Leto xx.
TRGOVSKI UST
te ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino.	industriio
Številka 56.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/«leta 00 din, za V< leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-
Urednlitvo ln upravnlitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-62.
Izhaja vsak
sredo In petek
Liubliana.	sreda	1937
Cena
Napačno merilo
Na nedeljskem občnem zboru beograjske borze je njen podpredsednik Gjuric konstatiral zboljšanje gospodarskih razmer tudi s tem, ker se je promet na blagovni borzi silno povečal. Nikakor nočemo reči, da se gospodarsko stanje na ozemlju beograjske borze ne bi v resnici zboljšalo in da povečani blagovni promet ne bi tudi mogel bili dokaz zboljšanja. Toda resničnega dokaza zboljšanja v tem povečanja prometa ni. Treba namreč upoštevati, da se pri nas na borzi razvija le del poslov, navadno neznatnejši del in da je zato povečanje prometa samo dokaz, da se je borza v našem poslovnem življenju bolj uveljavila, ne pa da so se tudi gospodarske Tazmere zboljšale. Tako bi se mogle kupčije na borzi v nekaterih predmetih dvigniti tudi za 100%, dočim bi dejanska kupčija v teb poslih nazadovala. Pri nas je pač vse šele v razvoju in tudi borzni posli še dolgo niso dosegli onega razvoja ko v drugih državah, da bi mogli podatki o borznih uspehih služiti tudi kot absoluten dokaz zboljšanja splošnih razmer. Pri. vsaki statistiki je pač treba uporabljati pravo merilo, ali pa vsi zaključki iz statističnih podatkov nič ne veljajo.
Redno se pri nas pri razpravljanju raznih statističnih podatkov premalo upošteva naravni prirastek prebivalstva. Če se na primer dvigne potrošnja tega ali onega predmeta, potem to še ni znak zboljšanja gospodarskih razmer. Mogoče je, da se je potrošnja tega ali onega predmeta absolutno v resnici dvignila, toda v primeri z naravnim prirastkom prebivalstva je mogoče padla. Večja potrošnja bi bila dokaz zboljšanja gospodarskih razmer šele takrat, kadar bi se dvignila tudi na glavo prebivalca, da bi tudi vsak posameznih porabil več. Pri tem pa nastaja še eno vprašanje, če se ni namreč potrošnja v primeri s potrošnjo pri drugih narodih zmanjšala. Pri mnogih predmetih pa je treba upoštevati še druge momente. Tako je mogoče, da se je potrošnja železa povečala absolutno in relativno, toda vseeno ne bi pomenilo to nobenega zboljšanja razmer, ker se je morda ves višek potrošnje porabil le za oboroževanje. Takšna potrošnja bi bila pač vse prej kakor pa dokaz zboljšanja gospodarskih razmer.
Tudi pri presojanju našega izvoza bi bilo želeti malo več kritičnosti. Pri nas se redno zadovoljujemo s konstatacijo, da se je naš izvoz po vrednosti) povečal. Toda iz tega še ne »ledi, da smo tudi gospodarsko napredovali, ker ni važno samo to, koliko smo izvozili, temveč tudi za kakšno ceno smo izvozili. Če je izvozil izvoznik blago za takšno ceno, da je imel izgubo ali Če je dobil denar fca svoje blago tako pozno, da mu je ušel po vodi ves dobiček, potem bi bilo bolje, če sploh ne bi izvozil. Zastonj se more vsako blago vedno oddati, toda na beraški palici bo kmalu tisti, ki oddaja blago zastonj.
Upoštevati pa je tudi treba, da prinese čas s seboj, da se nekateri predmeti trošijo v vedno večji meri. Tako je jasno, da bo število radijskih naročnikov vedno večje. Kdor bi pa iz tega sklepal, da so gospodarske razmere zboljšale, ta bi sodil silno napačno.
Če govorimo o zboljšanju, pa moramo na vse zadnje upoštevati tudi to, kako so se razmere zboljšale pri drugih narodih. Če je na pr. pri nas narasla potrošnja tega ali onega predmeta na glavo prebivalca za 1 kg, pri drugih narodih pa morda za 2 ali več kilogramov, potem mi nismo napredovali', temveč nazadovali. Naša distanca od drugih narodov se je povečala, ne pa zmanjšala.
Bilo bi zato le dobro in koristno, če bi ne bili tako hitro zadovoljni z vsako statistiko, ki je za nas le količkaj ugodna. Nismo prav nič pridobili, če samega sebe varamo, namesto da bi si povedali resnico. Vse pa kaže, da še dolgo ne bomo v tem srečnem položaju,, da bi smeli biti zadovoljni, ker se življenjska ravan našega človeka skoraj ne premakne naprej, če ni celo nazadovala. Kje so še tisti
časi, ko bo naš človek imel takšne potrebe, kakor jih ima Anglež ali Amerikanec! Dokler pa so potrebe našega človeka vedno na isti nizki stopnji, tudi ni mogoče govoriti o zboljšanju. Zato bi bilo čas, da bi vzeli že enkrat pravo merilo v roke tudi za vse statistične podatke. Šele potem pa bomo mogli tudi presodili, če so se naše gospodarske razmere v resnici zboljšale ali ne.
Batina	palača v
Protest gostilničariev
Nekateri slovenski tedniki so objavili te dni velik slavospev na Batino palačo v Ljubljani, ki se bo baje že v kratkem začela v Ljubljani graditi in ki da bo tako moderna, da bi nas zanjo mogla zavidati celo takšna mesta ko Praga in Dunaj. Zato je kajpada v največjem interesu, da se ta palača tudi zgradL Samo čuditi se je, da nismo brali še tega, da bi morala Ljubljana Bati postaviti kar spomenik, ker bo sezidal v Ljubljani takšno palačo.
Kakor vsaka stvar, tako pa ima tudi nameravana palača Bate svojo drugo plat. Ker so drugi slovenski listi opozarjali le na to, kar bo lepega in svetlega na novi palači, naj navedemo mi njene senčne strani. Tako bo vsaj objektivnost v resnic* in popolno podana.
Bata je kupil hišo Jadransko-Podunavske banke* ki »e j« zelo dobro obrestovala, okt 8—10% na leto. Hiša pa ima to- napako, da leži izven stavbne črte, da bi se torej njena rentabilnost znatno zmanjšala, če bi se Šelenburgova ulica regulirala, kar je- že davno nujno potrebno; V tem primeru bi se pomaknila fronta hiše za 8 metrov nazaj in za ta prostor ne bi plačala občina nobene odškodnine
Z vsem tem je računal tudi Bata, ki je zato hotel na osnovni ploskvi izgubljeni prostor nadoknaditi s prostorom, ki bi ga dobil s tem, da bi stavbo povišal. Zato je v načrtu Bate, da bo imela njegova palača 7 nadstropij, V podpritličju ■bo moderno kopališče, v pritličju bodo poslovni prostori Bate, v prvem, drugem, tretjem in četrtem nadstropju bodo poslovni prostori, v petem in šestem bo po eno večje stanovanje in 12 sob za samce, v sedmem nadstropju pa dancing in terasa. Tako se glasi oficialno poročilo;
Ni poslovnega človeka v Ljubljani, ki bi tvegal imeti poslovne prostore v I., II-, IH. IV- nadstropju. Bata pa bo svojo palačo uredil tako, da bodo vsa ta štiri nadstropja oddana za poslovne prostore. Ker je Bafa dober kalkulator, sledi, da tudi ve, komu bo te lokale oddal. Ko je bila zadnjič seja Centralnega predstavništva v Zagrebu in ko se je na tej seji zlasti govorilo o »Ta-Ti«, takrat se je tudi že govorilo, da bo imela podružnica veleblagovnico »Ta-Ta« v Ljubljani svoje poslovne prostore v nameravani Batini palači. Samo veleblagovnica takšnega obsega, kakor je »Ta-Ta«, pa tudi more tvegati, da ima svoje poslovne prostore v 1. do 4. nadstropju. Obe veliki tuji podjetji »Bafa« in »Ta-Ta«, katerih kapital izhaja iz iste države, pa bi se tudi poslovno lepo izpopolnjevali in česar ne bi nudila »Ta-Ta«, to bi nudil »Bafa«. Z novo palačo Bafe bi torej tudi dobili prvo veliko veleblagovnico tujega kapitala v Ljubljani. Kakšne bi
bile posledice te velike blagovnice za vso domačo ljubljansko trgovino, pač ni treba posebej razlagati. To trgovci v Beogradu že čutijo, to čutijo tudi trgovci v Berlinu, Pragi in drugih mestih!
Pripomniti je še, da bi trgovci v Ljubljani veleblagovnico še mnogo bolj občutili, kakor so jo občutili v drugih mestih, ker bi bila ta za ljubljansko prebivalstvo novost, da bi ljudje kar drli v veleblagovnico. Zlasti še, če bi bila v tej hiši še dancing in terasa »krasnim razgledom po mestu. Ljubljanska trgovina, ki že itak bije najtežji boj za obstanek, nove konkurence ne bi mogla vzdržati in čim bolj bi ljudje drli v novo veleblagovnico, tem več zaprtih trgovin domačih trgovcev bi bilo. Ni zato prav nobenega razloga veseliti se nove palače, razen seveda, če je kdo na svojo kratkovidnost ponosen.
Nova palača Bafe bi stala na najlepšem prostoru v Ljubljani. Ali moramo res biti še veseli, da postane ta najlepša točka poslovne Ljubljane popolna domena tujega kapitala?
A ne samo trgovci, tudi gostilničarji in kavarnarji bi bili silno udarjeni od nove palače in zato je tudi že združenje gostilničarjev in kavarnarjev zaprosilo bana dravske banovine,, da ne dovoli zgraditve Batine palače po, opisanem načrtu. V okolišu komaj 750 m2 je
v Ljubljani 8 kavarniških podjetij in 3 podjetja sorodnega značaja. Vsi vemo, da že ta podjetja slabo zaslužijo, ker pač ljudje nimajo denarja. Če bi se ustanovila še nova kavarna in dancing v Batini palači, potem bi se njih položaj obupno poslabšal, in nekatera bi v kratkem času morala obratovanje ustaviti. Ni vendar v interesu javnosti, da bi zaradi tujega kapitala morala prenehati naša domača podjetja!
Nekateri govore, kako silno lepo je od »Bafe«, da. bo tvegal toliko denarja za novo palačo v Ljubljani. Ljudje, ki tako govore, bi dobro storili, če bi svoje besede malo bolj preudarili. S podpritličjem bo imela palača »Bafe« 9 nadstropij, poslovni lokali »Bafe« pa bodo le v pritličju. Kopališče,. »Ta-Ta«, kavama, dancing, samska stanovanja pa bodo zavzemala vse druge prostore. Kako neki je z ozirom na to sestavljena kalkulacija o rentabilnosti nove palače? Za poslovne ljudi je pač vsa stvar več ko jasna
To se pravi, da bodo vsi potrošniki L jubljane in okolice omogočili »Bafi« krasno palačo in da bo z denarjem naših malih ljudi dejansko plačana palača velikega podjetja, ki je last tujega kapitala..
Naj odločujoči krogi na občini ne prezro tudi te plati medalje, kadar bodo čitali slavospeve na novo palačo »Bafe«.
Za slovensko gospodarstvo ta palača ne bo nobena pridobitev!
Državna konferenca industriicev
V petek je bila v Beogradu konferenca industrijcev iz vse države. Konferenca je bila zelo dobro obiskana ter je bila dobro zastopana tudi industriija Slovenije. Konferenci je predsedoval najprej industrialec in predsednik beograjske občine Ilič, pozneje pa je vodil konferenco dr. Fran Win-discher. Kot zastopnik finančnega ministrstva se je udeležil konference načelnik davčnega oddelka dr. Sladovič.
Konferenca je zlasti razpravljala o težkem stanju, ki je nastalo za industrijo po uvedbi novih davščin na podlagi določil finančnega zakona za 1. 1937/38. Vsi govorniki so naglašali, da ije sedanja davčna obremenitev industrije prevelika. Posebno težko pa so zadeta podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov z minimalnim in progresivnim davkom ter z novimi trošarinami. Mnoga podjetja bodo morala zaradi teh davščin ustaviti obratovanje, pa čeprav se je zanje konjunktura zboljšala. Vsi govorniki brez izjeme so zahtevali, da se ta določila v soglasju z zastopniki industrije spremene.
Tajnik Centrale ind. korporacij dr. Gregorič je v svojem poročilu naglasil, da je sedanja davčna obremenitev zelo neenaka ter da je davčni sistem obremenil zlasti one industrije, ki ne morajo prenesti tako visokih davčnih bremen. Posebno pa ubija podjetja novi minimalni davek, Ta davek pa je tudi za gospodarstvo škodljiv, ker ubija zasebno podjetnost. Rentabilnost novih podjetij je zaradi tega davka tako zelo zmanjšana, da nihče več ne bo nalagal denarja v nova podjetja.
Referat o davčnem vprašanju je bil zelo temeljito sestavljen ter na široko osvetljuje vee problem. 0 posameznih njegovih glavnih točkah bomo še poročali.
Popoldne je pod vodstvom industrialca Iliča obiskala posebna deputacija industrialcev finančnega ministra Letico ter mu razložila stališče industrije ter ga opozorila na težavni položaj, v katerega je zašla industrija zaradi novih davčnih bremen.
Vsak trgovec mora biti naro&ukjrgovskegalista*’
Konferenca trgovinskih zbornic v Beogradu
Za 18. maj sklicana konferenca trgovinskih zbornic iz vse države iz tehničnih razlogov ni mogla biti ter bo ta konferenca dne 25. maja ob 10. dopoldne v dvorani trgovinske zbornice v Beogradu. Dnevni red konference je naslednji:
1. Gospodarske zadruge — poroča trgovinska zbornica v Beogradu.
2. Zavarovanje trgovcev — poroča trg. ind. zbornica v Zagrebu.
3.. Trgovina na deželi — referi-ra trg. ind. zbornica v Banjaluki.
4. Kmetski dolgovi in trgovci — poroča trg. ind. zbornica v Sarajevu.
5. Država in trgovina — glavni referat oskrbi zbornica za TOI v Novem Sadu, koreferat pa trg. ind. zbornica v Sarajevu.
Zaposlenost delavstva se je v aprilu znatno povečala (Iz poročila OUZD.)
Po podatkih OUZD je bilo v aprilu zavarovancev 55.731, za 4.610' 'več ko v aprilui 1936 (in 33.894 zavarovank (+1644), skupno torej 89.025 zavarovanih nameščencev, za 6.254 več ko v aprilu 1936.
Od I. 1932. še ni bilo toliko zaposlenega delavstva, kakor je razvidno iz naslednjih številk. Vendar \t 1. 1931 doseženo število še ni dosežemoi Ce upoštevamo, da je med tem prišel na delovni trg naraščaj 7‘ let, potem še vedno ne moremo označiti sedanjega stanja zaposlenega delavstva kot zadovoljivo. Ce bi se ta naraščaj zaposlil, bi moralo znašati število zavarovancev že najmanj 110.000.
To treba poudariti, ker bo »Narodno blagostanje« prav gotovo zopet pisarilo slavospeve na veliko blagostanje Slovenije.
Zaposlenost delavstva se je gibala takole:
aprila leta štev. članstva
1931	90.775
1032	75.033
1933	, 74.170
1934	77.375
1935	77.412
1936	83.371
1937	89.625 Stalno pa raste tudi odstotek
bolnikov, kar gotovo ni razveseljiv pojav in kar dokazuje, da se kriza le še ni nehala. Pri ženskah ije narastel odstotek bolnic že nad 3 %, skupno*' pa se je od tani dvignil' za OTI % na 2'71 %.
Dvignila se je tudi povprečna dnevna zavarovana mezda, in si-cer pri moških za 0‘76 din na 2571 din, pri ženskah pa za 0*37 na 18*60 dfn. Skupno se je dvignila za 0*67 na 23*02 din.
Zavarovana mezda se je začela dvigati šele lani in je še vedno manjša ko v 1. 1933 in 1. 1932, ko je znašala še. 24*60 din.
Celotna dnevna zavarovana mezda znaša 2,062.971 din, za 199.522 din več ko v 1. 1930.
Če se torej primerjajo številke z ugodnimi gospodarskimi leti, potem primera ni tako razveseljiva, kakor bi na oko izgledala.
Na vseh naših parnikih
bodo imeli posetniki ljubljanskega velesejma popust, in sicer tako, da se bodo s kart® nižjega razreda vozili v višjem razredu. Popust velja za čas od 20. maja do 14. junija za prihod ter od 5. do 26. junije za povratek.
ED.
Voj in Varoščič predsednik Združenja trgovcev v Skoplju
V vrstah trgovskega združenja v Skoplju se že dolgo vodi precej ostra borba v glavnem zaradi trg. ind. zbornice v Skoplju. Večina trgovcev zahteva, da se ustanovi za trgovce samostojna zbornica v Skoplju, toda s svojo zahtevo ni mogla prodreti. Ta borba je zlasti narasla, ko je bil za predsednika zbornice zopet izvoljen član industrijskega odseka. Na zadnjem občnem zboru združenja trgovcev je zaradi te borbe prišlo do tako viharnih nastopov, da je vladini komisar občni zbor razpustil. Med tem se je borba še razširila in zagovorniki skupne zbornice so trdili, da je zastopnik skupine za ločene zbornice g. Varoščič v službi tujega kapitala, zlasti švedskih elektraren. G. Varoščič je odgovoril na te očitke s tožbo. Preteklo nedeljo naj bi se občni zbor združenja nadaljeval. Za občni zbor je vladalo naravno veliko zanimanje in zato je bila udeležba tudi primeroma dobra. Začetek skupščine je potekel mirno ter so bila vsa poročila uprave sprejeta. Večja nasprotja so se pokazala pri debati o proračunu ter je bil od prejšnje uprave predloženi proračun odklonjen. Nato so sledile volitve. Od 388 navzočnih trgovcev je volilo listo Vojina Varošči ča 293 trgovcev, listo g. Jovana Popoviča pa 81. Izvoljen je torej bil z veliko večino g. Vojin Varoščič.
Ne glede na vprašanje ločenih ali skupnih zbornic čestitamo g. Varoščiču k zmagi, saj je vedno vneto deloval za napredek trgov skega stanu in je že od vsega po* četka tudi član Centralnega pred stavništva ter predsednik Saveza trg. združenj južne Srbije. Čestitamo pa mu tudi kot dobremu prijatelju Slovencev.
sebojno trgovino. Dosedaj je bila ta zelo majhna. Romunija je bila udeležena v našem izvozu s komaj 0'9 %, pri našem uvozu pa 1'8 %. Čeprav je gospodarska struktura obeh držav precej eina-ka, vendar je jasno, da bi mogla biti medsebojna trgovina obeh držav večja. Nova pogodba bo to tudi omogočila.
Obrtniški splošni izobraževalni tečaji
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi Ljubljani ob večernih urah in ob nedeljah dopoldne posebne splošne izobraževalne tečaje za obrtništvo in obrtni naraščaj. Namen teh 'tečajev bo, da nudijo strokovno izpopolnitev na pr. v risanju, računstvu, kalkulaciji, geometriji, korespondenci in drugih
Naj večja razstava pohištva,
kar sta jih Ljubljana in vsa država videli, bo gotovo na spomladanskem velesejmu. Čeprav smo na dosedanjih velesejmskih razstavah videli toliko razstav prvovrstne stanovanjske opreme, da tudi inozemstvo naše razstave prišteva med' najboljše revije pohištva v Evropi sploh, bo vendar letošnja tako bogato založena, da zavzame okrog 1.500 m2 prostora. Pri tem pač niti omeniti ni treba, da bo pri takem obsegu razstava pokazala tudi tako mnogovrstno pohištvo, kakor doslej še nobena. Velesejem bo od 5. do 14. junija t. 1.
Trgovinska pogodba z Ro munijo razširjena
V petek sta podpisala trgovinska ministra Jugoslavije in Romunije dr. Vrbanič itn g. Pop no vo trgovinsko pogodbo med obema državama. Dosedaj je veljal trgovinski provizorij, ki je bil skle njen 1. 1930. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo so se začela že pred meseci ter je bil v januarju parafiran dogovor o trgovini in plovbi. Nato so bili sklenjeni še nekateri dogovori. Nova pogodba ima značaj klasične trgovinske pogodbe, ki se nanaša na vsa vprašanja, ki so v zvezi s trgovinskim prometom. Pogodba sloni na načelu največje ugodnosti Nova pogodba je brez tarifnega dela, vendar pa so priznane za jugoslovanski hmelj posebne ca rinske olajšave.
Trgovinski minister dr. Vrbanič je po podpisu pogodbe sprejel novinarje ter jim dal izjavo o novi pogodbi. Med drugim je dejal Z novo pogodbo se bodo gospo darski odnošaji med obema državama zboljšali. Nova pogodba vsebuje določila o pravicah državlja nov, o trgovskih družbah, o trgovini in plovbi. Vsa določila slone ma načelu paritetnega postopanja ter bodo brez dvoma olajšala med
predmetih, ki jih mora poznati obrtnik za svoje poslovanje. Vabimo interesente, da se prijavijo in poleg točnega naslova tudi označijo, v katerih predmetih bi se radi izobrazili.
Strokovni tečaji za mojstrske izpite
Pri mojstrskih izpitih se je pokazalo, da kandidatom primanjkuje teoretičnega znanja iz njihove stroke, zlasti glede blagoznanstva, kalkulacije, poznavanja orodja in strojne opreme, strokovnega risanja itd. Ker še ni na razpolago dovolj primernih knjig, priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v teku druge polovice letošnjega leta v Ljubljani in po možnosti tudi v Mariboru posebne tečaje, ki naj bi kandidatom nudili izpopolnitev v strokovni teoriji.
Tečaji se prično v juniju in bodo vsak dan v večernih urah ali pa ob nedeljah in praznikih v dopoldanskih urah, in sicer ločeno po poedinih strokah. Vabimo one, ki nameravajo delati mojstrski izpit, da se prijavijo na naslov: Zavod PO, Zbornice za TOI, Ljubljana. V prijavi je treba navesti točno ime, poklic in bivališče. Tečaji bodo brezplačni.
Poseben vlak iz Šoštanja
bo pripeljal 600 oseb v Ljubljano na obisk spomladanskega velesejma. Potovanje organizira Podporno društvo »Sloga« v Šoštanju. Tudi iz inozemstva so najavljene večje skupine, tako iz Gorice 150 oseb, iz Trsta 410, iz Celovca in drugih krajev Koroške okrog 300 itd. Ljubljana bo, kakor je videti, v dneh ljubljanskega velesejma zopet živahno razgibana.
Konjiški
Pred tremi leti je napisal »Trgovski list« v svojem poročilu z dne 28. VIII. 1934 o občnem zboru Zveze trg. združenj v Konjicah med drugim naslednje besede:
»... Kakor je že omenil takoj ob otvoritvi predkonference predsednik Kavčič, so Konjice tako vroča tla, da je vladalo med našim narodnim življem tako fanatično ostro nasprotje, da se temu ni mogel nihče ogniti, kdor je prišel v Konjice. In tudi trgovcem je napovedoval neki list, da bo njih zborovanje občutilo to resnico, da se v Konjicah nekateri pragi hiš nikdar ne prestopijo. Pa so prišli v Konjice slovenski trgovci in nastopili s svojo nacionalno mislijo in hipoma je bilo vse nasprotje premosteno in Slovenske Konjice je družila le ena misel, narodna misel, da so Konjice tudi bile res slovenske Konjice. In tudi ta čudež se je zgodil, da so tako v Sokolskem ko v Društvenem domu bile zbrane vse Konjice in da so bili tudi najtežji pragi prestopljeni brez težave, kakor je v začetku svojega govora poudaril predsednik Jelačin...«
Toda občni zbor Zveze je minil, trgovci so odšli in kmalu se je izkazalo, da so vsa stara nasprotja ostala in se še poostrila. In to v kraju, ki je bil od vseh spodnještajerskih mest in trgov najbolj ponemčen. V tem kraju pa je bil tudi močan nemški kapital, ki je imel baš zaradi strastnih nasprot-stev v slovenskem taboru tudi politični vpliv, saj je bil jeziček na tehtnici. Zato je bil ta nemški kapital nacionalno samozavesten in zato je bil občevalni jezik v podjetjih tega kapitala za vse — nemški.
Vse to je treba imeti pred očmi, če se hoče pravilno razumeti sedanje dogodke.
Glavno podjetje v Konjicah je last tovarnarja Lauricha, čegar oče je bil doma iz Št. Vida pri Stični, ki pa danes ne govori več slovensko. V njegovi tovarni je zaposlenih okoli 200 delavcev, ki so se v zadnjem času organizirali v podružnici Zveze združenih delavcev. Ker so bile mezde v podjetju ponovno znižane in ker so se delavci zelo pritoževali tudi nad postopanjem nekaterih vodilnih uradnikov, so zahtevali delavci, da se mezde zvišajo in da se z njimi lepše postopa.
Par dni po ustanovitvi podružnice pa je podjetje odpovedalo 38 delavcem službo, češ da je premalo dela. Kompromisni predlog delavstva je bil odklonjen, nakar
so začeli delavci stavkati. Podjetje pa si je hotelo pomagati s stavkokazi.
Slovenski delavci so bili brez posla, delali pa so stavkokazi in tuji dobro plačani nameščenci. Mnenja smo, da podjetje v drugačnih razmerah ne bi pritiralo položaja do te ostrine.
V tem je banska uprava izdala odlok, da morajo vsi nameščenci tovarne, ki so tuji državljani, zapustiti v 3 urah državo. Odlok je bil trd, toda upoštevati je na drugi strani treba, da je vse polno domačih slovenskili inženirjev, ki nikjer ne morejo dobiti dela. Samo obžalovati je treba, če nimajo tuja podjetja te uvidevnosti, da bi nastavila tudi na vodilna mesta domače ljudi.
Na izgon tujih državljanov je odgovorilo podjetje s tem, da je ustavilo obratovanje še podjetje
»Alfa«, ker da brez tujih nameščencev ne more obratovati. Kako morejo obratovati enaka in večja podjetja brez tujih nameščencev, ni podjetje povedalo.
Upamo, da bo kljub poostreni situaciji vendarle zmagala uvidevnost. Zahteve delavstva nikakor niso tako velike, da se ne bi mogel doseči sporazum. Prav tako pa ni prav nič pretirana zahteva, da se tuji kapital zadovolji s tem, da dobro služi denar in da tudi kot vodilne uradnike nastavi naše državljane. Samo v korist podjetja pa bo tudi, če se čim manj vtika v politične zadeve.
Poglavje za sebe pa je, da se v slovenskili vodilnih listih konjiški dogodki pretresajo le s stališča najbolj zagrizenega strankarstva. V tem strankarstvu je tudi zadnji vzrok, da je moglo sploh priti do konjiških dogodkov.
Mussolini	za
vanie avtarkije
Na zasedanju korporacij je imel Mussolini velik govor o uspehih italijanske avtarkične politike. Najprej je govoril Mussolini o italijanskih surovinah. Naglasil je, da se tu Italija ne bo mogla popolnoma osamosvojiti. Proizvodnja premoga se je sicer povečala od 1 na 4 milijone ton, toda uvoz premoga bo še nadalje potreben. Prav tako ima Italija premalo železnih rud. Iz Albanije dobiva Italija sicer mnogo petroleja, toda še vedno premalo. Tudi sintetičnega kavčuka Italija ne bo mogla v zadostni meri proizvajati. Glede vloge države v narodnem gospodarstvu je dejal Mussolini, da sme država posegati v zasebno gospodarstvo
le, če so prizadeti važni državni interesi. Monopole odklanja, prav tako pa takšno poseganje države v zasebna podjetja, kakor ga izva jajo sovjeti.
Nato je govoril Mussolini o uspehih, ki jih je dosegel korporacijski sistem. Posebno njegovo nadzorstvo nad cenami, delavskimi mezdami ter njegovo posredovanje med delodajalci in delojemalci je pokazalo zelo dobre rezultate.
Aneksija Etiopije je dala Italiji veliko surovin, zlasti pa mnogo bombaža, mesa in rudnin. Če bi Italija opustila avtarkijo, bi bil to zanjo smrtni udarec. Za Italijo je avtarkija jamstvo miru in na predka.
v	barva,	pleslra	In
Ze v 24 urah
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS.REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 3 Telelon št. 22-72.
Letoinie tladkorne izvozne
kvote
Iz Londona poročajo v zvezi s sklepi svetovne sladkorne konference, da so nekatere države že izjavile, da v letu 1937/38 ne bodo mogle izrabiti njim dodeljenih izvoznih kontingentov. Te države so Belgija, Nemčija, Madjarska, Poljska in Rusija, ki jim je skupni količnik znašal 126.500 ton. Hkrati je tudi Francija izjavila, da je pripravljena znižati svoj rezervni kontingent od 47.500 za celih 22.500 ton. Za izvoz bo torej na razpolago le še 3,611.000 metrskih ton, od tega 743.500 ton pesnega in 2,842.500 t trsnega sladkorja ter 25.000 t rezerv.
Mednarodni sladkorni svet ima pravico v prvem oz. v drugem letu vse kvote reducirati za 5 % Tako bi znašali izvozni kontin genti letos (v tisočih ton):
za pridelovalke pesnega sladkorja:
Češkoslovaško 340, Nemčijo 50, Poljsko 100, Rusijo 218‘5, Madijar-sko 20, Belgijo 15; skupaj 743*5; za trsni sladkor:
Kuba 940, Java 1.050, San Domingo 400, Peru 330, Brazilija 60, Haiti 32'5, Portugalska z Angolo itd. 30; skupaj 2,842.500 ton.
Jugoslavija računa	s kvoto
10.000 ton.
Angliji in za ves imperij se oce-njajo sledeče kvote: 560.000 ton belega sladkorja, to ije 618.000 t surovega sladkorja,	kolonije
965.254, Avstralija 406.423, Južna Afrika 209.000 ton. Svojim deželam bo Anglija dovolila večji uvoz na osrednji angleški trg.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. maja objavlja: Uredbo o ustroju zavoda za pospe ševanje zunanje trgovine — Postavitev izpraševalnih komisij za zidarske, tesarske, klesarske in studenčarske mojstre — Objave banske uprave o pobiranju občin skih davščin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Politične vesti
Znova se poroča o bližnji rekonstrukciji vlade Kjuseivanova. Izvedla naj bi se široka rekonstrukcija ter bi nova vlada izdala nov volilni zakon ter izvedla volitve v narodno sobranje.
Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras je prišel v Bukarešto, kjer je konferiral z vodilnimi romunskimi državniki. Njegovemu obisku pripisujejo v vseh političnih krogih velik pomen.
Bivši romunski zunanji minister Titulescu se je sestal v Cap Martinu v francoski Rivieri z bivšim rom. ministrskim predsednikom in vodjo romunske kmetske stranke Maniom. Govori se, da se pripravlja skupna fronta obeh državnikov proti sedanji romunski vladi.
Grški notranji minister je odstopil ter je na njegovo mesto imenovan upok. general Durentis. Za drž. podtajnika v ministrstvu za cene in živila je imenovan trgovec Gritikos.
Kot rezultat londonskih pogovorov med vodilnimi evropskimi državniki se navajajo ta vprašanja, ki se naj v najkrajšem času rešijo: 1. srednja Evropa, 2. bodočnost Zveze narodov ter možnost sklepanja regionalnih varnostnih dogovorov z istočasno dovolitvijo gospodarskih olajšav. 3. Priznanje italij. aneksije Etiopije. 4. Zapadni pakt in omejitev oboroževanja.
5. Španija. 6. Nevtralnost baltiških obrobnih držav ter držav tako imenovane »železne zavese« (Poljska, Romunija itd.).
Maršal Blomberg se je sestal v Londonu tudi s šefom franc, generalnega štaba gen. Gamelinom ter se z njim razgovarjal nad eno uro.
Konference, ki jih je imel nemški vojni minister maršal Blomberg v Londonu z ministrom Ede-
nom ter drugimi ministri, se komentirajo v evropskem tisku zelo ugodno. Listi naglašajo, da je po teh govorih francosko-nemška napetost znatno popustila.
Dr. šušnik je izjavil, kakor poroča »Echo de Pariš«, da se ne bo ravnal po nasvetih iz Rima in da ne bo sprejel v patriotično fronto bivših narodnih socialistov, kakor je priporočal Mussolini. Avstrija je pripravljena braniti svojo neodvisnost tudi z orožjem. V zvezi s to izjavo dr. Sušnika poročajo listi, da se dunajska vlada zaveda, da potrebuje za vodstvo samostojne avstrijske politike pomoč Francije in Anglije. Odnošaji med Avstrijo in zapadnimi silami so se zato tudi znatno zboljšali, kar je ugodno vplivalo tudi na odnošaje Francije z drugimi podonavskimi državami.
Madjarski zunanji minister Ka-nya je izjavil, da bi bilo tudi to mogoče, da bi se sklenil med Jugoslavijo in Madjarsko podoben sporazum kakor med Jugoslavijo in Italijo. Pogoj pa je, da se prizna Madjarski enakost v oboroževanju in da se urede pravice madjarske manjšine v Jugoslaviji. Toda tudi v tem primeru je pot do sporazuma še dolga, ker je treba še pripraviti razpoloženje, da bo takšna pogodba sploh mogoča.
Binkoštnega sestanka med Hitlerjem in Mussolinijem ni bilo, temveč je v posebnem luksuznem vlaku prišel Goring v Benetke po svojo ženo, ki se je zdravila v Neaplju. Goring je bil baje silno razočaran, ker ga ni v Benetkah nihče pričakoval na kolodvoru.
Caballcro je odstopil zaradi nesoglasij, ki so nastala med levičarji in desničarji. Predsednik Aza-na je podal mandat za sestavo nove vlade zopet Caballeru ter začel nato s konzultacijami. Listi poročajo, da bo Caballero sestavil koncentracijsko vlado, v kateri bodo zastopane vse skupine, ki se bore proti gen. Francu. Sestava vlade pa se Caballeru ni posrečila in je zato mandat vrnil.
Ker Largo Caballero ni mogel sestaviti nove vlade, je dobil mandat za sestavo vlade socialistični voditelj in univ. prof. Juan Negrin. Nova španska vlada Negrina je sestavljena iz vseh strank, ki tvorijo ljudsko fronto ter ni več odvisna od anarhističnih sindikalnih organizacij. Tako so v vladi zastopani socialisti, republikanska levica, baskiški nacionalisti, komunisti, katalonska levica in republikanska unija.
Moskovski dopisnik poloficiozne-ga pariškega »Tempsa« poroča, da je bil »rdeči Napoleon« Tuhačevski
odstavljen, ker je bil trockist. Pariški list trdi nadalje, da je hotel postati Tuhačevski nekak rdeči Napoleon. Vojaški sovjeti, ki so bili sedaj uvedeni v rdeči armadi, imajo predvsem to nalogo, da odstranijo iz rdeče armade vse trockiste. Ti sovjeti pa ne bodo podrejeni notranjemu komisariatu ali GPU, temveč vrhovni komandi rdeče vojske.
XXXVII. redni občni zbor
Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani
bo v torek dne 25. maja ob 7. uri
zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, levo.
Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1937. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedništvu.
Denarstvo
Občni zbor beograjske borze
Predsednik vlade je bil zopet izvoljen za predsednika beograjske borze.
V nedeljo je bil občni zbor beograjske borze, ki ga je otvoril in vodil podpredsednik Mihajlo Dju-rič. Pozdravil je vse navzočne, posebno iskreno pa predsednika vlade dr. Stojadinoviča in finančnega ministra Letieo. V svojem govoru je z zadovoljstvom konstatiral, da je vlada dr. Stojadinoviča sijajno izpolnila njih nade. Rezultati dela vlade so zelo ugodni in kriza je v umikanju na vsej črti. Borza kot barometer gospodarskih razmer more to z zadovoljstvom konstati-rati. Naš napredek je zelo ugoden, je nadaljeval Djurič. Naš skupni borzni promet je dosegel skoraj 1.714 milijonov din, dočim je znašal leta 1935. 1.150, leta 1934. pa samo 850 milijonov din. Naš promet z deželnimi pridelki je napredoval od 150.000 metrskih stotov v letu 1934. na 1'5 v letu 1935. in na 3‘5 milijona stotov v letu 1936. Te številke dovolj jasno dokazujejo, da moremo s pravico govoriti o boljših časih.
Po njegovem govoru so bile sprejete udanostne in pozdravne brzojavke, prečitano je bilo poslovno poročilo borze, nakar so sledile volitve. Soglasno je bil izvoljen za predsednika borze zopet dr. Milan Stojadinovič. Enako je bila soglasno izvoljena tudi vsa ostala uprava. Potem ko se je nova uprava konstituirala, je povzel besedo dr. Stojadinovič, ki je med drugim dejal:
Moja glavna skrb je bila, da zboljšamo gospodarsko stanje naroda, ker smo prepričani, da bomo samo na ta način usposobili državo, da uspešno zadosti svojim nalogam na kulturnem in socialnem polju. Zahvaljuje se v borzi zbranim industrialcem in trgovcem za pažnjo, ki so jo stalno izkazovali njegovi vladi. Glavni njegov cilj bo še nadalje, da zagotovi mir ter da z dobrimi odnošaji z vsemi državami, zlasti sosednimi, omogoči lažje reševanje vseh gospodarskih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Sedaj, ko je vlada rešila vprašanje kmetskih dolgov, je posebno važno, da se zboljša položaj vsega mestnega prebivalstva, ker se bo s tem povišala tudi potrošnja kmetskih proizvodov. S tem se bo tudi doseglo splošno blagostanje.
Po govoru predsednika vlade je bil občni zbor zaključen. (Posle borznega predsednika pa bo vodil tudi še nadalje podpredsednik Djurič, ker dr. Stojadinovič na svojem visokem položaju ne more dejansko opravljati funkcije borznega predsednika.)
*
Vloge pri Hranilnici savske banovine so se lani povečale od 39,9 na 46,9, upniki pa od 54,3 na 57,05 niilijona din. Komunalna posojila hranilnice so narasla od 39,9 na 42,5 milijona din. čisti dobiček se je povečal od 0,68 na 1,07 milijona din.
TEDEN NA UUBUANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče.
Tendenca stalna; promet din 10,387.705'01.
Minuli borzni teden je zaključil z naravnost rekordnim deviznim prometom nad deset milijonov dinarjev, tedaj za 4.795 milij. dinarjev več kot v predzadnjem tednu. Ta porast deviznega prometa pa gre v prvi vrsti na račun povečanih zaključkov v nemških markah potom privatnega kliringa, saj znaša dvig prometa samo v devizi Berlin nad 3'28 milij. dinarjev. Poleg tega je bilo tudi v Londonu zaključeno skoro za en milijon dinarjev več deviznih zaključkov, dalje v Dunaju za skoro 300 tisoč dinarjev, razen tega pa še v din. devizi in Amsterdamu, kot je razvidno iz sledeče razpredelnice:
predzadnji minuli teden v tisočih dinarjev)
37	190
2881 6163 priv. klir.
-	3
146
327 avstr. pr. ki. 555 inkl. pr. ki. 2165 inkl. pr. ki.
Devize:
(vse Amsterdam Berlin Bruselj Curih Din-deviza Dunaj London Montreal Nevv York Pari^
Praga-
Stockholm
Trst
59
138
272
1230
4
833
37
3
14
90
740
88
6
5 priv. klir.
Narodna banka je še nadalje intervenirala v Curihu, ' Parizu in Londonu, seveda le do višine običajnega dnevnega deviznega kontingenta.
Skupni devizni promet znaša v prvi polovici t. m. že celih 15 milijonov dinarjev in vse kaže, da bo dosedanja živahnost v deviznih kupčijah ne samo še trajala, marveč se bo bržkone celo še povečala.
V privatnem kliringu so bili no-tirani naslednji tečaji za:
angleški funt
10. maja din 237'20—238'80 din 238-— din 238'-din 237’20—288’80 din 238'—
11. maja
12. maja
13. maja
14. maja
avstrijski šiling
10. maja din 8'09—8'19 din 8'08—8T8 din 8-09-8-19 din 8'07—8'17 din 8'07—8'17
11. maja
12. maja
13. maja
14. maja
nemška marka
10. maja din 12T0-12'30
11. maja din 12'02—12’22
12. maja din 12'08—12'28
13. maja din 12'05—12‘25
14. maja -din 12'08—12'28
Od 10. do 14. maja t. 1. je bila dosežena tečajna razlika pri Amsterdamu -|- 1*74 poena, Berlinu — 7'49 poena, Bruslju — 2'06 poena, pri New Yorku — 3'75 in Parizu — 0'60 poena. Devize London, Praga in Trst so 14. maja beležile na bazi notic od 10. t. m., dočim je bil Curih trgovan na bazi dosedanjih nespremenjenih tečajev.
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
	1937			
Amsterdam	10.	V.	2391'41	2406'-
	14.	V.	2393T5	2407'75
Berlin	10.	V.	1750\52	1764'40
	14.	V.	1743-03	1756-91
Bruselj	10.	v.	735'75	740'81
	14.	v.	733'69	738'75
Curih	10.	v.	996'45	1003'52
	14.	v.	996'45	1003'52
London	10.	v.	214-76	216-81
	14.	v.	214'76	216'81
New York	10.	v.	4324'75	4361'07
	14.	v.	4321'-	4357'31
Pariz	10.	v.	195'57	19701
	14.	v.	194'97	196'4t
Praga	10.	v.	151-73	152-83
	14.	v.	151 '73	152'83
Trst	10.	v.	228'44	231'53
	14.	v.	228'44	231'53
Efektno			» V • vv trzisce.	
Tendenca za državne papirje trdna.
Nalik prejšnjim tednom tudi to pot ni bilo v efektih nobenih zaključkov. Izmed državnih papirjev so notirali na tukajšnji borzi tile efekti:
	1937		din	din
7%> inv. pos.	10.	V.	87'—	88'—
	14.	V.	88'—	89'—
8% Blair	10.	V.	93 —	94'—
	14.	V.	92'-	93'-
7% Blair	10.	V.	&5'-	86'-
	14.	v.	84'—	85'-
7°/o Saligman	10.	v.	98'-	99'-
	14.	v.	98--	99'-
4°/o agr. ob v.				
iz leta 1921.	10.	v.	52'—	53'—
	14.	v.	52'-	52'50
4°/o agr. obv.				
iz leta 1934.	10.	v.	51'—	53'-
	14.	v.	51'—	53'—
6°/o begi. obv.	10.	v.	76'—	77'—
	14.	v.	75'—	76'—
5°/o voj. škoda	10.	v.	405"—	407'—
	14.	v.	397'—	399'—
Od industrijskih		vrednot		je be-
ležila ves pretekli teden edinole Trboveljska premogokopna družba in sicer na bazi din 240’— v povpraševanju, a din; 260'— v ponudbi.
Žitno tržišče.
Tendenca nespremenjeno stalna.
Promet je bil le v pšenici, seveda malenkosten. Cene so koruzi ostale nespremenjene, medtem ko so pšenici in pšenični moki poskočile za din 5'— pri 100 kg. Prav
tako so se podražili debeli in drobni pšenični otrobi za din 2'— pri 100 kg, dalje rž, oves ter ajda pa za din 1'— pri 100 kg. Ostalo blago je notiralo brez izprememb.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
din
din
97 —	99-
98-
101'-
118'-
Žito
Koruza: času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja 96'—	97'
času primerno suha, s? kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, . dobava v juni ju 1937 času primemo suha, s kvalitetno garancijo,; franko nakl. postaja, dobava v juliju 1937 prekomerno suh čin-kvantin letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . 115*— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja................
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon
gornjebačka postaja 141'— Ječmen: spomladanski. 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . .
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
Ajda:
zdrava, rešetana. siva. pariteta Ljubljana .
179-—	181'-
179'-
138'-
181*— 143*—
141 —
115—	117'—
126'—
Mlevski izdelki:
131-— din
Moka:	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 275'— 280'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 275'— 280'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	255'—	260'—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	235'—	240'—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	107'—	109'—
pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	95-—	97'—
Lesno tržišče.
Tendenca za trd les čvrsta.
Naša domnevanja, da je bila konjunktura v lesni trgovini le prehodnega značaja in kratkotrajna, so se žal skoroda že povsem uresničila. Kajti Nemčija je ustavila uvoz mehkega lesa, z Italijo pa ni prišlo še do večjih zaključkov, zbog česar ostane v veljavi še cele tri mesece dosedanji provizo-rij ter ni z njo računati. Nasprotno pa je Anglija že krila svojo potrebo po mehkem in večidel tudi trdem lesu, a Rusija je zopet vrgla na trg ogromne količine kvalitativ-no izvrstnega lesa. Naravna posledica tega je že sedaj padec cen in to za mehki les približno 25 %\ Tako se je izkazala kot povsem napačna kalkulacija pri nakupu letošnjega okroglega lesa, ker je bazirala na porastu cen. To pa je dokaz več, kako velika je potreba po skupni ustanovi za proučevanje cen in gospodarske konjunkture. In dan za dnem bolj čutimo pogubne posledice naše prevelike neinformiranosti. 2e zelo stara je namreč naša trditev, da smo o vsem zunanjem dogajanju vedno prepozno obveščeni in poučeni. Prav tako pa se naši ljudje tudi iz teh žalostnih skušenj ne bodo ničesar naučili, a še manj spoznali za potrebno organizirati ter ustvariti stalen aparat, ki bo zanesljiv informator o cenah in situacijah na svetovnih tržiščih.
Les:
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte .
Brzojavni drogovi .	.
Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . škorete, paralelne, od 16 cin naprej . . .
Škorete, podmerne, do
15 cm.................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . .
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . .
Kratice, za 100 kg .
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. .
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi I., II. . .
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej . .
Bordonali...............
IVske-plohi, neobrobljeni boules . . .
Deske-plohi. neobrobljeni, I., II. . . .
Deske-plohi. ostrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5. 6 in
7 cm .................
Frizi I.. širine od 8 cm
naprej................
Oreh:
Plohi, nepar., I. II. .
Plohi, parjeni, I., II.
Parketi: hrastovi, za ma . .	.
bukovi, za m* . . .
Želozn. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg .
Oglje: bukovo, za 100 kg . canellar, za 100 kg .
Povpraševanja.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
Večje količine smreke in jelko v angleških dimenzijah.
I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 om in od 1 m dalje.
I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah,
ki se interesentom naknadno sporoče.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
din	din
100'-	130-—
133'-	145'—
130'-	140'—
135'-	145-—
140'-	150'—
300'-	320'—
330'—	360'—
225'—	265'-
245--	265'-
275-	305'-
30'—	35'-
235'-	255-
325'—	345-
265'-	295'-
480'-	530'-
225'-	255'—
815-—	915'—
,900'—	930-
710-—	810'-
805'—	905'-
750'—	800'-
810'-	940'-
810'-	870'-
845'—	935'-
49'-	56'-
36'-	45'—
33'-	34'-
22'-	26'-
11'50	12'—
10'-	U‘50
35'—	' 38’-
39--	44	—
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulsi.
Več vagonov testonov »netti«.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Večje količine bukovih stebričev
I. kvalitete, v dimenzijah:
64 X 71 mm X 71 cm ali mnogokratnik 64 X 64 mm X 71 cm ali mnogokratnik 51 X 64 mm X 71 cm ali mnogokratnik 51 X 51 mm X 71 cm ali mnogokratnik 51 X 51 mm X 87 cm ali mnogokratnik
Dobava sukcesivna.
Več vagonov bukovih I. stebričev v sledečih merah:
61 X 32 mm X 32 cm ali mnogokratnik 85 X 32 min X 32cm ali mnogokratnik 116 X 32 mm X 32cm ali mnogokratnik 99 X 26111111 X 26 cm ali mnogokratnik 53 X 26mm X 26cm ali mnogokratnik 102 X 38min X 38cm ali mnogokratnik 116 X 38111111 X 29 cm ali mnogokratnik 51 X 38mm X 29 cm ali mnogokratnik 51 X 38nim X 19cm ali mnogokratnik
Dobava v partijah po dogovoru.
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 milimetrov debeline, dolžina 4 ni, širima od 16 cm naprej; dobava sukeesivna.
Povečana taksa za dopisnice
Poštni minister je odredil, da se poviša poštna taksa za odprte dopisnice in za dopisnice s plačanim odgovorom v notranjem prometu. Povišanje stopi v veljavo 1. julija. Od takrat bo treba plačati za navadne dopisnice 1 din znamke, za dopisnice s plačanim odgovorom pa 2 din.
Kakor znano je poštna uprava visoko aktivna in daje državni blagajni na leto okoli 150 milijonov din. Če kdo, potem bi mogla poštna uprava nekaj storiti za pocenitev življenja, kar je pri današnjih zelo nizkih plačah ter višjih cenah za vse agrarne proizvode nujno potrebno. Mesto tega pa doživljamo, da tudi poštna uprava povišuje cene.
Dopisnice se itak ne pošiljajo več v oni meri ko nekdaj. Bojimo se, da se bo sedaj njih promet še bolj zmanjšal in da poštna uprava kljub višjim pristojbinam ne bo prišla niti do svojih prejšnjih dohodkov. En dinar samo za znamko je vendar veliko!
Impozantna razstava kovinske industrije
bo na letošnjem pomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, kjer bomo z zadoščenjem ugotavljali, da se tudi naša težka industrija prav krepko razvija. Prednjačila bo zlasti težka industrija Gorenjske, a štajerska kovinska industrija bo s svojo kuhinjsko posodo in sanitarnimi napravami spet dokazala, da se po pravici uspešno uveljavlja s svojim izvozom na svetovnem trgu. Prav tako se uveljavlja tudi naša strojna industrija, ki bo na razstavi pokazala vsakovrstne stroje za industrijo in obrt, zlasti pa mlinske in mesarske stroje ter stroje, ki so potrebni v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu, zlasti pa šivalne stroje in najraz-novrstnejše priprave ter izume, ki jih danes ne more pogrešati nobena hiša več. Posebno opozarjamo na izvrstne hladilne naprave.
Konkorzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju posestnice Marije Novakove Ljubljani, Šmartinska cesta. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase Jože Rus, Ljubljana, Le-podvorska cesta. Prvi zbor upnikov dne 26. maja ob 10. Oglasitve-ni rok do 16. junija. Ugotovitveni narok dne 28. junija ob 10.
Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca in nar. poslanca Rudolfa Pevca v Ormožu, ker ni nobene imovine.
Ustavlja se poravnalno postopanje gostilničarja in trgovca Ivana Kcmžgarja v Zerovnici, p. Grahovo pri Cerknici.
Potrjeni sta poravnavi Julije in Marije Stermeszky v Ljubljani, Tržaška cesta.
Zunanja trgovina
Avstrija bo povišala uvoz iz podonavskih držav
Kakor poroča »Prager Tagblatt«, namerava dunajska vlada v prihodnjih dneh predlagati sosednim državam povečanje uvoznih in izvoznih kontingentov. Avstrija bi predvsem povečala uvoz surovin in polfabrikatov, odpravila pa bi tudi razne uvozne omejitve za agrarne proizvode in tekstilne izdelke. Avstrijska industrija je trgovinskemu ministru že načelno pritrdila glede povišanja uvoza, če se obenem tudi olajša uvoz agrarnih proizvodov. Pogajanja se bodo v ta namen pričela najprej s Češkoslovaško.
Veliko povečanje madjarskega izvoza
V prvih štirih mesecih t. 1. se je madžarski uvoz v primeri z lanskim povečal od 139,2 na 146,1 milijona pengov, dočim se je izvoz povečal od 147 na 199,7 milijona pengov. Lani je bila madžarska zunanja trgovina v prvih 4 mesecih aktivna le za 0'9, letos pa je aktivna za 60‘5 milijona pengov.
V	*
Trgovinska pogodba s švedsko
je bila podpisana, obenem tudi protokol o ureditvi plačilnega prometa.
Ministrski predsednik dr. Hodža
je pri svojih pogajanjih v Londonu dosegel, da se bodo v kratkem obnovila pogajanja za sklenitev madjarsko-češkoslovaške trgovinske pogodbe.
Romunska vlada je naročila pri raznih češkoslovaških avtomobilskih ter drugih tvoroicah dobav za 557 milijonov Kč.
Avstrija je prepovedala izvoz kavčukastih odpadkov, rud in surovega jekla. Izvoz starega železa, magnezita in. jekla je bil prepovedan že prej.
Nemčija je odobrila češkoslovaški uvoz po 1000 vagonov pšenice in moke. Obenem je povišala čsl. uvozne kontingente za usnje, bižuterije, stekleno in tekstilno blago za 1,8 milijona mark.
Trgovinski registei
Vpisale s« se naslednje firme:
»Potpctica«, k. d. zajcdnički prodajni ured tvornica drveoih pot-petiea Zupanc Jernej i drugovi.
Obratni predmet: prodaja lesenih podpetnikov produkcije 9vojih družbenikov na veliko. — Koman-ditna družba. Osebno jamčeči družbenik: Jernej Zupanc, poslovodja v Celju. Prokurista: Henrik Falter, tovarnar, Rimske Toplice, in Karlo Carotta, tovarnar, Radeče, katerima je podeljena prokura kolektivno. Za tvrdko podpisuje Jernej Zupanc sam ali skupno s prokuristom Henrikom Falterjem.
Skrob-Dckstrin, združene tvor-nice, d. z o. z. — Domžale. Obratni predmet: tovarniško izdelovanje škroba, dekstrina in raznih derivatov, nakup za obratovanje potrebnih surovin in predmetov ter strojev. Osnovna glavnica v višini 500.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Viljem Goldschmicd, tovarnar v Zagrebu, in Franjo Medič, tovarnar v Ljubljani. Načelstvo družbe sestoji iz obeh poslovodij, ki zastopata družbo samostojno.
Pečnik Vladimir, Ljubljana. ~ Obratni predmet: trgovina s kemikalijami, kemičnimi in tehničnimi izdelki ter izdelovanje kemičnih izdelkov. Imetnik: Vladimir Pečnik, trgovec v Ljubljani. Dalmatinova ul. 10.
Povpraževan/e po našem blagu
v	tuil
Les in lesni izdelki:
542 — Budapešta: lesene palice in palice za dežnike za izvoz v Združene države Sev. Amerike,
543 — Haag: leseni ročaji za razno orodje (lopate, kose, grablje, metle itd.),
544 — Cannes (Francija): hrastov les za železniške prage.
Deželni pridelki:
545 — Pariz: otrobi,
546 — Dunaj: ponuja se zastopnik za fižol in krmo,
547 — St. Gallen (Švica): janež v zrnu, očiščen in osušen (5000 kg),
548 — Tel-Aviv: ržena moka,
549 — Dunaj: koruza, rž,
550 — Perpignan (Francija): fižol, pšenica, koruza in drugi deželni pridelki.
Proizvodi sadjarstva:
551 — Dunaj: orehi, suhe češplje,
552 — Plzen: ponuja se zastopnik za suhe češplje,
553 — Vratislava: vino,
554 — Praga: ponuja se komi-sionar za sadje (dopisuje v našem jeziku).
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
555 — Pariz: sveže in konzervirane ribe, zlasti ščuke,
556 — Milan: surove kože, goveje, ovčje, jagnječje in kozje,
557 — Praga: ponuja se zastopnik za goveja in ovčja čreva, za kožo in volno,
558 — Tynište n. Orl. (Češkoslovaška) ; jagnječja koža,
559 — Cannes: ovčji in goveji loj.
Industrijski izdelki:
560 — Dunaj: vezenine, ročna dela, copate, predmeti iz usnja in kože za izvoz v čezmorske dežele,
561 — Le Caire: ponuja se zastopnik za tehnične predmete, moško in žensko blago, gospodinjske predmete,
562 — NewYorkCity: steklo za dele budoarskih namiznih svetiljk,
563 — Hamburg: nemški izvozni strokovnjak za železno in kovinsko stroko (železno, jekleno, pločevinasto in emajlirano blago) z dolgoletnimi izkušnjami v čezmorski trgovini, se želi naseliti v Johannesburgu ter išče zvezo z našimi tvornicami, da bi prevzel njih zastopstvo,
564 — New York-City: bombažno in laneno platno, ko tudi platno, pretkano ali vezano s kovinsko žico za ženske obleke,
565 — Hamburg: svetiljke za vihar in primusi (špiritni štedilniki) za izvoz v Indijo,
566 — New York-City: klej,
567 — Bruselj: trgovsko jeklo, železo v listih, tenka in debela pločevina, galvanizirana pločevina, valjane žice, žeblji izi žice, bodeča žica, okensko steklo, azbestne ploščice, leseni vijaki in matice, tračnice,
568 — New York - City: laneni proizvodi,
569 — Long Island City: steklo,
570 — Milan: orodje za obrtnike, železnina, predmeti za hišno uporabo, predmeti iz bakra ter njegovih legur, razni stroji manjše kapacitete.
Razno:
571 — Le Caire: glikoza,
572 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za sadje (jabolka, orehi) in sadne proizvode, gobe, konzerve in povrtnine, gorčieo cikorijo, mast, salamo, kakor tudi za proizvode kemične in farmacevtske industrije,
573 — Bombay: neka tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki, ki
NAŠA POSEBNOST JE PIŠITE NA NASLOV:
Eidamski latama sir
Mlekarska nakupovalna in prodajna zadruga
PHUmSLife MU KMNUI
I. 1 I t. L
Telefon Kranj 74
bi hoteli izvažati v Indijo ter z uvozniki živil, tekstilnega blaga, medicinskih preparatov, mil, kozmetičnih preparatov, krzen in kož
574 — La Valetta: zastopniška tvrdka se zanima za naše izvozne predmete,
575 — Perpignan: oglje,
576 — Bukarešta: ponuja se zastopnik za razne proizvode,
577 — Monza (Italija): škrob iz krompirja.
Opombe:
Št. 1. — Bruselj: neka tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki in trgovci avtomobilskega pribora, svetiljk itd.
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in po svetu
mntaHMMtaiammtaBM
Na zadnjem shodu dr. Ljotiea,
voditelja »Zbora«, je nastopil tudi poslanec dr. Baričevič, predsednik Jugoslovanskega poslanskega kluba v skupščini. V svojem govoru je naglašal, da se sedaj ustvarja jugoslovanska nacionalna fronta, ki naj bo protiutež proti gibanju, ki ga vodita dr. Maček in vladna jugoslovanska radikalna zajednlca. Dr. Ljotič je po govoru dr. Bariče-viča izjavil, da se z njim popolnoma strinja.
»Gospodarska Sloga« ima 5000 poverjenikov in 150.000 članov. Razširjena je y 135 okrajih. Tudi v Sloveniji ima peka j svojih podružnic.
Dvoma dama Eleonora švrlju-gova je podala ostavko, ki je bila sprejeta. Obenem je hila gospa švrljugova odlikovana z redom sv. Save II. stopnje.
Za načelnika kmetijskega oddelka pri banski upravi vrbaske banovine je imenovan inšpektor kmetijskega oddelka Josip Zidanšek.
Ministrstvo za soc. politiko demantira vest, da bo francoska vlada zaposlila 15.000 tujih rudarjev, večinoma jugoslovanskih.
»Vzorna Sola« se ustanovi tudi v Ljubljani.
Nemški turisti, ki potujejo v Jugoslavijo, bodo dobili odslej naj-več 400 mark mesečno in ne več 500 mark, za otroke do 18. leta pa 250 mark. Ne bo se pa znižala skupna vsota, ki bo dovoljena nemškim turistom. Posledica te redukcije bo torej samo ta, da se bo število nemških turistov v Jugoslaviji povečalo, da pa bodo morali ti bolj paziti na denar.
Ljubljanska opera bo gostovala z dvema predstavama v Trstu, in sicer s »Prodano* nevesto« ter z »Erom z onega sveta«. »Milanska Scala« pa bi gostovala v Ljubljani s »Traviato« in »Aido«. Enako bi gostovala tudi zagrebška opera v TrstU.
Bivši finančni minister v Mac-Donaldovi vladi Filip Snowden je umrl, zadet od srčne kapi. Svojo politično kariero je začel kot delavski voditelj, zaključil pa jo je kot lord.
Pariška svetovna razstava bo slovesno otvorjena 25. maja.
Bivši albanski minister za notranje zadeve Etem Toto je zbral okoli sebe nekaj nezadovoljnežev ter z njih pomočjo začel revolucijo. Obkolil je orožniško postajo v Argirokastru, pretrgal vse telefonske in brzojavne žice ter se polastil oblasti nad mestom. Poročnik orožnikov se je skušal vstašem upreti in je v boju padel. Ko je vlada zvedela o uporu, je poslala proti vstašem vojake, ki so po kratkem boju vstaše razpršili, da so pobegnili na vse strani V boju so bili trije vstaši ubiti, med njimi tudi vodja upornikov Etem Toto. Vladna vojska je nato brez težave vkorakala v Argirokastron, kjer je bila od prebivalstva, navdušeno . sprejeta, kakor pravi vladno poročilo. Baje ima vstaja komunistično ozadje. Mir v Albaniji je popolnoma obnovljen.
»Figaro« piše, da je začel na vsem ozemlju, ki je pod oblastjo valencijske vlade, pihati močan protirevolucionaren veter.
Obe glavni japonski stranki Se jukaj in Minseito sta ustanovile skupno fronto proti vladi generala Hajašija.
Na večmesečno ječo je bilo ob sojenih v Nemčiji mnogo bivših komunistov, ker so poslušali moskovski radio.
O novem dokazu, da so nemška letala bombardirala in uničila ba-skiško mesto Guernico, poroča dopisnik »Timesa«. Nekemu Basku se je posrečilo, da je s strojnico odstrelil nemško letalo. Pilot se je spustil s padobranom na tla ter je bil ujet od Baskov. Bil je takoj zaslišan od višjih oficirjev, ki so ugotovili, da se piše Hans Joachlm Wandel, star je 24 let, doma iz šle-zije. Tako iz njegovih izpovedi, ko tudi iz njegovega dnevnika jasno sledi, da so nemška letala bombardirala in uničila Guernico. Na baskiški fronti sploh ni drugih letal ko nemških. Nemška letala lete iz Nemčije v Rim, od tu pa v Španijo. Dosedaj je bilo od Baskov ujetih 10 nemških letalcev.
Velika eksplozija je nastala na angleškem rušilcu »Hunterju«, ko se je nahajal izven tromiljske španske cone pri Almeriji ter je bilo 8 mož posadke ubitih, 24 pa ranjenih. Rušilec so komaj zvlekli v Almerijo, da se ni potopil. Zakaj je nastala eksplozija še ni ugotovljeno. Sta pa le dve možnosti, da je bil rušilec od neke podmornice torpediran ali pa je naletel na mino. Preiskava še ni zaključena.
Italija je dosedaj izdala za vojne stroške v Etiopiji 11.350 milijonov lir.
Dvakrat v enem tednu sta preletela brez najmanjše nezgode Atlantski ocean ameriška letalca Mer-rit in Lambic, ki sta prinesla v Ameriko film o londonskih svečanostih kronanja.
Redna zračna zveza med Prago in Benetkami je bila za binkošti otvorjena. Vzdržuje jo čsl. drž. letalska družba s trimotornimi letali, v katerih je prostora za 18 potnikov. Odhod iz Prage je ob 8'30, prihod v Benetke pa ob 12'55.
22.000 zdravnikov bo prakticiralo v Nemčiji v raznih tvomlcah kot vajenci. Ko bodo tako praktično spoznali delo in življenje fabričnih delavcev, bodo imenovani za tvor-niške zdravnike, da pregledajo zdravstveno stanje delavcev.
štiri stare hiše so se podrle v italijanskem mestu Vittorio Vene-to. 19 oseb je bilo ubitih.
Črna kronika
Rojaki širom sveta, čujte klic svoje domovine!
Vabijo vas vaši beli domovi sredi zelenečih polj, v večno lepem okviru snežnih slovenskih planin, vabi vas Ljubljana! Izkoristite priliko ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija in posetite svojo domovino, obiščite razstavo slovenske tvornosti in iznajdljivosti. Z veter sejmsko legitimacijo vam nudijo jugoslovanske železnice in paro-brodne družbe 50% popust oziroma II. razred za III. razred, znižano vožnjo pa uživate tudi v: Avstriji, Švici, Italiji, Grčiji, Boh gariji, ČSR, Madjarski, Nemčiji, Poljski, Rumuniji in Franciji.
moa
Društvo hidustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih In prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 30. aprila.*
razglašene prisilne
PORAVNAVE
Savska banovina: Schneller Šan-dor, rezbar, Zagreb; Trupec Josip, Luka.
Primorska banovina: Skroza Nikola pk. Tome, Šibenik.
Donavska banovina: Fajgl Karl, Petrovgrad; Rot Anton, Novi Sad.
KONČANI KONKURZI:
Dr inska banovina: Lukič Radi-vo-j, šabac.
Donavska banovina:	Laloševič
Stevan, Sombor; Maksinovič Sima, pekar, čukarica.
Moravska banovina: Gašič Jakša, Gašič Mileta, Jovanovič Radomir, Lukovo.
Vardarska banovina: Guša Ana-stas, Bitolj; Nikolič N. Lazar, Pri-ština.	„
Beograd, Zemun, Pančevo: Ka-tarlvas Avram, Beograd; Popovič Sava, Beograd; Ruso Jakov Izr., Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Hiršl Armin, tapetar, Zagreb; Oreščanin Stevan, Glina.
Primoirskat banovina: IBostand-žič Ibrahim 1 Smail, čapljina; Diz-darevič Hasan i Salko, Bitina; Kovačevič Stevan N., krojač, Mostar.
Donavska banovina: Balint Vodnar, Novi Itebej; Litenko Lidija, Petrovgrad.
USTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA IZVEN STEČAJA: Beograd: Bencfon Hajim J., Beo grad.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU: Savska, banovina: Gaon Jakob D., Zagreb, Dolac 8.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki ko o rokih, kvotah itd,, v tajništvu društva.
Občni zbori
Splošna maloželezniška družba, d. d. v Ljubljani ima redno glavno skupščino dne 25. maja ob 19. v posvetovalnici na mestnem magistratu. Druga točka dnevnega reda je: sklepanje o nadaljnji usodi družbe. Zato je na dnevnem redu tudi izvolitev nove uprave, a tudi ev. volitev 'likvidatorjev. Delnice je treba položiti dva dni pred občnim zborom.
»Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani imajo 18. redni občni zbbr dne 30. maja ob 10. dop. v družbenih prostorih. Na dnevnem redu je tudi predlog o znižanju glavnice. Delnice treba založiti vsaj šest dni pred občnim zborom.
Delniška družba »Triglav«, tovarna hranil v Šmarei ima redni občni zbor dne 25. maja v Ljubljani, Gajeva ul. 1/VII. Delnice treba založiti šest dni pred občnim zborom.
Neznosna vročina se nam obeta
po hladni deževni pomladi, da nehote moramo misliti, kako bomo ohranili živila dobra in zdrava. Tudi manjša gospodinjstva ne morejo več biti brez modernih hladilnih strojev in naprav, popolnoma nemogoč je pa napredek našega tujskega prometa ob morju brez teh tako koristnih izumov. Na spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija bo razstavljenih toliko najmodernejših hladilnih priprav, da bo lahko primerno izbral največji hotelski industrialec, za mal denar bo pa ustreženo tudi skromni gospodinji. Svoje solidno blago bodo razstavite najbolj renomirane tvrdke Elektron lux, iFrigidaire, Gellert, Linde, Schneiter in Teves, ki nam pokažejo prav vse, kar nam v tej stroki nudi modema tehnika konservira-nja živil.
Radio Ljubljana
četrtek, dne 20. maja: 12.00: Iz vroče. Španije (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester
— 14.00: Vreme, borza — 18.00: Aleksander Nikolič igra saksofon
— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Savez Sokola kralj. Jugoslavije — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: IH. ura francoske klavirske glasbe (predava in izvaja na klavirju prof. L. M. škerj anc) — 21.00: Haydn: Kvartet vF-duru (plošče) —21.20: Radijski orkester — 22.00: Cas, vreme, poročila — 22.15: Operetne fantazije (radijski orkester).
Petek, dne 21. maja. 11.00: šolska ura: Pokrajinska oddaja jz Kamnika — izvaja narodna šola (vodi A. Rupnikova) — 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13U5: Koncertni plesi (plošče) — 14.00: Vreme, borza —- 18.00: Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi (gdč. Kristina Hafner) — 18.20: Ksilofonske solistične točke (plošče) — 18.40: Francoščina (doktor Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Značaj glasbe za naš narod — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Slovenski Šramel. (Sodelujejo gg. Marin Maks — violina, Vinko Šušteršič
— viola,. L Stanič — kitara, Stanko Avgust — harmonika) — 21.00: Plošče — 21.15: Radijski orkester
— 22.00': čas, vreme, poročila — 23,30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Hess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.