Glas zaveznikov v Leto II . Št. 280 rmacLjski dnevnik A. I. S. Cena 4 lire TRST, sobota 18. maja 1946 UREDNIŠTVO ! Via S. Fellleo 12 Telefon at 98354 In 944^8 OGLASI: Cena za milimeter višine (»ir.na ena kolona}: trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vktet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: S.PX, Socleti per la PubblicitS in Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco *t 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Indija v luči svetovnega zanimanja Sestava začasne vlade OGLED IZ ZRAKA Teheran, 18. maja Teheranska radijska postaja je objavila, da bo perzijsko odposlanstvo, ki ga tvorijo Utiri osebe, izvrHlo polet nad Perzijo, da se prepriča o popolnem umiku sovjetske vojske iz Perzije. SOVJETSKA LETALA PROTI KOBILICAM V PERZIJI Moskva, 18. maja Na prošnjo perzijske vlade ata kmetijsko ministrstvo ln uprava za civilno letalstvo Sovjetske zveze poslali v Perzijo skupino letal za uničenje kolilic. Letala so s posebnimi napravami za škropljenje s strupom po prizadetih področjih, očistila, na Podlagi podatkov, ki so do 5. maja prispeli, 10.050 hektarjev ozemlja. PREVZEM ŽELEZNIC ZARADI GROZEČE STAVKE Washington, 18. maja Predsednik Truman je podpisal ukax Prehod Železnic, ki jim grozi stavka, pod državno nad-eorstvo. Izdal je ta ukrep približno tS ur pred rokom, ki so ga dolom xa začetek stavke Železničarjev. Upravo železnic bo prevzel urad za prevoze za obrambo driave. Predsednik Truman se je nekaj Vre) sestal z voditelji Železničarskih združenj in ob tej priliki jih, je povabil, naj sodelujejo z vlado in ostanejo na svojem delovnem mestu. Predtem so voditelji sindikalnih zvez izjavili, da ne bi zahtevali od svojih podrejenih, da ostanejo na delovnih mestih, v primeru, da bi vlada vzela Železnice pod svoje nadzorstvo. Vlada je prevzela za tri leta vodstvo Zeleznio med prvo svetovno vojno in za Si dni od S. decembra 1943 po odredbi predsednika Trumanu, ki je to odredil zaradi grozeče stavke. PREPOVED ZBOROVANJ PRED VOLITVAMI V ITALIJI Rim, 18 maja Italijanski ministrski svet pod Predsedstvom De Gasperija, kate-reBa so se udeležili razni ministri, m«d katerimi so bili Togliatti, Bracci, Lombardi in Mole, je skle-hil prepovedati javna zborovanja v dneh neposredno pred volitvami 31, maja in 1. Junija, v ostalem so določili, da se ne vmešavajo z ukrepi splošnega značaja o pristojnosti, ki PHtičejo notranjemu ministru, da ureja razvoj zborovanj. Izjava sira Siafforda Crippsa o odgovornosti indijskih strank Neugoden sprejen v muslimanskih krogih London, 18. maja — O predlogih, ki jih je predložilo britansko vladno odposlanstvo za Indijo, ne bodo razpravljali v spodnji zbornici pred Binkoštmi. Poročevalec konservativne stranke je izjavil, da morajo pazljivo preučiti predloge, preden bo opozicija kaj ukrenila- Konservativci menijo, da je bistvene važnosti, kako so sprejeli v Indiji te predloge, preden pridejo do dokončne odločitve. Podobno mnenje vlada tudi med vladinimi krogi. Medtem je predsednik londonskega odseka muslimanske vseindijske lige Mohamed Abbas Ali sprejel poročilo o odmevu med muslimanskimi krogi. Izjavil je Reuterjevemu dopisniku, da je takoj, ko je izvedel za vsebino poročila ministrskega predsednika, prosil, da bi mu dovolili organizirati v znak protesta 2. junija na Trafalgar Squaru sestanek muslimanov. Abbas Ali je nadalje izjavil: .Poročilo britanske vlade je izdajstvo indijskih muslimanov. Izjava, da bi Pakistan ne rešil indijskega vprašanja, pomeni potvarjati dejstva. Pakistan ni krajevno vprašanje, marveč nar odna zahteva*. V Novih Delhih predvidevajo, da bo v začasni vladi ki jo bo v prihodnjih dneh postavil indijski podkralj lord Wa’vell, 15 članov, od teh pet muslimanov, pet Hindujcev, po en parzljec, indijski kristjan, S;kh ln dva parijca. Ce bo muslimanska liga pristala, da se udeleži nove vlade, bodo Štirje od petih muslimanskih mest v vladi pripadli članom muslimanske zveze, medtem ko bo prišel na peto musUman, ki ni član zveze. Ce bi pa zveza odklonila udeležbo v vladi, bodo morda Izbrali muslimane, ki imajo vpliv med delom muslimanov, ki ne pripadajo zvezi, k; pa morda simpatizirajo z njo. Poročajo iz Indije, da se je sestal izvršni odbor indijske kongresne stranke, da preuči nove britanske predloge, ki so jih predložil; kot načelni temelj za ustanovitev svobodne in neodvisne Indije. Pričakujejo, da bo voditelj muslimanske lige Jinnah, ki je 'še v Sim-li, objavil Izjavo v nekaj urah. Vladno odposlanstvo upa, da bodo mogli delo za sestavo nove ustave pričeti v enem ali dveh tednih, če bo indijski narod predloge ugodno sprejel. To je izjavil v Novem Delhiju sir Stafford Crlpps, ki je enako kot njegov tovariš lord Pethick Lavvrence poudaril, da so predlagano edinstvo Indije, ustanovitev Pokrajin, ki bi bile avtonomne razen v pogledu obrambe, zunanjih zadev in prometa in ustanovitev skupim pokrajin v teh mejah samo temelji dela, ki se ga Indijci morajo sami lotiti, ter tako odločijo, kako naj se oblikuje njihova po- polna neodvisnost v ali izven skupnosti britanskih narodov. Britanski državniki — je izjavil sir Stafford Crlpps — so storili, kar so imeli za najboljše po dveh mesecih razpravljanj in trdega dela. Morali so premagati mrtvo točko ln vladno poslanstvo ol imelo namena, da znova prične s pogajanji, temveč da nadaljuje z delom po že ustanovljenih smernicah; nihče bi n« mogel reči, kako velika bi bila škoda, če ne bi sprejeli britanskega načrta, ih kako hudo bi bilo trpljenje, ki bi ga indijski narod prizadejal sam sebi. Sir Staf-lord Crlpps je nato dejal, da je ustanovitev začasne vlade ind jakih ministrov najvecje važnosti ob ogromni važnosti nalog, ki čakajo Indijo. Ker je najtežja teh nalog prehranjevalni položaj, je brezpogojno potrebno, da najdejo enostavno In varno pot za prehod v novo stanje neodvisnosti. Spričo nevarnosti pomanjkanja bi ne moglo biti nič usodnejšega za Indijski narod kakor zlom upravnega ustroja ter prometnih zvez v katerem koli delu države. Prav zaradi tega — je izjavil sir Stafford Crlpps — poudarjajo Britanci ne-obhodno potrebo sodelovanja med vsemi strankami in v bodoče tudi z Britanci. Clmprej bodo začeli oblikovati ustavo, tem prej se bodo Angleži mogli umakniti iz dežele. Devadas Gandhi je z zanimanjem prebal Attleejev načrt za Indijo ln ^pri tem večkrat vzkliknil .čudovito*, toda izjavil je, da ne more dati nobene izjave. IZIDI VOLITEV NA NIZOZEMSKEM London, 18. maja Predhodni Izidi volitev na Nizo-zc mskem kažejo, da je katoliška r.apradna stranka dobila znatno večino. Sledi laburistična stranka, kateri pripada ministrski predsednik. 30.000 PRISELJENCEV LETNO V JUŽNI NOVI WALES Sidney, IS. maja Avstralski minister za priseljevanje Arthur Calwel je izjavil, da bo južni Novi Wales sprejel vsako leto 30.000 priseljencev, ko bo stopil v veljavo sporazum Commoweal-tha, ki določa, da se lahko letno priseli v Avstralijo 70.000 oseb. IZJAVA CLEMENTA ^ ■ R. ATTLEEJA, SV0l)0(la, temelj britanske politike Britanski ministrski predsednik element R. Attlee je v svojem govoru na prvomajski proslavi v Covent Gardenu v Londonu naznačil načela laburistične vladne politike v zvezi s sedanjimi tetklmi političnimi in gospodarskimi vprašanji. Attlee je označil osnovno načelo z besedami: aVoditi uso-do našega naroda in prevzeti nai del'odgovornosti za zagotovitev miru in napredka na svetu«. ePrvo osnovno načelo britanske politike v svetu je mednarodno sodelovanje. Političnih in gospodarskih vprašanj, ki tarejo sbet, ne more rešiti nobena dr tava posamezno, temveč samo v sodelovanju z vsemi ostalimi. Teh vprašanj ne more rešiti država, ki skuša vsiliti svojo voljo drugim. Verujemo v pravičnost naših socialističnih načel, a nismo in ne bomo jih nikdar skušali vsiliti drugim narodom proti volji večine. Na podlagi teh načel skušamo storiti vse, kar je mogoče, da ustvarimo v Evropi takšen položaj, ko bo lahko vsak narod in vsaka dežela brez zunanjega pritiska odločila s svobodnim glasovanjem, kakšno vlado si želi«. O organizaciji Združenih narodov je rekel: uGloboko sem prepričan, da bo mogoče preprečiti novo vojno samo s popolnim razvijanjem te organizacije in z iskrenim sprejemom načel m sredstev, ki jih določa njena ustanovna listina«. «Politika, ki ji namerava slediti laburistična vlada v mednarodnih zadevah, je Usta, ki skuša dvigniti življenjsko raven vsega sveta. Mir ni deljiv, a njegovi temelji morajo sloneti na razširitvi splošne blaginje v največji meri, ki je trenotno mogoča. Mislimo, da moramo tako v zunanji kot v notranji politiki delovati tako, da upoštevamo načela o bratstvu vseh ljudi«. O temeljnih človeških svoboščinah je Attlee dejal: «Skuša-mo sodelovati z drugimi narodi, da razširimo svobodo pred po-manjkanjem 'V Vsem svetu- Delamo vse, kar je v naši moči, da naredimo ie ustanovo Združenih narodov sredstvo za osvoboditev sveta iz strahu pred vojno. A mnogo držav še trpi pod jarmom drugih strahov. V mnogih državah je osebna svoboda še daleč od uresničitve in v mnogih državah zanikujejo svojim državljanom celo svobodo misli«. «Svoboda besede in svoboda tiska sta še nepoznani v velikem delu sveta. Skupnosti, ki odklanjajo vse te svoboščine, ne moremo nazivatl socialistične, temveč, samo obliko kolektivizma». Attlee je dejal, da so v preteklosti demokracije imele navado, da so takoj po zaključku vojne zanemarile svoje oborožene sile. «Toda — je svaril — ne smemo ponoviti te napake. Ce hočejo Združeni rjarodi doseči uspeh, jih ne sme podpirati samo dobra volja vseh narodov, ki ljubijo mir, ampak tudi njihove oborožene sile«. PARIZ, 18. maja — Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj ob 7. url zjutraj odpotoval z letalom iz Pariza v Moskvo. Popoldne je odpotoval iz Pariza z osebnim Trumanovim letalom tudi ameriški zunanji minister Byrnes. Iž Londona poročajo, da je včeraj prispel iz Pariza tja z letalom britanski zunanji minister Bevin. Mislijo, da bo po utrudljivih sejah pariške konference, ki je trajala tri tedne, čez nedeljo počival. V ponedeljek bo poročal na konferenci svojim ministrskim tovarišem ter ministrskim predsednikom domimonov. Jugoslovanski ministrski podpredsednik Kardelj ter ostali člani Jugoslovanske delegacije so se včeraj popoldne iz Pariza vrnili v Beograd. Pred odhodom so imeli Bymes, Bevin in Bidault sestanek, ki Je trajal 45 minut, na katerem so preučevali oskrbo Francije s premogom, Britanski zunanji minister Bevin Je Bidaulta zagotovil, da bodo zadevo porurskega premoga ponovno vzeli v pretres na podlagi podatkov, ki jih je predložil Bidault med razgovori. Približno ob 13. uri sta prispela iz Pariza na letališče Centocelle pri Rimu dva predstavnika italijanskega zunanjega ministrstva Michele Lanza in Roberto Duccl, člana italijanske delegacije v francoski prestolnici, ki sta prinesla prepis dokumenta, ki so ga podpisali v luksemburški palači zunanji ministri ln ki vsebuje dogovorjene pogoje za spremembo pogojev italijanske predaje. Original, ki ga bosta morala podpisati De Gasperl ln general Morgan, vrhovni zavezniški poveljnik oboroženih sil na Sredozemlju, je prispel v Rim posebej v prvih popoldanskih urah. Predsednik ministrskega sveta De Gasperi je sprejel v palači Chigi zastopnike rimskega odbora za Julijsko krajino v spremstvu De Bertija in odposlance mest Zader, Pulj in Trst. Z njimi se je zadržal približno uro ln pol. De Gasperi je izjavil, da Italija nima za temelj pogajanj nekaterih predlogov, kot je francoska črta, ki prepušča Jugoslaviji mesta, ki so neovrgljivo Italijanskega značaja. Dodal je, da je sporočil zavezniškim vladam, da v nasprotju z nasveti prenosa, ki so se pojavili iz taktičnih namenov pri razpravljanju med štirimi velesilami, da bo Italija vztrajala najbolj odločno, da nobenega italijanskega središča v Istri ne bodo žrtvovali. V soglasju s tem, kar je že Izjavil na konferenci, Je De Gasperi ponovno pripomnil, da morajo Reki priznati njen posebni značaj, kar so že potrdili v rapalski pogodbi. Avstralski zunanji minister dr. Herbert Evatt je izjavil na tiskovni konferenci, da bi mirovna konferenca morala pri svojem glasovanju uporabljati sistem večine brez uporabe veta. «Pravi namen konference — je dejal Evatt — je mogoče doseči tudi, če bo vsaka izmed 21 zastopa-nih držav svobodno predlagala ukrepe in bo vsaka svobodna podpreti ali odkloniti kakršen koli predlog neodvisno ob ostalih. V soglasju s sporazumom v Moskvi m osnovnimi načeli pravice bi bilo treba o vsakršnem predlogu glasovati po večinskem sistemu ln ne bi smeli dovoliti pravice veta*. Britanski protest pri poljski vladi v Varšavi LONDON, 18. maja — Ministrski predsednik poljske začasne vlade Osubka Moravski se je predvčerajšnjim razgovarjal s posebnim odposlancem sovjetske agencije sTASS« ter izjavil, da ne nameravajo zdaj ukiniti poljske kmetske stranke; vendar ni izključeno, da ne bodo razpustili nekaterih skupin, ki so pod vodstvom fašističnih elementov. Diplomatski dopisnik agencije BBC tako utemeljuje gonjo proti kmetski stranki: mogoče je, da so se stranki priključili nekateri desničarji. To pa ni razlog, ampak samo pretveza, da bi s silo uničili demokratsko in napredno stranko, Totalitaristična stremljenja Odmev v angleškem lisko v sovjetskem delo Nemčije rL°,ND°N' 18‘ ma*. - Lipska radijska postaja je porota a da Prednik nove enotne socialistične stranke, komunist Wilhelm «eck, govoril na shodu, katerega so se udeležili pristaši vseh treh Priznanih političnih strank v sovjetskem zasedbenem delu Nemčije: OVO ustanovljene enotne socialistične, demokratsko liberalne in enake ljudske stranke. Pozval je nemški narod, naj ustanovi otno fronto, ki se bo borila proti »reakcionarnim silam, ki so na delu med nemškim narodom*. ^Zasedbene zajamčile enotnost reakcija skuša zlorabiti J t0da ki so jih dali nemškemu ™°fOStl’ bi ponovil stare zločinenl?0° prostovoljci in sinovi bogatih kme' tov, članov višje kaste. V Indiji govorijo 225 jezikov. Indijcu se sdi samo po sebi razumljivo, da zaspi na pločniku v velikem mestu, če se mu zljubi. Ce ga je volja, sc lahko vsede na sredi ceste in se proglasi za svetnika, ali pa pošlje sedemletnega otroka z mrtvo sestrico v naročju prosjačit na železniško postajo. Poznavalci Indije trdijo, da Jinnah ni sam ustvaril sodobnih indijskih težav, temveč se je pojavil kot njihov simbol. Od njega v veliki meri zavlsi kakšna bo usoda Indije. Fantje, pritisnite z vso močjo/ «Plsmo za gospodično*. »Pismo zame? Ne poznam pisave... Gotovo je nekdo iz okraja, ker je brez znamke...* Ko so se sluikinjini koraki oddaljevali po dolgem hodniku, je gospodična Albina prečltala sledeče pismo: »Gospodična, »Ne poznate me še, toda odkar eom Vas prvič videl, me je Vaša podoba spremljala na vseh potih. 7.e dolgo časa sem molčal, ker sem so bal, da bi Vas z vsiljivostjo ra- nil. Toda molk me teži, ne morem več nositi sam tako vel,ko ljubezni Bilo je prav enostavno. Avtor pisma je bil Ferdo Dolar mladenič 26’ let, ki je delal kot notarski pripravnik v pisarni g. Skale. Stranke niso Čakale v dolgih vrstah v pisarni v Vrtni ulici in Ferdo Dolar se je primerno dolgočasil. Ve. čino svojega časa je uporabljal zato, da j« s svojega okna preučeval življenje in oavade sosedov v okolici. Seveda očesu požnavalca tudi ni ušlo, da gospodična Albina Mrak ob svečanih prilikah nosi obleke nežnih barv in klobuke polne kršne ljubavne Izkušnje. Temu je bil vzrok neprijazni in samotarski značaj, pomanjkanje bogastva ih lepote. Ce ji je kdo izkazal nekoliko prijaznosti, je takoj pripovedovala 2nancem o dogodku s pikrimi opazkami. Kako je bilo mogoče, da tokrat gospodična Albina ni strgala neznančevega pisma, marveč ga Je skrbno shranila v predal, poleg dragocenosti in dokumentov? Ponoči ni mogla spati te se je večkrat dvignila ter ponovno in ponovno prebirala pismo. Ko Je drugega dne ALBININ gospodična šali. Morebiti Vas je ganil! Zadnje 81 želim z veo gorečnostjo. Preura-njeno bi bilo, da bi Vas že sedaj prosil za objao' itev. Vsekako, draga gospodična, bi rad vedel, če Vas misel na zakon sama kot taka ne plaši, Ce bi našli moža, ki bi Imel vse dobre lastnosti, katere si želite in bi Vas bil vreden, ali bi ga doljuben in tečen v vseh stvareh, imam rento in izvest en položaj. Voidar vam moram priznati eno slabost. Zelo boječ sem, draga gospodična in sl še ne upam Pred Vaše d-ago obličje- Izkažite mi še eno uslugo: dajte ml znamenje, da ne zavračate, sai ne morem me cvetja, Četudi j« že zdavnaj sreCa- ___ fW _r w oaKionii ? in zato, draga gospodična, polagam la Abrahama. Iz vsega tega je skle- odpirala poltno omarico, ji je srce * 1 • 1 morda pal, da mora pod trdo skorjo ven- nekoliko hitreje t>Ho. Ničesar ni ‘Dajte mi znamenje, draga go-dar biti gorko srce, v katerem še našla. Globoko je vzdihnila Je apodična. Ce Vas misel na zakon niso zamrli vsi upi. Odločil se je, vzd'h pomenil, da sl je oddahnila, ne plaši, pustite Jutri odprta ckr.a da bo razburkal gospodičnino mir- «11 je pomenil razočaranje? Nihče Vašega stanovanja, no in urejeno življenje, in se veselil tega ne ve. Tako so potekli trije ali ‘»»tajen vedno Vaš kakor otrok, ki meče kamenčke štirje dnevi. Vsako jutro je najprej zvesti, v vodo, le da vidi valove. pregledala omarico, pa ni našla ni- Gospodlčna Albina Mrak ni bila česar. Gospodična Albina je že dol- znhtovati, da bi me takoj sprejeli. V znak pristanka denite jrtrl na Pod tem naslovom je londonski »Daily Herald*. glasilo britanske laburistične stranke, prinesel karikaturo štirih zunanjih ministrov na pariški konferenci. V čolnu so Bevin, Byrnes, Molotov in Bidault. Prvi veliki val predstavlja vprašanje italijanskih meja, drugi val reparacije in tretji Nemčijo. Dva majhna valova, preko katerih so ministri z združenimi močmi že preves.-H, predstavljata vprašanje razdelitve italijanske mornarice in francoske udeležbe pri razpravljanju o svetovno vaznih vprašanfih. Risar je hotel povedati, da bodo zunanji ministri z združenimi močmi lahko prepluli tudi te tri valove. k vašim nogam svojo veliko tajnost in brezmejno ljubezen, »Ostajam tudi v naprej Vaš naJvdaneJSl in najzvestejši služabnik, Vam vdani F.» Gospodična Je obračala pismo in iskala znamenje ali podpis, pa ni mogla najti n!jesa~ drugega kakor samo tajinstveno črko F„ ki ji ni mogla pomagati razrešiti uganke. Ponovno Je prečltala naslov, ker Je mislila, da je morebiti po pomoti pismo prišlo do nje, Končno se j« z gotovostjo prepričala, da ni bilo naslovljeno na nikogar drugega kakor nanjo. Albina Mrak je bila sicer še gospodična, vendar je pomlad njenega življenja bila že precej daleč. V tem trenotku je pokazala precej prisotnosti duha in draga go- glavo k‘obuk s cvetjem, ki ga in Vam tako dobro pri- prav nič privlačna. Visoke in koščene poslave, s kozjim profilom, kratkovidna, vedno J« mežikala in zgornjo ustnico ji Je pokrival te. men mah. Srečali ste jo lahko povsod. Vedno brez dela, je bila vseeno vselej zelo zaposlena, saj je posvetila nakupu svilenega traku cele ure in žila svojega oboževalca nezvestobe-Ferdo Dolar ni bil nezvest, le ne. koliko več dola je imel tiste dol. Ko je končal z delom, je takoj »e-stavil drugo pismo. Ko je padel mrak, je vrgel pismo v poštno omarico svoje sosede. Gospodična je takoj spoznala pl- jo i !D F.» Gospodična Albina je nekoliko oklevala. Bog moj, ali bi smete spravljati v obup tako plemeni.i-ga, privlačnega in obzirnega c veka? Zato je prihodnjega r-1-kljub mrazu in dežju ves dan pustila odprta okna. Skrita za zastorom je opazovala, kdaj bo prišel mimo tajinstveni neznanec, tla jc razočarana, ko ga nl vlde:a' Za spomin ji je ostal le hud prehlad. Dva dni pozneje je prejela tretje poznam etoja. »Bodite prepričani, draga gospodična, o moji skrajni zvestobi te vdanosti. »Vaš, F.» savo in v prvem trenotku je bila U1C ... cele mesece nakupu dežni- teko razburjena, da Je skoro otredle- --------- . ka. V nekaj besedah, bila je staro la. Komaj j« prebolela prvo raz- pismo sledeče vsebin . dekle, ki ni nikomur storilo nič burjenje, je z lasno iglo raztrgala »Gospodična, le lahno zardela ter zamrmrala ne- koristnega, pa tudi nikomur škodo- ovitek in čitala: »Zdaj ko vem, a vas misel na koliko zmedena: «Od koga bi neki valo v svojem samotarskem »Gospodična, zakon ne p!»*|, mi dovolite, <1« »e meglo bil pismo? Sveta poriv "(iv- živil-nju, »Slišali ste krik moje ljubez li. Vam predstavim. onižno moram kal Od koga bi neki moglo blti7» Življenje jo je opeharilo za vsa- Morebiti st« ga brezsrčno prešli- priznati, da sem dobro vzgojen, re- V prvem trenotku se je gospo-dični Albini zdelo, da oboževalec pretirava. Klobuk s cvetjem! Saj S« je vendar nosila le ob nedeljah. Kaj bodo mislili znanci, če jo vidijo med tednom z lepim klobukom?... Vseeno...? Ali nl v vprašanju bodočnost? Končno je le prvi korak najtežji, Ce Je že popustila pri oknih, bo pa Se pri klobuku. Prihodnjega dne se je gospodična Albina sprehajala po mestu * slavnim klobukom. Bila Je nemirno in ne ves čas obračala, da bi odkrila za seboj tajiiistveneg0 neznanca. PRED DVE STO LETI: ZADNJA BITKA V ANGLIJI ?wA^A~-a~''WA^'WA-«-'W'W^WW^W^W/^'''^^'W/WA'v'/W'V'C'WA^r-'WA«XWA^'W'W'W'WA^'W'^ V četrtek pred mesecem dni je poteklo 200 let, odkar je bila zadnja bitka na angleških tleh. Šestnajstega aprila 1746 Je Wil-1 am Augustus vojvoda Cumber-landski, vrhovni poveljnik angleških vojnih sil, porazil vojsko, ki jo je vodil princ Charles, zadnja nada Stuartovcev. Bitka Je bila pri Culloden Mooru v grofiji Inver-r ess. Cumberlandski vojvoda Je zmagal, ker je imel vojaško premoč, sveže čete In vojake, ki jih je iz-vežbal za boj v gorah. Julija meseca 1748 se Je petindvajsetletni Charles Edward Stuart, naveličan evropskih intrig in francoskih obljub, Izkrcal s sedmimi prijatelji v severni Angliji. Prišel je z namenom, da spet pridobi Izgubljeno angleško krono, ki jo je Izgubil njegov ded, katoličan Jakob II. leta 1688. Naredil Je četrti ln zadnji poizkus; prejšnji upori sc bili v letih 1689, 1715 ln 1719. Komaj čez mesec dni je lepi Charles — vnuk Jana Sobleskega, poljskega kralja, ki je pregnal Turke Izpred Dunaja — korakal na čelu 1.200 vojakov, ki jih Je nabral na Škotskem. Sprva je Imel lepi Charles velike uspehe. Angleške vladne generale je Charlesov poveljnik, lord George Murray, dvakrat premagal. Pri Culloden Mooru pa je Charlesova tojska doživela poraz zaradi velikih vojaških napak. V maju mesecu 1745 je pri Fon-tenoyu v Franciji francoski maršal Saxe temeljito porazil angle. General je stražil zunanje ministre Francoska vlada je dodelila ve-hk črn ln neprobojnl avto, s kate-r:m se je Churchill vozli po pari-6klb ulicah po osvoboditvi Francije, angleškemu zunanjemu ministru Bevlnu, ko je prišel na sestanek zunanjih ministrov v Parizu. Stopnico na vseh treh avtomobilih, ki so jih dodelili Bevlnu, Iiyrnesu in Molotovu, so odstranili, da bi s tem preprečili more-b.tnim atentatorjem, da skočijo na avtomobil in streljajo, kakor se Je to zgodilo v Marseilleu, ko je atentator na ta način ubil Jugoslovan-stega kralja Aleksandra. Za stražo trem zunanjim ministrom so določili 200 gardistov, pod poveljstvom nekega generala, m 50 policijskih inšpektorjev. Tri avtomobile so vozili člani SOretč, t j. I* riške policije. V vsakem je poleg ministra sedel tudi policijski inšpektor. Glavni ravnatelj pariške policije je novinarjem povedal, da so do vseh podrobnosti poskrbeli za var-host treh zunanjih ministrov. Pregledali so celo življenjepise mehanikov ter električnih monterjev v Luksemburški palači, kjer so bile konference. Posebni policijski inšpektor je pazil, da ni nihče vstopil v kuhinjo, kjer so pripravljali hrano za delegate velesil. Angleški zunanji minister Bevln IVvTlV ,epem hoteI« «Geor-filmlk „nJ'm 36 ^ela. sobo filmska zvezda Marlena Dletrich, J J? Pr‘SlaJZ Hollywooda na pote vanje po Evropi. Vse drugo nadstropje v hotelu so rezervirali za britansk0 delegacijo, ki je štela 20 ‘ 1° dlan0V' vendar samo okoli političnih svetovalcev. Ostali so za .ta3nlk1, tipkarice in uradniki a dešifriranje brzojavk. ®evlnovcga hotela je bila nameščena sovjetska delegacija, ki stllT6so m' °kDli 70 6,anov' Name-«Plaza AtK luk*u*nem hotelu «> v «££££“- Skega vojvodo Cumberlandskega. Zato je slednji prišel kot vojak na slab glas. Leto dni pozneje pa ga je angleška vlada vendarle poklicala, da zatre Charlesov upor. Takoj se je lotil vežbanja vojakov, ki naj bi premagali Charlesove Škote. 2e aprila meseca 1746 je Cumberland zmešal Charlesu vse načrte; le-ta namreč ni pričakoval, da se bo Cumberland spustil v boj pred poletjem. Princ Charles Ja 15. aprila privedel svojo vojsko — ki je štela borih 5.000 mož — do Culloden Moora, sedem kilometrov daleč od mesta Inverness. Veliko njegovih vojakov ne ni moglo udeležiti bitke. Dva oddelka sta morala v dveh dneh prehoditi sto kilometrov, da sta prišla na bojišče. Vojvoda Cum. berlandski je Imel 9.000 spočitih vejakov. Petnajstega aprila je imel princ Charles rojstni dan. Da bi ga dostojno proslavili, so predložili, da bi naredili nočni napad. Le-ta pa se je ponesrečil, ker so bili Charle. sovi vojaki preveč zmučenl, da bi lahko dosegli Cumberlandove čete v šestih urah. Ob osmih zjutraj šestnajstega aprila so Cumberlanda obvestili, da so Charlesove čete komaj tri kilometre daleč. Bitka se je začela šele ob eni url popoldne. Cumber-landovo topništvo je sejalo smrt med Charlesovimi vojaki, ki pa so se junaško vrgli v boj ln predrli prvo Cumberlandovo črto. Cumberland je lzvežbal svoje vojake, da so napadli Škote z desnega krila, ki ga niso Imeli zaščite, r.tga. S tem Je bila bitka dobljena: Skoti so padali v rojih In princ Charles je doživel poraz. Cumberlandovo napredovanje Je bilo tako hitro, da se nasprotniki niso mogli več zbrati za novo bitko. Charles Je pc begnil v tujino in ni več poizkusil upora v Angliji, čeprav je živel še 42 let. Dve sto let po tej bitki niso An-gicii več doživeli vdora na svoje ozemlje. V drugi svetovni vojni so s'cer Nemci nameravali vdreti na Angleško, vendar se niso upali tvegati. Angleži so sicer doživeli nemški vdor z letali, tuje kopnene vojske pa se niso bojevale v Angliji že dve sto let. Bodočnost angleške literature Čeprav je težko predvideti bodočnost angleške literature, vendar vsaj lahko predvidimo nekatere smeri, v katerih se bo verjetno gibala. Kakor vsak Anglež, tako imajo tudi angleški pisatelji sedaj že vedno slabo in enolično življenje. Hrana je na obroke in vedno enaka, že skozi šest let Poleg tega se mora angleški pisatelj boriti tudi s težavami drugačne prirode: pomanjkanje papirja za tiskanje knjig je še vedno zelo veliko. Navzlic temu pa angleški pisatelji niso Izgubili poguma. Prezgodaj Je še, da bi 'imeli že primerne knjige, ki bi s« bavile z drugo svetovno vojno. Toda brez dvoma se bodo nekega dne pojavile. Tedaj bodo imele tudi na milijone čitateljev. Dosedanje vojne knjige so imele ozko obzorje, pa so jih ljudje vendar z velikim navdušenjem čitall. Sodobni Angleži, ki čitajo knji-ge, so razdeljeni oa dva razreda. Prvega, ki je precej majhen, sestavljajo ljudje srednjih in poznih srednjih let, ki se zapirajo v svoj svet klasikov. Te ljudi so vojne strahote duševno ranile ln zdaj iščejo leka v klasikih. Sodobna literatura ni aa nje prav nič privlačna. Drugi, večji razred pograbi lačno, žejno in pogostoma nekritično vsako stvar, ki pride na knjižni trg. Oba dva razreda v enaki meri trpita zaradi pomanjkanja knjig, kajti tudi klasikov ni danes na Angleškem več mogoče kupiti. Rečeno Je bilo, da vojne leta niso proizvedla velikih del. To je more-biti res, toda iz tega Se ne sledi, da niso proizvedla tudi velikih pi. sateljev. Za tako sodbo je Še prezgodaj; posebno še, če sodimo po izredno visok! kakovosti nekaterih del, ki so jih nekateri pisatelji izdali med vojno, vidimo, da lahko od njih pričakujemo Se boljših stvari. Takšen velik pisatelj Je verjetno Rex Waraer (o njem je bilo že govora v »Glasu zaveznikov*, op. ur.). Ima vse pogoje za velikega pisatelja. Njegova fantazija je precejšnja ln izvirna, njegov način obdelave gradiva Izvrsten. Njegov »Aerodrom*, Je nenavadno delo, ki spominja na Ceha Kafko. Toda s tem še ni rečeno, da je Warner posnemalec Kafkln. Rex Warner šteje danes 31 let ln Je aln anglikanskega duhovnika. Študiral je angleščino ln klasične jezike v Ozfordu in Jih »daj poučuje na neki londonski šoli. Svoje-časno Je poučeval v Egiptu. Je oženjen ln ima tri otroke. Napisal je tudi zbirko pesmi, ki Jo je objavil leta 1937. Zakaj ga omenjamo na čelu spiska nadarjenih angleških pisateljev? Ker verjetno še ni dal najboljšega od sebe, ker Se ni popolnoma razvil svojih darov. Angleški kritiki imajo veliko zaupanje vanj. Preden preidemo na nekatere druge nadobudne pisatelje, moramo pogledati, kje ln kdo so njihovi vzorniki. Ceha Kafko smo že omenili. Drugi je Američan He-mingway. Pisatelj, ki hoče pisati o vojni, se ne more ogniti He-mingwayu. Prlatoja v nenavadni meri v čas ln sedanji časi prlstoja-jo njemu. Tretji vzornik mladih angleških pisateljev je Francoz Jean-Pftul Sartre, ki pravi, da Je življenje nesmisel. Ali mu angleški pisatelji sledjo? Nekateri morebiti, vendar večina ne. Dejstvo je namreč da na angleških otokih navzlic dežju in mogli ne poznajo veliko pesimizma in bolezenskega gledanja na svet. V Za Rexom Warnerjem moramo omeniti Heoryja Greena, ki vzbuja med angleškimi kritiki mnogo nad. Njegov stil Je nenavaden In precej težak za nevajenega čltatelja. Green Je pesniški romanopisec. Napisal je roman «Ujet», ki se dogaja med londonskimi pomožnimi gasilci za časa nemških napadcv. Dru-srl roman je »Ljubezen*, ki se dogaja na Irskem. Tre*Ji je Oerald Kersh, pisec »Obrazov v zaprašeni sliki* in »Umirajo s čistimi škornji*. Kritiki mislijo, da bo napisal še boljšo vojno zgodbo, kakor je njegov drugi roman. Kersh dobro pozna vojake, kakšno je njihovo življenje ln kakšne so njihove želje In strasti. Ali ste zadovoljni s predsednikom? 1IARRY 8HIPPE TRUMAN «The Star-Timesn je list, ki izhaja v St. Louisu v ameriški zvezni držav} Missouri, kjer je doma predsednik Zdruienih dr. lav Harry S. Truman. Nedavno je list zastavil 22 vpraSanj prebivalcem države Missouri, ((duhovnikom, bančnikom, odvetnikom, zdravnikom, tovarniškim delavcem, farmarjem, delavskim voditeljem in uradnikom». Iz vprašanj je bilo razvidno, če so ali niso zadovoljni z delom svojega sodržavljana in predsednika Trumana. List je iz odgovorov posnel, da imajo Missourčani sv glavnem radi Trumana... vendar se pri njih pojavljajo dvomi z ozirom na njegovo pojavo kot predsednika)). Samo 29% vprašanih misli, da ima Truman »dobre* izglcde, da bo pri volitvah 1948 znova izvoljen za predsednika; 51% jih je odgovorilo, da so izgledi odločno »slabi*; 20% se jih ni izjasnilo. Res je, da je okrožje Kansas Cityja — kjer je Truman doma — dalo mnogo ugodnejk) oceno predsednika, kakor je to storilo okrožje St. Louisa in drugih mest v državi. Ameriški tednik ((Neiosiceek)) pravi, da so bili značilni odgovori na vprašanje: «Ali verjamete, da bodo tisti, ki so volili Franklina Roosevelta, spet glasovali za Harryja Trumana, te bo kandidiral? V Kansas Cityju je 56% vprašanih odgovorilo z «da)); v St, Louisu je 51% odgovorilo z »ne*. V vsej državi je bilo 45% negativnih odgovorov, 38% pozitivnih in 17% se jih ni izjasnilo. Vprašanje: »Kaj mislite o Trumanovi upravi: ali je dobra, slaba, ali pa, kakor ste pričakovali?s Odgovori: 20% «dobra*, 36% »slaba* in 43% »kakor smo pričakovali*. Vprašanje: »Kaj mislite, ali je Trumanov lik od nastopa službe predsednika države porastel, ali se je zmanjSal?* Odgovori: 27% »porastel* in 69% »zmanjSal*. Vprašanje: «Ka) mislite o ljudeh, ki jih je predsednik Truman postavil na odgovorna mesta; ali so dobri, slabi, srednjih kakovosti?» Odgovori: 8% «dobri», 28% »slabi* in 63% osrednjih kakovosti)). Vprašanje: »Ali je predsednik storil prav, ker je namestil toliko državljanov Missourija, ali ne?» Odgovori: 17% «prav*, 71% ((slabo)). Vprašalna pola je tudi hotela vedeti, kaj mislijo Missour-čani o nekaterih važnejših političnih odločitvah svojega predsednika: o odločitvah o atomski bombi — 60% *pravilne*; o l>osojilu Veliki Britaniji — 66% »pravilno*; o delavskih in plačilnih ukrepih — 63% «sldbt*; o nadzorstvu cen — 63% ((pravilno)); o zunanji politiki — 42% »dobro*, 41% »slabo* in 17% brez izjasnltve; o notranji politiki — 15% misli, da je »zdrava*, 28% ((nezdrava)) in 57% se ni izjasnilo. Vprašanja in odgovori Trumanovih sodržavljanov dokazujejo, da je v Ameriki resnična demokracija. Svojega predsednika Američani ne obožujejo kot kakSno nadnaravno bitje, temveč ga imajo za prvega med enakimi. Kot takega ga spoštujejo, vendar odkritosrčno povedo, če jim njegovo delo ugaja ali ne. Predsednik Združenih držav pa mora upoštevati mnenje državljanov. V taksni državi vladajo resnični narodni predstavniki in ustroj, po katerem se vladajo, imenujemo z eno samo besedo: demokracija. v. v V Novo odkrito ležišče zlata v Južni Airiki Zlato je bila prva rudnina, ki je vzbudila poželenje predzgodovinskega človeka. Egipčani so poznali in cenili zlato že pred več tisoč leti. Minojskl, asirski in etruščanskl obrtniki so ga znali umetniško obdelovati in še danes ljubitelji umetnosti občudujejo njihovo spretnost. Zgodovina zlata Je tako stara, da nihče ne ve, kdo je bil, ki je našel prvo zrno ali kepo zlata. Najbrže ga je našel v dolini kakšne reke ali potoka, kjer ga je nanesla voda. Ni verjetno, da bi ga izkopal iz zemlje. To sta namreč dva načina, kako najti zlato. Tudi morska voda vsebuje delce zlata, toda nihče še ni iznašel načina, kako bi ga pridobivali iz vode. Zlaito samo na sebi ima majhno praktično vrednost za ljudi. Ne morete ga Jesti, ne morete se vanj oblačiti ali v njem stanovati, 7. njim se lahko samo (ako ste dovolj bogati) krasite. Prava vrednost zlata je v tem, da ga uporabljamo kot denar. Postal je najboljše merilo za vrednosti. Važen pa je tudi v vojnih časih. Pred vojno Nemci niso praktično izkopali nič zlata. Zato pa se Je Hitler šlrokousttl, da «Nemčija ne potrebuje zlata, kajti delo je njena denarna podlaga*. Tako so govorili tudi vsi Hitlerjevi totalitaristični pribočniki, od generalov pa do zadnjega kaplarja — isto- časno pa so grabili ln ropali zlato, ga izvažali na tuje in si hoteli prav z zlatom zagotoviti bodočnost. Britanski imperij je pred vojno pridobival na leto okoli 25 milijonov unč (750 ton), kar je bilo leta 1939 vredno 175 milijonov funtov. To je bilo 58% svetovne proizvodnje. Od teh 25 milijonov unč jih je sama Južna Afrika pridobila 13 milijonov. Leta 1886 so v Johannesburgu v Južni Afriki odkrili zlato. Svet je sicer poznal znamenita ležišča diamantov v Kimberleyu, toda ni vedel, da ima Južna Afrika tudi zlato. Neki George Walter je tedaj v Witwaterstrandu odkril zlato žilo, ki je zasenčila diamante. Tako se je začel lov za zlatom. Izkopali so rudnike do globine 3.000 metrov. Siromašni belci, domačini ln tujlci — vse je šlo na delo v rudnike. Do leta 1936 so na tistem kraju že izkopali 1.200 ton zlata. Skupna vrednost tega zlata znaša do danes eno mlMjardo in 200 milijonov funtov. Sčasoma računajo, da bodo pridobivali po 100 milijonov funtov na leto Iz tega rudnika — kopali bodo lahko še sto let, preden ga bodo popolnoma izčrpali. Rudnik Rand se razteza okoli 250 km daleč. Nekateri črnski rudarji delajo V globini skoro štirih kilometrov pod zemljo. George Walker ni obogatel. Pridobil si je sicer dve rudoslednl pravici. Eno Najmlajši angleški poslanci PIŠ« na način, ki prija filmu. Sledeča dva sta Anthony Thor-ne, ki je napisal roman »Tukaj sem sam tujec* in J. P. W. Mallalleu, pisec «Zelo navadnega mornarja*. Oba popisujeta trpljenje mornarjev la boje spremljav iz Amerike v Evropo. Oba uživata v močnih ln strastnih mornarjih, ki so se Junaško bojevali ln junaško umirali. Obadva ne dajeta svojih komentarjev svojim mornarjem; takšni so, kakršne sta ustvarila Bog ln človeška družba. Oba pisatelja »ta samo opazovalca, novinarska reporterja. Nlgel Balchin je napisal knjigo »Moj krvnik*, ki opisuje psihoana- litika in njegove metode. Močan Je posebno v opisovanju mož — sicer je res, da so žene v vojnih romanih na splošno bolj slabo odrezale. Pozna se mu, da je precej pod Hemingwayevim vplivom. Evelyn Waugh je še vedno mlad pisatelj, ki je postal med vojno uspešnejši. Zelo priljubljen je Norman Collins, ki Je napisal knjigo »London pripada meni* v Dickensovem izročilu. Pisateljice so Izbirale rajši uglajene poti. Po svojih potih hodi le Rosamund Lehrmann. Elizabeth Bowen izboljšuje svojo umetnost. Največja sodobna angleška pisateljica, Virginia Woolf, pa Je umrla Sedanji angleški parlament nima samo prvič v zgodovini angleškega parlamentarizma jasne laburistične večine, temveč so tudi njegovi člani veliko mlajši kot so bili člani prejšnjih parlamentov. Povprečno štejejo laburistični poslanci 43 let (v prejšnjem parlamentu so šteli 56), konservativni pa 47. Razlog za to izpremembo je veliko število mladih poslancev, ki so bili lani prvič izvoljeni. Večina mlajših poslancev je bila v vojni. Zato Imajo tl novi zastopniki angleškega naroda povprečno tudi veliko več izkušenj, kakor so jih imeli njihovi predniki. Dva najmlajša člana angleškega parlamenta Imata komaj po 25 let. Prvi je laburistični poslanec stotnik Francis Noel-Baker, sin Filipa Noel-Bakerje, namestnika angleškega zunanjega ministra. Konservativni poslanec je Edward Car-son, sin lorda Carscna, ki je bil eden izmed najuglednejših irskih pravnikov in vodilna osebnost v politiki med prvo svetovno vojno. Francis Noel-Beker je med vojno služil z britanskimi četami ca Srednjem Vzhodu. Tam se je dodobra spoznal z grškimi razmerami. Grški govori zelo dobro. Pri vo-livni propagandi se Je zgodilo, da ga je neki Grk z otoka Cipra vprašal, mladi kandidat mu je pa na začudenje poslušalcev odgovoril v grščini. Edward Carson je bil tudi vojak med vojno. V prvem govoru v par. lamentu Je napadel politiko, ki naj b! dovolila Nemčiji, da se spet postavi na noge. Tretji mladenič v angleškem parlamentu je 27-letnl major Woodrow Wyatt, ki j« bil izvoljen na listi laburistične stranke. Med vojno je služil kot častnik glavnega stana. Pred vojno je postal odvetnik. Wyatt je zdaj v Indiji, s skupino angleških poslancev, ki preučujejo Indijska vprašanja. V parlamentu se je zavzenal za rešitev indijskega vprašanja, zagovorjal je želje Indonezijcev In zahteval čim hitrejšo demobilizacijo angleških vojakov. Izmed Zenskih članov parlamenta Je najbolj znana Barbara Castle, ki je parlamentarna tajnica pri trgovinskem ministru siru Staffor-du Crippsu. V začetku vojne je delala v prehranjevalnem ministrstvu in bila znana tudi kot novinarka: bila je dopisnica «Dally Mlrrora*. Njeno delo v trgovinskem ministrstvu je vežo o, ker izdeluje načrte za ženske oblačilne karte. Njen mož je novinar. Druga poslanka je socialistka Aliče Bacon, majhna, smejoča »e učiteljica. Njen oče je bil rudar. Delovala je v laburistični stranki že od svojega 16 leta. Mornariški poročnik Leonard Callaghan je laburistični poslanec in eden Izmed najmlajših članov parlamenta in odlični strokovnjak za finančna vprašanja. Stotnik Richard Adams Je bil v vojni častnik za vezo pri Titovih četah v Jugoslaviji. Bil je tudi v uradu za pomorsko obveščevanje ter je strokovnjak za tihomorska vprašanja. Najmlajši angleški minister Je 35-letni Hector McNeil, Bevinov pomočnik v zunanjem ministrstvu. McNeil je sin škotskega mornarja. V parlamentu Je vzbudil pozronost, ko so razpravljali grške zadeve in je zagovarjal stališče levičarskega EAMa. Nedavno je bil v Grčiji, kjer si je dodobra ogledal grške zadeve. Kakor vidimo, j« večina mlajših poslancev najstarejšega parlamenta pa svetu sla tudi skozi trdo šolo vbjnlh let in sl po vsem svetu pridobila Izkušnje je podaril, za drugo pa dobil 350 funtov. Umrl je kot siromak. Nedavno je nekaj rudarjev kopalo okoli 1.200 metrov pod zemljo v kraju Odendaalsrust, v zvezni državi Oranje, v Južni Afriki. Ze pred osmimi leti so našli na farmi sv. Helene zlato. Takoj so začeli kopati, toda delo je prekinila vojna, ki je dopuščala samo poizkusna vrtanja. Pred nekaj dnevi se je neki takšni poizkus obnesel. Dve družbi, ki skupaj delata poizkusna vrtanja, sta javili, da je žila Izredno bogata. Povprečno Izkopljejo v Južni Afriki na eno tone zemlje četrtino unče (okoli 7 gramov) zlata. Rudniki, ki nakopljejo samo sedmino unče (okoli 4 grame) zlata na tono zemlje, se komaj še izplačajo. To zlato lahko v Južni Afriki pridobivajo samo zato, ker črnsko delo ni drago. V drugih deželah pridobijo tudi po dve unči (okoli 60 gramov) zlata na tono zemlje, toda tam je tudi delo dražje. V Odendaalsrustu so odkrili široko zlato žilo ln računajo, da.be-do mogli s pridom zgraditi deset rudnikov, od katerih lahko vsak posebej stane dva in pol milijona funtov. Najdišča zlata so v Koliforniji, Kanadi, Avstraliji in Rusiji sicer znana, vendar so skoro brezpomembna, če jih primerjamo z ogromnimi ležišči v Južni Afriki. Pri prvih poizkusih v Odeandaal-srustu so našli 62 unč (okoli 190 gramov) zlata na tono zemlje. Razumljivo je, da je to odkritje takoj povzročilo strahovito podra-ženje zemljišča v okolici Odendael-srusta. Včasi ste lahko kupili zemljišče za 5 funtov, danes ga ne dobite več niti za 1.200 funtov. Treznejši ljudje »varijo, kajti »marsikdo si bo pri tem prste opekel*. Na londonski borzi »o delnice dveh družb, ki delata vrtalne poizkuse, zrastle v prvem dnevu za 6 milijonov funtov, v drugem p« za 12, Delnice teh dveh družb so prišle na trg leta 1939 in so bile vredne 5 šilingov. Pozneje so padle na dva šilinga in nihče ni nikoli dobil izplačane dividende. Zdaj so se v dobri uri dvignile na 91 šilingov. Strokovnjaki ugibajo, kakšna bo bodočnost odendaalsruške zlate žlic. Nekateri se bojijo, da bo takšna, kakor je bila kafflrške leta 1895, ko so sicer res našli žtlo, ki pa je usahnila še prej, preden so plačali vse stroške. Romunska demokracija Na konferenci treh zunanjih ministrov lanskega decembra v Moskvi so sklenili, da mora romunski ministrski predsednik Petre Grozo sprejeti dva člana opozicije v vlado. Namen te odločitve je bil, da bi Romunija dobila vlado, kt naj bi izvedla »svobodne in nepristranske volitve». Nedavno pa sta oba opozicijska ministra Izjavila, da njuna prisotnost v vladi prav nič ne ovira predsednika Groze, da ne bi Se vedno «vlldal s terorjem*. Protestni pismi obeh ministrov sta navedli nekaj podrobnosti: vlada se vedno upravlja državo s prekim sodom: s-silo razbija shode opozicijskih strank; ignorira oba opozicijska ministra in ju sploh ne obvešča o zakonskih predlogih, vladni politiki ali preračunu; ovira izhajanje opozicijskega tiska s tem, da mu ne daje papirja na razpolago, ali pa ukazuje stavcem, da »nočejo* tiskati opozicijskih listov; prt tovarniških volitvah uvaja javno glasovanje, namesto tajnega. ČASTILK Od tega dne želje oboževalca nl-80 več poznale meja. V pismih je opraševal, ln v odgovor je morala °°? ^‘nski ulici nek "0;81 v f6rmevc. Bil je visok ^ PlaC'd lakaT, visokega čelata VUh m0' Q mu Siveli redki lasle & 86nC,h ^Pfinlke hi vVT 3 ’ no*» 3® *0t°4a koL ?**a °braza- ne- sa koraka ln nežne duše 7,e skoraj štirideset let je gospod Plft-old stanoval v isti hiši v trisobnem stanovanju. Z okna, ki je gledalo na ulico je lahko videl, če se je urkoliko nagnil, skupino dreves na »°aednjem vrtu. Vsako jutro je prihajal gospod ermevc iz četrtega nadstropja in počasnih korakov šel v majhno knjižnico, katere knjižničar je bil. Točno ob petih se je preoblekel za daljši sprehod, kajti potreboval je gibanja. Ce je le vreme dopuščalo, jo je mahal proti mestnemu parku. Včasi je prišel do roba velikega parka, kjer se pričenjajo drevoredi. Tudi preko reke je šel ob posebnih prilikah in nekollkokrat je šel celo do prvih vasi lz mesta in se vrnil s cestno železnico proti domu. Doma je nosil udobne s kožuhovino podložene copate ln po samotni večerji sedel v naslonjaču ter premišljal o dogodkih dneva. Nato J« vzel časopis io natančno čital stolpec za stolpcem. Prišli so pa tudi večeri, ko ni bil razpoložen za čltanje In se je vdajal sanjarjenju, saj je bil nežne duše. Večkrat je v svoji samoti premišljal o parčkih, ki jih je videl v objemu v oddaljenih drevoredih ln obžaloval, da sam ni nikoli poznal ljubezni. Kmalu se je zdramil lz sanjarjenja " r d?Jal’ ka3 bl P*6 "temu bi-™ ' 8 pr*Prl««njem je gospod Plač d ponavljal obrekovanja, ki »o jih slavni možje že mnogo pred njim izrekli o nežnem spolu. Vedno bolj je bil prepričan, da se mora izogibati žensk. Gospod Placid Fermevc jo pre-življal dneve, ki so bili prvl ^ doben drugemu, brez velikih iz-pretnemb in razburjanj, dokler si ga mladi Ferdo Dolar m lzbral za drugo žrtev. Natančno in previdno je Ferdo sestavil svoje zadnje pismo. »Gospodična, »Zdaj, ko ste mi tako dobrotljivo izkazali, da me ne zavračate in potrdili, da ljubite glasbo, može z brade, ročno delo, je priel čas, da tudi jaz dvignem zastor, ki jo tajinstveno zakrivftl mojo malenkost Moje ime je Placid Fermevc: knjižničar sem po poklicu. Preteklost je častna, zunanjost prijetna ln moje premoženje zadovoljivo. koreblti za Vas nisem več ndznaneo, morebiti ste *e uganili kljub vsej previdnosti, kdo je Vaš tajinstveni oboževalec. »Nadvse na svetu bi želel sli-*atl iz Vaših ust besedo, eno samo besedo, draga gospodična. Ginjen in zmeden od prevelike sreče, bom prišel k Vam in položil k Vašim nogam sveje srce, svoje spoštovanje in dušo, ki je toliko časa morala nositi v sebi težko tajnost. 4V upanju, da ml bost« tudi to pot ustregli, ostajam Vaš zvesti ln vdani, Placid Fermevc*. Gospod Placid je nejevoljno zamahnil z roko, ko je iz kratkega obvestila razbral, da ga gospodična Albina Mrak. Vrtna ulica 27, drugo nadstropje desno, vabi na razgovor. V razburjenju je le preletel listič z nejevoljnim obrazom. Nato Je skremžil ustnice v zaničljiv nasmeh: zdelo se mu J«, da je gospodična Albina Mrak bila vredna spola, o katerem so veliki filozofi vedeli povedati toliko slabega. Ker je do večerje manjkala Ss cela ura, se je odločil, da bo tej »avanturistki* pokazal, iz kakšnega lesa je iztesan. Z gotovim korakom je premeril cesto, ki je ločila njegovo stanovanje od doma gospodične Albine. Povzpel se je do drugega nad- ___________ ______. _ »tropja in tako močno pozvonil, da* spodlčne Albine Mrak z gospodom je preplašil kanarčke dobre gospo- Placidom Fermevcem. dične. Služkinja je odprla vrata, ga peljala v sprejemnico in dejala, da bo gospodična takoj prišla. Gospod Placid je pripravljal pikre besede, ko je čakal v sprejemnici, kjer je vsak predmet ostal neizprosen in se je trudil, da bi Jo zaničljivo premeril ter s hladnim glasom ogovoril: »Gospodična, ali bl mi hoteli razložiti, čemu ste me izzvali iz mojega mirnega kotička, ko sem se za vas brigal prav toliko, kakor za..,» Besede gospoda Fermevca Je prekinilo ihtenje gospodične Albine, ki je razumela, da je žrtev neokusne šale. Stopila je k pisalni mizi ln Iskala po predalu. Končno je vsa razburjena prinesla gospodu Fcrmevcu nekaj pisem, povezanih z rumenim trakom. Tudi gospoda Placlda so pisma spravila lz ravnotežja. Opravičeval se je, razlagal, da ni on pisec pisem, poizkušal pomiriti gospodično Albino, ji zagotavljal svoje spoštovanje in se končno oprostil, da jo mora pustiti samo. Takšno je bilo prvo srečanje go- lahno izpuhteval vonj Sladko-grenki vonj mu ni bil neprijeten. Zaslišal je šumenje kril in dvignil pogled. Gospodična Albina se mu j* zdela privlačna v vezeni bluzi, z visoko počesanimi lasmi, čipkastim ogrinjalom. Vendar je ...Vendar ni bilo zadnje. Najbolj zaprepaščen je bil Ferdo Dolar, ko je čez približno šest mesecev videl pribit na vratih županskega urada petega okraja oglas o poroki gospodične Albine Marije sivki. Ivane Mrak, polnoletne, neomoiene, brez poklica z gospodom Fermevcem Placidom. Melhijorjem, Viktorjem, knjižničarjem. Poročila sta se brez velikega hrupa in Sla na poročno potovanje na bližnje jezero. Nista Imela otrok in bila sta zelo srečna. Drugi veliki štirje v Parizu Londonski sDally Heraldz je pod gornjim naslovom priobčil risbo, ki kaže v levem spodnjem kotu Iti-ri zunanje ministre, ki so se sestali na konferenci v Parizu; Bgrnes, Molotov, Bevln In Bidault. Nad •njimi pa so kot strahotne prikazni narisane »Politika nasilja», «Nezaupanje», «Lakota* in »Strah*. Risar je hotel povedati, da stojijo te Štiri prikazni na. poti mednarodnemu sodelovanju. L Novinarke v Niirnbergu Med temnimi stenami stare vile v okolici Niirnberga prebiva 20 novinark. To so dopisnice poljskih, francoskih, angleških, skandinavskih in ameriikih časopisov, ki s 300 novinarji beleiijo dogodke v zgodovini človeftva največjega procesa proti vojnim zločincem. Žive kakor v taborišču. Podpolkovnik Charles Madary, poveljnik novinarskega taborišča pravi o dopisnicah: «Neutrudljivo in trdo delajo in prenašajo telave in neudobno iivljenje v taborišču s tradicionalnim novinarskim humorjem». Najstarejša med njimi je francoska novinarka, belolasa 75 letna gospa Andrie Vtolis. Naj-mlajSa pa Američanka, Z7 letna Ann Btringer, dopisnica poročevalske družbe United Press. Ann je doma iz Kilgora v državi Texas in po zunanjem videzu prav nič ne odgovarja klasičnemu tipu «samostojnih deklet*. Ima lepe kostanjeve lase, ki ji v velikih kodrih padajo do polovice hrbta. Četudi ni majhna, ima rada čevlje z visoko peto. Zaradi dobrega zunanjega videza pa še ne smete misliti, da Ann ni dobra novinarka. Novinarji, ki so delali i njo, pripovedujejo, da ni nikoli zahtevala posebkov ali pro-tekcije in med vojno si je pridobila celo lovorjeve vence. Sama je najbolj ponosna na to, da je bila prvi dopisnik, ki je prišel v stik z Rusi na reki Labi. Po vojni je kot dopisnica prepotovala Italijo, Turčijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Madiarsko ter Bolgarijo, od koder je pošiljala zanimivosti in krajevne vesti. Prva je imela in-terviev) z Eddo Ciano, leno italijanskega fašističnega zunanjega ministra, ki je internirana na julnih otokih. Da je lahko potovala na otok, je Ann morala dobiti dovoljenje italijanskega ministrskega predsednika. Toda to je bil šele prvi korak v precej teiki nalogi. *Ni bilo lahko,* pravi Ann sama. «V «Leteči trdnjavi* sem potovala do Palerma, nato s sicilijanskim vlakom do Messine in končno z italijansko torpedovko do otoka ob socilijanski obali. Annino 2400 km dolgo potovanje z jeepom po Balkanu se je pričelo, kakor sama pravi: *Si Freidin, dopisnica *New York Herald Tribune» in jaz sva prosili na Dunaju, če bi lahko dobili jeep za potovanje do Sofije. Častnik nama je dal jeep s šoferjem in hrano za tri dni — mislil je, da je kraj blizu Dunaja. Na potovanju »mo ostali šest tednov*. tZanimivo je*, je priznala Ann z nasmeškom, da smo potovali brez posebnih dovoljenj ali potnih listov, Bilo je takoj po osvoboditvi, da še niso utegnili izdati novih na-redb. Ce so nas zaustavili vojaki ruskih okupacijskih čet, sva s Si navadno pokazali kakršno koli listino, ki je imela ameriški pečat Vojak, ki ni znal čitati angleški, se je zadovoljil ter naju pustil naprej. Le v jugoslovanski prestolnici se nama na ta način ni posrečilo priti naprej. Posadili so naju v zaporni ur ta nato izpustili*. Ann je pričela delo za United Press, skupaj s svojim možem Billom Stringerjem. Bill je padel na fronti, pri izvrševanju dolžnosti prvi ameriški armadi. Ann je prosila, da jo takoj pošljejo iz Amerike v Evropo. Želela je od bliže spoznati stvari, o katerih je padli moi toliko izkusil V Evropo je prišla v oktobru '44. eNe vem, kakšna je moja bodočnost,* je dejala Ann. eZelim si le vedno hoditi in se nikoli ustaviti, da bi mogla premišljevali. Prav bojim se ustaviti se in razmišljati». lipa, da jo bo družba po končanem nUrnberškem procesu poslala v Moskvo. V nasprotju z mladostno Ann je stara gospa Violis. Belolasa Francozinja je . pričela potovati po svetu kot dopisnica, ko je ta posel bil ta ienske nekaj nenavadnega. Četudi je ie vsa sključena, še vedno razpolaga z neutrudljivo energijo in veseljem do novinarskega poklica. Veselje je čitati njene dopise, ker ima posebno razvit čut za lepoto francoskega jezika. Po delu rada posedi ob kozarčku ali dveh in pripoveduje o dobrih starih časih ter o dogodivščinah, ki so se ji pripetile na potovanjih. Mnogo let pred vojno sem bila na Japonskem,» je pripovedovala gospa Violis, ein če boste imeli čas, vam bom pokazala nekatere podatke, iz katerih boste videli, da sem bila dober prerok. Napovedala sem vojno med Ameriko in Japonsko šest let, preden se je začela». Tudi Betty Knox, dopisnica londonskega «Evening Standarda* ima svojo zgodbo. Ko jih je štela trideset, je nastopala po vsej Angliji in Evropi kot plesalka. Do pred štirimi leti je poznala le gledališki svet. V času najhujših nemških napadov na London, jo je ravnatelj aEvening Standarda» Frank Owen, naprosil za sodelovanje pri časopisu. Poznal je Betty ie dolgo časa in vedel, da bo dobro pisala stvari, ki zanimajo navadnega človeka. Od pisanja zgodb je napredovala do vojne dopisnice. V Evropo je priila kmalu po izkrcanju; vojakom, ki so jo srečali, se je zelo priljubila s prijetnim kramljanjem. Zdaj pošilja svojemu časopisu vesti o političnih dogodkih v Nemčiji in o zavezniški okupaciji. Erika Mann, hči znanega pisatelja Thomasa Manna, je dopisnica lista «Liberty». V svojo bivšo domovino se je vrnila z velikim zanimanjem za vse in zlasti za to, če bo narod sposoben Uveli v pravi demokraciji. Odkar živi v Nemčiji, jo ljudje oblegajo s prošnjami in intervencijami. Ker je bila velika nasprotnica nacizma, rada pomaga, zlasti kjer ve, da trpijo nedolžni. FILM ”Abajeve MODA I pesmi,, To je naslov novega sovjetskega filma, ki Je v Moskvi doživel velik uspeh. Snov Je zajeta lz življenja Abaja Kunanbajeva, kozaškega pesnika, glasbenika in misleca preteklega stoletja, očeta kozaške literature. V svojih pesmih in prozi se Je bojeval proti fevdalnim gospodom v kozaških stepah in proti delovanju carskih uradnikov. Pre-nekatera pesnikova beseda je prešla v narodovo govorico v tej srednjeazijski pokrajini. V avgustu ’45 je ob stoti obletnici Kunanbajevljevega rojstva kozaški piskatelj Muktar Auezov objavil biografsko novelo «Abaj». O-menjena novela je služila kot o-snovno gradivo za novi film. «Abajeve pesmi« Je snemal Gri-gorij Rošal deloma v Alma-Ati, glavnem mestu kozaške reoublike, deloma pa po kozaških vaseh v stepi in s snegom pokritimi gorami v ozadju. Običaje in navade predrevolucijskega Kazakstana Je prikazal z vso točnostjo — poročne svečanosti, zbor starešin fevdalnih družin, konjske dirke, bojne igre. Narodne noše in nomadski šotori so narejeni po starih vzorcih. V film je vpletenih mnogo pesmi in verzov, ki jih je sestavil Abaj In njegovi učenci. Glavno vlogo igra Kanarbek Kuandispajev novi poslanec in ljudski umetnik iz kozaške republike. Znameniti Igralec Je bil imenovan in izvoljen letos za poslanca v sovjetski parlament. Njegova 1-gra Je izredna. Poleg mirne in zadržane zunanjosti podaja z vso pristnostjo globok in čustveni značaj. Po zunanjem videzu ta priletni čokati možakar v dolgem plašču in z majhno čepico na glavi, skoraj nič ni podoben pesniku. Toda v mladostnem žaru mu sijejo oči, kadar čita svoje pesmi ali posluša verze mlajših pesnikov. Razen ruskega igralca Oljega Za-kova, ki igra vlogo revolucionarja Dolgopolova, so vsi igralci domačini. Vsi so izšolani v sovjetskih šolah, ko se Je kozaška opera in drama šele porajala in Je Kazakstan gradil svojo filmsko industrijo. Kjer vsi igralci enako zaslužijo pohvalo, je težko posebej povzdigovati posameznika. Vendar je o-membe vedno, da sta se posebno odlikovali mladi igralki, Jergužino-va in Tatjedinova, ki sta obe dokončali šolo za filmske igralce POMANJKANJE ŽIVIL Kansas City je največje tržišče žita na svetu. Letos 9. aprila so imeli najslabši tržni dan v 43 letih. Leta 1945 so na dan prodali 87 vagonov žita, 9. aprila pa samo 9 vagonov. To je najboljša slika pomanjkanja žita v najbogatejši državi na svetu. Prihajajo pa še slabše vesti. Prejšnji mesec so Američani izračunali, da imajo na zalogi samo Se 304 milijone bv-šlov žita, namesto 400 milijonov, kolikor bi bilo nujno potrebno, d-i bi Amerika lahko do nove žetve pomagala stradajočim na-rodorn. Chicago je največje svetovno tržišče z mesom- Enajstega aprila sc pripeljali v klavnice komaj 4.000 glav živine, kar je najmanjše število v 36 mesecih. Lani so istega dne zaklali 4.103 glav živine, letos pa samo 270. Pridelava masla je sedaj najnižja v 25 letih. Računajo, da bodo letos Američani, dobili komaj 3 kg masla na osebo; lani so jih dobili )f kg in 1941. leta 7 kg. SOVJETSKI NAČRTI ZA TRGOVINSKO MORNARICO £ JI v/ Črtasta oblekca 12 let. c,Js za deklico 8 Za kuharice Za izpremembo lahko pripravite omleto z rezanci; posebno z novo solato bo vsem teknila. Nadrobite 150 gr rezancev — kupljenih ali doma narejenih — skuhajte jih v vreli vodi, polijte z mrzlo vodo in odcedite. Pripravite testo za omlete iz dveh žlic moke, dveh celih jajc, dveh žlic paradižnikove konzerve in potrebne količine mleka. Začinite, vmešajte rezance s testom in na vroči masti pecite primerno debele omlete. Mirna Loy se je poročila tretjič, in jo je zdaj 38 letno peljal pred oltar 50 letni Gene Markey, znani filmski producent. Toda Mirno Je »potolkla« 37 letna Bette Davis, ki Je stopila pred oltar že četrtič, in sicer z igralcem. Sherry Grantom, ki Je osem let mlajši od nje. Italijanski filmski Igralec Amt-deo Nazzari je pred kratkim v neki igralnici priigral v dveh urah okoli 5 milijonov lir. Poročila pravijo, da je imel »šklandalozno« srečo. Kakor poroča Reuterjev dopisnik iz Moskve, Ima Sovjetska zveza v načrtu zgraditev ene Izmed največjih trgovskih mornaric. Potrebno bo precej časa, da se to doseže, ker Je Sovjetska zveza v tem pogledu mnogo za Združenimi državami, Veliko Britanijo in drugimi glavnimi pomorskimi silami. Toda razliko bo znatno znizal načrt gradenj .po petletki 1946-50. Številke sedanje tonaže niso znane, toda objavili so, da bodo do leta 1950 tonažo znatno zvišali in da bo presegla za 2,2% predvojno. Po uradnih podatkih bodo do 1950 trgovsko mornarico pomnožili za 600.000 ton, od teh bo 90.000 ton vlačilcev. Združene države Imajo trenotno 52 milijonov ton trgovinskega brodovja. NaCrte za trgovsko mornarico so docela ločili od načrtov za rečno mornarico. Obe sta podrejeni raznim ministrstvom in imata ločeno upravo. 2j bodočo petletko so predvideli, da bo tovor na rekah za 38% presegel tovor pred vojno, medtem ko bodo prevozne zmožnosti rečne trgovinske mornarice zvečali za preko 3 milijone ton. Sovjetski inženirji in specialisti hočejo pripraviti načrte za nove trgov, ske ladje. Niso prezrli tega, kar so na tem polju dosegle druge države, posebno Združene države in Velika Britanija. Točno preučujejo vae enote, ki so bile las^ sovražnih držav, ki so jih izročili Sovjetski zvezi, ali pa jih je prejela na račun reparacij. Važno vprašanje je vprašanje posadk. Sovjetska zveza nima izvežbanih mornarjev, niti ne morejo uporabiti mornarjev vojne mornarice, ker bodo tudi le-to, ki je zdaj razmeroma skromna, okrepili in povečali. Da premagajo to oviro, so odprli pomorske zavode | za vzgojo mornarjev na obrežjih Črnega, Baltskega, Kaspijskega morja in na Daljnem Vzhodu. Po zadnjih vesteh obnova baltskih pristanišč, med njimi tudi pristanišča v Konigsbergu, dobro napreduje. Mnogo morajo izboljšati v pristaniščih Črnega in Azovskega morja. Poseben problem predstavljajo pristanišča Kaspijskega morja, ker se gladina tega velikega zaprtega morja polagoma znižuje, tako da so potrebna dela za prilagoditev pristaniških naprav in dela osuševanja. Vzdolž sovjetskih obrežij na Daljnem Vzhodu severno od Vladivostoka se razteza dolga veriga pristanišč, ki zdaj nastajajo. Pri vseh teh pristaniščih gre skoraj izključno le za obnovitvena dela. Vojna Je prekinila razvoj teh pristanišč na Daljnem Vzhodu in mnogo Je treba še narediti. Pristanišča na Sahalinu in na Kuril-skih otokih je treba povečati, kakor tudi pristanišča vzdolž severne obale Sovjetske zveze. Ta pristanišča bodo, ker spadajo v splošni načrt za uporabo severne pomorske poti, kot zvezna pristanišča med Baltskim morjem in Daljnim Vzhodom po Beringovem prelivu, opremili s posebnimi napravami. Važnost, ki jo polagajo na plovbo na Daljnem Vzhodu, je razvidna tu. dl iz načrtov za razvoj industrijskega in gospodarskega ustroja v teh področjih. Do leta 1950 so pred. videli povečanje blagovnega prometa v baltskih pristaniščih kar bo 16 krat večje z ozirom na leto 1940. Za Črno morje in področje Azovskega morja predvidevajo, da bodo promet podvojili in na Daljnem IZ SLOVENIJE Vzfiodu t>6 promet dosegel Še vižjcf raven. Za pristanišča skrajnega severa bodo promet podvojili. Ta velikanski načrt vodi minister za trgovinsko bročovje Peter Petrovič Siršov. Le malo se ve o njem, toda pravijo, da je velik strokovnjak in mož velike energije. «Ljudska pravica« javlja da je izvedba agrarne reforme v glavnem končana in da rešujejo samo še posamezne primere in pritožbe proti odločbam agrarnih komisij. Izvedba reforme je potekla v splošnem v redu, vendar je bilo pri postopku tudi precej napak. Najvidnejše napake so bile naslednje: l.-rajevni politični aktivisti so nudili agrarnim komisijam in odborom agrarnih Interesentov premalo pomoči pri propagandi, agitaciji ln pri neposrednem sodelovanju. Kmetom so premalo pokazali pravo ljudsko bistvo agrarne reforme. Agrarne komisije, ki niso poznale ljudi in njihovega gospodarskega položaja, so včasi dodelile manj in slabšo zemljo tistim, katerim bi pripadalo več in boljše zemlje. Ker so ljudi ponekod uplašili,. da jim bedo zemljo odvzeli, zemlje sploh n'so marali obdelati. Ponekod so .»e v odbore vrinili nekmetje ln kmetje, ki so imeli že dovolj zemlje, ter so ščitili večje posestnike In nekmete ter so zapostavljali ti-ete, ki so bili res potrebni. V Ormožu so b'li v odboru skoraj sami cbrtnlkl, predsednik pa bivši jugoslovanski orožnik. Ti so delili zemljo sorodnikom in prijateljem, obrtnikom, gostilničarjem ln tudi nameščencem. Ta odbor so razpustili. Neki ljudski odbor v mariborskem okrožju je okrožni agrarni komisiji odgovoril, da pri njih eploh ni zemlje, ki bi spadala pod agrarno reformo, čeprav je seveda bila. Izvajanje reforme je bilo zelo težko tam, kjer so nastopale kot agrarni interesenti zaostale kmetske množice, ki v osvobodilnem g.banju niso sodelovale in so dobivale zemljo od sodelavcev in s mpatlzerjev OF, ki so imeli morda nekoliko večja posestva kot 40 ha, oz. posestvo in več obrti, ter tudi tam, kjer so agrarni interesenti bila hkratu sodelavci OF ln zaostali, nezreli in včasi zapeljani kmetski delovni ljudje. V grosupeljskem okraju sta se proti odločbam agrarne komisije pritožila dva s mpatlzerja OF, ln sicer kmet s 6 ha in posestnica z 10 ha zemlje, češ da jima n so dodelili prav nič zemlje, čeprav v njihovem okolišu z»mlje tako primanjkuje, da je niti kmetje z dvema hektaroma niso dobili. V industrijskih središčih in r.jih okolici so se dogajale tudi takšne nepravilnosti, da so nastopali kot a0rami interesenti tuli industrijski delavci. Isti časopis piše, da bi dodeljevanje zemlje industrijskim delavcem pomenilo, vračanje k steremu tipu delavca — polproletarca, ki je v preteklosti najeešče lomil enotnost delavskega razreda in slabil njegovo borbenost .n revolucionarnost. Delaveo pi°ra zrasti z nov'm družbenim razredom ln z veliko masovno proizvodnjo ter mora biti prost Interesov malega posestnika. Vlada LRS je s posebno odredbo v območju mariborskega okrožnega sodišča ustanovila za okraj Slovenska Bistrica sodišče s sedežem v Slovenski B'strici. Izpred vojaškega sodišča Včeraj je bila pred Zavezniškim vojaškim sodiščem, pod predsedstvom poročnika Millerja, razprava proti dvema osebama, ki so ju obtožili, da sta prekršili odredbe Zavezniške vojaške uprave. Dva civilna agenta policije JulJL ske krajine sta ustavila pri glavnem kolodvoru ob 4.30 popoldne nekega 7,orgo, ki je 30. aprila prišel v Trst. Zahtevala sta od njega po-t.vbne dokumenta za prihod na področje A. Zorga je bil kot številni drugi tisti dan brez njih ln zato sta ga policista pozvala, da Jima sledi v urad, kjer -je nastal prepir, med katerim se je obtoženec brezobzirno Izrazil o metodah, ki jih uporabljajo v Julijski krajini, ki je zasedena po angloameriča-nih. Policista sta imela za potrebno, da Zorgo aretirata. Predsednik Je obtoženca spoznal za krivega ter ga Je obsodil na 14 dni zapora. Palambita Giordana je po njegovih Izjavah iz neznanih vzrokov prvega maja po sprehodu s svojo drago domov napadla skupina približno dvajsetih oseb, od katerih ga je eden z veliko palico trikrat udaril po glavi in mu prizadejal lažje rane. Obtoženec je napadalca razorožil ln nato zbežal s palico v roki, a naletel na atražarja civilne policije, ki ga je odvedel na kvesturo. Predsednik jo obtoženca oprostil zaradi zakonite obrambe. proti koncu maja 1945 od nekaterih ; ameriških mornarjev za 60.000 lir. Branilec je skušal dokazati, da j stvar ne predstavlja kaznivega1 dejanja in je zahteval za Mazza oprostitev in vrnitev dolarjev, j Sodnik pa ga Je spoznal za krivega ln odredil zaplembo denarja. I Pri nekem Silvestru Oblaku so našli 25 liber žita, ki ga je po svojih izjavah nabral med smetmi v prosti luki za svojega konja. Obsodili so ga na 30 dni zapora pogojno. Kršitev zavezniških ukazov Včeraj zjutraj je poročnik Miller, ki predseduje sodišču Zavezniške vojaške uprave, sodil različne osebe, ki so vse na svobodi in ki so na različne načine prekršile kak zavezniški ukaz. Skoraj vsi prekrški so bili lažjega značaja. Sodnik je imel za potrebno, da je obsodil obtožence na male kazni ali na kak dan zapora pogojno. Nekoliko težji je bil prekršek, zaradi katerega se Je moral zagovarjati Enrico Mazza, pri katerem so našli 13. marca 200 ameriških dolarjev. Dejal Je, da jih je kupil Pokrajinski svet loto so stale angleške volitve 2 ritanij a gradi avtomobile Praktični nasveti Ce hočete očistiti steklenice, v katerih je bilo olje ali druga mastna tekočina, vlijte v steklenico nekaj tople vode in nasujte pest grobega peska ali žagovine. Zamašite in steklenico močno stresajte. Večkrat splaknite in steklenica se bo svetila kakor dragoceno steklo. Angleška vlada je nedavno objavila uradne podatke, koliko so posamezni kandidati potrošili denarja za propagando pri zadnjih parlamentarnih volitvah pred letom dni. Po angleškem vollvnem zakonu je namreč točno določeno, koliko denarja sme posamezni kandidat potrošiti. Ce ga vec, kakor Ima dovoljeno, odgovarja pred sodiščem. Namen tega ukrepa je, da ne bi bogatejši kandidati mogli plačevati volivcem za glasove — stvar, ki Je v Angliji hudo kazniva. Po uradnih podatkih je 1.623 kandidatov porabilo 1,073.216 funtov (čez 900 milijonov lir) za voli vn o propagando. Osebni Izdatki so znašali 63.960 funtov (okoli 58 milijonov lir). Vseh volivcev je bilo 33,240.391, po pošti pa Je včlilo 1,313.909 volivcev, večinoma vojakov v prekomorskih deželah. Največ izdatkov za volitve Je imel konservativni kandidat siir John Wardaw-Mllne — ki ni bil Izvoljen. Izdal Je 1,931 funtov (skoraj 1 milijon ln 800 tiso) lir). Nje- gov nasprotnik, laburistični kandidat Louis Tolley je potrošil za volitve «amo 528 funtov (okoli pol milijona lir). V njunem okraju je posamezni kandidat po zakonu lah-\g potrošil 2.181 funtov. Najmanj Izdatkov Je Imel neodvisni kandidat S. Jennings, ki je plačal samo 6 funtov (t. j. 5.400 lir) za tisakanje letakov. Dobil pa je vendarle 5.693 glasov. Njegov nasprotnik S. O. Davies, ki je bil izvoljen na laburistični listi, je dobil -.4.879 glasov, potrošil pa Je 279 funtov (okoli četrt milijona lir); po zakonu bi v svojem okraju smel potrošiti 928 funtov. Najmanjše izdatke kot uspešni kandidat je Imel neodvisni liberalec James Maxton, ki je potrošil samo 165 funtov (okoli 150.000 lir) izmed 713, kolikor mu Jih je v njegovem okraju dovoljeval zakon. Izdatki za volitve na Angleškem sc precej veliki. Zato pa so politično stranke tako organizirane, da finansirajo večino izdatkov slro-mašnejših kandidatov. Na današnjem rednem zasedanju Pokrajinskega sveta, bodo razpravljali o sledečem dnevnem redu. 1) branje in odobritev zapisnika zasedanja 11. maja; 2) slučajnosti: poročila predsedstva; 3) tržaška pokrajina: stražarska služba v umobolnici, sprememba urnika; 4) Gradež: avtonomno podjetje, bivanje, nove tarife; 5) Trst: za- Waif U 8fMl Jfeiffiai 85 Sl: vola, sprememba statuta; 6) Trža-tka občina: nove tarife za po- trošnjo; 7) občioa Ronki: tarife za klanje živine; 8) Tržaška občina: povišanje pokojnine za stražnike; 9) Trst: delo za zaščito mladoletnih, povečanje nakazil osebju; 10) Tržaška občina: povišanje pokojnine Fabru Angelu; povišanje odškodnine Dinaggiu Vittoriu; prispevek za bolezen izrednemu osebju; občinska vzgojevališča, glasbeni mojstri. Priča aretirana zaradi sodelovanja pri uboju Na včerajšnjem zasedanju iz- , rednega porotnega sodišča proti bivšemu naredniku milice Erml- j niju Riosiju, ki je obtožen sodelovanja s sovražnikom, umora in tatvine, Je obrambna priča Giuseppe Buseccianl lz Portola podal sumljive Izjave; zaradi aumljivosti so ga aretirali. Javni tožilec je dejal, da Je Bu-secclani s svojo Izjavo prišel v enak položaj kot obtoženec ln je predlagal njegovo aretacijo zaradi obtožbe sodelovanja pri umoru. Obramba se je temu pridružila ln sodišče Je na zahtevo javnega tožilca zaradi izpclnjenja podatkov razpravo preložilo. Predsednik Roatti, javni tožilec Ferluga, ljudski sodniki; Bratina, Makovec, Pellaachler, Vardabasso. PREHRANA Vse potrošnike, ki imajo provi-zoricne živilske nakaznice, opozar- ; jamo, da jih morajo obnoviti naj< kesneje do 25. maja t. 1. V nasprot-nem primeru potrošnik ne bo dobil več novih nakaznic. Razdeljevanje maščob. Danes bodo začeli razdeljevati vsem potrošnikom po 180 gr maščob, in sicer na odrezek V živilske nakaznica marec-junlj. Konec razdeljevanja 31. t m., cena 70 lir za kg. Gledališče Fenlce Danes zvečer in jutri ob 17. in 20. uri zadnje varietejske predata- j ve v priredbi 7 Welfare Entertrain- j n.entsa. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. GORICA PULJ Prodaja svežih gob Mestno županstvo v Gorici opozarja vse prebivalstvo, naj kupuje svtže gobe samo na mestnem pokritem trgu, ker Je tako lahko prepričano, da so užitne. Na mestnem pokritem trgu vse , gobe strogo pregledajo; vsaka p°* f soda ali koš mora biti opremljen > z listkom, ki potrjuje, da so gob« že pregledane. Britanija je začela pošiljati po vsem svetu avtomobile svoje povojne proizvodnje. Slika kaže nakladanje v lesen zaboj spravljenega avtomobila, ki je namenjen za Novi Zeland. p. G. WODEHOUSE 30. N0V1MR PSMITH Nekega dne po osvobojenju gospoda Repetta, *e Je gospod Whe-ler nenadoma pojavil pri ravnateljstvu lista; želel j« nekaj povedati ln istočasno dobiti informacije- Začel je a spraševanjem. «Kaj se godi7» je vprašal; nato Je sporočil vesti. »Prav gotovo vem, da nam nekdo nasprotuje. Ne vem, za kaj gre, ker nisem nikdar čital lista; toda ne razumem, kdo bi mogel nasprotovati listu, ki ima naslov 'Lagodni trenotki’. Ce že moram povedati, kakor so se ravnali v zadnjih časih, bi moral reči, da izhaja list v kakšnem premogovniku, kjer so se ga rudarji naveličali«. «Kaj se je zgodilo?« Je vprašal B.lly; v očeh mu je gorel ogenj. »Nič posebnega; samo naši razdeljevalci se ne morejo prikazati na ullei, ne da bi jih skupine neznan, cev in malopridnežev potolkle do krvi. Pat Harrigan je v bolnišnici; pravkar prihajam od njega. Pat Je deček, kj se rad prepira; rekel bi, da mu bolj ugaja prepir, kot dn prisostvuje kakšni nogometni igri. Toda preveč jih je bilo, ki so ga napadli. Ali veste, kaj se Je zgodilo? Poglejte, bilo je tako. Pat je odšel s svojim vozičkom; ko Je vozil v neki majhni ul'ci, usmerjen proti mestu, se je nenadoma pojavila pred njim skupina tistih malopridnežev. Polzkus.l je, da se Jih iznebi, toda obkolili so ga in drugi so mu odvzeli vse zaboje, do zadnjega, Ko so prišli policisti, so našli Pata, ki je okrvavljen ležal na tlaku, a o zločincih ni bilo ndbenega sledu, razen enega, ki Je žvečil gumi. Policisti so ga vprašali, kaj se je pripetilo in mož je odgovoril, da je prispel ravno v tistem trenotku in da ni videl ničesar. Rad bi vedel: kaj se godi? Kdo so ljudje, ki nas ovirajo in zakaj?«. Wheeler se je naslonil na naslanjač, medtem ko mu je Billy svetlikajočimi očmi in še bolj razmršem kot navadno, razložil situacijo. Wheeler je pozorno poslu- šal; ko Je Billy končal svoje pripovedovanje, je dejal da Ima ravnateljstvo 'Lagodnih trenotkov’ preštete svoje dni. To Je bilo edino, kar je izjavil. »Vsekakor, zadeva Je vaša«, je zaključil ln vstal. »Poznate svoje delo. Toda dobro bi bilo. če bi se kdo požuril in prevzel kakšno odločitev, tako da bi se stvar Izravnala. Ce se bo zgodilo, da bodo napadli tudi kakšnega drugega izmed na-s h razdeljevalcev, mislim, da bodo stavkali. Pat Je Irec, toda drugi niso Istega značaja. Večinoma so ljudje, ki ne ljubijo prepirov, izven, seveda, domačih z'dov, kjer zelo radi tolčejo svoje žene in brcajo svoje sinove. Jaz se bom potrudil, da bodo list redno razdeljevali; sram bi me bilo, če ne bi delal tako in še prav v tem trenotku, ko list gre; toda vse drugo Je vaša zadeva. Na svidenje, gospoda«. Nato je odšel. Psmth Je pogledal B ]lyja. «Wheeler je povedal pravilno«, Je dejal. »Zadeva je najina«. Kaj predlagate? Kaj takšnega nisem pričakoval od naših sovražnikov. Mislil sem, da bodo osredotočili svojo pozornost le na naju. Toda, ce bodo začeli tlakovati newyor*ke ulice s trupli naših razdeljevalcev, raju bodo naravnost zbegali«. Bil-ly ni odgovoril. Žvečil Je ustnik pipe, ki Jo je držal v ustih. Psmith je nadaljeval: »Potem takem morava računati na vse možnosti. Ce se bo zadeva zavlekla, naju bodo trpinčili do konca in ne vem, ce bova mogla zdržati. 'Lagodnih trenotkov’ ni mogoče zadušiti, to Je res; toda prav lahko jih ubijejo. Mislim, da morava zvedeti ime lastnika tistih hiš in ga takoj objaviti; v takšnem primeru, če že morava umreti, bova umrla, a istočasno bova naznanila vsemu svetu, kdo naju je umoril«. Billy Je priznal, da Je bil načrt dober, toda vprašal je Psmltha, kaj naj bi ukrenila, da bi zvedela ime. »Prijatelj Wlndsor», Je odgovoril Psmith »dolgo sem premišljal o tem ln zdi se ni, da sva zgrešila pot. Ustav.la sva se in ne greva niti za korak naprej. Iti morava na teren in iskati dokler ne najdeva, kar potrebujeva. Do tega trenotka sv« mirno sedela in samo kričala, v upanju, da naju sliši kakšna osebnost in nama pride na pomoč. Z drugimi besedami do tega trenotka sva se zadovoljila s tem, da sva pisala v najinem listu, da je lastnik tistih hiš lopov, v upanju, da najdeva človeka, ki naj bi so- glašal ln se pozanimal za njegovo Ime; toda najino ravnanje ni bilo pravilno. Potem takem, prijatelj Wlndsor, morava zdaj vzeti najina klobuka, ali vsaj tisti klobuk, ki ga Je nama pustil prijatelj Repetto in iti sama na lov«. »Da, toda kako?« je vprašal Bll-ly »Imate popolnoma prav, toda praktično, kaj morava napraviti? Samo oblast — če bi hotela — bi imela možnost, da obvlada tistega človeka«. »Oh, ne, prijatelj Windsor! Prav preprosto lahko začneva svoje delo Ne vem, kdaj najemniki plačujejo najemnino v tistih hišah, vsekakor mislim, da Jo plačujejo enkrat na teden. Zato mislim, da bi morala čakati v okolici, dokler ne pride izterjevalec; ko ga bova videla, da se je prikazal na obzorju, ga bova dohitela : ga bova vljudno vprašala, če sprejema denar zase ali pa na račun kakšnega drugega; v tem primeru ga bova vprašala, na račun koga sprejema denar? Preprosto, ali ne? Vsekakor izvrstno. Kaj pravite, prijatelj Wlndsor? Bllly je vznemirjen skočil na nege. »Mislim, da ste zadeli pravi cilj!«. Psmith je skromno odstranil p.ašek na rokavu. XVIII MED SAMODRŽCI Ko je drugi dan zjutraj Pugsy Maloney prišel v urad, je prinesel s seboj vesti, o katerih govorimo v tem poglavju. Fugsyjeva povest je bJa prav za prav kratka in neo-ltrašena, kot vedno. Pugsy se namreč ni n koli spraševal, kaj je povzročilo dejstva in dogodke, Izpuščal Je podrobnosti, ker se je bal, da izgubi preveč časa, ki mu je bil dragocen za čitanje povesti o prerijah. Potem takem je povedal vest, kot da bi mislil, da zanima ravnateljstvo na splošno, kot da bi b'la milni mehurček na površju življenja velikega mesta. Ni vedel, da je vse, kar se tiče tolp. imelo \-llk pomen za ravnateljstvo 'Lagodnih ti enotkov’, posebno še, če je bila tolpa tista, ki sc je Imenovala Tl.ree Polnts; rekel je torej: «Vse gre narobe, tam doli, kjer stanujem. Dude Dawson se je sprl s Spiderjem Reillyjem in zdaj je Table Hilla v nasprotju s Three Polnts. Gotovo!«. , Odšel je, ne da bi povedal druge podrobnosti, kot da bi bil človek, čigar Misli so b le daleč. (Nadaljevanje prihodnjič) MOČNA NEVIHTA - ENA ŽRTEV Včeraj zjutraj je bila nad mestom nepričakovano močna ne-vihta; zahtevala je eno žrtev. Tri inzestdesetletna Marija Grškovlc stanujoča v ul. Sissano št 19, je pred nevihto peljala kozo na pašo Izven mesta. Medtem se je vlil dež v vso silo in bliskalo se je tako močno, da si je uboga prestašena žena poizkala zavetja v nekem bližnjem hlevu. Strela pa je nenadoma udarila ravno v omenjeni hlev ter Je ubila ženo in žival. ZARADI NEZAKONITE POSESTI ZAVEZNIŠKE LASTNINE Pred Zavezniškim vojašim sodiščem so se morali zagovarjati Braus Mario iz ulice Porta Ducmo št 7, Dorčič Ivan iz ulice Abruz-zi 8, Crosara Gino iz drevoreda Roma 1 in Peressin Peter s trga A1L ghlert 1, zaradi nezakonite posesti zavezniške lastnine v vrednosti nad 10.000 Ur. Vsi štirje so se skupaj hoteli polastiti 60 m kabla, ki so ga odnesli iz skladišča pomorskega zdravstvenega zavoda. Njihova krivda je bila več kot Jasna; sodišče je obsodilo Dorčiča in Peressina vsakega na tri mesece zapora ln 1000 lir globe, Brausa na 3 mesece zapora In 4000 lir globe in Orosaro na 3 mesece zapora ln 5000 Ur globe, ZARADI SAMOKRESA Dne 16. t m. Je prišel pred Vrhovno zavezniško aod'šče Ivan Faneguna iz ulice Risano 17, ker ■o pri neki preiskavi, ki so J° izvedli na njegovem demu, in sicer na podstrešju, ki je bilo nad o toženčevo pekarno, našli samokres znamke Berretta, kalibra 9. usnjeno torbico in osem nabojev, ara-guna je pred uodiSčenv izjav , a ne ve, kako je prišel samokres na podstrešje, kjer so g* nažli- Na vprašanje, zakaj je pobegnil, ko je policija našla samokres, je r “ ženec odgovoril, da ne ve in da ga je do tega morda privedel s' ' pred aretacijo. Sodišče je P° zaslišanju prič Dr. Pavesia in Dagrla Faraguno obao diio pogojno oa 6 mesecev zapora ln na 20.000 lir globe, ki se v primeru neplačila lzpremeni v 3 mesece zapora. Peko sl |e zlomil Ko Je petdesetletni kmetovalec j Franccsco Paviotti iz Fare n* j murvi obiral listje za svoje svt- j loprejke, se mu je odlomila krhke I veja, na kateri je z vso težo stal ter je tako nesrečno padel ra* drevo na tla, da sl Je razbil peto- j Okreval bo v treh tednih, če n* i bodo nastopile nepredvidene kom' j plikacije. ŠPORT PRIPRAVE ZA OLIMPIJSKE IGRE 1948 London, 18. maja ] Večina tekmovanj olimpijski# iger leta 1948 to na stadionu Wejš' bley v Londonu. Gospod A. J. Elvin ravnat*^ «Wembley Stadium Ltd.» je izje' vil, da je organizacija ponudila odboru Iger v uporabo vsa poslopja* ki so njena last, med temi Civi« , Hall in palačo umetnosti, ki je stare imperialne razstave. Na stadionu bodo spermenlli tudi ; tribuno, de bo mogla »prejeti 80.00* gledalcev. Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 28.15 uc|, Tf.i ran 13. 20.15. 23, uri. Ital. vesti: 7.30, 13, Sobota, 18- maja 17 plesna glasba; 17.30 prerij Iz Londona; ISoddaja mlad,# umetnikov; 18.30 delavska ura; ’ pestra glasba (slov.), 19.30 odd Ll konec tedna: Izlet v Dev'*. 20.30 I. del simfoničnega konce*% 2130 radijska Igra; nato, * dejanje opere; 23.25 nočno i$v vlšče. Nedelja, 19. TOaja 7 glasba za dobro jutro; pestra Jutranja glasba; 9.30 k«1,, tijska oddaja; lo prenos mase ; sv. Justa; 11 nedeljski, glas^r spored; 1215 pridiga v slovenšči* 12.30 kmetijsko predavanje v # venšclnl; 13.15 reproducirana sba; 13.30 eperna glasba; italijanska otroška oddaja; s*-slovenska otroška oddaja; 17 la glasba; 17.30 radijska kron'^ nogometne tekme; 18.15 P'*® j0 glasba; 18.45 športna poročila: . pevski koncert baritonista Duf;«ni Pertota; 19.20 predavanje o tel . vzgoji; 19.30 ruska baletna g'8® r; 20.30 opera: Lucia Lammertn 23.25 nočno zabavišče. Ponedeljek, 20. maja 7 glasba za dobro jutro; .-cp stra jutranja glasba; 11.30 Pr iz Vidma; 11.45 univeraa P°_ r®"0je 12 glasba za vas; 12.30 pre(laV{ap-v slovenščini; 13.15 glasbena tazija; 14 predavanje v itaL________^ r« C Pa,„osrBur”»*6Nis Izdaja A. L S,