ pak ona j5 bHa gluha, kakor je obenem pa me je prešinila mi- reva gftfea še danes in ostane & ,dog«., ChtMc«. UUh.U lip. ...................................... .Ml a A'®* CIUM4M IU. J. LMHdi.....................................IMt a Tm»W.II CMm«% IU. .................MM a UBtert Ar«., Bmr?i. UL eoauTNi ooaaai « . ................................W. lil SA. MrlMfMA UL .................IM11 Sukdi A v«., nmliii, OkH >«...%....................••.....«.•«.................ats M. SfMk Vr«UrU.t...............................................Ml Imm SA. Lunh »*•. ZHS WS|>.......................................................S>b MT. SNIIH NAOSOSMI oosaai « . . ' M«4Mi»a............................IMI a Untat« A**^ OUmm, USMII MiMM..«.,.«........,................. ............. M VMtoki AN., PM. USMH vsllko množ co Predaednik Koosevelt govori vlllu, Ga. alnsa- braženi, da smo sami prišli, zapomnite pa si, kakor zelena pšenica dozori, da bo tako dozorela tudi naša jednota," je zaključil Aidič. To so besede moža, ki so vredne, da si jih zapomnimo po tridesetih letih dela. Kmalu potem se Je porodila Ideja, da povabimo tudi mi člane drugih društev naše Jednote na skupno sejo. Ta društva so poslala svo je zastopnike In na tej seji je bil narejen prvi korak za združenje kansaških društev SNPJ v enoto za skupno sodelovanje, in danes se te enote imenujejo federacije društev SNPJ. Ta društva so si omislila skupno zastavo ln si izvolila prvi "zastavni odbor", v katerem so bili sledeči: Martin Stefančič od društva št. »6 SNPJ, predsednik; Frank Bol-tin od št. 27 SNPJ, tajnik; John Bcdene od Št. 27 SNPJ, blagajnik. Temu odboru je bila poverjena polna moč. Za patrona na naši skupni zastavi smo določili nitko znanega francoskega delavskega voditelja La Salla, pod, njegovo sliko pa imrtret industrijskega delavcs in kmetovalca, ki si segata v roke. Zadnje dni oktobra Je bila nova zastava Že v Kansasu. Sklicala se Je skupna seja v decembru in nastalo Je vprašanje, kdaj zastavo razvijemo. Nekateri so hoteli razvitje na prvega januarja, večina pa Je določila, da se slavje razvitja naše nove zastave praznuje na 1. maja 1008. To nam je dalo priliko za pridobivanje novih članov vas do ala-vja in pa za oglašanje tega dne. Udeležba na dan proslave Je bi-fa tako velika, da Je prekosila vse prejšnje udeležbe, saj pa Je bilo to nekaj povsem novega— razvitje nove društvene zastave brez žegnane vode ln brez cerkvenih ceremonij. Prvi član/ ki je bil pokopan ob spremstvu nove zastave, Je bil pokojni Gašper Govedič, ki Je Izgubil svoje Življenje v silnem viharju dns 28. maja istega leta. Ce bi bil pisatelj, bi lahko o svojih spominih napisal lepo zgodovino, ker pa nisem, naj to zadostuje. Dodam nsj, da vsako leto naša okrožna federacija SNPJ praznuje Prvi maj — mednarodni delavski praznik. Tako ga bo tudi letos. O tem več v uradnem glasilu 18. aprila. Martin Atefančič. Zmaga čevljarskih de J lavcev v Neu) Yorku New Vork. — fttlrl tisoč čs-vljsrskih delavcev, ki so šli v boj za zvišanje mezde In ieboljianje delovnih pogojev, Je po kratki stavki zmagalo. Stavko Je vodil Powers Hspgond, predssdnik u-nije združenih čevljarskih delavcev. Tovarnarji ao podpisali po godljo, ki določa zaprto delavnico, delovni teden 40 ur, minimalno tedensko plačo $18 za neizur-jene delavce in izboljlanje delovnih pogojev, vat« postiti JIHKrtUVI/O «11 otrmajn« kraj* I talij«, «U uljudno vai'IJ*nt, da m prMrutlU VEUKKMIJ MLADINSKEMU IZLETI J V STARO DOMOVINO na p«miku AQUITANIA. 18. junij« A ko fl«tlie M lahko vrn«u na najnov«)-Um parnlku na av«tu S. S. QUEEN MART Voditelj lit«t« JACOH ZUPAN(CfT) Trn nubija« informacij« m obrnit« nat JACOa ZUPAN Mse MIIMAKf) AVKMUR MtRWfN. IIX. OUNARD WHITE 8TAR predira. TI na ielijo svojim otro- notlnlb niso, "amo ps tolfko Izo- tz NO. M Kil IG AN avknte C MK AGO, IU. (Urlraa cvSm UUBUANE SE CEN SPREMLJA CMer Lj ubij sne je prav J L Lns pošta: tam se kn- ^nSelenburgovauhcainAle- indrova cesta, ki vodi v Ti Jfg center bo še pred zimo J spremenjen, ^ko da ga bo [kdo. ki ^e bo po več letih od %sti vrnil domov v Ljublja te triko spoznal. Nasproti AraBhotela Slon je bila po nekaj let prava gmajna |j gtoji tam že lepo vrsto let ^stavba Ljubljanske umaknjena za editne banke, {metrov z Dunajske ceste, ki je torej tu lepo razAirila. Zra-te palače je pred nekaj leti nebotičnik. Od teh dveh l proti Tivoliju so zrasle ve stanovanjske hiše do Tivo-oz Narodnega doma. Lani podrli stari hotel "Slon" in graditi novo hotelako po-pje. 2elezobetonsko ogrodje rtrebo že stoji, zdaj izpolnju- 0 stene in v glavnem bo ho-do jeseni zgrajen. Diagonal-nasproti "Slona" je atala in ies ie stoji stara hiša nekda- Jadranske banke, ki jo je 4 leti kupila češka tvrdka ita" z namenom, da bo to stalno podrla in zgradila novo ičo, ki pa bo seveda umak-za mnogo metrov s seda-irte Šelenburgove ulice. Ne-časa niso hoteli tvrdki "Ba-dovoliti, da sezida palačo po rtih, ki jih je predložila. V nost so prišle govorice, da itna občina načrta noče potr-zaradi tega, ker namerava v palači napraviti tvrdka ka-no, ki pa da jih je že dovolj jnfoljani. Toda spor je bil «8nici drugačnega značaja, itna občina je zahtevala, da imakne palača z ulice za več, or pa Kreditna banka na-Kti, češ da je križišče pred to pretesno in ga je treba Kriti. Tvrdka "Bata" pa — ie je pripravljena umakniti 1 metrov — ni pristala na da bi se umaknila za 12 do netrov! Ljubljančani smo že ili, da Bata ne bo zidal, to-•daj se je vse nekako porav-»in v nekaj dneh bodo zače-podiranjem te palače in do sni bo v surovem stanju no-palača že pod streho. Tako 0 vse tri atrani tega križišča fmenjene, le poslopje glavne i« bo ostalo še nadalje tako, rtoo poznajo Ljubljančani že »vrsto let. Dunajska cesta spreminja tudi dalje od ne-foika. Stare enonadstropne ob Dunajski cesti med Fi-*m in nebotičnikom bodo v tem izginile. Zadnje dele hi* »o že podrli in tamkaj M žerjav pomaga kopačem idarjem pri kopanju in beto-temeljev za novo veli-ki jo postavi tamkaj Ovalna banka "Slavija". Klnje dele hiš ao za zdaj pu-trgovine v njih lahko tojejo, ko pa bo palača za-"T,ludi umaknjena s ceste na Kreditne banke — zgraje- * Jjodo trgovci vselili vanjo1 [*dnje hiše oz. polovice hiš ^ ^ uredili cesto. Tako bo *jKka ce*ta v tem delu lepo ,rJ*na in center Ljubljane fpremenjen tako, da boš le Itavni polti spoznal, da je ^ leti tu popolnoma dru-NaJ Pri tej priliki orne-da je manufakturna S11 I.;.Mayer' ena »»j«^ « ^bljanakih veletrgovin, ^ Pred leti staro poslopje v IvL Ci kjt'r je bi,a »voj F** ^skarna, podrla la- • Mopj« in novQ Z i^o, ki ne je tu- t kn,la» črte ozke Wolfove j S ' .na para,e,n<> ■ -tru- 1 Man ^ ^ trga. Palača je V***« "tanju končan. fc.h € nt "v0jih no*Pr*vU ^sraklrl. V Ef Uk ' ^kor amo že fHm Mra*en samomor, razparal trebuh. Prepeljali so ga sicer v celjsko bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Poteko je še istega dne umrl. Samomor je izvršil iz obupa, iz revščine. Bil je 100% invalid in je prejemal nekaj malega kot invalidsko pokojnino, tako da je z žeho in tremi otroki živel v hudi revščini. Zdaj so mu vzeli še to pokojnino. To je Poteka tako potrlo, da ni več mogel gledati bede svoje družine, vzel je kuhinjski nož in si razparal trebuh. Star je bil šele 48 let. — V vojnem času pa stalno trobijo vojakom: Zajamčena vam je hvaležnost domovine! Ta hvaležnost je taka, da se ji invalidi umikajo v samomor. Zlasti v Jugoslaviji je skrajno slabo poskrbljeno za invalide in organizacija vojnih invalidov je pred kratkim izdala brošuro z natančnimi podatki, kako podpira pri Sovražniki etekvikih unij razgmljeni (Nadaljevanja a L strani.) va zveza več toliko ne ukvarja z oskrbovanjem skebov in špio-nov kakor se je prejšnja leta. ''Zdaj je bolj v navadi tehnika gibanja 4back-to-work\ To je še najboljša metoda, ker skebje napravijo preveč škode na maši-neriji ... Mi svetujemo delodajalcem, naj pridejo v stik s svojimi ljudmi (stavkarji) in jih nagovore, naj se vrnejo na delo. Tako se je vedno delalo in' ni nič novega. Edina nova stvar na tem je, da so to zdaj skoraj izključno prakticira." Clevelandska podjetniška zveza se sama mogoče res več toliko ne ukvarja z oskrbovanjem skebov in špionov kot nakdaj. Toda senatni odsek je odkril, da se v ta namen poslužuje šplonske in štrajkolomske agencije Corporation Service biroja, kateremu načelu je Ralph Smith. Lon-gova zvez« je lani Smithu izplačala $24,472 za "industrijsko slu-„„„ ^ovo imraiMa »i: X1 , ižbo", letos pa že $4318. Tri četr* fl m • ?0Vrk «ne tega denarja je prišlo od čla-bere to brošuro, vidi, da trpijo njc L0*igove "openŠavar&keM zveze. In kakor Long , je" tudt Smith vojni invalidi zdaj bolj, kakor tedaj, ko so ležali ranjeni in na smrt bolni v vojnih lazaretih! Škandal! Smrtna nesreča. — V gozdu pri Sv. Lovrencu so na cesti Pra-gerskOJPtuj našli mrtvega 50-letnega zidarja Antona Kolariča iz Spuhlje. Bilo je očitno, da je postal žrtev kakega avtomobili-sta. Obdukcija je to potrdila. Kdo je bil avtomobilist, ki je Kovačiča povozil in pobegnil, ne da bi koga obvestil o nesreči, ni znano fn najbrže ne bo mogoče ugotoviti. NeveljsScega mamuta izkopavajo. — Poročali smo že, da so pri reguliranju Nevljice pri Kamniku naleteli na stegnenico pradavne žiVali, ki naj bi bila mamut. Odkritje je zbudilo veliko zanimanje vse slovenske javnosti in v Kamnik je prišlo zadnje dni, zlasti na praznik sv. Jožefa in v nedeljo mnogo radovednežev, da si ogledajo kraj, kjer odkopavajo predpotopnega uničil vse rekorde, odnos no jih sploh nima, "ker bi bila to le du-plikacija" finančnih) transakcij in "nepotrebno delo". Long mu je izplačeval iz "sklada za obrtno šolanje". Associated Industries mu je direktno plačala "vsaj za pet del", namreč za špl-onažno delo v hotelih Statler, Carter in Cleveland ter pri Add-ressograph-Multigraph Qo. in Chase Brass Co. Za "izredno delo" pa je dobil plačo od Ohio Rubber Co. Glede uničenja rekordov je Long imel različna pojasnila, Enkrat Je rekel, da jih je uničil, da jih ne dobi v roke Unija za tivihie svobbdičine. F&tem Je dejal, da jih je uničfl, ker je mestni svet leta 1906 grozH s preiskavo "tajne sedmorice" Cle-velandske trgovske zbotnice iti ker je policija grozila z upadom njegov urad. Potem je priznal, da ^ekordfov ni hotel pred!6žiti mamuta. Izkopavanje je prevzel ^e«^'1* prefskovalcem. Končno kustps ljubljanskega muzeja dr. Kos in preparator IJerfort. Na kraj najdbe so prišli tudi Že mnogi znanstveniki, mnogi učenjaki iz Evrope pa so naprosili svoje kolege v Ljubljani, naj jih obveste, ko bodo imeli mamuto-vo okostje izkopano, češ da bodo prišli pogledat to zverino. Izkopavanje je rodilo že lep uapeh: 21. marca so odkopali notranji del okla, kakšen meter dolg in 20 cm. debel. Seveda se izkopavanje nadaljuje vse dni. Nastala pa je tudi že časopisna polemika glede tega, kdo bo okostje tega mamuta shranil, ali Ljubljana ali Kamnik. Kamničani ga hočejo namreč zase, češ da je njihov in naj bo vaba za tujce, ki Kamnik že tako in tako radi obiskujejo. Ljubljana pa utemeljuje svojo zahtevo s tem, da bo v Ljubljani pač bolj pri roki in da se "šika", da tako znamenitost dobi glavno slovensko mesto. Toda zmagal bo najbrže Kamnik. Smrt znanega splavarja. — V celjski bolnišnici je umrl 48 letni posestnik Martin Remic, po domače Rojten, iz Smartnega ob Dreti. Mol je bil tudi lesni trgovec in se je mnogo bavfl s splavljanjem lesa po Savinji na Hrvaško in v Sibirijo. Pred tednom je pri začetku vožnje na splavu padel v mrzlo Dreto in se pri tem prehladil, to tem bol}* ker ni hotel s splava domov, ampak je kar tako premočen nadaljeval voCnjo na s^lsvu. Toda Še pred Celjem je Čutil, da ga bolezen daje, pa je šel domov. Lotila se ga je pljučnica, prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, a možakar bolezni ni prenesel. Umrl je. Trupk) so prepeljali v Šmartno, kjer so ga pokopali ob veliki ud ravno oa glavo. da mu je počila lobanja in je bil Berglez takoj mrtev. so ga senatorji pritirali tako da teč, da je priznal, da Jih je uničil,' ker je "sumil", da bo njerfova zveza pozvana pred senatni odsek. Enako je izpovedal tudi načelnik špionske agencije Corporation Service biroja Ralph Smith. Long je tudi priznal, da je po akciji vrhovnega sodišča, ki je proglasilo zvezni delavski zakotil za ustavnega, njegova zveza sodelovala z Ameriško podjetniško zvezo prt organiziranju "klinike za delavske odnošaje". Na tej "kliniki" so se se«! v Clevelan-du na tajnem poavetovanju rasni "openšaparji". Kaj so govorili in sklepali, se Long "ne spominja", ve le, da niso vodili nobenega zapianika. Long m izprvega sploh "ni spominjal", če je sodeloval s to "kliniko" ali ne — sploh ga je ves spomin zapustil, ko je izpraševanji postalo bolj vroče. Spomin mu je obudil s tem v zvezi odsek, ko mu je prečital kopijo lastnega pisma. Pojasnil je, da se "ne spominja", ker hoče "pospešiti zaslišanje". Jasno pa se je spominjal, da je njegova zve-za lansko leto vodila 910 pogajanj z unijami, kar je dokaz, da Assftciation Industries of Cleveland "nI proti unijam." In protf unijam ni niti itraj-kolomska agencija Corporation fiervice biro, ker je njen načelnik Smith prispeval dvakrst po fmt dolarjev Clevelandskemu kovinarskemu svetu (ADF) in dva dolarja uniji grodirijskih kler-kov. Protestne demon- strkcije v Ftihšm Flint, Mich. — Unije CIO In ADF v Um mestu so še zedinile na skupne demonatradje kot protest proti lififsernemu rellfu. Udeležilo se jih bo najmanj 80,«, 000 svtnih in drugih delateev. U-nfje dfeeh skupin zahtevajo Izredno zasedanje leglslatiJfe, moratorij na vse dolgove, zailsnje stanarine in proti redukciji plač. Rellfne svtoritete prsvijo, da je< 60,000 oseb izmed 166.000 prebivalcev v FTlntu odvisnik od re-' lifa kot posledice velike Vez po-aelnotiH. PROSVETA F. M. DOSTOJKVSKU; Bratje Karamazovi "V klet sem moral itak hoditi, celo po večkrat na dan," je brez naglice zategnil Smerdja-kov. "Prav tako sem zletel pred letom dni tudi a podstrešja. Vaekako je res, da božjaatl ni moči napovedati na dan in uro, toda slutnjo ima človek zmerom lahko." "A ti ai napovedal dan in uro!" "Zastran moje božjasti bi bilo najbolje, gospod, da povprašate tukajšnje zdravnike, ali aem imel pravo ali nepravo. Jaz vam nimam o tej stvari ničesar več povedati." "Pa klet? Kako si mogel naprej vedeti zastran kleti ?" • "Ali ste se zagrizli v to klet! Takrat, ko sem lezel v to klet, sem bil ves v strahu in dvomu; v strahu še toliko bolj, ker sem bil izgubil vas in se nisem na vsem svetu od nikogar več nadejal zaščite. In Uko ležem Ukrat v tisto klet in mislim: 'Zdajle bo, zdajle me bo vrglo, ali bom Ulebnil ali ne?' In od same te negotovosti me je zdsjci zgrabil za grlo tisti neizbežni krč . . . nu, in zletel sem nizdol. Vse to In ves najin poprejšnji razgovor, zvečer pred tiatim dnem, pri vratih, ko sem vam Ukrat povedal o svojem strahu In zastran kleti — vse to sem podrobno razodel gospodu doktorju Herzenstu-beu in preiskovalnemu sodniku Nikolaju Par-fenoviču in onadva sU vse zapisala v protokol. In tukajšnji zdravnik, gospod Varvinsjrij, so vpričo njih vseh še posebej poudarjali, da se je prav zaradi moje misli zgodilo Uko, to je, od samega tistega nezaupanja, Češ: 'kaj bo, ali bom pal ali ne bom?* In v tem me je že pograbila. Tako so tudi zapisali, da se je moralo neizogibno Uko zgoditi, se pravi zaradi edinega mojega strahu." Ko je Smerdjakov končal, je globoko zasopel, kakor da je ves izmučen od trudnosti. "Tedaj si povedal to že pri zaslišanju?" je malce osuplo vprašal Ivan Fjodorovič. Prav s tem, da izpove o njunem Ukratnem razgovoru, ga je izprva hotel zastrašitl; in evo, zdaj se je izkazalo, da je U že sam vse povedal. "Cesa naj bi se bal? Le naj zapišejo čisto resnico," je trdno dejal Smerdjakov. In o razgovoru, ki sva ga imela pri vratih, si povedal vse do besedice f "Ne, ne baš vsega do besedice." "In to si tudi povedal, da se znaš narediti božjastnega, kakor si se mi takrat pohvalil?" "Ne, tega tudi nisem povedal." "Povej mi zdaj, zakaj si me Ukrat spravljal v Cermašnjo?" "Bal sem se, da ne bi odpotovali v Moskvo, v Cermašnjo je vendarle bliže." "Lažcš, sam ai me nagovarjal, naj odpotujem: 'OdpeljiU se/ si govoril, 'od greha proč'!" "To sem delal Ukrat iz samega prijateljstva in svoje srčne vdanosti do vas, sluteč, da se obe-U v hiši nesreča, ker mi vaa je bilo žal. Le mene ♦ samega je bilo še bolj žal nego vas. Zato sem vam tudi prigovarjal: 'Odpeljite se proč od greha', da bi razumeli, da bo doma zlo, in bi osUli pri očetu, da ga braniU." "Mar bi bil bolj naravnost povedsl, bedak!" je zdajci vzrojil Ivan Fjodorovič. "Kako bi vam bil mogel takrat naravnost povedati? V n*?ni je govoril samo strah In vi bi se bili utegnili razjeziti. Jaz sem se moral seveda bati, da ne bi Dmitrij Fjodorovič napravili kakega škandala in ne bi sami odnesli tistega denarja, ko so ga smatrali toliko kakor za svojega ; toda kdo je vedel, da ae bo končalo s takim umorom? Mislil sem, oni bodo samo ugrabili tistih tri tisoč rublje v, ki so ležali v zavoju pod gospodovo blazino, oni so jih pa kar ubili. Tega tudi vi niste mogli slutiti, gospod!" "Ce ti sam praviš, da ni bilo moči slutiti, kako naj bi bil Jaz kaj zaslutil in ostal? Kaj klatil?" je zamišljeno rekel Ivan Fjodorovič. "I. Ishko bi bili uganili po tem. da sem vas spravljal v Cermašnjo namesto v tisto Moskvo." "Tak kako naj bi bil uganil!" Smerdjakov je bil videti zelo utrujen in je spet nekaj časa molčal. "Prav po tem bi bili lahko uganili: če vas odvračam od Moskve in spravljam v Cermašnjo, da po tem takem želim tukaj vaše bližnje prisotnosti, zakaj Moskva je daleč in Dmitrij Fjodorovič, če bodo vedeli, da ste vi blizu, ne bodo imeli toliko poguma. Pa tudi mene bi bili lahko brž prihiteli branit, če bi se kaj zgodilo; s tem namenom sem vas tudi opozoril na bolezen Grigorija Vasiijiča in na to, da se bojim padavice. In ko sem vam poveda zastran tistega trkanja, s pomočjo katerega je bilo moči priti k pokojniku, in pa, da so po meni vsa znamenja znana tudi Dmitriju Fjodoroviču, sem menil, da vam bo Ukrat že samemu prišlo na um, da bodo gotovo kaj naredili, in se ne boste samo odločili za Cermašnjo, ampak bosU vobče osUli doma." "Zelo pametno govori, Čeprav mečka," je pomislil Ivan Fjodorovič; "kakšno pokvaro duševnih zmožnosti je neki mislil Herzenstube?" "Ti zvitorepiš z menoj, vrag naj te vzame!" se je spet ujezil nanj. "A jaz, da povem po pravici, sem takrat mislil, da vam je že čisto vse jasno," se je s kar najprostodušnejšim obrazom otresel Smerdjakov, ____.____' , " .___: "Ce bi mi bilo jasno, bi bil osUl!" je spet to-gotno kriknil Ivan Fjodorovič. "Nu, jaz sem pa mislil, da ste vse uganili in se hočete prej ko mogoče umakniti grehu, samo da kam pobegnete in se rešite strahu." "Mar si mislil, da so vsi taki strahopetci kakor tir "Oprostite, mislil sem, da ste vi prav Ukšni kakor jaz." "Seveda, treba je bilo slutiti," se je razburjal Ivan, "in jaz sem tudi slutil nekako grdobijo s tvoje strani . , . Samo da lažeš, že spet lažeš," je kriknil, iznenada mu Je prišlo na um: ali pomniš, kako si Ukrat pristopil h koleslju in si mi dejal: 'S pametnim človekom je tudi zanimivo govoriti'? Po Um Ukem si bil vesel, da odhajam, če si me pohvalil?" _ Smerdjakov je vzdihnil še enkrat in še enkrat. Na njegovem obrazu se je pokazalo nekaj takega kakor rdečica. "Ce sem bil vesel," Je rekel nekam težko so-peč, "sem bil edino zato, ker sU bili prisUli, da ne pojdete v Moskvo, ampak v Cermašnjo. Zakaj tja je vendarle bliže; a tistih besed vam takrat nisem rekel v pohvalo, ampak v očitanje. NisU me prav razumeli." ' "Zato, ker slutiU Ukšno nesrečo, pa vendar zapuščate svojega lastnega očeU in nočeU braniti nas ostalih, kajti mene so uUgnili za te tri tisoč vsak trenutek pozvati na odgovor, češ da sem jih jaz ukral." "Vrag te vzemi!" se je spet obregnil Ivan. "Stoj: po tem takem si povedal državnemu p r a v d n I ku tudi o znamenjih, o tistem trkanju?" "Povedal sem vse kako je bilo." Ivan Fjodorovič se je spet začudil sam pri sebi. "Ce sem Ukrat na kaj pomislil," je spet pričel, "tedaj je bilo samo to, da se obeU nova gr-doblja s tvoje strani. Dmitrij je bil zmožen, da ga ubije, a da bo kral — tega Ukrat nisem verjel . . . Toda s tvoje strani sem bil pripravljen na vsakršno podlost. Saj si mi sam rekel, da znaš zaigrati božjastnega; zakaj si mi to povedal?" "Iz samega svojega prostodušja. In tudi, nikoli v svojem življenju se nisem nalašč delal, da me lomi božjast; samo Uko sem rekel, da bi se |k>bahal pred vami. Neumnost je bilo. Zelo prikupili sU se mi bili Ukrat in govoril sem z vami v vsej svoji preprostosti." "Brat te naravnost dolžl, da si ga ubil ti in da si ti ukral denar." (Dalje prihodnjič.) PROSVETA 'vemo, da bo trda, da bo zamajala bregove, ko bo padla. Gledal sem ga, glava mu je lezla počasi na prsi, zobje so mu Škripali in pesti je stiskal, da sem se ga zbal. potem se je stresel. se zravnal in me pogledal s smehljajem na licih, a U smehljaj je bil ffcrašen, na ustnicah se mu je tresel ter mu pozibaval spodnjo čeljust. Obrnil sem se stran, on pa je dejal: Tiho bodi o pravici in krivici ! Ne ločiš ju več druge od druge. Kakor prostitutka sU: pla čaj in me imej. Ampak molči. Le molči, vse nastavlja ušesa, pt je dobro, če molčič. Molčeči so ponižni, ponižni pa so zaželjeni povsod, zlasti tam kjer je ponižnost potrebna, kjer ima smoter. Toda da "ti povem: lačen sem. Tretji dan sem na ceati, berač med berači. Kaj naj mi dado, ko pa sami ničesar nimajo! Skorje Črnega kruha so mi dajali molče in skozi priprta vrata, da jim nisem mogel pogledati v obraz, v sebi pa so tulili otroci in prosili prav za isto skorjo, ki je bila namenjena meni. Odrinil sem ožuljeno roko in hudo mi je bilo, tovariš, še zbogom nisem mogel reči, ko sem šel. Tri dni, brat, in ob vsej poti je bilo Uko . . . Kaj pa je to tu doli? Tu glej, v dolini, na travnikih! Mrtvaški sprevod, ne? Glej, kako gredo upognjeni, roke jim vise skoraj do zemlje. In kake postave, o kake po-stave! Sami sestradanci. Le koga pokopavajo?" Pogledal me je in mi pokazal s prstom v dolino. 'To niso pogrebci, popotnik", sem dejal "kosci so, zdaj gredo k zajtrku, tebi pa se zde pogrebci." "Kosci? — To niso kosci!" je dejal in strmel z odprtimi ustf na travnike. "Ne imej me za norca. Iz teh krajev sem. Dvajset let sem taval po svetu pa sem se vrnil berač. Hodni dom sem si hoUl ogledati, preden mi noge popolnoma odpovedo, in pesem koscev sem želel čuti, predno ležem kje v tujem hlevu, — ti mi pa praviš, da je ta mrtvaška procesija skupina koscev. Ne verujem ti, da veš, ker se še dobro spominjam, kakšni so bili kosci tistlkrat! Ce pa je res, kar praviš, tedaj se vam je moralo goditi strašno, da so se iz ponosnih ljudi izlegli mrtvaki z do tal visečimi rokami in grbci klo-neči skoraj dq zemlje." . Vstal je; še ozrl se ni več name in je odhajal, kakor da sem jaz kriv gladu, ki je razjedal narod. Gledal sem ga In hudo n je bilo, on pa je Šel počasi, glava mu je lezla na ramena, i\c vane pete čevljev so mu trdo potrkavale ob cestno kamenje, a gori iz doline je prihajala glasna prošnja koscev. Na Veliki seči se je kričaje dvignila jata vran ter krožila nad kosci, nad Pohorjem pa so se jeli kopičiti o-blakl, pravijo, da to oznanja viharje in dež. EEEL8 ApRiu L Japonski vojaki potiskajo tovorni avto, ki Je v Matu ns fronti v centralni Kitajski. * Velika Nemčija in Podonavje Kadar smo otroci ob nevihti posUjali pod napuščem domače hiše, smo vselej lahko opazili, kako je blatna deževnica razkopala zemljo in po izglodanih jarkih poiskala odtoke od strešnega kapa v bližnje kanale. Po dvorišču, potih in stezah je voda zarezala v pesek in ilovico globoke brazde, vsenaokrog je pričalo razdejanje o mehanični sili hudourne vode. Kar se dogaja v malem pred našimi očmi, to so združene mehanične in kemične sile deževnice ponavljale milijone let na obličju naše zemlje. Z visoko pod nebo nagubanih gorovij so se odtekali šumeči potoki v vsa smeri, rezali v prodnati svet korita, kasnejše doline in začrta-vali ločnice med posameznimi planotami, ki so za kasnejšo naselitev človeka postele velevažen čini tel j v mednarodnem sožitju. In ko se je ob ledenem oklepu razlilo po Evropi mogočno vodovje, je iz osrčja gora ugrabljeni prod napolnil široke doline ronne in Loare, tja do Vogezov, kjer zaokrene v velikem loku k izvirom Rena in Donave. Odtod sledi glavna ločnica voda levemu bregu veletoka do Češkega lesa in se ob češko-moravski meji približa izvirom Labe, Odre in Visle. Med Vislo in Dnjes-trom teče razvodnica preko Roki tenskega močvirja k Valdajski višini, severnozapadno od Moskve ter dalje k Uralu, dokler ne zaokrene na jugovzhod, k Aral-skemu jezeru. Glavna razvodnica deli tedaj Evropo na dve skoraj enaki polovici. Stranske razvodnice, ločene po manj debelih črUh, so spet razdelile področja posameznih morij na manjše skupine. K Atlantiku prometu jejo neposredno vsa Portugalska, večina Španije in Francije, Irska, zapadna polovica Anglije in dve tretjine Norveške. V porečje Severnega morja segajo Belgija, Holand-ska, vzhodna polovica Anglije, večina Švice, Nemčija do desnega pribrežja Labe, Češka, zapadna polovica Danske in južna Norveška. Prometno - politično zelo važno balteko področje tvorijo vzhodni del Danske in Nemčije, večina Poljske, Litva, Le-tonska in Estonska, del zapadne Rusije, Finska in Švedska. V in prostrane ravnine. NasUle sojenje čase zmerom važnejše po- Podeželski obrazi iKnac Koprlvec Srečal sem ga sredi gozdov, ki leže pred našo vasjo. Prav za prav to ni bilo niti nrečanje, ker je aedel pokraj ceste v travi, pe-stoval levo nogo, na katero je prav tedaj natikal preluknjano nogavico in jo pritrjeval nad gležnjem z umazanim trakom spodnjih hlač, ki ga je ovil dvakrat okrog n«>ge; rahlo je vzdihoval in govoril sam s seboj. O čem je govoril, ne vem. ker je utihnil in ae potuhnil, ko sem se mu približal. Delal se Je. kakor da me ne vidi: obračal Je zgaran, obnošen čevelj, ga ogledoval od vaeh strani, potolkel s peto po kamnu, ictreael prah In penek. ki ja prilezel vanj skozi luknjičaate podplate in ga vlekel počasi na nogo. kakor bi bila tako rasbolela. da bi ne pre-neala brez bolečin močnejših t real j a je v. Par hipov aem ga o-pazovei. ko pa sem videl, da je do pičice |>odoben vsem ostalim popotnikom, ki sem Jih srečaval zadnje dni na cestah, — da ima pr*» iako obnošeno obleko, prav tako rszmršene lase, prav tako sestradan obraz, upognjen hrbet ln od cest utuljene noge, aem ga nsgovorll: "Počivaš, popotnik?" "Počivsm." Je dejal, ne da bi me pogledal. Mirno Je vlekel vezalke iz luknje v luknjo in tu in tu pa tam obrisal v hlače konec prsta, kjer se mu je nabrala temna pega masti, ki je bila na vezalkah, potem je stegnil novo. pomigal z njo, jo nesel še cn-krst v naročje, potapljal a desnico po pravkar napravljenem vozlu, se naamehnil s nenavadnim smehom, uprl vame kalni in zmeden pogled ter nadaljeval: "Počivam, da. Prijetno Je počivati v ssmoti". "Si od daleč, in kam vodi tvoja pot?" PoirM ae mu Je k t >ega I, povesil ga je sa hip. i»ot*m pa Je šel z njim gori in doli po dolini, ki Jo je videl med drevjem, obstal je nekje spodsj na haloških hribih ln dejal: "E. kaj bi pravil! Morda ne boš razumel. So namreč ljudje, ki ne razumejo, da vsak človek nima doma. da zjutraj ne ve kam bo legel zvečer, da ne ve kje ga čaka skleda opoldne, da rodne koče nI videl od rojatva. da matere ne pozna in se mu zdi, da Je ni videl nikoli. Svet je tako Velik, da bi nikomur ne bilo treba biti v zadregi za atreho in kos kruhs. tods nimaš ga. kaj hočeš, — ceste pa so proatran«. daleč v svet te povedejo, pa gre* po njih bres cilja. To Je zdaj nekam udomačeno, včasih so po njih hodili faloti in s grdimi dejanji obrlzgani akltaki, danes pa so dom vaeh in jih še ne loči«. vsi so kskor zločinci/* "Težke so tvoje misli, popotnik, sa tvojimi besedami jih vidim. So U storili krivico, ker ti berem gnev v očeh? Povej! Morda boš izrekel beaedo. ki leži nad nami vsemi, a je ne upam izreči ne Jaz ne kdo drugi, le čutimo SLOVENSKA NARODNA POI* PORNA JEDNOTA isdaja svoje publlksclje In le posebno list ProsveU za koriati, Ur potrebno agitacijo svojih društev In članstva tn sa propagando svojih Idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka organizacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agiUtorični dopisi In nsznanila dragih podpornih organizacij in njih društev naj ae ne pošiljalo llatu Prosveta. sedanje višinske razlike in deževnica si je za odtok k morjem poiskala lagodno, pa tudi s silo izdolbeno pot. Večja in manjša porečja veletokov so včlenila v svoje omrežje sleherni studen-ček v samotni gorski dolini in gnala vode v naročje morij, odkoder so se v obliki hlapov in oblakov znova vračale na celino. Večni krogotok vode je tudi obličje Evrope prikrojil v ploskve, nagnjene po rečnem odtoku k različnim morjem. Ce izbrišemo danes vse politične meje pisanega mozaika evropskih držav in ločimo njihove površi z glavnimi plovnimi rekami in kulturnimi središči le po razvodnicah, ki so najvidnejše smernice gospodarsko prometne politike držav, se odkriva nadvse poučen primer. Debelo za-črUna, glavna razvodnica Evrope poteka od Gibraltarja in za vzhodno obalo Španije k Pirene-jem ob Biskajskem zalivu. Tu sc povzpne na severna pobočja gorovja in teče dalje k izvirom Ga- rečje, prislonjeno k novi bazi ruske mornarice ob Severnem Ledenem morju, segajo pokrajine ob Dvini, Pečori in Obu, dočim je obsežno omrežje Volge in njenih dotokov usmerjeno h Ka-spiškemu morju. V kolonialni prometni politiki Evrope občutljivo področje Sredozemskega morja vključuje razmeroma malo evropskega kopna. Vzhodna Španija, francoska Provansa, košček Švice, IUlija, primorska Jugoslavija s Povardarjem, Albanija, Grčija, južni del Bolgarije in Turčije pošiljajo v največje notranje morje Evrope svoje vode. Najvažnejše, v preteklosti najbolj razgibano in v bližnji bodočnosti za velesile najbolj privlačno, največje porečje Evrope tvorijo veletoki Črnega morja. V črnomorsko rečno zaledje prometujejo bogate, razmeroma redko poseljene države, z najrazličnejšimi, med seboj se dopolnjujočimi poljskimi in rudninskimi pridelki. Prostrana U- krajina, plodna črna zemlja ru. ske žitnice ob Donu, Donecu Dnjepru, vzhodna in južna ob* la Črnega morja z bližnjim pe. trolejskim zaledjem, živahno tr« govino z volno, kožuhovino, bombažem in svilo Male Azije, daleč v Transkavkazijo m Tuf kesUn se vežejo z južnovzhodm Poljsko ter neposredno na žitni co Rumunije in njene petrolej ske vrelce. Severna Bolgariji, bogati kraji žiUric, lesa in rud nin Jugoslavije, vsa Madžarski podkarpatski, slovaški in mortv. ški del Češkoslovaške je prit«, njen s prometno žilo Donave Črnemu morju. Urejena strugi veletoka bo v Veliko Nemčiji vključeno Avstrijo povezali bogatimi industrijskimi sredi« v Porenju, z živahno trgovin Holandske, Belgije, Anglije Francije ob Severnem morju ii Kanalu. Nad 200 km širok in dustrijsko-poljedelski pas ni beh straneh Rena in Donave w že na 3600 km dolgi rečni cesti evropski prenaseljeni zapad ii njega industrijske izdelke manj obljudenim vzhodom, ls terega sirovine nudijo prebivil stvu dalekosežne razvojne moi nosti. Najvažnejše, po zadnji dogodkih na ostrino politični trenj nasajeno jedro Podom* ja pa tvorijo nasledstvene drža ve bivše monarhije. Zemljepisno politična lega P» donavja je bila glavna gonita sila, ki je bivšo a. o. monaAiji dvignila med prvorazredne dr žave Evrope. Na bregovih D* nave in njenih pritokih so tn nja avstroogrskih narodov trd no vezala napeto zanimanj« e* ropske diplomacije nase. Vse« rimskih časov do predvojni nemškega "Dranga nach Ost« je bilo Podonavje prizorih d tikov za gospodarski in polita ni prestiž velesil. Ni samo n* ključ je, da so ob srednji Donu trčile težnje Germanov in Slcr-nov skupaj — priroda samr vzela nase odgovornost uJ» nje, ki stopa z najnovejšo po» zo Nemčije v nov tir. (Konac prihodnji«.) , «r POSLUŠAJTE PALANDEGH9S TBAVEL BUREII Folklore Radio Program Every Sunda.v from 1 to 2 P. * Stat in« WWAE — 1200 SLOVENSKO-AMER1KANSKI Koledar 1938 Letoinji Koledar Vam bo zelo ugajal . . . Naročite ga ie danes. i Cena SO centov t* ffHUNt ZANIMIVEGA CTIVAl -rOVEOTI. KAZMMVB, RAZNO TE HO iTI, IN KOSMATI V NI OLANKI Bogato ilustriran Najieija zalega slovensfcih Kn|»t v Ameriki! V knjigarni ^Glask Naroda^ labko dobite vsakovrstno slovensko knjigo no*ih priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetovo.' Milanskega, itd. V zalogi imam« prevode del svetovnoznanib mojstrovi tytpodarsko, gospodinjske in poučno knjige . . . Igre, pesmi, »emljevide. Ljubitelji lepe knjige naj pikjo F* cenik knjig, ki jih imamo ▼ zalogi. T. W. Arnold. pomožni federal- »6L\S V\RMV (d^N.) 21« «. Iftlh Mrert. Ke« Vsrk jo in m irmmo pr«i njo, ker lili j M I** j t.jnlk.