Predkongresna aktivnost sindikatov in zveze sindikatov v občini
V naši občini poteka predkongresna aktivnost že od spomladi. Ni namreč omejena samo na obravnavo in razpravo o osnutkih dokumen-tov IX. kongresa zveze sindikalov Slovenije, ki bo oktobra v Mariboru, lemveč vključuje vso letočnjo aktivnost sindikatov in zveze sindikatov na vseh ravneh njihove organiziranosti v občini. Tako so osnovne orga-nizacije sindikata že v začetku leta, ko so na svojih občnih zborih obravnavale uspešnosl svojega delovanja v preteklem mandatu, imele priliko analizimti in oceniti, kako jim je v njihovem konkretnem okolju uspeJo uresničevati sklepc VIII. kongresa ZKS. I.e-S so bili namreč zelo zavezujoči in tudi zelo konkretni. Posegali so na vsa področja de-lovanja sindikatov, torej tudi delovnega človeka tako, da je bilo mo-goče nedvomno oceniti delo vsake osnovne organizacije sindikatov.
POLITIČNO —
ORGAMZACIJSKA
GRADITEV
Nadaljnji razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v naši družbi, ki je očiten predv-sem v zadnjih letih, je narekoval tudi izpopolnitev političnega si-stema, katerega sestavni del so tudi^ihdikati z zvezo sindikatov. Razprava o osnovah politično-organizacijske graditve zveze . sindikatov in o gradivu konfe-rence zveze sindikatov, ki se na-naša na izpopolnitev organizira-nosti in metod delovanja zveze sindikatov, so zopet močno raz-gibana in aktivirala delo naših osnovnih organizacij. Predvsem so o teh dokumentih razpravljali občinski odbori sindikatov in ob-činski svet zveze sindikatov.
Neposredno po zaključku te razprave so se delegali OOS zbrali na skupščini občinske or-ganizacije zveze sindikatov, na kateri so spregovorili o delu v mi-nulih štirih letih. Kljub uspeš-nemu delovanju organov sindi-kata v preteklem mandatu bodo napake in slabosti, ki nedvomno še obstajajo, gradivo te skupščine — poleg seveda akcijske usmeri-tve delovanja občinskih organov zveze sindikatov in osnutkov do-kumentov mariborskega kon-gresa kot temeljev sedanje in pri-hodnje predkongresne dejavno-sti, ki v tem času dosega svoj višek.
Katerim problemom bodo OO zveze sindikatov na sestankih izvršnih odborov in na svojih planskih sestankih posvetile naj-večjo pozornost, je seveda odvi-sno od konkretnega okolja in ra-zmer ter težav, s katerimi se de-lavci — člani sindikata najpogo-steje srečujejo. Problemov v prek 160 osnovnih organizacijah sin-dikata v naši občini s 25.000 člani zagotovo ni malo, vendar so ne-kateri skupni nam vsem. In prav te bi bilo treba v javni razpravi še posebej izpostaviti.
Čeprav so se OOS takoj po VIII. kongresu organizirale tako, kot je zahteval takrat sprejeti sta-tutarni dogovor in so v večini pri-merov ustanovili sindikalne sku-pine, le-te žal v praksi niso povsod zaživele in so v nekaterih prime-rih še vedno domala le na papirju. Vzroki so različni. V mnogih pri-merih je kriva slaba kadrovska politika, ker za poverjenika izvo-lijo delavca, ki ni pripravljen de-lati ali pa je že preobremenjen z drugimi funkcijami. Nekatere OOS pa se še vedno ukvarjajo z nepomembnimi zadevami, za-nemarjajo pa bistvene in tako odvračajo interes delavcev za ak-tivno vključevanje v sindikat.
USTAVO IN ZAKON V NAŠ VSAKDAN
Velike napore so OOS in njih članstvo vložili v uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja in uresničevanja določil zakona o združenem delu. Še zlasti so bile sindikalne organizacije delovne v drugi polovici lanskega leta, ko se je iztekel zakonski rok za spreje-manje samoupravnih splošnih aktov, ki naj urejajo merila in kri-terije za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke skladno z načelom delitve po delu in rezultatih dela.
Lahko rečemo, da je večina de-lovnih organizacij sprejela osnovne samoupravne sporazu-me, da pa so marsikje — predv-sem tam, kjer so te akte sprejeli na hitro — tudi obljubljali, da
FOTO: E. ROBIČ
bodo le-te v najkrajšem času še ponovno ocenili in po potrebi do-polnili. Predkongresne razprave so primeren čas, da to upravijo pa tudi ocenijo osnutke samouprav-nih splošnih aktov, ki morajo biti sprejeti še letos.
Na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja sicer beležimo viden napredek, vendar bodo morale OOS proučiti, zakaj v ne-katerih sredinah samoupravnih sporazumov ne podpisujejo pra-vočasno ali jih celo zavračajo.
Med predkongresnimi razpra-vami so v nekaterih OOS govorili tudi o dejavnosti delegatskega si-stema, ki bi lahko bil uspešnejši, še zlasti v SIS.
DOBRO GOSPODARIMO?
Ker sta samoupravljanje in go-spodarjenje dva neločljiva ele-menta, bodo OOS lahko skupaj z obravnavo dokumentov razprav-
Ijalc tudi o osnutkih polletnega gospodarjenja. Kljub dobremu gospodarjenju delovnih organi-zacij v naši obeini nekatere DO izplačujejo osebne dohodke. ki niso v skladu z rastjo dohodka. Prav tako bo treba pred kongre-som in po njem spregovoriti in kritično oceniti dejavnost sindi-kata pri planiranju, saj smo že v obdobju dokumcntov za na-slednje srednjeročno plansko obdobje. Sindikat čaka na tem področju še veliko dela in odgo-vornosti, da ti dokumenti ne bodo sprejeti brez predhodne razprave delavcev in mimo njihovih intere-
SOCIALNA POLITIKA IN ZAŠČITA ČLANSTVA
Javna razprava bo potrdila tudi ugotovitev, da na področju so-cialne politike niso bili v vseh sre-dinah uresničeni sklepi VIII. kongresa.
Topli obrok med delom nudijo delavcem prctežno v večjih de-lovnih organizacijah, medtem ko se morajo delavci v marsikateri manjši delovni organizaciji še vedno zadovol jpvati s hladno ma-lico.
Napori za popolno ukinitev nočnega dela žensk niso bili ure-sničeni, čeprav se število delavk, ki delajo ponoči zmanjšuje. Tudi v pVihodnje si bomo morali priza-devati za ukinitev nočnega dela, kjer leto ni nujno potrebno in kjer ukinitev ne bi povzročila večje materialne ali družbene škode.
Kljub vsem obsežnim in za-htevnim nalogam. ki stojijo pred članstvom sindikata, pa OOS ne bi smela zanemarjati tudi zaščitne naloge sindikata. Pritožbe pri ob-činskih organih sindikata v pri-merih, ko so delavcem kratene samoupravne pravice, ali iskanje finančne pomoči še ne pomenijo, da je teh kršitev več, jasno pa ka-žejo tudi na večjoosveščenostde-lavcev.
OOS so prve poklicane zago-toviti varstvo pravic svojih članov in jim v okviru svojih finančnih možnosti nuditi pomoč, kadar so delavci le-te nujno potrebni.
OPRAVUENO DELO — OSNOVA ZA NAPREJ
Javna razprava je že dala nekaj pomembnih ugotovitev in spoz-nanj, kaj je bilo v dosedanjem delu dobrega ali pomanjkljivega in kaj je treba še storiti, da bi izboljšali našo sindikalno dejav-nost. '
Ko bomo konec septembra do-končno strnili vsebino javne raz-prave in ko bo o kongresnih do-kumentih razpravljalo celotno sindikalno članstvo glede na svoje delovno okolje, svoje pro-bleme in želje in jih prek svojih delegatov posredovali na kon-gresu kot svoja stališča, potem kongres ne bo le pomembna poli-lična manifestacija, ampak de-lovni dogovor in usmeritev član-stva zveze sindikatov za uveljavi-tev družbenoekonomskega polo-žaja delavca v združenem delu. JOŽE LESKOVŠEK