# $'  Problematika homoseksualnosti je v zad- njih nekaj letih predvsem v dru`benopolitiè- nem `ivljenju, pa tudi v sami katoliški Cerkvi prišla moèno v ospredje. Po eni strani se Cer- kev sooèa s problemom homoseksualnosti v lastnih vrstah, po drugi pa se mora konfron- tirati z raznimi dru`benimi pritiski poskusov normalizacije gejevstva kot neke splošne kul- ture. V ozadju teh pritiskov so veè kot oèitni dru`benopolitièni interesi gejevskih skupin, ki v javnem, predvsem pa politiènem ̀ ivljenju (kljub svoji maloštevilnosti) v zadnjem èasu intenzivno “prodirajo na sceno”. ( ) Dejstvo je, da vse do danes vprašanje vzro- kov za homoseksualnost ni razèišèeno. Vedno bolj prevladuje hipoteza, da je homoseksual- nost posledica sovpadanja razliènih dejavnikov, kot so biološki, psihološki in socialni, ki na raz- liènih ravneh povzroèijo interakcije in tako do- loèijo istospolno usmerjenost `e od prvih let `ivljenja. Te teorije se opirajo na tri mo`ne iz- vore: podedovanost, privzgojenost in priuèe- nost.1 Teorije, ki imajo v ospredju vidik pode- dovanosti, poudarjajo predvsem biološke de- javnike: genetske, hormonske, embrionalno pa- tologijo … Psihološke teorije, ki zagovarjajo privzgojenost, postavljajo v ospredje odnos med oèetom in sinom, na homoseksualnost pa gledajo kot na rezultat nekakšne variacije v psi- hosocialnem razvoju. V okviru tega nekateri še vedno prisegajo na Freudovo tezo, da je homo- seksualnost posledica nerazrešenega Ojdipo- vega kompleksa, pri èemer naj bi zaradi nave- zanosti na mater ter zaradi odsotnega oèeta (po- manjkanje oèetovskega lika v fazi identifikacije) mladostnik èutil privlaènost do moškega. /#/+ C    * Teorije, ki zagovarjajo okoljske dejavnike, pa dajejo poudarek predvsem vzgoji, vedenju in psihosocialnim okoljskim dejavnikom.2 V zadnjem èasu potekajo dokaj intenzivna raziskovanja nastanka istospolne usmerjenosti. Do sedaj ni še nihèe zadovoljivo dokazal in razlo`il, ali je homoseksualnost podedovan, pridobljen ali priuèen pojav. Daryl Bem je razvil zanimiv model razvoja spolne orienti- ranosti, ki ga je poimenoval “eksotika, ki po- stane erotika”. V njem kombinira biološke in psihološke, pa tudi okoljske dejavnike, ki naj bi vplivali na oblikovanje spolne orientacije. Posameznik podeduje naèin obnašanja, ki se v interakciji z okoljem oblikuje v doloèeno spolno orientacijo. Deèkom, ki v vrstniški dru`bi razvijejo tipièno fantovsko vedenje (ak- cija, borbenost, agresivnost…), se potemtakem kot “eksotika” predstavlja nasprotni spol, obratno pa velja za deèke, ki razvijejo bolj tipièno dekliško vedenje, in postane zanje “eksotièno” tipièno fantovsko vedenje. Deèek s tipièno dekliškim vedenjem se bo potem- takem èutil bli`je dekletom kot fantom in bodo drugi deèki zanj nekaj “eksotiènega”. Temu naj bi kasneje sledila tudi spolna pri- vlaènost in orientiranost.3 D V današnjem èasu je problem homosek- sualnosti postal podroèje sooèenja razliènih èlovekovih izhodišè, principov in interesov, paradigem in ideologij. Medtem ko se krš- èanska moralna presojanja naslanjajo na ra- zodeto podobo èloveka v njegovem odnosu s samim seboj, Bogom in bli`njim ter na ra- zumski razmislek v okviru “zdrave pameti”, biološko-antropološkega, dru`benega in pravne-    ga reda,4 pa ostaja sekularizirano laièno pre- sojanje homoseksualnosti pogosto ujeto v pragmatistiène, utilitaristiène, situacijske in konformistiène okvire, ki jih danes postavljata predvsem ekonomska in politièna moè. Pri tem so pogosto zlorabljena tudi znanstvena spoznanja in hipoteze, saj postane znanstvena paradigma razmišljanja edini zares normativ- no kompetentni razsodnik in eksluzivistièni model moralnega delovanja. V tem referenènem okviru se veè kot oèit- no izpostavlja vprašanje: zakaj dru`ba homo- seksualnim parom ne prizna pravice, da bi se poroèali na enak naèin, kakor to poèno he- teroseksualni pari? Odgovor je oèiten: zato, ker se šteje, da so homoseksualne zveze manj- vredne, premalo dostojne (celo nenormalne, èe `e niso veè patološke), da bi jih pripustili na sveto ozemlje zakonske zveze. Zato nas tudi ne èudi, da je nemalokrat v tej zvezi za- slediti rahlo cinièno vprašanje, zakaj se ho- moseksualci sploh zavzemajo za to, da bi jim priznali pravico sklepati zakonsko zvezo, še posebej v èasu, ko sklepanje zakonske zveze sploh ni “moderno”. Eden izmed mo`nih od- govorov bi bil ta, da je razlog paè simbolno- politiène narave: pravico velja priznati zato, da ljudi ne diskriminiramo oziroma jih ne razlikujemo glede na lastnosti (npr. spolno usmerjenost), ki ne bi smele biti podlaga za razlikovanje.5 V takem kontekstu je potem- takem pravnemu priznanju homoseksualnih zvez ali njihovemu pravnemu izenaèenju z za- konsko zvezo treba ostro nasprotovati in v po- litiènem ̀ ivljenju uveljaviti ugovor vesti. Javna legitimiteta istospolne zveze “postavi pod vpra- šaj vrsto vrednot, ki so povezane z zakonsko zve- zo, kot so zvestoba, medsebojno spoštovanje, ro- dovitnost, vzgoja otrok v okolju, ki omogoèa or- gansko identifikacijo z obema spoloma, eksisten- cialna gotovost in `ivljenjska varnost. … Priz- nanje homoseksualnih zvez pomeni popolno razvrednotenje dru`ine in njene dru`bene funk- cije, kar bi imelo posledice za skupni blagor”.6 Med zadnjimi cerkvenimi dokumenti, ki obravnavajo problematiko homoseksualnosti, je izšel Premislek o predlogih za pravno priz- nanje zvez med istospolnimi osebami, ki nas- protuje pravnemu priznanju zakonske zveze z istospolnimi zvezami zato, ker taka zakono- daja zmanjša pomen zakonske zveze, zaène proces normalizacije gejevstva in odpira prob- lem nerodovitnosti in vzgoje otrok (identi- fikacija z obema spoloma).7 Katoliški nauk ja- sno prièa, “da je homoseksualna spolna praksa v nasprotju s èlovekovo naravo in da gre za de- janja, ki so kot takšna slaba, zato so nemoralna in jih katoliška morala uvršèa med dejanja te`- kega greha”.8 Da pa to ni zgolj problem so- dobne civilne dru`be, je Cerkev jasno poka- zala z objavo Navodil o merilih za presojanje duhovnega poklica, v katerem je jasno poudar- jeno, da “Cerkev v globokem spoštovanju do teh oseb (homoseksualcev) ne more dovoliti vstopa v semenišèe in prejema svetih redov tistim, ki prakticirajo homoseksualnost, ka`ejo globoko zakoreninjena homoseksualna nagnjenja ali podpirajo tako imenovano gejevsko kulturo”.9 Ker je eden kljuènih sistemskih mehaniz- mov, ki odloèilno sooblikujejo moralno za- vest na dru`beno-kulturnem podroèju prav zakonodaja, predstavlja izrecno pravno in kva- lificirano priznanje homoseksualnih zvez po- litièen poskus spreminjanja moralnega odnosa posameznega dr`avljana in celotne dru`be do homoseksualnega partnerstva. Civilnopravna regulacija homoseksualnih partnerskih zvez namreè predpostavlja njihovo obèo dru`beno koristnost. V ozadju tega lahko prepoznamo poskus instrumentalizacije konformistiènega reševanja dru`benopomembnih moralnih problemov za dosego lastnih interesov posa- meznih skupin v smislu veèanja dru`beno- politiène in ekonomske moèi. Gejevstvo ne `eli ostati na ravni subkulture, ampak se `eli preko vseh dru`benih por prebiti na raven ob- èe kulture. In v tem “boju” je film — eden naj- moènejših in najvplivnejših sodobnih medi- $'    # jev — med najuèinkovitejšimi sredstvi promo- cije in normalizacije gejevstva. $&   Predlani je kontroverzni Pedro Almodovar na velika platna spravil dramo Slaba vzgoja, s katero je dvignil kar precej prahu. Toda kljub dobršni publiciteti in naklonjenosti medijev (tudi slovenskih) ni prejel nobene odmevnejše nagrade. Vendar so si ga mnogi komentatorji razlagali kot pogumno nastav- ljeno ogledalo katoliški Cerkvi, v kateri naj bi (po filmskih predstavah) kar mrgolelo ho- moseksualcev in pedofilov. Homoseksualce naj bi torej ustvarjala kar Cerkev sama s svojo slabo vzgojo, predvsem pa s svojimi izprije- nimi duhovniki, medtem ko jih na deklara- tivni in moralni ravni, èe `e ne preganja, pa vsaj ostro zavraèa. Meje osrednje zgodbe so pogosto nejasne, kar na trenutke gledalcu onemogoèa loèevati resniènost od fikcije v svetu filma. S tem, ko je re`iser to problematiko umestil v cerkveno okolje, je gotovo prispeval k nadaljnjemu iz- praševanju vesti po vseh dosedanjih aferah. V tem smislu celo Slaba vzgoja nudi prilo`- nost za samokritièno refleksijo in sooèenje z dejstvom spolne zlorabe tudi v cerkvenih vr- stah. In èeprav je re`iser Almodovar trdil, da s Slabo vzgojo ni imel namena blatiti Cerkve, ostaja vprašanje, èemu se je v prikazu spolne zlorabe osredotoèil prav na Cerkev. Dejstvo je, da Cerkev (lastni grešnosti navkljub) kot odloèna zagovornica heteroseksualne zakon- ske zveze predstavlja najveèjo oviro promo- torjem gejevske subkulture. C  + &' Èe je Almodovar `elel v isti sapi promo- virati gejevstvo in udrihati po Cerkvi, pa se je Ang Lee z gejevsko romantièno dramo Gora Brokeback slednjemu izognil. Verjetno je tudi zato film dosegel mnogo veèji domet, pred- vsem zaradi izredne dovršenosti in impresivne fotografije. Film nas namreè popelje v èudo- vite pokrajine wyominškega visokogorja, ki se bohotijo s platna. Poletna hribovska idila z ovcami ter Ennisom in Jackom, dvema na- jemniškima pastirjema (pravzaprav kavboje- ma), ki varujeta èredo. Med njima se sèasoma razvije homoseksualno razmerje, ki si ga spr- va celo zanikata. Ob koncu sezone odideta vsak na svoj konec, ne da bi si upala in do- volila izpovedati ljubezen. Gora Brokeback ostane kot trpek spomin na njuno poletno ro- manco, v kateri je vzplamenel ogenj “pristne ljubezni”, ki ne ugasne, ampak samo tli in èa- ka, kdaj ga bo spet razvnela vroèa sapa. Toda sprva je zanikanje preveliko, predvsem pa je pri obeh moèno navzoè strah pred stigmati- zacijo in oèitnim dru`benim nesprejemanjem homoseksualnosti. Prav zato si oba ustvarita dru`ino, ki pa ju ne zadovolji. Po štirih letih se ogenj njune ljubezni ponovno vname in se raz`ivi v naroèju gore Brokeback. Toda od- nos ostane skrit in kratkotrajna sreèanja ne izpolnita njunih hrepenenj… Drama prika`e homoseksualni odnos med glavnima junakoma z enakimi merili, pred- vsem pa pristôpi, kot nam to prikazujejo ro- mantiène drame, ki imajo v ospredju tragièno in neuslišano ljubezen med moškim in `en- sko. Tu `ensko zamenja moški, vse ostalo os- tane enako – erotika, strast, hrepenenje, bo- leèina, tragika, boleèina ob loèitvi, koprnenje, neuresnièena ljubezen… Nekaj takega kot bi gledali Titanik, v katerem bi poleg Leonarda Di Caprija namesto Kate Winslet nastopil Brad Pitt. Ne gre spregledati, da je re`iser glavni vlogi zaupal Heathu Ledgerju in Jakeu Gyllenhaalu, lepotcema Pittovega kova, še bolj pa je zadel v `ivo, ko je v središèe zgodbe vpletel simbol ameriške moškosti, pravzaprav `e praktièno maèizma — kavboje. Ustavimo se za hip še pri nagradah in priz- nanjih. Film Gora Borkeback je veljal za le- tošnjega oskarjevskega favorita, saj je prejel najveè — kar osem nominacij. Na koncu je od- $'     nesel le tri, in še to le enega pomembnejšega – za re`ijo, ostala dva pa za najboljše prirejen scenarij po knji`ni predlogi in glasbo. K tem najpresti`nejšim filmskim nagradam prištej- mo še kopico ostalih: zlati lev za najboljši ce- loveèerec na beneškem filmskem festivalu, štirje zlati globusi in veè kot dvajset ostalih nagrad, priznanj in nominacij. Vse to veè kot oèitno ka`e, da je v ozadju intenzivna kam- panja z namenom, da bi promovirali gejevs- tvo in ga izenaèili s heterokseksualnimi zve- zami ter ga tako normalizirali. Tudi in pred- vsem preko filma. , ' ) Dialog med kršèansko in sekularizirano etièno mislijo je znotraj takšnega naèina raz- mišljanja `e v principu obsojen na neuspeh in destruktivnost. Vendar Cerkev pri tem ne zapira svojih vrat, saj so se v novejši katoliški moralni teologiji zaèeli pojavljati poskusi no- vega vrednotenja homoseksualnosti. Mnogi namreè vidijo pri pojavu homoseksualnosti zmanjšano mo`nost izpolnitve eksistence v polnosti, ki jo do neke mere omogoèa boga- titev preko odnosa z drugim spolom. V tem smislu spodbujajo homoseksualno usmerjene ljudi k oblikovanju globljih prijateljskih zvez, ki bi mogle njihovo “energijo” oziroma `eljo po lastni osebni izpolnitvi humanizirati in presonalizirati. Zato predvsem poudarjajo, da je homoseksualno usmerjene ljudi potreb- no spoštovati in videti v njih predvsem nji- hovo èloveškost. Prav zato je “danes vedno bolj v ospredju prizadevanje, da se homoseksualnosti ne obravnava v negativnem kontekstu, tako na polju etiènega kakor na podroèju kliniène diag- noze in pravne ureditve”.10 V tej luèi nas tudi cerkveni dokument Navodilo o merilih za pre- sojanje duhovnega poklica oèitno spodbuja, da je potrebno homoseksualce “sprejemati s spo- štovanjem in obzirnostjo; v razumevanju do njih se je potrebno izogibati slehernemu znamenju kriviène diskriminacije”.11 1. Prim. I. Štuhec, Istospolna usmerjenost in Cerkev, v: Navodilo o merilih za presojanje duhovnega poklica, CD Nova serija 10, Dru`ina, 2006, 18. 2. Prim. V. Valjan, Moral spolnosti, braka i obitelji, Sarajevo, Svjetlo rijeèi, 2002, 159. 3. D. H. Barlow, V. M. Durand, Abnormal Psyhology, Belmotn CA, Thomson Wadsworth, 2005, 341. 4. Prim. Kongregacija za verski nauk, Premislek za pravno priznanje zvez med istospolnimi osebami, CD Nova serija št. 2, Ljubljana, Dru`ina, 2003, 10. 5. Prim. Z. Kanduè, Onkraj zloèina in kazni, Ljubljana, Študentska zalo`ba, 2003, 191-192. 6. I. Štuhec, n. d., 23-24. 7. Prim. I. Štuhec, Ali sodobna civilizacija iznièuje razliko med spoloma?, v: Bogoslovni vestnik 3 (2004), 489-491. 8. I. Štuhec, Istospolna usmerjenost in Cerkev, v: Navodilo o merilih za presojanje duhovnega poklica, CD Nova serija 10, Dru`ina, 2006, 25. 9. Kongregacija za verski nauk, Navodilo o merilih za presojanje duhovnega poklica, CD Nova serija 10, Ljubljana, Dru`ina, 2006, 9. 10. I. Štuhec, Ali sodobna civilizacija iznièuje razliko med spoloma?, v: Bogoslovni vestnik 3 (2004), 484. 11. Kongregacija za verski nauk, n. d., 8. $'