ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto VI
25. maja 1930
Štev. 21
Dr. Anton Bonaventura Jeglič
knezoškof ljubljanski, ki obhaja v četrtek, dne 29. maja, svojo 80 letnico.
Prvi jubilej našega velesejma
Prihodnji četrtek se desetič odpro vrata na razstavne prostore našega velesejma, ki je letos prav bistveno preurejen in razširjen ter je dosegel tudi rekord glede števila razstav jalcev in kvalitete razstavljenega
blaga.
Andrej Krajec, /.upnik v Bohinjski Bistrici, je 1. maja umrl. Pokojnik je bil izredno izobražen mož, doma v najrazličnejših panogah, govoril je več svetovnih in orientalskih jezikov, zlasti se je pa zanimal za zvezdoznanstvo. Ime je prebogato knjižnico in največji daljnogled v naši državi, a v 60 letih svojega življenja je izredno mnogo pretrpel.
Na desni:
Bel^rajčani na Strossmayerjevem grobu.
Dne 11. t. m. je posebni vlak pripeljal večje število najodličnejšega občinstva iz vrst meščanstva in korporacij iz Bel-grada, Pančeva in Zemuna v Djakovo, da si ogledajo tamošnjo katedralo in se poklonijo na grobu velikega škofa Stross-mayerja. Slita nam kaže' sprevod gostov z venci po djakovskih ulicah ob navdušenih manifestacijah bratstva.
Spodaj: Bratski sprejem 300 češkoslovaških strojevodij na ljublj. kolodvoru.
Spodaj: Naša nogometna sezona je zopet v polnem razmahu. Spodnja slika nam kaže prizor s prve finalne tekme med Ilirijo in Mariborom za prvenstvo Slovenije. Tekma je končala z rezultatom 5 : 5 v korist ' Maribora. Urbančič lovi težko žogo.
Spodaj na levi: Prizor z zaključne finalne tekme za prvenstvo Slovenije, ki se je vršila 11, maja med Ili. rijo in Mariborom z rezultatom 7 ! 6 v korist Ilirije. S tem je postala po dveh letih Ilirija «opet prvak Slovenije.
163
Ob
osemdesetletnici
našega velikega vladike
Na lovi:
Naš knezoškof v svoji knjižnici.
Na desni:
Škof dr. A. B, Jeglič na hodniku škofijske palače v Ljubljani.
Spodaj:
Pogled na Begunje pri Lescah,
knezoškofovo rojstno vas. Vas je jako raztegnjena in vsa med drevjem. Na levi je videti zvonik farne cerkve in nekdanji Lambergarjev grad, ki služi sedaj za žensko kaznilnico.
Sedmošolec (1867/8).
Na levi: /' .
V prvem letiikn semenišča, leta 1870.
Jeruzalemski romar (leta 1911.).
Na desni: V prvih letih škof ovan ja.
164
1850
Iz domovine in življenja našega vladike
Begunje, ležeče pod Karavankami, severno od Radovljice, so dale ljubljanski škofiji že prvega vladiko, Lambergarja. Due 29. maja 1850 je pa zagledal v preprosti kmetiški hiši luč sveta tudi liaš sedanji nadpastir, ki ga bo prištevala zgodovina gotovo med največje Škofe, kar jih je sedelo na stolici sv. Nikolaja, slovenski narod pa gleda in bo gledal v njem enega svojih najplemenitejših in najzaslužnejših mož, ki niso le zanj delali in živeli, temveč mu v prav veliki meri oblikovali tudi njegovo zgodovino. Gimnazijo in bogoslovje je študiral naš visoki jubilant v Ljubljani, nato je študiral .še v Avguštineju na Dunaju in obiskoval v znanstvene svrhe razna vseučilišča v Nemčiji in v Rimu. Po dovršenih naukih je bil štiri leta podvodja ljubljanskega .semenišča ter se v tej dobi pridno udejstvoval kot znanstveni, poiični in bogoslovni pisatelj. Leta 1882. je bil imenovan za kanonika v Sarajevu, kjer je ostal 16 let, dokler ni postal spomladi leta 1898. ljubljanski knezoškof, kot na.slednik Missije. Delo, ki ga je izvršil v 32 letih svojega škofovanja, je ogromno in bi z njegovim popisom napolnili lahko cele knjige. S pravo apostolsko gorečnostjo je visoko dvignil in organiziral versko življenje prebivalstva, si pridobil nepozabnih zaslug kot niecen slovenskega šolstva, se postavil v vseh zgodovinskih trenutltih na čelo svojega naroda, ko .se je ta boril za svoje pravice in našel poleg tega .še časa, da je napisal celo vrsto knjig verske in verskovzgojne vsebine. Za 80 letnico, ki jo obhaja ta veliki mož prihodnji četrtek, mu poklanja slovenski narod vso svojo srčno ljubezen in najgloblje spoštovanje ter prosi Boga, naj bi nam ga ohranil še čim dlje.
Ljudstvo sprejema svojega višjega pastirja ob priliki birmovanja. Ginljivi so pogosto taki sprejemi, ki nazorno kažejo, kako neomajno ljubezen in spoštovanje goji ves naš narod do svojega sivolasega vladike.
Rojstna hiša našega knezoškofa v Begunjah pri Lescah.
Na desni:
Knezciškofova rojstna hiša z dvori.šča.
Pogled na škofovo pontifikalno sv. mašo v ljubljanski stolnici. Na desni: Grob knezoškofovih staršev (X) na pokopališču v Begunjah.
165
1930
Po nadpastinkih potih. Kliub svoji visoki »tarosti »e ne boji naš vladika nobenih naporov ter ie vedno redno obiskuje tudi najbolj oddaljene in zapuščene župnije, do katerih ne more niti z vozom, temveč le na konju. Slika nam ga kaže 1.1926., ko je jezdil skozi štrukljevo vas v župni« jo St. Vid nad Cerknico, vizitirat in oit' movat. V njegovem spremstvu je videti gg. tajnika Jagodica in cerkniškega dekana Juvanca. ,.{,.,,„   (Foto Ljubic, Šmartno pri Litiji.)
Motiv z dvorišča knezoškofove rojstne hiše v Begunjah.
Na levi:
Knezoškofijska palača v Ljubljani, koder rezidira že od leta  1898.
Pogled na razvaline Kacijanarjevega gradu »Na Kamna< v Begunjah.
Pogled na Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki ga ie dogradil naš vladika in otvoril v njem leta 1905. prvo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom.
Na levi: Motiv !z Begnaj: Pogled po vasi z župno cerkvijo v ozadju.
166
Kraljica
majnika
ima po vsem svetu nepregledno število svetišč in božjih potov. Med najznamenitejše spada Montserrat v barcelonski provinci na Španskem. Leži v divje razjede-nem delu katalonskega pogorja (odtod tudi ime), ki je bilo že v najstarejši dobi pribežališče puščavnikov. Že 1.880. so si pa zgradili tu v višini 887 m benediktinci svojo opatijo, ki je bila pozneje pogosto razdejana in zopet pozidana. V samostanu je znamenita knjižnica z 80.000 zvezki, muzej in meteorološki observatorij. Najslavnejši je pa samostan zaradi svoje čudodelne »črne Madone«, h kateri roma vsako leto na deset- in desettisoče vernega ljudstva iz vseh dežel. Od 1.1892. vodi k samostanu tudi žična železnica.
Pogled na benediktinsko opatijo Montserrat v Kataloniji, visoko v divje razjedenih pečinah.
Spodaj: Portal cerkve montserratskega samostana, najznamenitejše španske božje poti. Portal je mojstrsko delo kiparske
umetnosti.
»Črna Madona«,
znamenita čudodelna slika Matere božje v Montscrratu, h kateri romajo vsako leto nepregledne množice vernega ljudstva.
Na samostanskem dvorišču.
Na levi: Romarji pred »črno Madono« v skalni duplini.
167
Spodaj: Španija na razpotju. Vedno bolj žilava postaja na Španskem agitacija republikancev in monarhistov in vsa dežela je v nekakem nervoaenem pričakovanju. Moč obeh strank bodo pokazale seveda šele prihodnje volitve, zaenkrat jo je pa mogoče presojati šele po številnih javnih demonstracijah in manifestacijah. Repub-likauci so priredili velike take demonstracije zopet pred kratkim ob priliki povratka priljubljenega univ. prof. Unamune iz pregnanstva. Slika nam kaže Ünamuna sredi dijakov po govoru, v katerem je nastopil z vso ostrostjo proti kralju in monarhiji.
V proslavo stdletnice belgijske neodvisnosti so otvorili v Liittichu nedavno veliko mednarodno razstavo. Slika nam kaže kraljevski par, ki se pelje po razstavišču k otvoritvi.
Spodaj na desni v krogu: Predsednik poljske republike Mosiczki pregleduje ob priliki poljskega narodnega praznika, dne 3. maja,
častno četo.
Proslave stoletnice osvobojenja Grške se vrše že dlje časa z najrazličnejšimi prireditvami. Njih središče tvorijo »delfijske igre« po starogrškem načinu v velikem tamošnjem klasičnem igrišču. Igrajo drame starogrških pisateljev in iz vse Evrope jih prihajajo gledat tujci v velikem številu. Gorska vasica Delfi je dobila ob tei priliki popolnoma novo lice. Slika nam kaže vojaštvo v kostumih starogrških vojščakov ob priliki skušnje za predstavo na
igrišču.
Mahatma Gandhi, voditelj in ideolog se-danjej|a indijskega osvobodilnega gibanja. Gandhi je bil 5. maja od angleških oblasti aretiran.
Na levi: Silen potres je divjal v Indiji v
prvi polovici maja in razdejal več mest, zahteval je pa tudi mnogo človeških žrtev. Slika nam kaže od potresa hudo prizadeto mesto Rangoon.
168
Spomenik rodbine Lončar-Žituik.
Spomenik dv. sv. J. Kremenik«.
Spomenik piMtelJ« MilaM Paglia.
Spomenik rodbine podjetje
Kamnoseško kiparsko podjetje
Franjo Kimovar
pokopališče Sv. Križ, Ljubljana,
izvršuje vsa kamnoseška in kiparska dela kot; cerkvena dela, grobnice, javne, rodbinske In enočlanske spomenike, kipe, reliefe itd. Vsa del« v poljubnih kamnih in slogih izvršena točno in po konkurenčnih cenah. Podjetje deluje z najboljšimi močmi in akad. kiparjem. Oglejte si pri podjetju ie izdelane sporne» nike in drugo. Zaradi prezaposlenosti tvrdka na le« tošnjem velesejmu ni mogla razstaviti.
Grobnica lekarnarja Mayr<6ašnika.
Spomenik rodbino Tarii«.
Nagrobnik Neze Blaž.
Spomenik rodbine ravnatelja Kranjske hranilnice dr. Božiča.
Spodaj: Obhajilna miza v cerkvi sv.Urha v inpniji Sostre pri Ljubljani.
Spomenik rodbine PoderšaJ.
Balarotiale Jugoalov.  tiaUarne v Ctuhlfani — Vonatl» posamwenip «me aovol/en le « prtvoltenfm uredništva