Glas zaveznikov Leto II • St. 297 orm Predsedoval je francoski odposlanec oni “t", Parodi- Ameriškega zastopnika je nadomestil zača-odposlanec Hershel Johnson. Uvodoma je*predsednik Sve-Jf, n Stcttiniusovo delo v organizaciji ZN, nato pa so pre-fte^'niusovo pismo, ki izraža neomajno zaupanje v orga-n acijo ZN. Izrekli so tudi dobrodošlico avstralskemu odposlancu dr. Evattu. • NaJP^ej je Svet soglasno odobril poročilo odbora izvedencev o dolžnostih glavnega tajnika organizacije ZN, nato pa je ooravnaval poročilo pododbora za preučevanje španskega vprašanja. Predsednik je po obrazložitvi razlogov, ki s’o dovedli do osnovanja tega pododbora, pozval dr. Evatta, naj kot predsednik pododbora poda poročilo. Dr. Evatt je izjavil, da se je pod- IKai. lrn — __ J . odbor kar največ trudil, da bi lahko točno ©cenil sedanji položaj v Spanji, To so dosegli z objektivnostjo ln v pravem duhu. P0 natančnem preučevanju je prišel pododbor do zaključka, da Francov re. žlm sicer ne ograža miru, da pa pomeni veliko nevarnost. Zaradi tega ima pododbor za najpametnejše, če poda Varnostni svet na glavni skupščini organizacije ZN izjavo, da priporoča, da driave članice omenjene organizacije prekinejo diplo-matskfi odnošaje s Francovo Španijo. Evatt je izjavil: «Namyi podod-borovega priporočila je odstra-tev nevarnosti za mednarodni mir in vzroka mednarodnega trenja. Žalostno je, da vlada v Španiji še vedno fašistični režim, Mussolini-jeva Italija pa je danes na poti k demokraciji. Danes smo priče demokratskega preroda v vsej Evropi. Španija pa pri tem ne more biti soudeležena, ker ima režim, ki so ga uvedli ga vzdržujejo s silo. To je izzivanj« organizacije Združenih narodov.* Predstavnik Združenih držav Hershel Johnson je predlagal preložitev razprave. Dejal je, da vlade niso imele dovolj časa, da bi preučile poročilo. Podprl ga je bri. tanski odposlanec sir Alexander Cadogan. Poljski odposlanec dr. Oskar Lange sicer ni bil navdušen za priporočilo pododbora, dejal pa je, da ga podprl. Predlagal je, naj poročilu Varnostnega sveta dodajo izjavo da bi bila demokratska Španija dobrodošla med Združenimi narodi. Svet je nato preložil zasedanje na torek, predsednik pa si je pridržal pravico, da ga ,kUtfe dan kesneje, če odposlanci do torka ne bi dobili podatkov In navodil svojih vlad- Sovjetski odposlanec, ki se je sicer udeležil zasedanja, ni govoril. Sovjetski zastopnik je v sredo v New Yorku izjavil, da Sovjetska zveza nasprotuje zaključkom poro. čila ln da ne odobrava predloga, naj bi o morebitni prekinitvi diplomatskih odnošajev ne sklepal Varnostni svet, marveč skupščina or ganizacije ZN. KALININOV POGREB Moskva, 7. junija Maršal Stalin in zunanji minister sta v sredo popoldne pomagala nesti krsto bivšega predsednika ZSSR Kahnina do njegove grobnice v Moskvi, Za Leninovim pogrebom je bil to najveflčastmejši pogreb. Stalin je pred Leninovim mavzolejem na Rdečem trgu povabil maršala Tita, da se mu pridruži in prisostvuje mimohodu čet, čast, ki jo le redko izkaie tujcem. Kot poroča jugoslovanska poročevalska agencija uTanjug*, je moskovska radijska postaja javila, da je Imela delegacija v'ade Federativne ljudske republike Jugoslavije, na čelu s predsednikom ministrskega sveta, J,osipom Brozom-Titom, častno stražo ob krsti &likajta Ivanoviča Kalinina. Maršala Tita so spremljali notranji minister Aleksander Rankovič, predsednik ministrskega sveta Srbije, dr. NeŠkovič, predsednik ministr- < skega sveta Slovenije Kidrič, general Popovič, jugoslovanski veleposlanik p Sovjetski zvezi Drago Popovič iit drugi člani odposlanstva, • Dosedanji Izidi «, Doslej znani izidi italijanskih volitev iz 34.719 izmed 35.317 okrožij: Demokristjani 8,012.355, socialisti 4,674.977, komunisti 4,287.054, unionisti 71.841, qualunkvisti 1,198.499, republikanska stranka 996.811, krščanski socialisti 51.673, republikanska demokratska koncentracija 94.244, akcijska stranka 332.794, narodna demokratska zveza 1,529.710, blok svobode 630.492, druge liste 828.122: skupno 22,708.572. Doslej znani neuradni izidi referenduma (o referendumu ne bo iKal, petek 7. junija UREDNIŠTVO s Via S. Pelllco 12 Telefon št 93354 In 94443 UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski U 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: S.PX, Socleti per la Pubblicltš in ltalla, Trst ul. Silvio Pelllco št 4. tet 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. ob končni razglasitvi rezultatov kasacijsko 1 I republika monarhija Piemont . . . • 41 1,250.320 938.736 Ligurija . . . • • 633.130 284.892 Lombardija . . • • 2,270.335 1,275.183 Trident. Benečija (razen Bolzana) • • 191.450 33.728 Veneto .... • • 1,118.991 962.839 Emilija . . . • • 1,526.838 454.589 Toscana . . . • • 1,280.815 506.167 Marche . . . • 198.607 213.621 Umbrija . . . • • 301.209 117.755 LžJizio • • • • • • 753.978 795.501 Abruzzi in Molise • • 347.578 459.478 Campagna . . • • 437.767 431.971 Puglie .... 465.620 954.754 Lucanija t . . • • 107.653 158.210 * Kalabrija . . . • 338.898 517.551 Sicilija .... 708.109 1,301'.200 Sardinija . . . 206.098 319.557 Prihodnji teden ZAPISKI razglasitev refereaduma OBNOVA GRČIJE Priprave v Egiptu za sprejem druge kraljevske dvojice RIM, 7. junija. — Kot poroča agencija «Ansa», bo svečana razglasitev izidov referenduma šele okoli 12. junija. Slovesnosti se bodo udeležili člani vlade, visoki državni funkcionarji ter zastopniki domačega in tujega tiska. Slovesnost bo v dvorani volkulje na Montecitoriju, kjer je sedež osrednjega narodnega odbora. Za republiko 12,737.396; za monarhijo 10,725.532 razlika 2,011.864 RAZPUST SKUPINE JUGOSLOVANOV London, 7. junija Britanske vojaške oblasti v Nemčiji eo razpustile skupino Jugoslovanov, ki so se vojaško urili v treh begunskih taboriščih britanskega področja. Gre za pristaše bivšega kralja Petra, ki so se tajno organizirali. da jih ne bi poslali v Jugoslavijo. Nekateri izmed njih so bili oboroženi. Britanske oblasti so odredile razpust organizacije, odvzeli so jim uniforme in častnike ločili od vojakov. Kot je znano, so ameriške oblasti februarja isto storile na Bavarskem. INDIJSKI MUSLIMANI ZA BRITANSKI NAURT Novi Delhi. 7. junija Svet muslimanske zveze je včeraj z veliko večino izglasoval podporo predloga novega načrta britanskega ministrskega odposlanstva za Indijo. Izmed več kot 300 navzočih se je samo 13 oseb protivilo odobritvi načrta. To je prva izmed treh dokončnih odločitev o britanskem načrtu. Končnega odgovora Kongresa začasno ne pričakujejo, ker se kongresni izvršni odbor ne bo sestal pred sredo. Stalni odbor zbornice piinccv bo imel sejo danes. Odločal bo o načinu, kako bodo Indijske države pristale na novo ustavo. Iz verodostojnega vira poročajo, da ss v Aleksandriji v Egiptu ie drugič v teku enega meseca pripravljajo na spreješn italijanskega kralja in kraljice v izgnanstvu. Kraljico Marijo Josš z otroki pričakujejo do sobote. V Aleksandrijo bo prispela na krovu križarke »Du-ca degli Abruzzi*, s katero je pri. spel v Egipt tudi bivši kralj Viktor Emanuel. Kralj Umberto bo verjet, no prispel z letalom dan kesneje. Vojvode Aosta so včeraj prispeli z letalom v Bruselj. Nastanili se bodo v Belgiji, kjer imajo posestva. General Morgan je včeraj obiskal ministrskega predsednika De Ga-sperija. Včeraj je bila v Messini izredna seja pokrajinskega odbora gibanja za neodvisnost Sicilije. Preučeval je položaj po zadnji izjavi sicilskega voditelja Aprila Finocchiara za monarhijo in potrdil svoje republikansko stališče. Odločno protimonarhi-'stično stališče dele v nasprotju z novimi smernicami, ki jih je hotel dati sicilskemu gibanju Finocchia. ro Aprile in ki ga živo zasledujejo vse levičarske stranke, tudi druga gibanja na vzhodni Siciliji. V številnih krajih ^Italije so bile manifestacije za republiko. V Torinu so manifestacije organizirale levičarske stranke. TANJUG" DEMANTIRA MOBILIZACIJO V JUGOSLAVIJI Beograd, 7. junija Radio Beograd javlja: «A-gencija « France Press* je javila vest iz Rima, po kateri na; bi beograjski listi objavili splošno mobilizacijo v Jugoslaviji. Isto vest je objavil «Daily Mail* in po njem tudi ameriški tisk. Omenjeno vest so na prvih straneh objavili tudi turški listi in ji dali senzacionalen značaj. Agencija »Tanjug* je pooblaščena preklicati to vest, ki je neresnična. Vs? tujci, ki so v Jugoslaviji — izjavlja »Tanjug* — lahko potrdijo nesmiselnost te vesti*. . KRIZA V PERZIJI Španija protestira Ogorčenje zaradi poročila pododbora Varnostnega sveta sredo^izr^l^ tifitim^Mt^ntkoTr^^Zd J!o V kujejo diplomatske odnošajeVZf' je odločen protest proti poročii ®^^0’ 8P°™enic°, ki vsebu-ta. Spomenka označuje postop^Varnostnega sve-Toročilu Pa pravi, da ni objektivno k t 0 gi narodi, ki so zastopani v Varnostnem UIT ^ & h°?° d?' Preučili š’panski položaj in sedanje Porčil0SVze^epnStranSk0 t ‘ Pansko poslani&tvo v Washing- ——- kat;U ^ V topelc objavilo Izjavo, v eri označuje poročilo o Franco-^ paniji kot »očiten poseg v no-^ anje zadeve druge države*. Prask f Uročilo »krši načela Atlant-Oak i3tlne’ d°govor iz Dumbarton sa In samo listino Združenih rodov*. Izjava trdi, da Je podod-^davil »politično obtožnico Španiji*. redsednik pododbora Varnost- puuouDora varnost-sko *Veta> kl ie Prelskoval špan- H pS,5”16' dr- Herbert Evatt, tiskovno ! V torek v New Yorku odgovarjal h1®1’6”00- na kateri je 0 Poizvedh*14 vprasania dopisnikov hotel nori ab Pododbora. Evatt ni aklenii vatl mnenJa 0 tem* kaJ bo čil nrcH, n°stnl svet' k0 1x3 prtu-biu a. , 8e' Demantiral je, da bi k°mprom|je V pododboru dosegli s odbor —— S°m' Dodal i®* da je pod-zov zavrni pomanjkanja doka-Spanm 1 trdltev* da položaj v KS tT*R0 ograia mlr’ u*°- p ie, da predstavlja položaj mlr^PaPi^1 morebitno grožnjo za h“^!nKl!rSlyi predsednik španske rrrrar- j°-e j« izjavil, da ima Španija vse po-trebne prvine za izdelovanje atomske bombe (rude, elektriko ln tehnike) ter da je maja 19« prlspelo v Španijo pet znanih nemških teh lilkov. »K^r koli delajo, ne more biti pod nadzorstvom organizacije Združenih narodov, dokler Španija m njen član*. MEDAMERIŠKA VOJAŠKA POMOČ Washington, 7. junija Odbor za zunanje zadeve poslanske zbornice Združenih držav je soglasno odobril zakon, ki se nanaša na Trumanov načrt o medameriski vojaški pomoči. Zakon predvideva prispevek Združenih držav k opremi.in urjenje oboroženih sil južnoameriških republik in Kanade. Teheran, 7. junija Perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh je v četrtkovem radijskem govoru v Teheranu izjavil, da mora zdaj, ko so tuje čete zapustile Perzijo, pričeti z reformami. »Predvsem - Je Ajal - bi morali rešiti vprašanje avtonomne države Aserbejdžan, ki meji s Sovjetsko zvezo, nato pa bi moral. Izvesti reforme. meii njiml razd€. litev zemlje in omejitev zemljiške lastnine. Nekaj ur po tej izjavi so izvedeli od dveh dobro poučenih oseb ki sta v stikih z vlado, da se zaradi tega vprašanja poostruje kriza vlade. Omenjeni osebi sta izjavili, da več ministrov vztraja, naj čimprej pošljejo v Aserbejdžan odposlan, stvo, ki bo nadaljevalo pogajanja, ki so pred nekaj tedni v Teheranu obstala na mrtvi točki. Kakor so izjavili, se je Ghavam temu uprl. Iz drugega vira so izvedel), da je »ministrski predsednik* Aserbejd-žana Jafar Piševari odklonil obnovitev pogajanj, dokler ne bodo izvedli sprememb v sestavi perzijske vlade. POLJSKA ODPOVEDALA SOUDELEŽBO London, 7. Junija Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da Poljska ne bo poslala v London vojaških oddelkov, ki bi sodelovali pri eParadi zmage*, ki bo v soboto. • Poljska je prod tem sprejela vabilo VeKke Britanije, da pošlje Jttn višje častnike in oddelek čet, zdaj pa so v Varšavi uradno izjavili, da se Poljska ne bo udeležila proslave in da bo poslala noto, ki bo objasnila odločitev poljske vlade. Tisk s Bevinmm govoruf LONDON, 7. junija. — Britanski tisk poudarja v naslovih in v uvodnikih opomin zunanjega ministra B e vina, da bi mogel biti prihodnji sestanek zunanjih ministrov v Parizu zadnja prilolnost, da dosežejo soglasje o mirovnih pogodbah. Laburistični «Daily Herald» iz- raza mnenje, da je Bevin ogovoril odločno a umerjeno in da moremo z gotovostjo upati, da so zdaj vsi trije zunanji ministri z enako jasnostjo povedali svoje vtise o neuspehu pariške konference, ki te je bodo udeležili znova z novo odločnostjo v bolj jasnem ozračju.» Konservativni s Ohromele* piše: »Po Bevinovem govoru noben nepristranski človek ne more gojiti več nobenega dvoma o odkritosrčnosti naporov naše drZave, da doseže sporazum s Sovjetsko zvezo.* Konservativni *Yorkshire Post* piše: zNaši ruski prijatelji morajo ceniti dejstvo, da niso sami, ki občutijo, da imajo razlog za sumničenje. V tej državi je več ljudi, ki vidijo v sovjetski taktiki poizkus, da v korist Sovjetske zveze učvrsti trdno pozicijo za Železnim zastorom Vzhodne Evrope s tem, da ee okorišča z zmedo in z desorganiza-cijo, ki jo povzroča na zahodu pomanjkanje sodelovanja Sovjetske zveze.* eTimes* v razpravi o predlogih za bodočnost piše, da jih Bevin ni omenil in brZkone zato, ker o teh je treba Se razpravljati na mirovni konferenci. Samo dve poti sta do miru: prva je zdrulitev vseh drZav, da skupno rešijo vsa vprašanja, kjer koli bi nastala. Druga je priznanje, da imajo velesile posebne koristi u določenih delih sveta. Dosegli bi lahko sporazum, ki bi preprečil interesne spore. «F resnici — trdi «Times» — bi bilo treba prvo od teh dveh možnosti praktično izvesti. Pomirjeni smo, ker smo slišali, da bo storil Bevin nadaljnji napor, da doseže splošni sporazum, preden bo odločil novo zadrlanje. Težko bo za vsako posamezno velesilo sprejeti splošni dogovor za vse dele sveta. Sovjetska zveza je jasno pokazala, da ne Zeli, da bi uvedli ta sistem v Evropi. Vseeno — trdi. «Tim‘s» — nočemo sprejeti logične posledice, ki izhaja iz tega zadržanja, t. j. razdelitev sveta v dya tabora nevarno neodvisna drug od dru* 9°ga. «Times» se strinja z Bevinovlm predlogom, da bi morala biti trgo vina med Sovjetsko zvezo in Ve liko Britanijo pot za zboljšanje od nošajev med obema državama in pravi: «Se velike priložnosti so za razvoj Sovjetske zvezen. «Manchester Guardian pravi, da je Bevin govoril odločno in z zaupanjem v ozračju, ki je pesimistično in ki odvzema pogum. Ce bo prišlo do preloma odnošajev s So vjetsko zvezo — pravi list — ne bo po krivdi Velike Britanije in Zdru Ženih držav. Zahteve Sovjetske zveze v Evropi so tiste, ki predstavljajo največji vzrok nesporazuma Te zahteve so močno egoistične in strahotno nepravične ter ovirajo splošno obnovo. Jasno je — pravi Manchester Guardian» — da je Sovjetska zve za večkrat pojedla svojo besedo in da je bila njena politika od prete klega septembra dalje zelo manj vzajemna. Paradoks vsega toga je — nadadjuje Manchester Guardian* — da medtem ko Sovjetska zveza trdi, da želi mir pred vsem drugim, nameram njena diplomacija podaljšati vojno stanje. List piše o vzor ni Bevinovi odkritosrčnosti in pravi: «Nihče ne bo mogel oporekati potrpežljivi politiki,'ki je povezana s silo*. Liberalni za izdajanje ukazov tistim poljedelcem, ki niso kazali ravno preveč duha 8odelovanja ter so mogli v skrajnih primerih predla, gati celo razlastitev tistih poljedelcev, ki so se izkazell popolnoma nesposobni oz. nepripravljeni za ustvarjalno delo. Proti njihovim odločbam ni bil mogoč nihak priziv in to iz preprostega razloga, ker se je v vojnem času Anglija morala zadostno oskrbeti z živili in ni smela izgublati časa s takšnimi prizivi. Poljedelci so vso vojno takšen položaj s polnim razumevanjem sprejemali in so se zavedali nujnosti potreb, toda jasno je, da v mirnem času s takšnimi ukrepi ni moči preveč uspešno delovati, ker bi takšna drastična oblast, ki bi bila v rokah samo enega udruženja, prav lahko povzročala velike krivice. Zaradi tega bodo ustanovili posebna neodvisna sodišča, pred katerimi se bo mogel poljedelec, ki mu bodo zagrozili z razlastitvijo, svobodno pritožiti. Gospodarska demokracija Angleški opozicijski poslanec R. A. Butler Je napisal v londonskem liberalnem dnevniku «Observer» zelo zapaženi članek v vlogi države in democracije. Drflava bi po njegovem mnenju morala biti nevtralna v sporu različnih interesov. Namesto totalitarne države in neodgovornih Javnih ustanov mora človeštvo priti do demokratične države, v katsri bo glavno gibalo odgovorna zasebna pobuda, ki Jo bo prežemala živa socialna zavest. Ne moremo se vrniti k neodgovornemu gospodarstvu devetnajstega stoletja. Priznati moramo, da ni mogoče dopustiti popolne gospodarske syobocfb. Živimo v preveč gosti družbeni strukturi, da bi si to lahko dovolili. Potrebno bo uporabiti or-ganizatorično silo in suverenost države. Njena organizatorična sila ne bi smela nikoli iti tako d&leč, da bi omejevala ali uničevala zasebne ustvarjalne sile, ki morajo ostati svobodne, močne in splošne. Kako naj pomirimo politično in gospodarsko politiko? Zdi se mi, pravi poslanec Butler, da je še vedno važno načelo, po katerem je »kakovost prav tako važna kot ena-kost*. Tisti, Ri se razumejo na gospodarstvo, morajo imeti zagotovilo, da se država ne bo mešala v vsako njihovo delovanje . pod pogojem seveda, da se zavedajo svoje odgovornosti in da država to njihovo odgovornost nadzira ln uravnava. Posebno v industriji potrebujefno nove zakone, ki naj bi zbrali veliko tega, kar je že v današnjih zakonih, veliko potrebnega pa še dodali. O trenju med potrebami zunanje trgovine in domačega trga, na primer, še ni nobenih uravnal-nih odredb. Iztrebiti moramo slabe strani zasebnega gospodarstva, vendar moramo dobre zadržati. O različnih monopolističnih pregreških bi moralo odločati posebno sodišče, ki naj bi ščitilo delavstvo, odjemaloe in Med politično demokracijo in industrijo moramo ustvariti žvezo, ki bo uravnavala odnošaje med vodstvom in delavstvomi, V socialni politiki moramo tudi iti naprej. Delavski sindikati bi morali biti prvi, ki se bojijo totalitarne in kolektivistične države. Ce Je namreč država delodajalec, potem se organizirano delavstvo i njo ne more pogajati na miren način ali s stavkami, kakor to lahko dela v državah, kjer je delavstvo uslužbe-no pri zasebnih podjetnikih. V interesu delavstva samega je, da točno omejimo razlike med javno in zasebno podjetnostjo. Industrijo moramo gledati kot delovno skupnost med lastniki, vodstvom in delavstvom, kajti vsi so zainteresirani na uspehih industrije. Ključa do gospodarske demokracije ne moremo najti v nacionalizaciji (ali socializaciji), temveč v tem, da damo delavcu priliko, da se udeleži v industriji, da razu me njene metode in namene, da dobi svoj delež pri dobičku in da živi zadovoljno življenje v podjetju, kateremu daje delo svojih rok. Takšne zakone, ki bi urejevali odnošaje med lastništvom in delavstvom, bi morali dobro preučiti. Vprašanje je danes, ali se bomo vladali s svojim pristankom', ali pa nas bodo vladali doktrinarji. državne interese v zunanji trgovini | decembru). Novo prevozno letalo reakcijski pogon Sir Frederick Hendlejr Page, vodja neke velike letalske tovarne, je najavil gradnjo novega luksuznega letala na reakcijski pogon za prevoz potnikov. Ta aparat, ki bo imel prostora za 64 potnikov, bo Imel brzino 600 km in bo opremljen za polet nad stratosfero. Letalo predstavlja zadnji model tipa «Herme«» (prvo letalo tipa Hermes Je padlo na zemljo med svojim prvim poletom v preteklem Britanski izumitelji Pobude poljedelcev Poljedelci so zadovoljni ter Je značilno dejstvo, da Je njihova neodvisna organizacija — Narodna zveza poljedelcev — objavila svoje predloge o vodstvu povojne politike samo en teden prej, preden Je objavila avoje predloge vlada. Tudi ona Je zahtevala zagotovljene trga in ustaljene cene ter je predlagala ustanovitev poljedelskih odborov s pravico pritožbe proti njihovim odločbam kot nekako Jamstvo za narod. ■* Tako vlada kot Narodna zveza poljedelcev sta brez dvoma prevzeli pobude neke konference, ki jo je pred prbiližno enim letom priredila 'nezavlsne in nepolitična skupnost — Kraljevska poljedelska družba Anglije. Na tej konferenc* so sodelovali poljedelci, zemljiški lastniki in poljedelski delavci ter so dosegli popolno soglasje že na dveh kratkih sejah, ha katerih so zahtevali zagotovljene trge in cene, nadzorstvo nad uvott>m ln ustanovitev poljedel. ekih odborov po posameznih okrožjih. Omeniti pa Je treba le neko drugo važno dejstvo. Vlad* na namerava nacionalizirati zemlja, dazl bodo ustanovili neko Zemeljsko komisijo, ki bo imela nalogo, da prevzame tista zemljišča, ki Jih zasebniki ne bodo mogli zadostno obdelovati in izrabljati, ali ki jih brez državnega lastništva ne bo moči pravilno ln zadostno obdelovati; Čitajte „Qlas zaveznikov” JUL. KRAJINA Iskanje orožja na področju „A" Julijske krajine Trst, 7. junija Dopisnik VZN je izvedel včeraj iz uradnih virov, da so 31. maja na področju «A> Julijske krajine iskali orožje. NaSli so izvestno količino materiala. ' Uradni list ZVU Trst, 7. junija Izšel je Uradni Hat ZVU št. 19 B, ki vsebuje samo zasebne objave; naprodaj Je na Prefekturi v Jfobl IZ SLOVENIJE Komisija za ugotavljanje vojnega dobička v Ljubljani je razpravljala o vojnem dobičku naslednjih oseb: Vovk Franc, trgovec z no-žnrskim materijalom, Kolczijska ul. (78.500 din), Svetina Ana, trgovka na Kongresnem trgu (38.000 din), Z.tvc Marija, gostilničarka, Rimska cesta (35.000 din). Delavci in nameščenci kemične industrije Slovenije so na zadnji konferenci pregledali dosežene uspehe in skušali poskrbeti, da cimprej odpravijo ugotovljene napake. Tekmovalna komisija je v svojem poročilu izjavila, da ni mogla zbrati rezultatov tekmovanja Iz vseh tovarn. Poročila je namreč poslalo samo 40 odstotkov podru žnlc. Temu je kriva neurejena uprava ln pijsmajhna povezanost med uslužbenci In delavci. Najboljše uspehe je dosegla tovarna v Rušah. Poročilo pravi, da je tre-notno najvažnejše to, da v vseh tovarnah uvedejo norme, kajti nanje je neposredno navezano uvajanje akordnega dela. Neki referent je obravnaval vprašanja politike ln vprašanje uvedbe -akordnega dela. Dejal je, da je osnovna naloga, da člmprej prično s pravilnim reguliranjem plač, kajti povišane plače ne prinašajo prav nobeno koristi. Gledati je treba, da Izboljšajo način razdeljevanja blaga In da dvignejo proizvodnjo In storilnost dela. S povečano proizvodnjo pa bodo znižali ceno potrebnim življen-•kim potrebščinam. S tem bodo dvignili kupno vrednost dinarja in dosegli večjo vrsdnoat plače. Načrt za vhod v predor pod Goriškim gradom • • TJ 7;: T\>. :: ^ Državno gostinsko podjetje Slovenije «Turlst-Hotel» bo za Binko. štl otvorllo na Bledu »blejsko sezono* pod geslom cBled najširšim liudskim množicam*. Ob tej priliki bodo pripravili veliko slavje v prostorih Kazine in blejskih hotelih ter izlete v okolico. Umrli so: Kovač Albert, major JA, FraaCJška Ravorn-Matteič, Alojzija Cotič-špacapan, Jo*lp!na Močan, Frančiška Usenlk-Sllbar. Franc Novljan, žel. uradnik v pok., vsi v Ljubljani; inž. Ekar Dušan v Vrški Čuki,. Istenič Franc v Ho-tederšči. Znamenita gsebnost med Številnimi britanskimi izumitelji, ki so prispevali k uresničitvi brezžičnega prenosa človeškega glasu in drugih zvokov, je sir Ambrose Fleming, ki je wmrl meseca aprila 1945. Obiskoval je predavanja znanega fizika Clarka Maxwella v letih 1575 in 1579 ter se posvetil raziskovanju prenosov glasu po breziični poti. Pozneje je postal profesor na univerzi v Londonu, leta 1599 pa svetovalec pri novo ustanovljeni družbi za brezilčno telegrafijo. Na tem mestu je izdelal mnogo podrobnosti za uspeli Marconijev poskus brezžičnega prenosa preko Atlantskega oceana v Ameriko, ki so ga izvedli leta 1901. Pri poznejiili raziskovanjih o sredstvih ta breziični prenos je Fleming iznaiel 1904 termično elektronsko cevko, ki je bila vzorec ‘za vse radijske žarnici denainjih radijskih sprejemnikov. Njegova iznajdba je razen velike praktiine vrednosti omogočila drugim znanstvenikom na vseh poljih znanstvenega udejstvovanja vaina nova odkritja, posebno pa je omogočila radijske prenose, kot jih danes poznamo. Iznajdba radijske elektronke je bila gotovo ena izmed najvažnejših iznajdb, ki jih je kdor koli naredil sam na polju radiotele/onije, odkar je Marconi izvedel uspeini poskus za prekooceanski prenos. Slika nam kaže sira Ambrose Fleminga v obleki vseu-čiliičnega profesorja po sliki sira Williama Orpena. ZANIMIVOSTI NemSko letalsko bombardiranje je povzrobilo odkritje drugega rimskega. Londona. Arheologi so od- krili dvorišče ln del velikega rimske ega poslopja; naSli so tudi ostanke nekega rimskega lesenega poslopja in drugih stavb. Arheologi upajo, da bodo naSli poti, ki vodijo proti Temzi, • * • Na francosko-Spanski meji so aretirali večjo skupino tihotapcev, ki so pretihotapili v Španijo, kakor domnevajo, rfata, mamil in čipk za preko FO tisoč Stirlingov. Francoske obmejne oblasti so aretirale 19 oseb, med, katerimi so tri, ienske. Nekaterim sovjetskim znanstvenikom se je posrečilo ozdraviti nekatero bolnike, ki so imeli rane nat » Želodcu In dvanajsterniku. Uporabili so zdravilo, in sicer neko posebno drogo, s katero so vplivali neposredno na Živčevje. Novi način zdravljenja so preizkusili na približno 100 bolnikih. Nagrajeni avtomobil Nagrado za najboljše opremljen voz izmed vseh, ki so sodelovali preteklo soboto na motoristični prireditvi 349. pehotnega polka 88. divizije, je dobila 788. Ordlnance Co za avoje »Benetke v miniaturi*. Zmagoviti avtomobil, ki predstavlja krasno arhitektonsko delo, izdelamo z vso natančnostjo in potrpežljivostjo, je bil včeraj razstavljen javnosti na trgu Crispi nasproti glavnega stana 88. divizija. ..Dlvjl lovec'* v Verdiju Slovensko mladinsko gledališče v Oorici bo na BinkoSti (9. jun.J ob 18. "Mri ponovilo v gledališču Verdi v Oorioi narodno igro e petjem: F. S. Finžgar »Divji lovec*. Igro bo spremljal orkester prof. Kozmare; glasbene včožfce je priredil M. Kener. Predprodaja vstopnio (sedeli 80 in 50 Ur; stojSča 30 lir) na dan vprizoritve od 9. ure dalje pri gledališki blagajni. Novi železniški vozni red Novi vozni red, ki velja za od. hode ln prihode z goriškega glavnega kolodvora: odhodi: v Trst: 6.17, 8.50, 14.02, 16.40, 18.09 ln 22.21; v Videm: 6.38, 8.49, 12.55, 14.05 ln 18.30; v Ajdovščino: 4.20 in 17.30; prihodi: iz Trsta: 6.83, 7.50, 8.44, 14, 15.12 in 18.25; is Vidma: A05, 7.19, 13.55, 18.04 ln 22.18; is Ajdovščine: 6.38 in 18.55. IZREDNO POROTNO SODIŠČE Razprava proti skvadrisfom plenilcem in uničevalcem židovskih trgovin Sv. Oče je Imenoval za apostolskega nuncija v Peruju mons. Luigia Arigonifaf obenem ga je postavil ta titularnega nadškofa v Apameji v Siriji. Na izrednem porotnem, sodišču bo 11. t. m. razprava proti 23 obtožencem, ki so odgovorni za .plenitve ln uničevanje mnogih židovskih trgovin v Trstu, Obtoženci so naslednji: Mario Storlnl, priprt; (Jlovanni Spanga-ro, priprt; Tlberlo Fortl, na begu; Federico Romlto, priprt; Antonio Menzello, priprt; Italo Gallo, na begu; Virgilio Toma, na begu; Luigi Buslco, na begu; Romeo Gaggiani, na begu; Giovamni Valle, priprt; Emesto D’Orlando, na begu; Bruno Sabbatlni, 'na begu; Augusto Prolli, na begu; Mašsimo Saraceni, na begu; Mario Blason, ma bogu; Antonio Pafumš, na begu; Matteo Mengeziol, na begu; Carmelo Tonoo, na begu; Benia-mino Fumal, na begu; Carlo Mt-surale, na begu; Gastone Sabldus-sl, na begu; Rocco Timpanelli, priprt; Artaserse Melanl, na begu, Vsi so obtoženi, da so 19. maja 1943 v Trstu Izvršili kriminalna dejanja s tem, da so plenili ‘n poškodovali razne Zidovske trgovine, ali pa da so oplenili blago, denar in pohištvo. Težje Je obtožen Spangaro, ki Je vodil to akcijo kot tajnik P.N.F. v Trstu, ker so bili vršilci teh uničenj njemu podrejeni v svojstvu skvadristov. Prav tako je težje obtožen Fortl, kt Je reposredrio deloval s Spangarom in ostalimi obfoženci pri teh unlče- P. G. WODEHOUSE 47. jVKHflMR PSMITH Dolgi Otto je zakrulil ln tako dal svoje priznanje. Jarvla je nadaljeval: % »Boljše bi bilo tud!, če bi se vrnili k Spider Reillyju in mu povedali, da ni mogoče nič proti temu gospodu*. Pokazal Je na Psmltha in se mu poklonil. «Lahko mu tudi rečete*, Je nadaljeval ln jeza ga je stresala, »da ga bom brez premišljanja obglavil, če se bo spet zgodilo, da bo streljal v moji dvorani. Ste razumeli? Dobro? Ce pa misli, da tiste Štiri mačkf, ki predstavljajo njegovč tolpo, lahko pridejo v Groome Street, prosim, naj izvoli. Ste razumeli? In n« pozabite, da j« tale gospod moj prijatelj; vsakdo, ki mu bo poizkusil škodovati, bo potem obračunal z menoj. Prav?* Psmlth je pokašljal in zravnal •rajčnl zavih. »Ne- vem*, j« dejal, kot da bi Ml predavatelj, ki govori na važnem sestanku, »ne vem, če bi lahko Se kaj dodal k temu, kar vam je povedal gospod Jarvls, moj prijatelj. Zdi te ml, da vam je stvar raaložil precej jasno. Nič drugega ml ne preostaja, kot da se v vaši navzočnosti iz srca zahvalim prijatelju Jarvlsu in da s tem zaključim sejo.* »Odkurite!* j« odločno ukazal Jarvie in pokazal napadalcem vrata. Tedaj Je delegacija odšla. »Veliko sem vam dolžan za vašo vljudnoat, prijatelj Jarvls*, j« dejal Psmlth. «0e ne hi bik) vaju, bi me pogreznili do glave v blato. Do glave, mislim, -Hvala, prijatelj Jarvls; in hvala tudi vam, prijatelj Otto.* »Kaj za to!» je dejal Jarvla In akomizgnll z ramami, kot da bi a tem hotel povedati, da sploh ni treba govoriti o takšni neumnosti. Otto je brcnil ob nogo mize in zakrulil. Ostala sta pri njem še kakšne pol urice ln ljubeznivo kramljala o splošnih dogodkih. Vsekakor Je ntolčenost gospoda Jarvisa povzročila, da Je govoril skoraj vedno Psmlth. Toda spet so slišali v drugi sobi • cepetanje, ki je prekinilo pogovor. »Ce se vrnejo tisti bojazljivci...* je začel Jarvls ln vzel pištolo v roko. «Pulite pištolo na miru, prijatelj Jarvls*, Je dejal Psmlth; v Istem trenutku so slišali, da Je nekdo potrkal na .vrata. »Ne bi rekel, da je spet Repetto s svojimi prijatelji. Njegova Izobrazba ni tailšna, da bi mu dovolila, da potrka na vrata, preden stopi. Naprej!* Vrata so se odprla. Ni bil Repetto, niti kdo izmed njegovih prijateljev; vsekakor Je bil stari Psmithov znanec. Na pragu se je namreč pojavil gospod' Francis Parker, tisti Francis Parker, ki Je že prišel v uredništvo 'Lagodnih trenotkov* kot poslanec skrivnostnega meža ln napovedal listu vojno. Tudi danea Je bil elegantno oblečen: Imel je zlikane lakaste čevlje ln cilinder na glavi. »Dobrodošli, prijatelj Parker*, ga je pozdravil Psmlth. »Dolgo časa je že, odkar vas ne vidim. Mislim, da poznate prijatelja Jarvisa; seveda, če se ne motim; ali niste bili prav vi pri njem ln mu predlagali, naj vam pomaga v boju, ki ate ga napovedali nama, to Je prijatelju Wlndaorju ln meni? «A mladenič, ki bedi na njegovi desnici te imenuje prijatelj Otto.* •- ' , Gospod Parker je z začudenjem gledal Jarvisa. Jasno je bilo, da ni p.-hčakoval, da bi ga našel *tu, v družbi Pamitha. »Ali ste prišli sato, da bi se prijateljsko pogovorila, prijatelj Parker?* je nadaljeval Psmith. »Ali pa Je v vašem obisku skrit kakšen drug namen?* »Rad bi vam govoril o neki zasebni zadevi. Nisem mislil, da bom našel tu toliko ljudi.* »Posebno pa stare prijatelje, kot je prijatelj Jarvla. Dobro, dobro; .prekinili ste zanimiv pogovor. Prijatelj Jarvis, zdi se mi, da bova morala preložiti najin zanimiv pogovor o mačkicah. Dokler bo gospod Parker ostal tu, lahko...* Bat Jarvls je vstal. »Grem*, *je rekel. »Na žalost, upam, prijatelj Jarvis. Ce bi lahko kdaj prišej na obisk v vašo zasebno rezidenco..,* »Gotovo!* je z navdušenjem dejal Jarvls. »Dobro, torej. Zde] pa z Bogom, In lepa hvala za vašp dragoceno pomoč.* »Kaj za to!» »Torej, prijatelj Parker*, je nadaljeval Psmith, ’ ko Je Jarvls zaprl vrata za seboj, »poslušam vas. Kako bi vam lahko pomagal?* »Videti je, kot da bi bili v zelo dobrih odnošajih z Batom Jarvi-som, je dejal Parker. »Vaš stavek Izraža .resnico, prijatelj Parker. Dve duši sva v enem samem Jedru. Toda,, povejte mi, zakaj ste prišli?* Gospod Pakrer je počakal. Nato je rekel; »Poglejmo, ali ne bi hoteli pomisliti na to, kar veste? Zakaj naj bi nadaljevali s to nevarno Igro? Zakaj se ne bi sporazumeli, preden se bo zgodilo nekaj hudega?* Psmlth sl je pogladil telovnik ln premišljal. »Morda se motim, prijatelj Parker*, je dejal, »toda mislim, da sem verjetno izpostavljen nevarnostim prav tako kot vi. Človek, ki j« v tem trenotku v največji nevarnosti, je prav tisti, čigar ime je napisano na koščku papirja, ki je moja last.* «Kje je?» Je vprašal Parker. Psmlth ga- Je dobrohotno pogledal. »Oprostite ml, prijatelj Parker, toda moram obdržati tajnost.* Parker Je akomizgnll z ramami. »Kot vidim, poznate prav dobro svoj posel*. Psmlth Je priznal. »Prav trhate, prijatelj Parker. Popolnoma prav. Ali se vam ne zdi, da Je danes, ko pomaga listu izvrstni prijatelj Jarvla, vaš položaj nekoliko slabši kot nekdaj? Vsaj tako se ml zdi.» Potrkali ao na vrata. Vstopil je deček, ki Je imel v roki košček papirja. »Nekdo mi Je rekel, naj dam to-le stvar nekemu Psmlthu*. je dejal. »Precej ljudi Je na svetu, dečko, kJ se Imenujejo tako; eden izmed njih sem tudi jaz. Morda Je torej piamo namenjeno prav meni.* Pismo Je Imelo datum tistega dne; prihajalo je iz East Sidea. 'Dragi Psmlth, pridite člmprej z denarjem. Ustmeno vam bom razložil.’ Pismo Je bilo podpisano B. W. Torej Bflly Wlndsor je držal besedo In pobegnil. (Kraljevanje arihodojič). valnih podvigih. Med glavnimi obtoženci sta tudi Saraceni in Prolli. Razpravo, ki bo med 11. ln 15. junijem, bo vodji predsednik Na-chich, javni tožilec pa bo odvetnik Okretič. + SKLEPI KASACIJSKEGA # SODISCA Ob preučitvi prizivov proti sodbam, ki Jih je izreklo izredno porotno sodeče proti kolaboracionistom, je apelacijsko sodišče v Trstu v avojstvu kasacijskega sodišča izdalo naslednje sklepe: pri obravnavanju priziva, ki ga je vložil Javni tožilec prod obtožbi, ki oprošča inž. Otta Steina, ker dejanje ne predstavlja zločina, Je sodišče razveljavilo to obsodbo Jn Jo odposlalo izrednemu porotnemu sodišču v ponovno razpravljanje; glede prosilca Pletra Corone, ki Je bil obsojen na 30 zapora, je razglasilo priziv kot nesprejemljiv; pri preučevanju priziva javnega tožilca Proti oprostitvi odvetnika Ferruccia Malcssija zaradi nezadostnih dokazov, so razpravljanje odložili na 26. junij, ker se odvetnik Sergato iz Benetk, branilec Malossija, ni mogel udeležiti razprave. % UGO PELIZZOLA OBSOJEN N 9 LET JEČE Na predlog kasacijskega sodišča je izredno porotno sodišče včeraj dopoldne ponovno sodilo kolaboracionista Uga Pellizola ln‘Azza Manini] a ter Jc spremenilo kazen na 9 let ječe za Pelizzola in preložilo razpravo proti drugemu, zaradi potrebe po pregledu njegove pisave po izvedencu in ker morajo zaslišati še druge priče. Skvadrista Uga Pelizzola, rojenega v Ariano Polesine> leta 1903, je to sodišče že obsodilo na 20 let ln 6 mesecev Ječe, ker so ga spoznali za krivega kolaboracioniznm, težkih groženj In ker Je s silo vdiral v stanovapja. Apelacijsko sodišče v Trstu je kot kasacijsko sodišče razveljavilo to sodbo, v kolikor se nanaša na zločin kolabora-cionizma, ki Je imelo kazen za previsoko, a ga spoznalo kčlvega nasilnega vdiranja v stanovanja. Zaradi tega so na današnji razpravi spoznali Pelizzola krivega samo dejanj, da Je v Trstu leta 1942 ln maja 1943 v družbi z drugimi skvadristi grozil Raffaelu Cavalieru in Ouldu Saullju. Bivšega železniškega miličnika Azza Manini ja so sodili v odsotnosti ter ga obsodili na 4 leta in 6 mesecev Joče. Pri reviziji razprave proti Manl-niju, ki je zdaj v zaporu, je ta obtožen, da Je prijavil nekega Guerrina Guerrinija in 13 svojih tovarišev pri delu (železničarjev) zaradi protifašističnega delovanja. Obtoženec je vse zanikal, toda tri priče so potrdile njegovo krivdo. Povabili bodo še tri priče. Zaradi tega so razpravo preložili ter vrnili spiske Javnemu tožilcu v ponovno preiskava OBSODBE ZARADI POSESTI CIGARET Pred preklm sodiščem Zavezniške vojaške uprave, pod predsedstvom stotnika Leaninga, sta se morala zagovarjati Glufrlda in Ravisarda, kčr so ju našli v posesti vreče, v kateri sta imela 260 zavitkov cigaret fCarnel#, 20 zavitkov »Chesterfield«, 90 «Lucky Strikea in 70 »Philip Morris«; cigarete so bile zavezniška last. Oba obtoženca je ustavila policije v neki hiši v ulici Crispi ■® aprila ob 20 uri. Iz Poteka razprave je razvidna da Ju je policije aretirala, medteifl' ko sta hotela* vstopiti v stanovanj6 osebe, ki je imela cigarete in Jih Je nameravala prodati. Ko Je nenadoma vstopila policija, Je lastnik cigaret vrgel vrečo skozi okno, sam pa zbežal. Obtoženčeva zagovornika sta skušala dokazati nedolžnost obtožencev, ker nista prodala ir. ne hotela kupiti cigaret in ker jih praktično niti videla nista. Stotnik Leaning je sprejel obrambo Guifridovega odvetnika in ga priznal za nekrivega, Ravisarda pa je obsodil na 10.000 lir globe; Vrečo z 220 zavitki cigaret je našla policija pri krojaču Umbertu Romaniniju, kt Je Izjavil, da je malo pred prihodom policije prišel k njemu neki znanec in ga prosil, "Baj za nekaj časa shrani vrečo, katere vsebina ga ni zanimala. Sodnik Je verjel besedam Romanlnija in ga oprostil. • Ostale osebe, ki so Jih našli v posesti predmetov manjše vrednosti, kot: zobne kreme, mila, maj itd., Je sodnik obsodil na denarne kazni. PREHRANA Nove tobačne nakaznice. Jutri morajo d«lod*jalcl predložiti i>» tobačnem oddelku na trgu V«6* chia I sezname svojih uslužbencev zaradi dodelitve novih tobačnih nakaznic. Uradne ure od 8. do 12. i° 04 16. do 18. ure. Radio Slov. vesti; 7.15, 12.45, 20, 23.1 Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23 Petek, 7. Junija 17 prenos iž Vidma; 18 obvestil* svojcem; 18.15 predavanje v ital-! 18.25 plesna glasba; 18.40 proda* vanje o Danteju; 19 Zupančičev« pesmi; 19.20 obvestila svojcem! 19.30 zbor sv. Jakoba; 20.30 1“ minut reproducirane glaabe; 20.4“ angleška lekcija; 21 vesela glasba! 21.15 simfonični koncert; nočno zabavišče. Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja J- L S. mmmi ^ m Omenili smo že dela za 307 metrov, visok 4 metre Trenotno gradijo vhod Skupni stroSki za dela Izpopolnitev predora pod ln pol ter Strok pri tleh proti Travniku, kjer bo- bodo tnaSali 37 milijonov, OoriSkim gradom, ki so 756 m in *»•«« v viJini do predvidoma porušili brem ttroShov za nepred- zdaj v Uku in katerega kolena Širino 8 mttrov s dve MSi. S to strani bo vW p# , ^ m9tr0„. ZVU. Predor veze Travnik z vzdolZ katerih sta izpelja- Izpopolnjujejo tudi dostop Slika predstavlja vhod ulico Giustiniani; dolg Je rta dva odtočna kanala. iz ulice Oiustiniani, v predor s Travnika. iz Je. te- Vc »ti or Po hi to »k. Jo Po ko Je kkj čet boe bi »ti Pre šibi lep Pri, *®li