l i jo MORSKU) »rthnrtnil/\ Št. 1/05 (14.501) leto XLIX. PRIMORSkU)NEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnilrPARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel, 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 21. APRILA 1993 Izjava ZTT inDZP-PRAEob stavki uslužbencev Založništva tržaškega tiska Založništvo tržaškega tiska in družba za založniške pobude DZP-PRAE kot založnik in izdajatelj Časnikov Primorski dnevnik in Republika sta z obžalovanjem in presenečenjem sprejeli vest, da so se uslužbenci fo-tostavnice Založništva tržaškega tiska odločili za stavko. Dejstvo je namreč, da je stavko oklical izključno oddelek fotostavnice ZTT in ne »delavci Primorskega dnevnika«, kot je bilo zapisano v demagoškem sporočilu, v katerem očitno prevladuje zlonameren politični navdih nad dejanskim sindikalnim vprašanjem. Menimo, da je bila taka odločitev, ki škodi tako interesom slovenske manjšine kot našemu poslovanju, prenagljena in da otežkoca potrebni dialog med vodstvom podjetja ter zaposlenimi, Ce naj se njihova legitimna in človeško povsem razumljiva želja po ohranitvi delovnih mest v najvecji možni meri uskladi z realnimi možnostmi podjetja. Ob tem izražamo prepričanje, da je posodabljanje tehnološkega procesa neizogibno. Stavkajoči uslužbenci se motijo, Ce mislijo, da so taksni ukrepi v škodo nase narodnostne skupnosti v Italiji. Nasprotno, dejavnost te nase skupnosti se bo okrepila le, ce bodo njene organizacije in institucije znale poiskati poti za sprotno posodabljanje vseh oblik delovanja in Ce bodo poleg splošnih manjšinskih interesov spoštovale tudi načela dobrega gospodarjenja. In končno, položaj nase manjšine se bo izboljšal le, Ce se bodo njeni pripadniki Cim tesneje povezovali s pripadniki naroda v matični državi. Glede na to, da sporočilo fotostavcev ZTT popolnoma izkrivlja smisel in dejanski potek založniškega načrta, zavračamo navedbe, ki nase odločitve po eni strani povezujejo z izključno dobičkarskimi razlogi, Po drugi strani pa izražajo dvom v utemeljenost sodelovanja Primorskega dnevnika in Republike. Družba pZP-PRAE, v kateri je večinski delež slovenski, kot izdajatelj in založnik obeh dnevnikov vztraja pri projektu, ki pomeni večplastno povezopvanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji z matičnim narodom in slovenskima manjšinama v Avstriji ter na Madžarskem. Ne le zato, ker verjamemo v nacional-no-kultumo smotrnost Primorskega dnevnika in Republike, ampak tudi zato, ker smo prepričani, da je v interesu pripadnikov manjšine, da se Čimbolj aktivno vključi v dogajanja, ki so posledica velikih političnih in gospodarskih sprememb v Sloveniji ter sosednjih deželah. Gledano tako, pa ugodno ocenjujemo začetne rezultate poslovanja obeh Časnikov : Primorskega dnevnika, ki je v novi izdaji bogatejši od nekdanjega'in Republike, ki si z uspehom isce prostor na slovenskem medijskem trgu. Veselilo bi nas, Ce bi tako mnenje lahko debli z vsemi, ki so k temu pripomogb. Upravni svet DZP-PRAE Upravni svet ZTT ITALIJANSKA POLITIKA / PO PLAZU DA NA NEDELJSKIH REFERENDUMIH S poročilom zbornici odstop Amatove vlade Ali se bo referendumska fronta spremenila v vladno koalicijo? RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro si je prizadeval, da bi se Italija v teh težavnih Časih izognila vsakršni praznini oblasti in da bi sedanjo vlado nadomestil z drugo Sele, ko bi bil nov ministrski svet že oblikovan. A ni mu uspelo. Referendumski veter je s svojim plazom DA, ki so presegli 80 odstotkov volilcev, odpihnil tudi šibko vlado Giuliana Amata. Premier bo danes popoldne ob 18. uri poročal poslanski zbornici o »zdravstvenem stanju« kabineta, v Četrtek pa bo po obširni razpravi z udeležbo vseh političnih strank, stopil na Kviri-nal, da vrne mandat. To je postopek, za katerega se je Amato dogovoril s predsednikom Scalfarom in s predsednikoma obeh domov parlamenta Giovannijem Spadolinijem in Gior-giom Napolitanom. Amato je stopil do Scal-fara že v ponedeljek, Se preden so zavodi za javnomnenjske preiskave objavili svoje prognoze o izidih referendumov, včeraj dopoldne pa je Se zadnjic sklical na sejo ministre, da jim sporoči postopke za začetek vladne krize in da sprejme se zadnje manj pomembne ukrepe o privatizaciji javnih podjetij. Scenarij, ki so ga nato pripravili načelniki poslanskih skupin skupaj s predstavniki vlade predvideva za jutri poročilo premiera Giuliana Amata, v Četrtek pa obsežno razpravo, v kateri naj bi politične stranke ocenile sedanje stanje in nakazale poti za morebitno rešitev krize. Ob koncu razprave ni predvideno nobeno glasovanje, Amato pa bo kljub temu vrnil mandat, saj je ocenil, da je »življenje« njegovega kabineta končano. In dejstvo, da ne bo glasovanja, rešuje marsikoga iz zagate. Predvsem stranke sedanje koalicije, ki prav tako menijo, da je treba preseči sedanjo vlado, vendar ji nočejo izreci nezaupnice, a ji obenem ne morejo potrditi zaupanja. Pa tudi Giuliano Amato ne želi, da bi se delo njegove vlade končalo z nezaupnico, saj bi negativno glasovanje otežkoCilo njegovo morebitno zopetno kandidaturo za premiera. Vprašanje, na katerega ni mogoCe Se odgovoriti in ki ga najbrž ne bo uspela razrešiti niti Četrtkova razprava, pa je, ali se bo referendumska Široka koalicija za DA, v kateri so bile poleg referendumskih pobudnikov vključene tudi stranke opozicije kot DSL in PRI ter večinske koalicije kot KD, PSI in PSDI, lahko spremenila v vladno zavezništvo. Neformalna posvetovanja, ki jih je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro začel pred veC kot tremi tedni, najbrž niso dala zelo jasnih napotil, saj je bil razkorak med strankami precejšen. In različnost pogledov je prišla do izraza tudi vče- raj. Načelnik poslanske skupine DSL Massimo D‘Alema je potrdil, da njegova stranka želi novo vlado, ki naj bi jo vodila institucionalna osebnost, ki bi bila jamstvom vsem političnim strankam. Načelnik de-mokrscanskih poslancev Gerardo Bianco pa je bil skeptičen do take rešitve, Čeprav je priznal, da je treba najti pravilno kompromisno rešitev med pogledi DSL in PRI ter strank sedanje vladne koalicije. In proti vstopu DSL v vlado nastopa tudi Marco Pannella, ki meni, da Occhettova stranka ni najprimernejša za vodenje gospodarstva v sedanjih kriznih trenutkih. Sicer pa je Marco Pannella tisti, ki je najbolj kritičen do predlogov DSL za spremembo volilne zakonodaje. Massimo D‘Alema je ponovil, da se njegova stranka zavzema za uninominal-ni večinski sistem v dveh krogih in s pro-porcno korekturo, medtem ko se Pannella ob podpori, kaže, PSI zavzema za uninominalni večinski sistem v enem samem krogu in brez vsake proporcne korekture. Vmes je Krščanska demokracija, ki hoCe večinski uninominalni sistem v enem samem krogu, vendar s krepko proporcno korekturo. Ali bo vse to usk-ladljivo v sorazmerno kratkem Času? Ali bodo stranke tudi pod pritiskom plaza DA na referendumih uspele najti skupen jezik in oblikovati tako reformo, ki bo omogočila dejanski prehod v demokracijo izmenicnosti za krmilom države? Na ta vprašanja bodo odgovorili prihodnji dnevi in tedni. Vendar Časa za izoblikovanje vlade, predvsem pa volilne reforme ni veliko. Severna liga je včeraj z načelnikom poslancev Marcom Formentinijem ponovila svoje stališče, da je treba izoblikovati reformo v dveh ali treh mesecih in se oktobra napotiti na volišča za prenovitev parlamenta. Formentini je bil ostro kritičen do predloga DSL o dveh volilnih krogih, saj po njegovem mnenju je to pot, ki vodi spet v konsociativizem in obnavlja slabosti dosedanje politične scene. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro torej ne bo imel lahkega dela pri razpletanju tega klobčiča, skoraj gordijskega vozla italijanske politike in pri iskanju primernega clovekaj ki naj bi prevzel vodstvo vlade v novih pogojih. V oporo in podporo pa mu bo nedvomno plaz DA na "nedeljskem referendumu, saj so ljudje jasno povedali, da želijo demokracijo izmenicnosti, ki naj temelji na večinskem sistemu, obenem pa so tudi jasno pokazali, da so pripravljen spet kaznovati stranke na voliščih, Ce bi hotele naprej po že ustaljenih kalupih in bi poskusile spremeniti vse, vendar z željo, da ne spremenijo ničesar. -PŠPOROČILO ODGOVORNEGA UREDNIKA h Primorski dnevnik čim bližji bralcem Primorski dnevnik prihaja danes, po petih dneh, med naročnike v skrčeni obliki. Izdelan je bil včeraj popoldne na izrecno Zeljo založnika, ki je hotel s tem posredovati naročnikom in bralcem vsaj dnevne novinarske informacije. Današnja številka zato izhaja brez obvestil, osmrtnic in krajevnih oglasov. Izdelana je bila v uredništvu ob sodelovanju dveh zunanjih strokovnjakov in brez udeležbe tiskarskega osebja Založništva tržaškega tiska, ki Se nadaljuje s stavko. Z današnjo številko želimo Prekiniti petdnevno odsotnost v upanju, da bo jutri Primorski dnevnik lahko zopet začel redno izhajhati s popolnimi informacijami. Stavka uslužbencev ZTT ne zadeva neposredno novinarjev in odgovornega urednika, ki so uslužbenci podjetja UZP-PRAE, vendar se v tem trenutku ni mogoče izogniti oceni, da je stalisce uslužbencev ZTT vsebovalo tudi nrnenja in trditve, ki terjajo globljo diskusijo in razciscenje, do katerega bo moralo priti ko bo zopet mogoče vzpostaviti normalen dialog. Vsekakor pa ni mogoCe mimo Smnke ugotovitve, da Primorski dnevnik ni prišel v roke svojih bralcev prav v clneh, ko so se v Italiji dogajale pomembne stvari in ko so morali nržavljam na voliščih soodločati o ure-itvi države. Kot italijanski državljani smo vsi zainteresirani za Cim bolj demokratične reforme, kot manjšina pa tudi za to, da bi te reforme vsebovale specifiko, ki je nam najbliže. Danes lahko le ugotavljamo - ne da bi dogodke povezovali - da ob teh zgodovinskih premikih v državi Primorski dnevnik ni mogel povedati svojega stališča in posredovati bralcem mnenj vseh komponent slovenske manjšine. To seveda obžalujemo in se bralcem opravičujemo, Čeprav novinarji ne nosimo za to nobene odgovornosti. Primorski dnevnik želi ostati zvest informator in tudi aktiven dejavnik slovenske manjšine v Italiji. To bo lahko ostal le, ce bodo dani vsi organizacijski, kadrovski in finančni pogoji. Skupni projekt z Republiko ima tudi namen, da vsebinsko okrepi nas dnevnik in z njim zadovolji Cim večje število bralcev. Ob spremembah, ki smo jih uvedli novembra lanskega leta smo delno dosegli ta cilj. Sodelovanje med obema uredništvoma nam je tudi omogočilo, da smo posvetili veC pozornosti našim krajevnim dogajanjem, čeprav seveda se nismo dosegli ravni, ki smo si jo zaželeli. Nova tehnološka oprema nam omogoča hitrejše delo in konec koncev tudi boljši in lepši proizvod. V ta projekt verjamemo in si prizadevamo, da bi bil Primorski dnevnik Čedalje boljši in Čedalje bližji željam in potrebam svojih bralcev. Bojan Brezigar odgovorni urednik Primorskega dnevnika Sporočilo novinarjev Primorskega dnevnika Novinarji Primorskega dnevnika smo včeraj z zadovoljstvom sprejeli sporočilo uprave DPZ-PRAE, da se bodo danes nadaljevali razgovori med predstavniki tiskarjev in upravo ZTT (fotostavnica namreč sodi v okvir ZTT, medtem ko smo novinarji uslužbenci DPZ-PRAE). Istočasno nam je bilo sporočeno, da bodo tiskarji verjetno danes spet na delu, prav zato nas je presenetila odločitev uprave DPZ-PRAE, da bo danes Primorski dnevnik izšel. Dnevnik, ki ste ga danes prejeli, je nepopoln, ker je bila odločitev o izidu sprejeta v poznih popoldanski urah. Ob pomembnem dejstvu, da je nas dnevnik spet prišel v roke naročnikom, pa ne moremo mimo obžalovanja, da se je po nekajdnevni prekinitvi predstavil v tako okrnjeni obliki. Zato upamo, da bodo uprava ZTT in uslužbenci fotostavnice v najkrajšem Času dosegli dogovor, ki bo omogočal redno izhajanje našega dnevnika v popolni obliki. Sindikalna skupSCina novinarjev Primorskega dnevnika VARŠAVA / HOLOKAVST Sugestiven prizor s komemoracije v Varšavi (Telefoto AP) Ganljiva slovesnost ob obletnici upora v getu Rabin je včeraj obiskal taborišče vAuschwitzu VARŠAVA - S sugestivno in ganljivo predstavo Luci in zvokov se je pred-sinocnjim konCal uradni del svečanosti ob 50. obletnici upora v varšavskem getu. Svečanosti so se udeležili številni gostje z vsega sveta, med njimi tudi ameriški podpredsednik Al Gore in izraelski premier Jicak Rabin. Svečanost se je odvijala pred velikim spomenikom, izklesanim iz granita, ki ga je naročil Hitler, da bi slavil svojo zmago. Recitacije, pesmi in glasba so ob sugestivnih svetlobnih efektih ustvarili vzdušje, ki je Številni množici privabilo solze v oCi. Rabin je včeraj nadaljeval z obiskom na Poljskem in se poklonil žrtvam nacističnega uničevalnega taborišča v Auschvvitzu. bSIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica ■ Barriera" Ul. Car dueti 41 - Korzo Saba 1 Trst - Telefon 0401636311 m DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU SDGZ opravilo obračun dveletnega dela Pod geslom »S podjetnostjo iz krize v razvoj« je bil preteklo nedeljo na Tržaškem razstavišču 18. redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kateremu sicer s »prisilno« zamudo posvečamo vso današnjo domačo gospodarsko stran. ...................stran 6 Referendumi na Goriškem Za izide referendumov na Goriškem sta značilna dva podatka: visoka, 85-odstotna volivna udeležba in visok odstotek DA, večji kot v vsedržavnem povprečju. Med slovenskimi volivci pa je sodeč po Izidih v treh slovenskih občinah imelo pomembno vlogo nezaupanje do večinskega volivnega sistema, kar je povečalo odstotek glasov NE zlasti (a ne samo) na referendumu za senat. ...................stran 5 V Wacu množični samomor v plamenih Ameriški predsednik Clinton je prevzel »vso odgovornost« za tragedijo v Wacu, kjer je v požaru, ki so ga sami zanetili, umrlo 86 pristašev Davidove sekte. Med umrlimi so tudi vodja sekte David Koresh in 25 otrok. Zvezna policija FBI je izvedla akcijo za izpraznitev Ko-reshove utrdbe po 51 dneh obleganja. ..........................stran 23 Kdo z Milanom v finalu pokala prvakov? V nogometnem pokalu prvakov bo danes zadnje kolo v obeh finalnih skupinah. Medtem ko je Milan, ki bo drevi igral proti PSV Eindhoven, že kvalificiran za finale, bo drugi finalist znan le pod revišnjih srečanjih Rangers Glasgow - CSKA Moskva in Bruges - Olympi-que Marseille. ..........................stran 21 -p gobici 0 »•*» . ***** *** k KRŠKO ________STEČAJI / KOVINSKO___ Novi program namakalne tehnike Denarni tokovi kažejo pozitivne trende Artur Lipovž AJDOVŠČINA - Podjetje Kovinsko že dobrih pet mesecev živi brez pomoči sklada za razvoj in banke. V tem času je uspelo z lastnimi sredstvi razviti program namakalne tehnike, ki ga trg očitno sprejema. V podjetju spet dela 110 delavcev, ki dobivajo sicer slabo, a redno plačo. Prijavljenih je 80 trajno presežnih delavcev, pred časom je bilo na čakanju 130 delavcev. Podjetje je skupaj z enim od vodilnih evropskih proizvajalcev namakalne tehnike Irrimec razvilo zanimive namakalne naprave. Trimesečna analiza denarnih tokov je v Kovinskem pokazala pozitivne rezultate. Stroške so zmanjšali za Štirikrat, poravnali so svoje obveznosti iz tekočega poslovanja, zmanjšali so obveznosti do dobaviteljev in poravnali zaostale davke in prispevke. Neplačanih zapadlih obveznosti iz preteklosti podjetje tudi v prihodnje ne bo moglo poravnati. Odprte in zaenkrat nerazčiščene pa ostajajo tudi medsebojne terjatve iz poslov z Makedonijo. SDK je po treh mesecih lakonično odgovorila, da ni dolžna opravljati pregleda poslovanja. To delo zdaj opravlja zunanje podjetje. Prve številke že dajejo slutiti, da ni vse tako, kot bi moralo biti... Bilanca je pokazala okoli 190 milijonov tolarjev izgube. Dolg do banke ob pripisovanju 25-od-stotnih deviznih obresti še narašča. Blokada je doslej Kovinsko stala okoli sto milijonov tolarjev. Na vprašanje o pritiskih, da bi podjetje »torpedirali«, direktor Skvarča meni, da bi se to že zgodilo, če se v občini ne bi dvignil prah. »Upam, da se bo sklad vendarle začel pogovarjati z banko. Doslej je bilo Kovinsko iz pogovorov izvzeto. Pred tremi meseci smo se nehali pogovarjati z njimi, in sicer zaradi cinizma, ker so hoteli pomagati pri izterjatvi dolgov v Makedoniji, torej tistih, ki so jih v obliki kreditov sami plasirali našemu podjetju. Tudi banka ni - razen dovoljenja za poslovanje prek »by-pass podjetja« Kovin - naredila drugega, njene vloge pri uresničevanju programa kovinskega pohištva pa raje ne bi omenjal,« pravi direktor Darko Skvarča. Del tistega »bolje« je tudi novi program, ki pomeni zanimivo pomoč zlasti poljedelcem, vrtičkarjem in drugim, ki ne premorejo velikih površin za namakanje po »klasičnem« sistemu. Ta program se je že izkazal kot nadgraditev doslej uveljavljenih namakalnih sistemov na Vipavskem. Poleg tega nudi partner Irrimec pomoč pri plasmaju bolniškega programa v Franciji,« je dejal direktor Skvarča. In še to: ob tako imenovanem namakalnem programu se Kovinsko ne odreka proizvodnji bolnišnične opreme (predvsem specialne postelje), ki dobro poteka. Nekaj posla je ta trenutek zastavljenega celo za ruski trg. Vendar vidijo v Kovinski potrebo po še večji posodobitvi tega programa. K sreči je program vinarske opreme, ki je tudi pripomogel k padcu Kovinske, sam od sebe zamrl, zaradi zapletov z bančnimi organizacijami pa za zdaj še niso uspeli uresničiti zanimivega programa kovinskega pohištva. Program je zanimiv za tujega partnerja, ki bi dal na voljo tehnologijo in stroje ter odkupil enoletno proizvodnjo za tuje trge. Ali je ajdovsko podjetje Kovinsko »zapisano usodi«, ker je preživljalo določen staž v okviru sklada? Ali je skladu v primeru Kovinskega uspelo rešiti nekatera zdrava jedra, za kar je bil pravzaprav ustanovljen? To bo pokazal čas ... IBM pri nas uspel LJUBLJANA - Podjetje IBM Slovenija, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem računalniške in komunikacijske opreme je v prvih šestih mesecih uspešno uresničevalo zastavljene cilje. Slovenskim strokovnjakom (blizu 100 jih je zaposlenih) je IBM odprl nova delovna mesta. To je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal generalni direktor IBM Slovenija Andreas Herman. Hkrati je poudaril, da so v mreži IBM povečali izvoz slovenskih izdelkov, se posebej na Škotsko, v Francijo, Nemčijo in AnglU jo. V tem podjetju si prizadevajo povečati obseg sodelovanja s slovenskimi podjetji, ki so dobavitelji za IBM po svetu, ta obseg pa je v preteklem letu že znašal skoraj 7 milijonov nemških mark. V IBM so prepričani, da ga lahko se povečajo, saj so slovenske tovarne vedno bolj usposobljene za doseganje visokih zahtev po kakovosti. Sicer pa je Andreas Herman poudaril, da je IBM na Številnih P°" dročjih informatike, računalništva in komunikacij nedvomno se vedno v svetovnem tehnološkem in trznem vrhu. (M. C.) GOSPODARSKA GIBANJA SLOVENSKO MLEKARSTVO / SODELOVANJE S SOSEDI Napovedi so brez osnove Dr. Mencinger o proračunu LJUBLJANA - »Proračun za leto 1993, tretji pravi proračun Republike Slovenije in drugi po osamosvojitvi, je tehnično gotovo najboljši doslej,« ocenjuje dr. Jože Mencinger v novi številki Gospodarskih gibanj, publikacije, ki jo izdaja Ekonomski inštitut Pravne fakultete. Tej dobri oceni pa Mencinger dodaja svoje mnenje o vladnih »temeljnih usmeritvah gospodarske in socialne politike«, ki po njegovem mnenju vsebujejo »povsem neosnovane implicitne predpostavke, da bosta letošnje?? lastninjenje in tako imenovani program prenove podjetij kakor koli pripomogla k razreševanju gospodarskih težav«. Mencinger ocenjuje, da ne le, da ne bosta pripomogla k reševanju, pač pa bosta tako lastninjenje kot program prenove gospodarske težave Se povečala. Mencinger v svojem članku posebej analizira proračunske prihodke, odhodke in predvideno zadolževanje oziroma primanjkljaj. Ob tem pa napoveduje, da poslanci v parlamentu najbrž ne bodo prav veliko govorili o dohodkovni strani proračuna, torej o virih, temveč predvsem o porabi oziroma o tem, kako bi razdelili proračunsko pogačo. Od proračunskih virov Mencinger posebej omenja carine, in sicer kot primer za to, kako se država odreka davčnim prihodkom. Pri tem misli na nedavne vladne odločitve o plačevanju oziroma oproščanju plačila carine. Ta primer po njegovem mnenju dokazuje, »da se slovenski sistem carinske zaščite ne more ločiti od jugoslovanskega načina razmišljanja in sprejeti temeljnih pravil obdavčevanja,« torej čim večjo davčno osnovo, nizke in enotne stopnje obdavčevanja in čim manj izjem. »Samo tako je mogoče razumeti oprostitev carine za uvoz posameznikov do 200 dolarjev in Se posebne oprostitve za zdomce, pa tudi že nekoliko starejšo oprostitev za uvoz opreme,« ocenjuje Mencinger. Po njegovem mnenju so vse tovrstne oprostitve carine samo nesmiselno odrekanje davčnim prihodkom, ki škodijo domači proizvodnji in prodaji ter omogočajo prerazdeljevanje davčnega bremena v korist bogatejših. »Ker si revnejši in pretežni del prebivalcev Slovenije vožnje v sosednjo državo in nakupa v višini 2500 šilingov ali 300.000 lir sploh ne more privoščiti, je oprostitev carine tudi prerazdelitev v korist bogatejših,« ugotavlja Mencinger. Od proračunskih odhodkov pa Mencinger posebej - kot primer zapravljanja - omenja vladni projekt prenove podjetij, vreden 180 milijonov tolarjev. »Številka je relativno majhna in zato neopazna, posebej če ni jasno, kaj je z njo,« ugotavlja Mencinger. Denar je namenjen izdelavi strateških analiz v štirih industrijskih panogah, pri tem pa 20 mesecev dela domačega strokovnjaka stane 28 milijonov tolarjev, 12 mesecev dela tujega strokovnjaka pa 34 milijonov tolarjev. »Kako dragi so »strategi« pri omenjenem projektu,« ugotavlja Mencinger, »pove primerjava z letnimi bmto stroški polno zaposlenega raziskovalca v ekonomiji, torej njegova bmto plača, skupaj z bruto plačo administracije in materialnimi stroški.« Mencinger navaja podatek -3,4 milijona tolarjev! (Priredila K.F.) Če bi Hrvaška kot povračilni ukrep svoje meje zaprla, bi se težave naše mlekarske industrije še poglobile Rezultati pogajanj z veterinarsko komisijo Evropske skupnosti v Bruslju o odpravi zapore naj bi bili znani danes LJUBLJANA - Za slovensko mlekarsko industrijo je bilo v nekdanji skupni državi razen domačega hrvaško tržišče največje. Osamosvojitev obeh republik je tudi mlekarjem prinesla začetek precejšnjih težav. Ostajajo težave pri plačilnem prometu, ki jih še zdaj niso uredili na meddržavni ravni. Iz Slovenije izvažamo le sveže mleko. Nasi mlečni izdelki so za hrvaškega kupca predragi, saj njihovo ceno bremenijo carine, predvsem pa tečajne razlike. Zaradi nevarnosti razširitve slinavke na področje Slovenije iz Hrvaške je Slovenija enostransko zaprla meje. Hrvaška kot povračilni ukrep meje Se ni zaprla. Ce bi se to zgodilo, bi se težave slovenske mlekarske industrije ne-sluteno poglobile. Veliko bo odvisno tudi od pogajanj z veterinarsko komisijo Evropske skupnosti v Bmslju. Pogajanja za Slovenijo o odpravi zapore vodi Mihael Vengust, direktor republiške veterinarske uprave. Rezultati tega sestanka naj bi bili znani že danes. V Številnih mlekarnah po Sloveniji skušajo izgubo hrvaškega tržišča nadomestiti z izvozom. Po drugi strani se na svetovnih trgih srečujejo z močno subvencioniranimi izdelki. Izvoz na tuje trge pomeni zaradi nizke zaščite slovenske države zanje veliko izgubo, ki jo skušajo nadomestiti s prodajo doma. Evropsko tržišče je prenasičeno z mlekom in mlečnimi izdelki. Prvega januarja leta 1994 naj bi se kvaliteta slovenskega mle- ka izenačila s kvaliteto mleka, kot jo zahteva ES ( stotisoč bakterij od skupnega števila na liter). Ukrep je izboljšava predvsem za domačega kupca, po mnenju Petra Božiča, republiškega veterinarskega inšpektorja, pa bi nam izenačitev kriterijev kvalitete mleka morebiti približala tudi zahodnoevropske trge. Edvard Kranjc, direktor trženja pri Mercatorju - Ljubljanske mlekarne, meni, da je Se vedno največji kamen spotike trženja s Hrvaško plačilni promet. Ker urejenega plačilnega prometa ni, hrvaške dinarje porabijo z nakupi blaga na Hrvaškem, predvsem reproma-teriala, in s prodajo hrvaških dinarjev. Predlog hrvaške strani o prehodu na devizno plačevanje ima po mnenju gospoda Kranjca dobre in slabe strani: plačevalo se bo sicer v trdi valuti, vendar pa se bo promet s Hrvaško še bolj zmanjšal, ker na Hrvaškem primanjkuje deviz. Temu zmanjšanju so v Ljubljanskih mlekarnah prisiljeni prilagoditi načrtno, saj bi sicer ne mogli poravnati izgub zaradi neplačanih obveznosti hrvaških dolžnikov. Na dolgi rok pa se jim splača ostati na tem tržišču in čakati na boljše čase. Obseg poslovanja s sosedo se je od osamosvojitve zmanjšal kar za šest do sedemkrat. Poleg neurejenih odnosov glede plačilnega prometa med državama je temu vzrok tudi zmanjšanje kupne moči hrvaškega prebivalstva. Zmanjšano prodajo na Hvaško skušajo v Ljubljanjski mlekarnah nadomestiti s prodajo mleka in mlečnih izdelkov na svetovno tržišče in z maloobmejno prodajo v Italijo. Ljubljanske mlekarne prodajajo sveže mleko predvsem v Avstrijo, kjer ga predelajo in prodajo na svetovna tržišča. Avstrijci ga predelujejo v mleko v prahu in prodajajo v države tretjega svetal Mariborske mlekarne pestijo podobne težave. Hrvatje izdelkov iz mariborskih mlekarn ne kupujejo, zanima jih zgolj nakup mleka, se pravi su- rovine. Za plačilo vračajo izdelke. Mariborske mlekarne so tako prisiljene kupovati hrvaške izdelke, ki .jih pri nas ne izdelujejo ali pa jih na slovenskem tržišču primanjkuje: Jogo desert s podaljšanim rokom trajanja, laže mazljji-ve sire Zdenka, pudinge Vindija in kvalitetne sire. Kupujejo tudi repromate-rial (na primer jogurtne lončke in drugo embalažo) pri Meplastu iz Čakovca. Količina v Hrvaško prodanega mleka se je zmanjšala, saj ga Hrvatje ne potre- bujejo. Izgube Mariborskih mlekarn so tudi neizterjani dolgovi, ki so od leta 1991 dosegli vrednost 20 milijonov tolarjev. Veliko teh dolgov je neizterljivih, predvsem od zasebnih podjetij, ki so medtem že propadla. Pred zaporo so mleko vozili v Avstrijo. Zapora jih je zelo prizadela, po mnenju Tilčke Ternjak, vodje sektorja trženja pri Mariborski mlekarni, pa bodo brez državne spodbude v skrajnem primeru morali zmanjšati sam od- kup mleka. Poleg tega je stopnja subvencioniranja nasproti subvencijam izdelkov na svetovnih tržiščih tako nizka, da na njih ne dosegajo petdeset odstotkov domače cene. Mariborska mlekarna prodaja na Hrvaško predvsem viške mleka, saj skušajo večino mleka predelati in izdelke prodati na domačem tržišču - z akcijskimi prodajami in nižjimi cenami. V mlekarni Hmezad Ce-leia so do leta 1992 prodali tretjino mleka na Hrvaško, lani pa se je ta količina prodanega mleka razpolovila. Tudi njihove izdelke - kot nekonkurenčne - Hrvatje zavračajo, mleko pa plačujejo z izdelki lastnih mlekarn - Dukata iz Zagreba in Vindije iz Varaždina. Kot druge mlekarne skušajo mleko in mlečne izdelke izvažati, na svetovnih trgih pa se srečujejo z močno subvencioniranimi cenami. Kljub državnim subvencijam mora mlekarna sama poravnati tretjino cene sira in mleka v prahu na svetovnih trgih glede na odkupno ceno mleka. Brez te državne subvencije bi morali sami plačati kar polovico izvozne cene. Njihov gospodarski položaj se je tako katastrofalno poslabšal. Sire izvažajo tudi na Japonsko. Pred zaporo so sodelovali z dvema avstrijskima mlekarnama (Spital in Graz), ki so mleko zgolj predelovale in ga potem vračale v Slovenijo. Ervin Janežič, direktor mlekarne, pozdravlja protiukrepe Slovenije. Zapora mej bo namreč po njegovem mnenju prisilila Avstrijo, da bo spremenila politiko dostopa slovenske mlekarske industrije do avstrijskih trgov. Doslej so namreč Avstrijci zgolj predelovali mleko in izdelke vračali v Slovenijo ah pa so bili sredniki predaje mleka m mlečnih izdelkov v tretje države. Mlekarna Hmezad Celeia skuša tako prodati mlečne izdelke predvsem doma. Pred veliko nočj0 so organizirali akcijske prodaje mlečnih izdelkov. Kljub višji odkupni ceni pa tudi niso zviševati cen teh izdelkov. Za vse slovenske mlekarne pa velja, da je cena masla v prodajalnah (z maržo in davkom) nižja od proizvodne. Ker je masla na trgu preveč, mu cena pada. Mlekarna Ptuj proda na Hrvaško enako količino mleka kot prej. Težave so le pri plačilu in plačilnih sposobnostih hrvaških kupcev. Hrvatje jim plačujejo ne le z mlečnimi izdelki, ampak tudi z drugim blagom (na primer z ribjimi konzervami, sadnimi sokovi, umetnim gnojilom). Zaradi neplačanih obveznosti bo morala mlekarna najeti kredite, kar )i bo zvišalo stroške. V skrajnem primeru bodo morali zaustaviti prodajo mleka na Hrvaško. Janko Vindiš, direktor mlekarne Ptuj’ meni, bi lahko Hrvatje ko protiukrep zaradi slovenske zapore odkup slovenskega mleka lahko povsem nadomestili z odkupom madžarskega mleka. Cena madžarskega mleka je na mreč enaka kot pri nas. Pred zaporo so v Nemčijo-Avstrijo in Italijo izvažali kazi n (lepilo iz posnetega mleka) in maslo. Z Japonsko se pogajajo o izvozu sirov, vendar so tudi pri tem odvisni od državnih subvencij. HRVAŠKA Sejem gosti veliko držav Gordana Gojak ZAGREB - Včeraj so v Zagrebu odprli spomladanski Mednarodni zagrebški velesejem, na katerem bo do 24. aprila na desetih specializiranih prireditvah razstavljalo 1430 gospodarstvenikov iz 25 držav.Med razstavljalci so tudi proizvajalci iz Slovenije. Predstavljajo se z blagom za široko potrošnjo, zlasti s področja obrti, pa tudi gradbeništva, prometa, prehrane in športa ter z različnimi izumi in avtomobili. Slovenski gospodarstveniki se hodo na najvecji manifestaciji hrvaškega gospodarstva lahko srečali in »pomerili« tudi s proizvajalci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Švice, Madžarske, Nizozemske, Velike Britanije, Irske, Belgije, Španije, Švedske, Češke, Slovaške, Romunije, Rusije, ZDA, Japonske, Kanade, Južne Koreje, Indije, pa tudi s tistimi iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Kot je dejala direktorica sejma Vera Sodan, nastopajo iz BiH deli nekdanjih velikih podjetij, ki niso v neposredni vojni nevarnosti. EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ / PREDSEDNIK - FRANCOZ V LONDONU Ljubezen do francoske kuhinje in nagnjenost k poslovnim poletom Kritiki ga obtožujejo, do je somozvoni svetovljonski držovniK ločen oblosti - Zagovorniki Attolijo so prepričani, do je izjemno mešanico intelektualne energije, talenta in vztrajnosti Stephen Jukes Jacgues Attali LONDON - Razsipna nagnjenost k poslovnim poletom in ljubezen do francoske kuhinje sta bili zmeraj značilni za Jacquesa Attalija, ki je obema ljubeznima zdaj dodal še italijanski marmor in posebej oblikovano pohištvo, kar je na mednarodni ravni sodu izbilo dno. Predsednik banke z veličastnim imenom Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sicer na svetovnem prizorišču nikoli ni bil priljubljen, nova razkritja o njegovem visokoletečem bančnem načinu življenja pa so povzročila ogorčenje med zahodnimi poslovneži. Kritiki ga obtožujejo, da je samozvani svetovljanski državnik, lačen oblasti. Menijo, da je prišel skrajni Cas, ko je treba njemu in njegovi banki preveč odprtih rok, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma za pomoč vzhodni Evropi, zdaj prirezati krila. Njegovi zagovorniki, ki jih ni malo znotraj banke in zunaj nje, so prepričani, da je Attali izjemna mešanica intelektualne energije, talenta in vztrajnosti, ki je potrebna za pomoC vzhodni Evropi, ce se hoče vzdigniti iz 40-letnih na-slag centralno-planskega gospodarstva. Zdi se, da je ta nekdanji ključni pomočnik Frangoisa Mitter-randa v 80. letih zdaj prisiljen položiti raCune pod pravo ploho obtožb britanskega tiska. Nemški finančni minister Theo VVaigel, ki je predsedujoči v upravnem odboru guvernerjev EBRD, se je v torek v Bonnu pogovarjal z Attalijem in pri tem nedvoumno izrazil naraščajočo skrb zahodnih koncernov zaradi prevelikih izdatkov. Banka s sedežem v Londonu, ki si jo je zamislil Attali ob padcu sovjetskega imperija, je bila ustanovljena aprila leta 1991. Zdaj jo sestavlja 56 držav delničark ter ustanov iz Vzhoda in Zahoda, vključno z državami ES, SND in ZDA. Namen banke je pospeševati prehod na tržno gospodarstvo v nekdanjem sovjetskem bloku in ustanavljati investicijske sklade v teh gospodarstvih. Toda Attali ni bil nikoli v zelo dobrih odnosih s svojimi delničarji na Zahodu in na skrivaj je krožilo veliko govoric. V prejšnjem tednu pa je ta spor postal javen, zlasti potem, ko je Financial Times razkril, da je banka porabila dvakrat toliko denarja za svoje tekoče vzdrževanje, odkar je pred dvema letoma zače- la delovati, kot za posojila in vlaganja v vzhodni Evropi. Ti zajetni stroški so vključevali tudi 930.000 dolarjev za najem poslovnih letal, s katerimi je Attali v svojem napetem urniku v zgodnjih jutranjih urah odletel na pogovore z vladnimi uradniki v dežele, kot je na primer Albanija, ter se še istega večera vrnil nazaj. Drug primer ekstravagantnosti, kot ga omenjajo kritiki, pa je uvoz 1,16 milijona dolarjev vrednih plošč kararskega marmorja, s katerimi so nadomestili travertinski marmor, ki je bil že vgrajen v prostore sedeža banke v londonskem Cityju. Resni in manj resni britanski Časopisi so imeli pravo veselico z naslovi, kot je »Banka, ki ljubi sebe«. Toda EBRD je hitro vrnila udarec. Meni, da se je dogovorila za zelo ugodne posle ter da bo »kataliticni« učinek njenih posojil dodobra spodbudil vlaganje v zasebni sektor, ki je bil doslej podcenjen. Attali se je prav tako skušal distancirati od odločitve o zamenjavi marmorja. Izjavil pa je, da se zato ni treba opravičevati in da ni govora o tem, da bi se umaknil. A madež je ostal in vrsta vprašanj je obvisela v zraku. Ko se bodo v petek vzhodni in zahodni ministri zbrali na drugem rednem letnem zasedanju Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu, bo zagotovo slišati veliko kritičnih besed, da je bilo nekdanjemu sovjetskemu bloku odobrenih premalo kreditov in da so postopki prepočasni. Jacques Attali se je rodil 1. novembra 1943 v Alžiru kot sin židovskega poslovneža, ki se je pridružil eksodusu v Francijo med leti 1954 do 1962, ko je trajala alžirska vojna za neodvisnost. Od leta 1974 je bil sedem let zaposlen pri Mitterrandu, preden je bil ta izvoljen kot vodja socialistov v Elizejsko palačo, potem pa je končno prevzel vodstvo pri EBRD. Pripovedujejo, da je Attali sedel za pisalno mizo neposredno pred predsednikovimi vrati, skrbno nadzoroval vsak obisk in si pridobil sloves »sive eminence«. Je plodovit pisec, ki je napisal celo vrsto knjig z gospodarskimi oziroma filozofskimi temami. O njegovi samozaverovanosti krožijo številne anekdote, med njimi tudi ta, da se je -sklicujoč na življenjepis Mitterranda - hvalil: »Jaz občujem ‘na ti‘ s 47 predsedniki držav ali vlad.«' POVEZOVANJE / ES IN EFTA Trgovina ne pozna meja Skupni trg, ki bi se raztezal od Arktike do Sredozemlja Linda Sieg LUKSEMBURG - Hitra uresničitev skupnega trga, ki bo povezoval Evropsko skupnost (ES) in Evropsko združenje svobodne trgovine (-Efta), bi lahko pomagala, da se zagotovi oživitev evropskega gospodarstva, so včeraj povedali finančni ministri iz obeh oblik združevanja. Po svoji prvi skupni seji so ministri dejali, da so soglašali glede tega, da bo dokončanje dogovora o evropskem ekonomskem prostoru povečalo učinkovitost tržišč in okrepilo zaupanje. »Dejansko uresničevanje dogovora je v skupnem interesu vseh držav, ki so danes tu zastopane,« je na tiskovni konferenci dejala švedska finančna ministrica Anne VVibble. Dogovor naj bi zaokrožil velikanski skupni trg, ki se bo raztezal od Arktike do Sredozemlja. Veljati bi moral začeti 1. januarja, toda Švicarji so na referendumu glasovali proti temu, da bi bila njihovega dežela del skupnega trga- Uradni predstavniki Evropske skupnosti in Evropskega zdruenja svobodne trgovine so prejšnji teden priznali, da ni verjetno, da bi ostale države revidirani dogovor lahko ratificirale in ga popolnoma pripravile do 1. julija, ki je določen kot novi ciljni datum, in da je veliko bolj realno pričakovati, da bo dogovor nared do 1. oktobra. Ministri Evropske skupnosti in Evropskega združenja svobodne trgovine so se srečali na sestanku, ko naj bi prvič poskusili s skupnimi moCmi ukrotiti rastočo brezposelnost in nizko rast. Evropsko združenje svobodne trgovine je predložilo poročilo skupnemu sestanku, ki naj bi pomenilo dopolnitev ukrepom za spodbuditev rasti, ki so jih že prej pripravili finančni ministri Evropske skupnosti, cilj pa je v naslednjih dveh letih ustvariti 450.000 delovnih mest. Vendar je Efta zavrnila, da bi si postavila kot cilj za vse zavezujočo rast, saj Članice Evropskega združenja svobodne trgovine - za razliko od Evropske skupnosti - nimajo nadnacionalne strukture. Evropsko združenje svobodne trgovne zajema Avstrijo, Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko, Švico in Liechtenstein. (Reuter) HRVAŠKA / DRAGO ŽIVLJENJE Vse teže je povezati konec s koncem Vlado je za 40 odstotkov podražilo bencin Goran Moravcek ZAGREB - Hrvati se vse težje prebijejo Cez mesec, zlasti po najnovejši vrsti podražitev. Vlada Nikice Valentiča, ki svoj gospodarski program utemeljuje na realnih cenah, je podražila bencin za okrog 40 odstotkov, elektriko za 69, 2 odstotka, prevoz za 42 odstotkov, cm kruh s 125 na 450 hrvaških dinarjev Valentič zatrjuje, da od te politike ne bo odstopil, ker namerava vlada iz politike cen »izvreči« socialno zaščito. Za pomiritev socialnih nezadovoljstev je premier Valentič napovedal, da bo za okrog 200.000 družin, ki so na robu preživetja, v Prihodnje poskrbela država. Ta bo na temelju svo- jega novega socialnega programa omogočila tistim, ki nimajo dovolj denarja za kruh, mleko in druge osnovne življenjske stroške, da bodo dobili mesečno denarno podporo. Nihče na Hrvaškem ne bo laCen, obljublja Valentič. Sindikati mislijo drugače. Dragutin Lesar, vodja Samostojnih sindikatov Hrvaške, je nezadovoljen z vladnim gospodarskim programom. Prepričan je, da socialni program v vrednosti 745 milijonov nemških mark, ne more uspeti, ker mark preprosto ni. Prav tako tudi ni »mar-kic« oziroma bonov, saj je sindikat izračunal, da hi samo za njihovo tiskanje država porabila 537 milijonov mark. Namesto takšnega socialnega in gospodarskega programa, ki bo -kot zatrjuje Lesar - še bolj osiromašil Hrvate, ki zdaj v povprečju zaslužijo manj kot 100 mark na mesec, sindikalne organizacije zahtevajo znatno povečanje cene dela, saj se zavzemajo za minimalen zaslužek približno 200 nemških mark mesečno, vlada pa zatrjuje, da bi to pripeljalo do še večje stopnje inflacije. Sedanje naraščanje cen na Hrvaškem je približno 40 odstotkov na mesec, vlada Nikice Valentiča pa si prizadeva, da bi inflacijo do konca leta spravila na približno 10 do 12 odstotkov. KUVAJT / DRŽAVNI DOLG Parlament je sprejel program za načrt za reševanje notranje zadolženosti KUVAJT - Kuvajtska centralna banka je z mešanimi občutki reagirala na predlog o rešitvi 20 roiljard težkega slabega dolga, ki ga je predlagal parlamentarni komite.Guverner centralne banke, šejk Salem Abduli2 al-Sabah, je v memorandumu parlamentarnemu finančnemu in gospodarskemu odboru zapisal, da utegne načrt Pomagati znižati državne stroške, da pa so nekateri deli tega načrta »protislovni in dvoumni« in utegnejo biti zaradi tega krivični. Banka je zavrnila ne- posredni komentar, kot poroča Časopis. Plenarno zasedanje parlamenta je imelo v torek na svojem dnevnem redu tudi točko o problemu, ki je oslabil eno najprodornejših gospodarstev zalivskih držav. NaCrt odbora predvideva strožje roke za velike dolžnike, ki dolgujejo veC kot 1, 65 milijona dolarjev, in delni odpis dolgov za manjše dolžnike. Od velikih dolžnikov zahteva poročilo odboru finančnikov, ekonomistov, predstavnikov centralne banke in sodstva, ki bodo v skladu s tem poročilom določili odplačilne roke. Skrb za ta problem, ki obstaja že 11 let, hromi tudi gospodarski položaj kljub njegovi obnovi po zalivski vojni in prihodkov od nafte ter kljub velikim sredstvom, ki so jih morali nameniti za gašenje in popravilo naftnih polj, ki jih je zažgal Irak. Gospodarstveniki so prepričani, da ne bo prišlo do trajne gospodarske rasti, dokler ne bo rešen ta problem, ki je še bolj očiten po propadu neuradne borze Souq al-Ma-nakh leta 1982. (Reuter) VELIKA BRITANIJA / LONDONSKO GOSPODARSTVO Iz mesta prihajajo obetavne napovedi Krivuljo rasti se je končno obrnilo navzgor LONDON - Gospodarska dejavnost v Londonu, središču britanskega gospodarstva, je zdaj na svoji najvišji ravni od sredine leta 1990, ko je začela recesija kazati svoje zobe, je v ponedeljek sporočila londonska Trgovinska in industrijska zbornica. Cene stanovanjskih his, ki so v minulih treh letih nihale, kažejo znamenja okrevanja, kot zagotavlja Lloyds Bank. Obe poročili dokazujeta, da britansko gospodarstvo konCno trga okove iz najdaljše recesije, ki je v zadnjih 60. letih prizadela državo. Tudi Britanski najvecji tekstilni sindikat meni, da kaže gospodarstvo zanesljiva znamenja okrevanja. »Želimo si, da ti »poganjki« ne bi bili zamorjeni in da bi se razvili, vendar sem prepričan, da so v nevarnosti, dokler ne bo pravih ukrepov,« je izjavil Bill Jordan, predsednik kovinskega sindikata in sindikata elektramarjev. Sindikat je pregledal 40 podjetij in med njimi našel samo štiri ali pet, ki nimajo povprečnih ali zelo dobrih naročil. Samo še 17 odstotkov jih gospodarski položaj opisuje kot slab. »Nisem prepričan, da gre za lažno svitanje,« je izjavil Simon Sperryn, predsednik londonske trgovinske zbornice. »Okrevanje v Londonu bo neenotno in rast počasna, vendar obstaja zelo veliko pozitivnih dejavnikov, ki bodo preprečevali zdrs nazaj.« Lloydovo poročilo napoveduje, da se bodo cene stanovanjskih his v letu 1993 dvignile za tri odstotke, najbolj na jugu Anglije, Škotske in severne Irske. Ta teden cela vrsta podatkov, ki pokrivajo industrijo in drobnoprodaj-ne marčevske cene, napoveduje dolgo pričakovano rast gospodarske krivulje. Londonsko poročilo je se posebej ohrabrujoče, saj ugotavlja, da je dovolj kapitala za dobro izhodišče britanskega gospodarstva, ki v dobršni meri temelji na storitvenih dejavno- stih. Poročilo ugotavlja, da je 38 odstotkov storitvenih podjetij zabeležilo rast izvoznih naročil za kar 13 odstotkov. Rast naj bi bila še bolj obetavna v drugem Četrtletju leta 1993. Poročilo navaja tudi prvo povečanje tekstilnega izvoza, odkar je funt septembra lani devalviral. (Reuter) IRSKA / UGODNA GOSPODARSKA GIBANJA Obresti so na najnižji ravni v zadnjih letih Ekonomsti ne vidijo kakšnih posebnih težav Paul Majendie DUBLIN - Irska borza doživlja velik vzpon, njene obrestne mere pa upadajo, kar daje finančnemu ministru Ahernu možnost, da uresniči svoje ambiciozno zastavljene proračunske cilje glede državnih stroškov, so v Središče Londona (Foto: Zvezdana Dolenc - Stražar) ponedeljek dejali ekonomisti. Obrestne mere, ki so se v zadnjih štirih tednih že sedemkrat znižale, so padle na najnižjo raven v zadnjih štirih letih, pri Čemer znašajo obresti centralne banke za kratkoročna posojila trenutno devet odstotkov. Dublinska borza drvi s polno paro po januarski devalvaciji irskega funta in je v tem letu dosegla že tridesetodstotni porast, s Čimer se je uvrstila med najhitreje rastoče borze na svetu. Prehitela je London, New York, Pariz, Frankfurt in Tokio, saj ocenjujejo, da so tuje naložbe, ki so prišle v Dublin od začetka leta, dosegle kar štiristo milijonov irskih funtov (608 milijonov ameriških dolarjev). Ko je država prejšnji teden prodajala svoj delež v najvecji zavarovalniški skupini Irish Life, se je izkazalo, da je bil interes zdravega Čezmorskega kapitala ogromen. Naslednja po vrsti je družba Green-core, v kateri želi kupiti velik delež severnoameriški prehrambeni gigant Archer Daniels Midland. Zdaj ko ima precej velik manevrski prostor, bo lahko minister Ahern razmislil tudi o zajetni »injekciji« v državno letalsko družbo Aer Lingus, ki jo pestijo dolgovi in je zaprosila vlado za pomoč pri svoji borbi z mednarodno recesijo. Eden izmed izurjenih borznih posrednikov, glavni ekonomist pri borzni posredniški hiši NCB Stockbrokers, Pat McAr-dle, je dejal: »Ahern je uresničil kar precejšen del svojih privatizacijskih načrtov. Obrestne mere so padle veliko hitreje in veliko bolj ostro, kot je kdor koli pričakoval ob določanju proračuna v januarju. Tudi brezposelnost je rahlo padla v zadnjih dveh mesecih. Zadeve se razvijajo ugodno. Finančni minister ima precejšnjo možnost, da zmanjša proračunski primanjkljaj v višini 760 milijonov funtov. Edina večja skrb, ki bi mu znala delati preglavice, bo vprašanje, koliko naj vloži v Aer Lingus. Tudi ko bo poskrbel za letalce, bo še vedno v dovolj ugodnem finančnem položaju.« McArdle pa je zelo previdno ocenjeval porast družbenega bruto proizvoda: »Letos smo bolj pri dnu, en odstotek ali še manj. Tega nismo revidirali. PaC pa pričakujemo, da bi se lahko zadeve izboljšale v letu 1994. Toda pri tem jexNemCija velik temačen madež na obzorju rasti.« Strinjal se je tudi John Beggs, glavni ekonomist iz bančne skupine Allied Irish Bank: »Irsko gospodarstvo bi lahko zmoglo kar krepak razmah. Ne smemo pa podcenjevati moči recesije na evropskem kontinentu.« V zvezi s proračunskimi cilji finančnega ministra Aherna je Beggs dejal: »Znalo bi se zgoditi, da bo za porabo premalo prihodkov. Se vedno pa lahko malce prekoračimo proračunski primanjkljaj. Po evropskih standardih bi bil tak primanjkljaj nizek.« NOVICE Atentat na egiptovskega ministra KAIRO - V kairski četrti Heliopolis sta v torek neznanca z avtomatskima puškama streljala na avto egiptovskega ministra za informiranje Safivata She-rifa. Pri tem je bil ubit njegov šofer, minister pa je samo laže ranjen v roko. Tokratni napad na visokega državnega predstavnika je po letu 1990, ko so muslimanski skrajneži ubili tiskovnega predstavnika egiptovskega parlamenta Rifaata Mahgouba, ena najresnejših groženj muslimanskih skrajnežev. V zadnjem letu ob napadih skrajnežev, je bilo v Egiptu ubitih 120, ranjenih pa več kot 330 ljudi. (Reuter) Novi pakistanski premier naj bi ozdravil domačo politiko ISLAMABAD - Balkh Sher Mazari, ki od nedavnega zaseda funkcijo pakistanskega premiera, je včeraj novinarjem povedal, da je njegova glavna naloga ozdraviti politične rane, ustanoviti neoporečno vlado in ovreči obtožbe, da Pakistan podpira terorizem. Povedal je tudi, da si bo nova vlada prizadevala 14. julija organizirati svobodne in poštene parlamentarne volitve. Medtem pa nekdanji premier Sharif še vedno grozi, da bo organiziral ulične demonstracije, saj meni, da ga podpira večina prebivalstva. (Reuter) Delegacija RS odpotovala na žalno slovesnost v Turčijo LJUBLJANA - Slovenska delegacija, ki jo bo vodil zunanji minister Lojze Peterle, se bo danes v Ankari udeležila žalne slovesnosti ob smrti predsednika Republike Turčije Turguta Ozala. V slovenski delegaciji bo tudi državni sekretar Ignac Golob. Iz Nikozije pa so sporočiti, da ciprski Grki izražajo sožalje ob smrti turškega predsednika, vendar se ne bodo udeležili žalne slovesnosti, ker Republika Turčija grške vlade na Cipru še zmeraj ni priznala. Pričakujejo, da se bosta pogreba udeležila grški premier Constantin Micotakis in predsednik turškega Cipra Rauf Denktash. (STA, Reuter) WASHINGTON / MUZEJ SRHLJIVEGA OPOMINA KUČANOVE MISLI OB OTVORITVI MUZEJA HOLOKAVSTA »Hotel sem, da bi obisko -valci čutili tesnobo« Petdeset let po židovski vstaji v voršavskem getu Vojne grozote niso le daljni spomin »Živimo v času nevarnosti, ki ne bo minila, če se bomo delalida nam ni nič mar« Robert Koch / AFP VVASHINGTON - »Čevlji smo. Mi smo zadnje priče,« lahko preberemo pod ozkim prehodom, ki ga z ene strani na drugo zapolnjuje na tisoče parov čevljev, iz katerih še vedno diha odsotnost njihovih lastnikov. Te neme priče nacističnega genocida predstavljajo pol stoletja po uporu v varšavskem Getu sestavni del muzeja trpljenja holokavsta, ki ga bo v VVashin-gtonu v četrtek odprl predsednik Bill Clinton ob navzočnosti številnih predsednikov držav in vlad ter tisočev preživelih iz taborišč smrti. »Mi smo čevlji otrok in starih staršev iz Prage, Pariza in Amsterdama,« je zapisano v podnapisu. »In ker smo izdelani samo iz usnja, in ne iz mesa in krvi, smo ubežali ognju pekla.« Muzej ZDA v spomin na holokavst stoji v srcu ameriške prestolnice. Zgradili so ga po natečaju, za katerega so zbrali 168 milijonov dolarjev, posvečen pa je spominu na 11 milijonov žrtev nacistične blaznosti, pred in med drugo svetovno vojno: Zidom, a tudi vojnim ujetnikom iz nekdanje Sovjetske zveze in Poljske, poslovnežem, invalidom, homoseksualcem, političnim nasprotnikom in verskim odpadnikom. Z arhivi (20.000 spisov), s seznami preživelih in Spominsko dvorano je največji spominski muzej holokavsta na svetu. »Hotel sem ustvariti moreče vzdušje, v katerem bi nas nenehno preganjal občutek, da nas kdo opazuje,« pojasnjuje James Freed, arhitekt, ki je zasnoval muzej. »Hotel sem, da bi sleherni obiskovalec krenil po stopnišču smrti,« dodaja ta Zid, ki je pri devetih letih pobegnil iz nacistične Nemčije. Muzej omogoča obiskovalcu grozljiv pogled v približno 100 taboriščnih predmetov: progasta oblačila jetnikov, uniforme njihovih mučiteljev, vse do zobnih ščetk, ki so neme priče »dokončne rešitve«. V muzeju bodo uporabljali najnaprednejšo avdio-vizualno tehniko, holografijo, s katero nameravajo prepričati tudi tiste, ki danes zatrjujejo, da koncentracijska taborišča nikoli niso obstajala. Muzej zastavlja tudi neprijetna vprašanja. »Za vsako ceno se moramo spominjati holokavsta, kajti ta nas uči, kako krhka je demokracija in kaj se zgodi, kadar ustanove ne opravljajo več svojih nalog,« je izjavil Edvvard Linenthal, profesor teologije na univerzi VVinsconsin. »Hoteli smo narediti kaj tudi za naj- mlajše Američane, da bi se po obisku muzeja vprašali: 'Kaj bi storil jaz, če bi živel v tem času? ’,« pripoveduje Harvey Meyerhoff, predsednik administrativnega sveta. Muzej, v katerega bo vstop prost, bo odprt od 26. aprila. Pri otvoritvi muzeja bo navzočih 10 predsednikov držav in dva predse- dnika vlad: predsednik Haim Herzog iz Izraela, Zeljo Zelev iz Bolgarije, Franjo Tudman iz Hrvaške, Vaclav Havel iz Češke, Arpad Goncz iz Madžarske, Lech VValensa iz Poljske, Mario Soares iz Portugalske, Ion Iliescu iz Romunije, Mihal Kovač iz Slovaške in Milan Kučan iz Slovenije, prav tako pa tudi premiera Andrej Sangheli iz Moldavije in Aleksander Gabriel iz Albanije. VVASHINGTON - Slovesnosti ob otvoritvi muzeja v spomin žrtvam holokavsta se bo udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki ga bo sprejel ameriški predsednik Bill Clinton. V Wa-shingtonu se bo Kučan sestal še z vrsto tujih državnikov, zato se ni mogel odzvati vabilu Cyrusa Vancea, ki je slovenskega predsednika povabil na pogovor o balkanski vojni v New York. Ob otvoritvi muzeja so v VVashingtonu izdali posebno publikacijo, v kateri so svoje misli zapisali državniki, ki so jih povabiti na slovesnost. Predsednik Slovenije Milan Kučan je zapisal, da »muzej priča in opominja o narodu in narodih, obsojenih na izginotje in smrt. Med njimi smo bili tudi Slovenci. Najprej zato, ker smo bili napoti večnemu rajhu. Potem zato, ker baje pripadamo manjvredni rasi, pa še za- to, ker smo majhen narod, kakršni so na svetu samo v napoto. Bili bi nas nekaj pobili in nekaj asimilirali, ko se ne bi uprli. Zato je jom hašoa (obletnica židovske vstaje v varšavskem getu 18. aprila 1943, letos petdeseta po vrsti) tudi naš dan spomina, dan spomina na pogum, odločnost in dostojanstvo vseh tistih, ki so se uprli tedaj in ki so se upirati vsem vrstam totalitarizma do danes. Ko bi takih ne bilo, tudi Republike Slovenije danes ne bi bilo. In ko bi takih ne bilo, bi ne mogli zoreti preteklosti v oči. Se posebej ne danes, ko se zgodovina v naši neposredni soseščini ponavlja.« »Naj ta muzej opominja tudi na to, da je v televizijskih poročilih, ki jih boste gledali danes zvečer, še za en tak muzej povsem novih eksponatov. Živimo v trenutku nevarnosti, ki ne bo prešla, če se bomo tolažiti, da je ta nevarnost daleč in se nas ne tiče. Da se tiče samo Zidov. Da se tiče samo Muslimanov. Da gre samo za Balkan. Da gre samo za lokalne ekscese. Da poročevalci pretiravajo. Da lahko prezimimo za trdnjavskimi zidovi. Da mi ne moremo postati žrtve; Da mi ne moremo postati krvniki. Človek ima svobodno voljo in lahko izbira, vendar to ni ravno razlog za optimizem. Ah lahko ostane vsaj razlog za upanje?« Ameriški žid si ogleduje fotografije tetoviranih rok taboriščnikov (Telefoto: AP) PISMO IZ BUENOS AIRESA Spomin je krut in nepodkupljiv učitelj Alejandro Briner Desetega oktobra leta 1946, sedemnajst mesecev po končani drugi svetovni vojni, je strog oficir Visokega vojaškega sodišča v Niirnbergu izrekel sodbo Martinu Bormannu, desni roki Adolfa Hitlerja: smrt z obešenjem. Nerazločno mrmranje je završalo v sodni dvorani in publika je s pogledi iskala obsojenega. Sedež, kjer bi moral obsojenec sedeti, je bil prazen. Bormanna ni bilo na procesu. Danes vemo, da je bil priča Hitlerjevi poroki z Evo Braun in tudi njunemu samomoru; v noči med prvim in drugim majem leta 1945 pa je zapustil bunker in izginil za vedno. Od takrat so ga (menda) večkrat opaziti na različnih krajih. Med leti 1945 in 1973 so ga »videti« vsaj se-demdesetkrat v Urugvaju, Boliviji, Čilu, Argentini, Braziliji in Paragvaju. Trditev ni bilo nikdar mogoče preveriti. Skoraj po naključju je prejšnji teden nekaj luči posvetilo na njegovo dolgo in skrivnostno bivanje v Južni Ameriki. Paragvajska vlada je prav te dni dala novinarjem na voljo strogo zaupne mape, ki jih je našla ob preiskavi tehničnega urada ministrstva za notranje zadeve. Gre za arhive resničnih grozot, v katerih je popisano brezčutno nasilje v času diktature generala Alfreda Stroessnerja. V eni izmed teh map z naslovom Nemške zadeve je bilo mogoče najti pogrebne podrobnosti z dne 17. februarja leta 1959. Ti podatki so sodnika Beniteza Riera napotili k novi raziskavi in izkopavanju trupla, kajti prepričan je bil, da gre za Martina Bormanna. Poročilo omenja pogreb na pokopališču v Iti in sodelovanje dveh mladih nacističnih aktivistov, prav tistih, ki sta devet mesecev pozneje pričala v prid Josepha Mengeleja, ko se je ta odločil, da bo vzel paragvajsko državljanstvo. Sporočilo je pretreslo številne prebivalce teh južnih krajev, a ga je kmalu nadomestilo novo. Ze čez dva dni je holandski novinar v istih arhivih odkril tajno poročilo iz leta 1978, ki govori o načrtovanju skupnega ilegalnega delovanja vojakov iz Argentine in Paragvaja. Oboroženi sili obeh držav sta se dogovoriti za »izmenjavo podatkov in močnejšo ofenzivo proti prevratnežem«. Dokument omenja »prevratneže«, za- nimivo pa je, da navedena imena preganjanih in zaslišanih niso njihova imena. So imena in priimki moških in žensk, ki niso bili nikoli politično dejavni. Kljub temu pa so ti ljudje pozneje polnih znamenite sezname pogrešanih in izginulih. Občutljivost Argentincev, ki niso mogli popolnoma pozabiti tistih črnih let, je ponovno razdražila zavest, da preganjanja, mučenja in umori niso bili samo posledica nerazsodnih dejanj norih vlad, ampak dia- bolično natančni načrt držav. Tri dni pozneje je severnoameriško sodišče razsodbo v prid argentinskemu državljanu Joseju Siderma-nu. Ta je že več let tožil Argentino. V noči 24. marca leta 1976 (datum vojaškega udara generala Jorgeja R. Videla) je deset zakrinkanih neznancev vdrlo v Si-dermanovo stanovanje, ga ugrabilo, ga teden dni mučilo z električno »picano«, pozneje pa mu je vojaška diktatura vzela vse premoženje, vključno z njegovim imenitnim hotelom. Zdaj pravica zahteva moralno in materialno poravnavo te krivice. Novinarji, politični opazovalci, voditelji in funkcionarji pogosto in enoglasno zlogujejo fraze o pozabi in odpuščanju. Pravijo, da je sovraštvo slabo, da se maščujejo samo majhni ljudje, da nič ne koristi objokovanje starih ran in da se je treba s svetlim pogledom zazreti v prihodnost. Morda imajo prav. Toda samo do mere, ki ne dopušča, da bi spomin zatajil temeljna načela, na katerih sloni človekovo življenje. Nacizem je bil - in tega se moramo zdaj bolj kot kdaj koli prej dobro zavedati - med največjimi zli v človeški zgodovini. Joseph Mengele je v Auschwitzu ubil štiristo tisoč nedolžnih ljudi. Martin Bor-mann je bil esesovski general in glavni Hitlerjev pomočnik. Videlova diktatura je pomenila največjo argentinsko tragedijo tega stoletja: uničila je trideset tisoč življenj. Treba je gledati v prihodnost. To načelo moramo vaditi brez ugovorov vsi in vsak posebej. A pozabiti preteklost pomeni odpovedati se nečemu, kar najbolj bogati in razsvetljuje človekovo pot: nepodkupljivo učenje, ki ga daje le spomin. Zgodovina? (Foto: T. Hočevar) __________ZDA / VOHUNI POTREBUJEJO VEC DENARJA _ Bill Clinton je predlagal povečanje izdatkov za obveščevalne službe Mediji napadajo direktorja Cie, da vodi drago in neučinkovito ustanovo Zoran Kurtovič / New York NEW YORK - Cas hladne vojne, brezobzirnih vohunskih tekem in zvezdniških vzponov obveščevalnih asov med dvema svetovnima supersilama je mogoče minil hitreje, kot je bilo pričakovati in kot so vodilni izvedenci napovedovali, čeprav Bela hiša očitno ničesar ne prepusti naključju. Kot popolno presenečenje je ameriški predsednik Bill Clinton predlagal pomembno povečanje proračuna za obveščevalno dejavnost z namenom, da različnim agencijam, ki se ukvarjajo z zbiranjem podatkov »onstran informatike«, omogoči nakup nove, veliko bolj zapletene opreme od tiste, ki je v rabi zdaj, čeprav bi sedanjo le stežka ocenili kot - zastarelo. Odločitev je prišla v hi- pu, ko je Clinton obljubljal zmanjšanje »vohunskega proračuna« za več kot 7 milijard dolarjev v naslednjih petih letih. Tisto, kar vsemu daje srhljiv mik drobne afere, pa je dejstvo, da so to povečanje skrbno skrivali v zaupnih delih proračuna Ministrstva za obrambo, ki bo - da bi bila ironija še večja - doživel nemajhno skrčenje že to fiskalno leto. Ze napoved povečanja proračuna - čeprav končnih podatkov o višini ne razkrivajo, ampak samo domnevajo, da bodo stroški presegli 28 milijard dolarjev letno - je povzročila pravi plaz komentarjev, zlasti ko gre za prora- čun Osrednje obveščevalne agencije CIA. Ta je že zdavnaj tarča besnih kritikov, ki ne tehtajo izrazov o njeni nesposobnosti, saj ne opravlja svojih nalog tako, kot bi bilo treba. Številni kritiki namreč agenciji zamerijo, da v zadnjih nekaj letih ni predvidela skoraj nobenega velikih dogodkov, kljub tolikim izvedencem, moderni opremi in denarju, ki so ji ga namenjali. Očitajo ji, da je bila prepočasna pri presoji tistega, kar je bilo očitno tudi laikom: od tega, da propada sovjetsko gospodarstvo, do nepravočasnega opozorila, da pripravljajo iraški napad na Kuvajt. Kritiki navajajo besede poveljnika »pu- ščavskega viharja«, generala Normana Schvvarz-kopfa, da so bile v času iraško-kuvajstgke vojne in ameriške intervencije »informacije CIE čisto navadne - smeti«. Nič manjšega prostora pa tudi ne pripisujejo že stari zamisli senatorja Daniela Mony-hana, nekdanjega predsednika senatnega odbora za obveščevalno dejavnost, da bi morali CIO razpustiti, češ da jo je čas povozil. Zanimivo je tudi mnenje nekdanjega direktorja Agencije za nacionalno varnost VVilliama Odoma, da so »vojaški podatki CIE tako zmedeni, da jih vojska skoraj nikoli ni uporabljala, ker se nanje ni mogla zanesti«. Se posebej pa je CIA tarča ostrih obsodb zaradi »uvoženega terorizma«, zlasti od konca februarja, ko je bila podtaknjena bomba v eno od stolpnic Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, samo mesec dni prej pa so pred sedežem CIE v Langleyu (zvezna država Virginia) ubili dva uslužbenca Agencije, storilci pa še danes niso znani. Najdlje je šel v obtožbah New York Times, ki v redakcijskem komentarju Woolseyu očita, da uporablja umazane finančne trike, iz katerih izhaja, da obljuba o zmanjšanju proračuna »ne bo nikoli izpolnjena«. Woolseyevo pojasnilo tudi ni zadovoljilo kongresnikov in senatorjev, ki bodo razpravo o novem proračunu začeli v teh dneh za zaprtimi vrati. _______RUSIJA / PREDREFERENDUMSKA KAMPANJA DOSEGA VRHUNEC_________ »Predsednik Jelcin ima veliko možnosti, da dobi na nedeljskem referen -dumu potrebno število glasov z nepoštenostjo,« pravi Hasbulatov MOSKVA - Boj ruskega predsednika Jelcina proti ostankom nekdanje komunistične ureditve ho pripeljal do referenduma, na katerem bo rusko ljudstvo odločilo tudi o nadaljnji gospodarski politiki, ki jo je včeraj napadel ruski podpredsednik Aleksander Ruckoj, ki je bil še pred kratkim v Jelcinovem taboru, ob začetku referendumske kampanje pa je zamenjal predsednika parlamenta Ruslana Hasbula-tova in postal eden njegovih najbolj gorečih nasprotnikov. Novinarjem je povedal: »Hočem le eno - zajeziti in ustaviti korupcijo in kriminal, ki se skrivata za reformami.« Uradno izjavo sedanjega predsednika, ki pravi, da bo odstopil, če na zloglasno prvo vprašanje referenduma o njegovi zaupnici ne bo dobil večine, pa je komentiral: »Imam dovolj politične moči in popoln pregled nad trenutnim položajem, zato se ne bom prestrašil in bom v primeru Jelcinovega odstopa kandidiral za predsednika.« V predvolilni kampanji je bil zelo oster, vendar pa se v osebne kritike predsednika Jelcina ni spuščal. Ostro je napadel le njegove sodelavce, »ki jim je Jelcin podlegel, četudi so nemoralni in se ne zmenijo za družbene težave«. Ponovno se je oglasil tudi predsednik ruskega parlamenta Hasbulatov. Povedal je, da obstaja velika verjetnost, da bo predsednik Jelcin na nedeljskem referendumu dobil zadostno število glasov, ki pa bodo dobljeni »z goljufijo, spletkarjenjem in različnimi pritiski«, Jelcin pa bo lahko še naprej izvajal gospodarske reforme, »ki so pripeljale do skrb zbujajoče revščine«. Po njegovem mnenju je izvedba referenduma zgolj metanje peska v oči, saj se bo zagotovo takoj po referendumu začel »lov na čarovnice«. »Predsednik in vlada sta pod globokim vplivom kriminalnih tokov,« je dodal ob koncu svojega poročila za tisk predsednik parlamenta Hasbulatov. Izjave obeh Jelcinovih nasprotnikov podžigajo nezadovoljstvo tistih preprostih ljudi, ki menijo, da so korenite gospodarske novosti, ki jih je uvajal in zagovarjal predsednik Jelcin, prinesle koristi in dobiček samo mešetarjem na črnem trgu, gospodom, ki vladajo organizacijam, podobnim italijanski mafiji, milijone drugih pa so pahnile na rob preživetja. Vsa pravila referenduma še niso znana, četudi se 25. april, dan referenduma, bliskovito bliža. Zato se je včeraj na ruskem ustavnem sodišču začela razprava o pritožbi demokratov, ki nasprotujejo odločitvi kongresa ruskih poslancev o načinu preštevanja glasov na referendumu. Resolucija ruskih poslancev namreč nasprotuje ruskim volilnim zakonom, po katerih bi moral Jelcin zbrati le kvalificirano večino glasov, ne pa absolutne, kot so določili poslanci. (Agencije) ISTRA / NIŽJI DAVKI ZA VIKENDE Predvideni davki bi Hrvaški le škodili Ni modro preveč ožemoti Slovencev, meni premier REKA - Novi davčni zakon, ki odpravlja davek na slovenske počitniške hišice, bo kmalu glavna tema razprave v hrvaškem saboru. Vlada bo predlagala Se veC davčnih olajšav, saj premier Nikica Valentič ocenjuje, da preveliki davki državi ob nenehnem nižanju plač ne bi prav niC koristili. Valentič meni, da je bolje, če se davčna stopnja zniža, razširi pa se število davčnih zavezancev. O slovenskih vikendih pa je dejal, da je njihova obdavčitev pripeljala Goran Moravcek / Reka slovensko-hrvaške odnose v resno krizo. Ker so lansko leto Slovenci rešili turistično sezono v Istri, ocenjuje, da bodo na dopust na hrvaško obalo prihajali v velikem številu tudi letos in bi zato visoko obdavčevanje slovenskih počitniških hišic Hrvaški samo škodilo. Po grobih ocenah bi morali letos Slovenci plačati za svoje počitniške objekte na Hrvaškem približno 27 mili- t J ifit i j * jf * inirmi ti ■ ■■p s m j ono v nemških mark, kar je zares astronomska vsota. Po uradnih podatkih imajo Slovenci na rovinjskem področju 60 hiš in štiri počitniške domove. V občini PoreC imajo slovenski državljani 688 stanovanj, 227 hiš, 768 parcel in 97 počitniških domov. Nekdanja občina Buje pobira davek za približno 2000 slovenskih vikendov in za približno 270 počitniških domov. Na področju Pulja imajo državljani Slovenije 220 stanovanjskih hiš, 555 stanovanj, 50 poslovnih prostorov in kar 1733 parcel za taborjenje. Na tem področju pa je zelo veliko »divjib« prostorov za taborjenje, saj ocenjujejo, da je med lastniki 5000 komunalno neurejenih parcel kar 80 odstotkov Slovencev. Veliko manj posesti imajo Slovenci na področju drugih istrskih občin, nekaj parcel in stanovanjskih objektov pa imajo tudi na področju Kvarnerja in Dalmacije. Spori s slovenski- mi vikendaši, ki so redni gostje hrvaške jadranske riviere, so se zaceli lanskega oktobra, ko so sprejeli sporni zakon o obdavčitvi vikendov in počitniških domov, po katerem je potrebno za kvadratni meter hiše, stare deset let, plačati 24 nemških mark v hrvaških dinarjih. Za počitniške hišice, stare od 10 do 30 let, znaša davek 16 nemških mark za kvadratni meter, za počitniške hišice, stare do 50 let, pa 8 mark na kvadratni meter. Hrvaški davčni strokovnjaki menijo, da so lastniki najbolj jezni zaradi načina določanja davčne obveznosti, ki za mnoge pomeni diskriminacijo, saj je obdavčen samo del lastnine, in to po socialističnih kriterijih; obdavčili so namreč samo vikende, avtomobile in plovila. Enako mnenje je sprejela tudi vlada, tako da bodo lahko lastniki vikendov, Ce lahko verjamemo podpredsedniku Valentičevega kabineta dr. Mateju GraniCu, denar namesto za davek porabili za lasten užitek. Kaj bo prinesla letošnja turistična sezona (Foto; A. P./TRIO) Vojaška policija je imela veliko uspeha pri akciji varovanja vikendov, ki se je 14. aprila pričela v Cer-var Poratu in Maredi. Aretirali so 15 oseb, največ beguncev, ki so delovali v teh dveh turističnih naseljih, oškodovancem pa so povzročili za veC kot 150 tisoC nemških mark škode. Policija je sporočila, da je bilo vlomljeno v 170 stanovanj, po neuradnih podatkih pa je bilo vlomljeno v vsako drugo od 1500 stanovanj. BALKAN / DOMNEVNI AMERIŠKI NAČRTI Se bliža akcija »Balkanski vihar«? Srbsko topništvo v Bosni bi uničili v eni noči, trdi italijanski časnik Repubblica RIM - Dopisnik italijanskega Časnika Republi-ce iz New Yorka Arturo Zampaglione poroča o že pripravljenih ameriških načrtih za bombardiranje srbskih položajev v BiH. Po načrtu Pentagona bi za uničenje protiletalskih enot zadostovala le ena noC. Bela hiša že odkrito razpravlja o možnosti letalskega napada na Balkanu. Bombardiranje sproža politična in diplomatska vprašanja; modre Čelade lahko spremeni v talce, lahko povzroči žrtve in izzove povračilne ukrepe Beograda proti tujim državam, predvsem proti Italiji. Republika piše, da bi tehnična struktura, ki skrbi za cone prepovedanih poletov, dobila novo, ofenzivno nalogo. Gene- ral Antonio Rossetti, ki v -Vicenzi poveljuje »petemu Atafu« bi koordiniral tudi napad Nata. Na voljo bi imel francoske mirage 2000, nizozemske F-16, belgijske, turške in britanske tornade in ameriške F-15 ter F-14 z letalonosilke Roosvelt. Zadostovalo bi petdeset letal, ki bi napadala v skupinah po pet ali šest in v eni noči porušili vse objekte. V prvih napadih bi uničili protiletalske topove, njihove radijske centrale in rakete zemlja-zrak SAM. Tako ne bi bi-, lo veC nobene nevarnosti za naslednje napade. Naslednji bombniški napadi naj bi uničili srbsko topništvo, ki zdaj tolče civilno prebivalstvo v Sarajevu in Srebrenici. To so majhni cilji, toda obveščevalna služba jih že dobro pozna. Zadnje mesece so jih fotografirala majhna letala, ki preletavajo sovražnikovo ozemlje, vohunski sateliti in informatorji z zemlje. Tako so že izdelali zelo natančne zemljevide. Visoki evropski Častnik je potrdil, da bo imel ob vzletu vsak pilot zelo natančen zemljevid s petimi ali šestimi cilji. Vojaško tveganje pri operaciji je menda izredno majhno, vihar na balkanskem nebu pa lahko terja številna človeška življenja. Topništvo ni skrito po gozdovih, ampak je v bližini naseljenih krajev. Ameriški general John Shalikashvili v Bruslju ugotavlja, da morajo biti pripravljeni na slike mrtvih otrok in žensk, kakršne so predvajali v neposrednih prenosih na CCN. Ameriški lovec - bombnik F-14 v pripravljenosti (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) __________KONFERENCA O BALKANSKI KRIZI IN EVROPSKI VARNOSTI V LJUBLJANI_ Čaka Slovenijo 54 hudih let? Ugledni mednarodni strokovnjaki so na konferenci, ki se bo nadaljevala v sredo in četrtek, razmišljali o vplivu balkanskih vojn na evropsko in svetovno varnost ter o gospodarskih in vojaških posledicah vojne LJUBLJANA - »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje,« je zapisal Lev Tolstoj v svoji Ani Kare-nini. Dr. Jacob W. Kipp, podpolkovnik Timothy L. Thomas in Joshua B. Spero pa so besedo »družina« iz Tolstojevega citata zamenjali s »konfliktom« in s tem zaceli svoje predavanje na mednarodni konferenci o balkanski krizi in evropski varnosti, ki so jo v Ljubljani organizirali zunanje ministrstvo, Center za strateške študije pri obrambnem ministrstvu in nekateri posamezniki, med njimi veleposlanik v Ženevi dr. Anton Bebler. Konflikt na Balkanu Pa je po mnenju predavatelja S p era kljub svoji nepredvidljivosti in Tolstojevim posebnostim razkril nekaj zakonitosti: Pred njim so podcenjevali rušilnost etničnih konfliktov ter zapletenost »dekomunizacije«, kar bi lahko prevedli tudi kot odhod iz realnega socializma. Nekdanja Jugoslavija je poleg tega zabrisala meje, ki so prej veljale med notranjimi konflikti držav in njihovim vplivom na mednarodne odnose: čeprav vojna še traja, pojmi nev-nrešavanje v notranje zadeve, pravica do samoodločbe in nespremenljivost državnih meja ne bodo imeli nikoli veC istega pomena kot pred balkanskimi vojnami. Evropska nesposobnost vplivanja na rešitev jugoslovanske krize pa je zamajala sam sistem evropske kolektivne varnosti -»vzhodno vprašanje« je Barbara Kramzar zaradi balkanske vojne dobilo nova krila in možnosti, ki bodo morda še desetletja pretresale Evropo. Po poldrugem letu brezobzirnega vojaškega divjanja na ozemlju nekdanje Jugoslavije je na Zahodu očitno končano obdobje pretresenosti nad spoznanjem, da se kaj takšnega sploh lahko dogaja. Tudi okrogla miza' v Ljubljani dokazuje, da se balkanska realnost seli s prvih strani Časopisov na mize strokovnjakov za vojaška vprašanja in probleme mednarodne skupnosti. Dr. James Gow iz King’s Collegea londonske univerze se je osredotočil na Jugoslovansko armado in njeno vlogo v balkanskem konfliktu. V nasprotju s številnimi zahodnimi analitiki, ki za vojno še vedno obtožujejo slovensko, hrvaško in bosansko razglasitev samostojnosti in nemško podporo, dr. Gow trdi, da je začela vojska načrtovati vojno v Bosni takoj po katastrofalnem podcenjevanju slovenske obrambne sposobnosti, zaradi katere je izgubila t. i. desetdnevno vojno. Beograjski generali so po porazu v Sloveniji dobro preučili tudi »puščavski vihar« proti Iraku. Pravilno so ugotovili, da se jim ni treba bati zahodnega maščevanja ali terorizma, in nato udarili na Hrvaškem in v Bosni. Dr. Gow tudi dokazuje nesmiselnost srbske trditve, da se bosanski Srbi samo branijo: general Ratko Mladic se po njegovih podatkih vsak dan posvetuje z generali Jugoslovanske armade. Mirovni načrt Vancea in Owna pa bi bil po njegovem mnenju za Srbe in njihove predstave o veliki Srbiji tolikšen poraz, da nanj preprosto ne morejo pristati. Čeprav zahodni diplomati upajo, da bi srbski podpis pod mirovnim načrtom ES in ZN konCal vojno, bi bil za dr. Gowa šele pravi začetek širših spopadov na Balkanu. Slovensko razumevanje dogajanj na območju nekdanje Jugoslavije je poleg obrambnega ministra Janeza Janše prvi dan tridnevne konference o balkanski krizi in evropski varnosti predstavil se dr. Anton Bebler, ki je opozoril na pomanjkljive zahodne odgovore, Čeprav so s pomočjo Unproforja preprečili še veliko hujšo tragedijo v Sarajevu in nekaterih drugih bosanskih mestih. Svet bi moral realneje oceniti balkansko grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, opredeliti in ovrednotiti nacionalne interese vseh vpletenih strani in jih uveljaviti s političnimi, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi. Jugoslovanska kriza ni bila neizbežna, trdi dr. Bebler, in svoj del odgovornosti zanjo nosi tudi mednarodna skupnost. Večina predavateljev na konferenci o balkanskem konfliktu je razčlenjevala vzroke zanj in njegov razvoj, dr. Ivo Pa-parela pa je že takoj na začetku svojega predavanja pogledal v prihodnost. Njegove ugotovi- tve niso ravno razveseljive: po njegovem je balkansko območje evropski Bangladeš in bo takšno tudi ostalo, in to s Slovenijo vred, pa Čeprav je naša država skupaj z Grčijo na boljšem kot druge. Ce bi imeli petodstotno gospodarsko rast na leto, kar je zelo optimistična napoved, bi države Evropske skupnosti ujeli v 54 letih. Naše južne sosede, ki jih hromi vojna ali njena bližina, pa naj bi razviti svet ujele šele v 112. letih. Po mnenju dr. Paparela nas ne bo rešila niti privatizacija, Čeprav jo politiki razglašajo za nadomestilo gospodarskega in družbenega načrtovanja: vzhod Evrope ima samo kapitalizem brez kapitala in vladavino zakona brez primerne zakonodaje. Kar nekaj udeležencev konference o balkanski krizi in evropski varnosti zato ni izključilo možnosti, da se bodo v naslednjih letih ali desetletjih še sestajali. Morda ne samo zaradi balkanskih vojn. Pogovor z dr. Jamesom Govvom iz Centra za obrambne študije v King’s Collegeu londonske univerze Medtem ko Varnostni svet Združenih narodov še vedno sprejema resolucije, ki govorijo samo o poostritvi sankcij proti Srbiji, letala vojaške zveze Nata pa še vedno ne spreminjajo vojaškega ravnotežja v Bosni in Hercegovini, zahteva nekdanja britanska ministrska predsednica Margareth Thatcher odločen vojaški obračun Zahoda s Srbijo. Se strinjate? Margareth Thatcher meni, da miroljubna rešitev balkanske krize ni mogoča, dokler Srbom ne bo jasno, da je mednarodna skupnost za ta cilj pripravljena uporabiti tudi silo. Mislim, da je to res. Morda povsem konkretni predlogi Thatcherjeve niso najboljši, toda že dolgo Časa bi potrebovali ukrepe, ki bi Srbe izučili, da jih je svet sposoben tudi prisiliti k miru. Ce Zahod, ki ni sposoben vojaško ukrepati, tega ne bo naredil, ali se bodo balkanske vojne ponovile kje drugje na Vzhodu Evrope - ali celo na Zahodu? Ne upam si ugibati, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih ali desetletjih. Toda v sedanjih mednarodnih odnosih vsekakor obstaja visoka stopnja nestabilnosti. Možnosti konfliktov, ki se odpirajo pred nami v prihodnosti, bodo morda celo jugoslovanski konflikt postavile v drugačno perspektivo: videti bo zelo majhen in nepomemben. Tu ne mislim samo na Vzhodno Evropo, Čeprav je to območje med prvimi. Na Daljnem vzhodu so možni hudi konflikti med Japonsko in Kitajsko ali med Kitajsko in Rusijo na plečih Kazahstana. Ta konflikt bi bil podoben srbskemu in hrvaškemu obračunavanju prek Bosne. Središče spora bo morda kmalu tudi Ukrajina, saj je tu veliko nerazumevanje potreb in realnosti med Moskvo in Kijevom, pa tudi med Ukrajino in Združenimi državami zaradi jedrskega orožja. Mednarodno ozračje preprosto ni varno, zato se lahko zgodi marsikaj. Kljub vsem strahotam je bosanski konflikt samo lokalna vojna, kakršne so bile vse v zadnjih Štiridesetih letih. Toda velike vojne se ponavadi bojujejo med velikimi državami. Ali lahko v kaj taksnega prerastejo trgovinski spori med Evropo, ZDA in Japonsko? Tako kot drugi problemi v sedanjem nestabilnem svetu lahko izbruhne na dan tudi osamitev Združenih držav ali dezintegracija Evrope, Ce bodo okoliščine temu naklonjene. Toda zdaj je videti, da probleme še vedno znajo urejati po mirni poti. Kaj mislite o slovenski varnosti? Slovenske težave so majhnost in preobčutljivost do težav, ki jih povzročajo sosedje. Prevec ste zaskrbljeni zaradi italijanskih ambicij in neurenosti meja s Hrvaško - vse to je mogoče rešiti s pogajanji. Slovenska diplomacija bi morala biti bolj previdna v svojih izjavah. Probleme naj potiem rešujejo diplomati. NOVICE Šešelj užalil Rusko delegacijo BEOGRAD - Ponedeljkovo srečanje vodstva srbske ra-dilkalne stranke z delegacijo vrhovnega sovjeta Ruske federacije se je končalo s škandalom. Vojislav Šešelj je med pogovorom z ruskimi parlamentarci namreč dejal, da je »v Rusiji na oblasti peta kolona, Jelcin in njegova ekipa so izdajalci, Kozirjev pa je uslužbenec ZDA.« Ruska delegacija je zaradi vmešavanja v notranje zadeve njihove države in zaradi žaljenja njenih vodilnih ljudi ogorčeno protestirala, nato pa demonstrativno zapustila sestanek. Uradni Beograd, ki je msko delegacijo sprejel odprtih rok in z velikm medijskim pompom, se je ob tem zgrozil in upa, da škandal ne bo imel hujših posledic. (STA) Komisija za vojne zločine Hrvaške ZAGREB - Hrvaška vlada je sprejela sklep o ustanovitvi komisije za vojne zločine. Za predsednika komisije je imenovala Milana Vukoviča, predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške. Njena naloga bo zbiranje in obdelava podatkov o vojnih zločinih med vojno na Hrvaškem in vzdrževanje odnosov s pooblaščenimi mednarodnimi ustanovami. Komisija bo hrvaški vladi o svojem delu poročala vsake tri mesece. (G. G.) Katastrofalno kosovsko gospodarstvo PRIŠTINA - Vse hujše razmere v ZRJ so privedle gospodarstvo Kosova na rob propada. Ekonomski inštitut v Prištini na podlagi svojih raziskav napoveduje množične stavke delavcev, saj naj bi v prihodnje brez dela ostalo kar 15 tisoč srbskih delavcev. V minulih letih pa je po podatkih inštituta ostalo brez dela tudi več kot 80 tisoC Albancev. Samo januarja in februarja letos je imelo na Kosovu 628 podjetnikov blokirane račune, saj so njihove izgube znašale 8, 7 milijarde dinarjev. Polom pričakujejo tudi v nekaterih velikih kosovskih podjetjih, kot so Agrokosovo, Gradbeno podjetje Priština in druga. Podobna usoda Čaka tudi tovarno orožja v Srbici. (STA) Tuje delegacije v ZRJ nezaželene BEOGRAD - Srbski mediji so zagnali vik in krik zaradi obiskov tujih delegacij v državi. Tako dnevnik Je-dinstvo od srbskega parlamenta in vlade zahteva, da vsem tujim delegacijam in poslancem mednarodnih organizacij z izjemo Rusije prepove obiske na Kosovu. Tanjug obtožuje tuje delegacije, češ da prihajajo na obiske le zato, da bi kasneje širile laži o razmerah na Kosovu in da je njihov cilj vohunjenje in spodbujanje Albancev k terorizmu. Kot piše Jedinstvo, naj bi srbske oblasti že naredile prve korake v tej smeri. Parlamentarni delegaciji iz Švedske, ki jo je vodila podpredsednica Komiteja za zunanjo politiko švedskega parlamenta Brit Erikson, so prepovedali prihod na Kosovo. (STA) SRBIJA / »USTNI ČASOPIS« Nadzorovani srbski mediji Pravo sliko vojne v BiH je mogoče sestaviti le iz pripovedi očividcev Zoran Jelicič / Beograd BEOGRAD - Že dolgo ni nihče tako razburil duhov po Srbiji, kot Danica DraškoviC, soproga vodje Srbskega gibanja obnove. Pred televizijskim občinstvom je izjavila, da se Srbi v posameznih mestih in predelih Hercegovine lahko samo spustijo na kolena in se poklonijo nedolžnim muslimanskim žrtvam, ki so jih Srbi pregnali, pobili in oropali. Zaradi vsega tega bi se, je izjavila na koncu, njen mož Vuk DraškoviC, Ce bi bil v teh delih Hercegovine, boril na strani Muslimanov! Razburjenje je že po prvem televizijskem nastopu zajelo tudi vrste Srbskega gibanja obnove: nekateri so predlagali, naj Danico DraškoviC izključijo iz stranke, ta pa je svojo izjavo ponovila in dodala, da je resnica edini naCin, da se Srbi rešijo svojega srbstva. Seveda njene resnice niso slišali po vsej Srbiji, saj je obakrat govorila pred kamerami beograjske televizije Studia-B, Čeprav je, sodec po odmevih, segla dlje od dometa njenih oddajnikov. Sploh postaja neke vrste ustni Časopis poglavitni vir zanesljivih informacij za vse širši krog ljudi. Čeprav telefonske zveze delujejo znotraj Srbije, si ljudje informacije raje izmenjujejo v neposrednih stikih in vse manj v restavracijah. Družabno življenje se spet krepi: informacije najbolj krožijo med prijatelji in znanci, brez zadržkov pa sprejemajo samo tiste novice, ki prihajajo od poštenih in tistih, ki so sposobni razli- kovati podtaknjeno zgodbo od dejanskega dogodka. MogoCe je slovenskemu bralcu težko verjeti, da v Beogradu - z izjemo oblasti - zares nihče ne ve, kaj natančno se dogaja v Srebrenici. Seveda gre za vojaško zavzemanje položajev v prihodnjih političnih pogajanjih. Jasno je, da mesto obkrožajo srbske sile, ki ga utegnejo kmalu zavzeti, jasno je, zakaj se zgraža Butros Gali in zakaj se odziva VS - a beograjska javnost vseeno nima avtentične informacije iz Srebrenice. Novinarji tja preprosto nimajo dostopa. Sele Cez nekaj Časa bodo nekateri očividci razširili resnico o dogajanjih v Srebrenici. Tako se v Beogradu s pomočjo ustnega Časopisa širijo govorice, ki temeljijo na avtentičnih pričevanjih, da so »nekateri« Srbi iz »svojega« dela Bosne pokradli 3000 novih golfov (iz tovarne v VogošCu) in da so nekateri drugi Srbi, ki so jih skušali odvrniti od kraje, morali rešiti svoje glave z begom. To ustno novinarstvo, Ce bi sklepali po sedanjem stanju stvari, ima v najbližji prihodnosti dobro perspektivo. Poleg državne televizije in novinarskih agencij, ki so neprestano pod strogim nadzorom vladajočega režima, se v ta krog občasno vraCa tudi pobegla hiša Politika. Ostaja tudi Borba, ki je ekonomsko zelo ranljiva, in še nekaj stabilnih, a manjših medijskih podjetij, ki utegnejo koristiti pri obveščanju sveta o razliki med Hrvaško in Srbijo. PREDSEDNIK VLADE O AFERI HIT Pismo vzrok zamenjave Premier zatrjuje, da on in Širše nista vpletena v afero Tanja Starič LJUBLJANA - Janez Drnovšek je včeraj potrdil, da je v Času po oblikovanju nove vlade dobil pismo Romana Jegliča in da je bilo to pismo »eden od razlogov za zamenjavo Miha Brejca«. Predsednik vlade je povedal, da so se v pismu »odprla nekatera vprašanja« o delu službe, pri kateri že po naravi stvari vedno obstaja nevarnost, da pride do zlorab. Pismo je izročil troclanski vladni komisiji za nadzor nad delom VIS, ki naj bi ugotovila, ali so navedbe v njem resnične. Drnovšek na vprašanje, ali je bilo v pismu navedeno, da je VIS prisluškoval Liberalno - demokratski stranki in tudi njegovemu domačemu telefonu, ni odgovoril. Izvedeli smo, da je bil najprej v dvomih, ali naj izpelje zamenjavo na vrhu VIS, tudi zato, ker je za to mesto težko najti pravega Človeka, vendar zdaj meni, da so bile upravičene vse kadrovske spremembe, ki so jih izvedli po imenovanju vlade. Mimogrede: predsednik vlade je včeraj tudi omenil, da bo po stotih dneh vlade potegnil Črto pod dosedanje delo in »po potrebi« predlagal tudi zamenjave na ministrskih in drugih mestih. Sicer pa je Drnovšek povedal, da je na pogovoru z Mihom Brejcem pred volitvami izrecno zahteval, naj poroča o kakršnihkoli nepravilnostih, ki bi jih odkrila VIS. Ce bi torej služba pri preiskavi v Hitu ugotovila povezanost, denimo, takratnega ministra za turizem Janeza Siršeta z nezakonitimi posli, bi moralo vodstvo VIS o tem takoj obvestiti pristojne ustanove in ljudi. Strah pred »uničenjem« dokumentov torej ne more biti razlog za morebitno krajo, bolj kaže na to, da bi bil dosje lahko uporabljen »v druge namene«. Drnovšek je sicer prepričan, da Liberalno - demokratska stranka ni v nikakršni povezavi s podjetjem Hit, da torej igralnice niso financirale LDS pred volitvami. »Ce pa bi se pokazalo nasprotno, sem pripravljen prevzeti svoj del odgovornosti,« je dejal Drnovšek. Predsednik vlade pravi, da so pojavi organiziranega kriminala ta hip še obvladljivi in da je prav zato tako pomembno, da »se afere rešujejo v okvirih ustanov pravne države«. Treba je preprečiti povezovanje gospodarskega kriminala s politiko. Ce bo treba, je povedal Drnovšek, bo država iz proračuna namenila veC sredstev in kadrov, da bosta pravosodje in SDK lahko »delovala hitreje in bolj učinkovito«. AFERA HIT PRED PARLAMENTARNO KOMISIJO Direktor VamostnoHnformativne službe je dobil poročilo, sestavljeno po spominu Izginila naj bi tudi dokumentacija o porabi denarja iz specialnega fonda VIS - Vprašanja za premiera Miran J. Lesjak Janez Širše trdi, da ni več član upravnega odbora Casinoja Portorož (Foto: TRIO) VLADA / TEČAJNA POLITIKA Divja privatizacija -Luknje v zakonodaji Postopno sproščanje cen v javnem sektorju - Zakon o omejevanju plač še ni dal pričakovanih rezultatov LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj ponovno poudaril, da je vlada trdno odločena nadaljevati politiko relativne stabilnosti gospodarstva, ne pa politike rasti in razvoja, saj naše gospodarstvo za slednjo nima realnih osnov. Tudi mednarodni položaj oziroma recesija tega ne omogoča. Administrativnih korekcij tečaja ne bo, temveč bo Banka Slovenije poskušala s tržnimi instrumenti zagotoviti izvoznikom boljši položaj. Vlada bo postopoma zaCela sproščati cene v javnem sektorju. Sproščanje monetarne politike bi po mnenju vlade pripeljalo do višjih plaC, inflacije in nezaposlenosti. Vlada je ocenila ukrepe glede gibanja plaC in ugo- Andreja Rednak tovila, kot je dejal Drnovšek, »da zakon o njihovem omejevanju ni dal pričakovanih učinkov, verjetno pa se bodo ti zaceli k,azati v prihodnjih dveh mesecih.« Dodal je, da se bo že danes srečal s predstavniki vseh sindikatov in jim ponudil, da vlada sprejme nekatere njihove predloge v zvezi z lastninjenjem (50-odsto-tni popust pri internem odkupu, upoštevanje zadolžnic), Ce bodo hkrati imeli razumevanje za to, da plače letos realno ne bodo mogle naraščati. V zvezi z divjimi privatizacijami je Drnovšek priznal, da obstajajo v zakonodaji luknje, hkrati pa je poudaril, »da že seda- nja zakonodaja omogoča varovanje družbenega premoženja in da nekatere institucije - SDK, pravobranilci, tožilstva, sodišča - niso dovolj hitro in učinkovito ukrepale«. Ničnost transakcij za nazaj bi bila po Drnovškovem mnenju zelo škodljiva, zato se vlada zavzema za revizijo, ki bo ugotovila prekoračitve zakonov. Ce bo potrebno, se bo vlada zavzela tudi za kadrovsko in materialno okrepitev pravosodja v okviru proračuna. »Nepravilnosti moramo preprečevati, ne smemo pa dovoliti lova na Čarovnice (menedžerje),« je poudaril Drnovšek. Vlada bo predlagala, da bi merila za revizijo, ki ne sme upočasniti lastninjenja, sprejeli v obliki zakona. Vlada je zavrnila večino dopolnil k proračunu LJUBLJANA - Vlada je večino dopolnil, ki so bila vložena k predlogu proračuna za leto 1993 zavrnila, tiste pa, ki jih je podprla, so predvsem redakcijske narave. Razpravi o dopolnilih je vlada namenila približno dve uri in 30 minut, kar pomeni, da je vsakemu dopolnilu namenila 43 sekund. Na včerajšnji dopodanski seji odbora za finance in kreditno-mone-tarno politiko so elani obravnavali izvlečke iz proračunske razprave državnega zbora k proračunskemu memorandumu in podprli skoraj vse predloge sklepov iz pralamentarne razprave o proračunu, popoldan pa so se opredeljevali do posameznih dopolnil - teh je kar 208. Člani odbora so se strinjali, da bi morala vlada občasno poročati državnemu zboru o ekonomski in razvojni politiki. Nekateri elani so menili, da država nima prave strategije s po- močjo katere bi lahko osvajali nove trge, pri Čemer je finančni minister Mitja Gaspari pojasnjeval, da bo pri spodbujanju izvoza pomembno vlogo odigrala Slovenska izvozna družba z dodatnimi proračunskimi sredstvi in bilateralni sporazumi. Po Gasparijevem mnenju si bodo podjetja morala iskati trge predvsem sama, saj se na državni ravni (v tako majhni državi) ne da odpirati novih trgov. Minister Gaspari je še povedal, da bo vlada v kratkem pripravila tudi poročilo o poteku sanacije v LB d.d. in v mariborski KBM, ki bo opremljeno z inventarnim pregledom kreditov in posredovano matičnemu odboru. Člani odbora so menili, da bi morali Cimprej pripraviti zakonodajo, ki bo urejala področje lokalne samouprave (vloga le-te je po mnenju nekaterih v proračunskem memorandumu premalo poudarjena). (A. L. SLS / MORATORIJ Sum zlorabe javnih pooblastil Predlog dopolnitve zakona v primeru dvojnega državljanstva LJUBLJANA - Svoje stališče o ustanovitvi preiskovalne komisije so vCeraj poleg Zelenih podali tudi predstavniki vodstva SLS. V stranki so pripravili dopolnilo odloka o parlamentarni preiskavi, ki jo je potrebno uvesti zaradi suma zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT, Elan in Slovenske železarne. V preiskavi naj bi se ugotovilo, kje in v kolikšni meri je bilo oškodovano družbeno premoženje. Za ustanovitev komisije je potrebnih trideset podpisov tega odloka. Da bi dosegli moratorij na podeljevanje državljanstva, so poslanci SLS predlagali tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu. Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve smo imeli do uveljavitve zakona v Sloveniji evidentiranih 15 tisoč dvojnih državljanov. Do danes pa je bilo državljanstvo RS po 40. členu dodeljeno okoli 166 000 državljanom iz bivših republik SFRJ, ki imajo še vedno tudi državljanstvo teh republik. Zato poslanci SLS predlagajo dopolnitev zakona v primeru dvojnega državljanstva: osebe iz bivših jugoslovanskih republik ne bile smele biti upravičene do državljanstva RS, Ce ne predložijo odpusta iz dosedanjega državljanstva, prav tako pa tudi ne osebe, s katerimi Slovenija ni podpisala konvencije o preprečevanju dvojnega državljan-stva.(M.J.) IZVEN PARLAMENTARNE STRANKE Oblikovanje skupnega koordinalivnega organa 3LJUBLJANA - Na včerajšnjem sestanku iz ven parlamentarnih strank so se pogovarjali o skupni obliki delovanja. Jožef Horvat iz stranke SMER iz Kopra je predstavil predlog pravil o organiziranju in delovanju Slovenskega ljudskega parlamenta, ki naj bi bil nekakšna koordinacija teh strank. Pred log bodo poslali vsem izvenparlamen-tamim strankam, ki ga bodo preučile. Do sredine maja naj bi poslale svoje pripombe na komisijo, ki so jo ustanovili posebej za to. Na sestanku so še opozorili na izhodišča, ki bi LJUBLJANA - Včerajšnja prva seja komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je potekala v znamenju afere Hit in izginule dokumentacije VIS o tej aferi. Dejansko je v afero Hit prvi dregnil direktor VIS Janez Širše. Povedal je, da je med preiskovanjem Hita VIS uporabil nekatera operativno-tehni-Cna sredstva (npr. sredstva za prisluškovanje telefonskim priključkom). Zadnji rok, do katerega je VIS med obdelavo Hita lahko uporabljal ta sredstva, je bil 28. februar 1993. Uslužbenci VIS - tako Širše - so vsa poročila o dogajanjih v Hitu v pisni obliki posredovali prejšnjemu direktorju Mihi Brejcu oziroma njegovemu svetovalcu. Toda teh poročil ni nikjer veC. Novi direktor je od operativcev VIS zahteval, da mu po spominu pripravita poročilo o dejavnostih in postopkih službe v zvezi s primerom Hit. Od njiju je dobil poročilo, ki obsega Kaj je specialni fond VIS? Sodec po nastopu Janeza Siršeta pred parlamentarno komisijo bo v prihodnjem razčiščevanju afere Hit-VIS postalo aktualno vprašanje uporabe specialnega fonda VIS. V specialni fond VIS se - tako Širše - stekajo finančna sredstva, ki jih služba dobi iz proračuna in iz drugih virov. Po naših informacijah pa je v preteklosti te »druge vire« predstavljal tudi denar, ki ga je služba dobivala od igralniških provizij. Specialni fond uporablja VIS predvsem za financiranje svoje dejavnosti v tujini, saj uradno VIS v tujini ne sme delovati, zato tudi stroškov, ki nastajajo s tako dejavnostjo, ne sme prikazovati v regularnih finančnih poročilih. O uporabi sredstev iz tega fonda naj bi odločala direktor VIS in njegov pomočnik, ustrezen pravilnik o uporabi sredstev pa šele nastaja. Naši viri tudi trdijo, da v VIS ne obstaja veC nobena dokumentacija o uporabi teh sredstev od leta 1990 naprej. Korektna primopredaja poslov Člani komisije so od Janeza Siršeta tudi zahtevali, da jim opiše, kako je potekala primopredaja poslov med njim in njegovim predhodnikom Miho Brejcem. Širše je povedal, da je v prostore VIS skupaj s predsednikom vladne komisije Miho Kozincem prišel isti dan, ko je bil imenovan za direktorja službe. Takrat so ga obvestili, da je Miha Brejc službeno odsoten, zato so primopredajo poslov prestavili na ponedeljek, 22. februarja. Namestnik takratnega direktorja VIS Roman Jeglič pa je dobil nalogo, da do opravljene primopredaje prepreči kakršnokoli odnašanje dokumentov iz direktorjeve pisarne. Širše je povedal, da pisarne niso zapečatili in da niso uvedli nobenih drugih varnostnih ukrepov, saj so želeli na ta način prejšnjemu direktorju omogočiti, da iz pisarne prek vikenda umakne svoje osebne stvari. Novi direktor VIS je še dejal, da je primopredaja poslov v ponedeljek, 22. februarja, potekala korektno, da pa od svojega predhodnika ni prejel nobenega poročila o opravljenem delu in nobenih posebnih gradiv, razen gradiv o delu treh VIS resorjev. »Z Miho-Brejcem sem se kasneje sestal samo še enkrat, in to takrat, ko sem želel dobiti odgovore na nekatera vprašanja,« je o primopredaji še povedal Janez Širše. dve in pol tipkani strani. Širše je še povedal, da služba posveča največ pozornosti delovanju v tujini oziroma zbiranju informacij z gospodarskega področja, ne ukvarja pa se s potekom privatizacije gospodarstva, ki je notranji problem, za katerega morajo skrbeti drugi organi. Po opozorilu Igorja Bavčarja, da je takšno stališče protislovno, pa je Širše dejal, da VIS zanima lastninjenje podjetij le toliko, Ce ugotovi, da v lastninsko strukturo slovenskih podjetij posega tuji kapital. Toda tudi v tem primem naj bi služba zbrane informacije posredovala drugim pristojnim organom. Igor Bavčar je predlagal, da parlamentarna komisija od predsednika vlade zahteva, da jo seznani z vsebino pisem, ki sta jih nanj pred zamenjavo Mi- he Brejca naslovila Ro-man Jeglič in Miha Brejc sam. Brejc je namreC pisal Janezu Drnovšku, Milanu KuCanu in Hermanu Rigelniku dva dni preden je vlada imenovala novega direktorja VIS, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi prejemnike pisma v njem obveščal o nekaterih dogajanjih v državnem vodstvu, ki ogrožajo nacionalno varnost. Komisija je ta predlog sprejela, sprejela pa je tudi predlog, da ji predsednik vlade odgovori na vprašanje, ali je do zamenjave šefa VIS prišlo iz »rutinskih razlogov« ah pa zaradi kakšnih posebnih razlogov. Parlamentarna komisij3 bo z razpravljanjem na temo Hit in VIS nadaljevala, ko se bodo njene seje udeležili prejšnji direktor VIS Miha Brejc in elani vladne komisije. KOMISIJA ZA VOLITVE Cimprej imenovati preiskovalno komisijo Do četrtka bo vse pripravljeno za začetek preiskave Majda Vukelič LJUBLJANA - Čeprav v dosedanjih razpravah ni bilo zaznati poskusov, ki bi lahko preprečili ustanovitev preiskovalne komisije državnega zbora za nadzor oškodovanja družbene lastnine, komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) na včerajšnji seji ni uspelo oblikovati predloga odloka o sestavi takšne komisije. Razlog je bil v tem, da poslovniška komisija ni pripravila odloka o nalogah preiskovalne komisije. Po vztrajanju nekaterih elanov Kviaz, da z ustanovitvijo komisije, zaradi znanih afer, v nobenem primeru ni mogoče zavlačevati, se je Kvi- az odločila, da vzame stvar v svoje roke. Tako bo do Četrtkove seje državnega zbora pripravila vse potrebno, da bo lahko poslancem predlagala ustanovitev preiskovalne komisije. Stranke so tudi že predlagale možne kandidate za predsednika, podpredsednika in elane komisje. Kandidati za predsednika komisije so Marijan Poljšak (SPS), Marjan Podobnik (SLS), ki ga je Samostojna poslanska skupina hkrati predlagala tudi za podpredsednika komisije, ter Igor BavCar (DS). Za elane pa Ciril Pucko (SKD), Leo Šešerko (ZESS), Jože Jagodnik (ZL), Jožef Kopše (SNS) jih morali preučiti v zvezi z lokalno samoupravo. Nekaj pripomb na osnutek novega zakona so imeli že predstavniki Evropske skupnosti, koordinacija izvenparlamen-tarnih strank pa dodaja še nove. Predvsem jih zanima, koliko bo stala sprememba in delovanje novih občin, kako bo potekala transformacija in kako volitve. Menijo, da se z zakonom o lokalni samouprave ne sme hiteti in da se je bolje temeljito pripraviti, bojijo pa se prevelikega centralizma. (P.T.) Kako nastopiti skupaj (FOTO: Tomi Lombar/TRIO) in Ivo Hvalica (SDSS). Liberalno-demokratska stranka svojega elana ni predlagala (bo ga, je zapisala v utemeljitvi, ko bo seznanjena z vsebino odloka o ustanovitvi in nalogah komisije), Čeprav so na Kviaz vCeraj jasno povedali, da na ta predlog ne mislijo prav dolgo Čakati in da bodo komisijo ustanovili s elanom iz vrst LDS ali pa brez njega. Kviaz je še sklenil, naj zakonodajnopravna služba pripravi razlago ustave, in sicer ali je treba poslovnik, po katerem bo delala preiskovalna komisija, sprejeti z dvotretjinsko večino - to bi bilo zagotovo težje doseči - ali nava- dno. V izogib tej dilemi pa bi lahko državni zbor z navadno večino po hitrem postopku sprejel (začasni) zakon o parlamentarni preiskavi, je še predlagalo nekaj elanov Kviaz. Ker so se poslanske skupine vendarle uskladile glede sestave delegacije državnega zbora v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, jo je Kviaz vCeraj podprl. Njena sestava je taka: vodja delegacije Borut Pahor (ZL), elana delegacije France Bučar (DS) in Jaša L. Zlobec (LDS), namestniki elanov delegacije Ludvik Toplak (SLS), Miroslav Mozetič (SKD) in Vitodrag Pukl (SDSS). VEČERNI RAZGLEDI Mencinger in Gaspari o letošnjem proračunu LJUBLJANA - Zaradi vse večjih polemik ob sprejemanju letošnjega proračuna so bili včerajšnji Večerni razgledi v hotelu Lev namenjeni vlogi vlade v zgodovinskem razcvetu Republike Slovenije. Gosta sta bila dr. Jože Mencinger in Mitja Gaspari. Mencinger je povedal, da so bila izhodišča za proračun, ki jih je pripravil Ekonomski inštitut, sorazmerno jasna. Skušali so sestaviti program, ki bi podjetjem omogočil prehod iz ene oblike lastninjenja v drugo. Menil je, da se prepiramo zgolj o tem, kdo bo odrezal največji kos poga- če, zelo malo pa je rečenega o prihodkih. Primanjkljaj proračuna 1,8 odstotka je po mnenju Gasparija finančno sprejemljiv. Ce se primerjamo s Poljsko, Češko, Madžarsko, imajo te države bistveno višji proračunski primankljaj - od šest in devet odstotkov. Vlada predvideva, da se bodo v naslednjih treh letih izdatki javne porabe znižali z 49,1 odstotka na 45 odstotkov. Pripravil naj bi se nov zakon o davku na dobiček, zakon o carinah, zakon o davčnem postopku in tudi zakon o igrah na srečo. (M. J.) AVSTRIJA Sreda, 21. aprila 1993 KOROŠKA / SOLSTVO Protesti nad postopanjem šolskih oblasti _____ŽELEZNO / PO VEČMESEČNIH POGAJANJIH_ Končno bo ustanovljen tudi sosvet za Hrvate Poziv ministru Scholtenu Ivan Lukan Stranke in organizacicije so zdaj našle kompromisno formulo Igor Schellander CELOVEC - Odločitev šolskega sveta za okraj Celovec-dežela, po kateri v razpisu za ravnateljsko mesto na dvojezični ljudski Soli v Skoficah ob Vrbskem jezeru ni potrebna dvojezična kvalifikacija, je s strani slovenskih organizacijami na Koroškem, učiteljskih združenj in Slovenci v dvojezični občini Škofiče izzval val protestov. Strokovno pedagoško združenje je večinski sklep okrajnega šolskega sveta (socialdemokrati so glasovali proti - op. ured.) označilo kot nezakonito, ker bi zasedba ravnateljskega mesta na osnovi takega razpisa bila v nasprotju z določili zakona o manjšinskem šolstvu za Koroško. Predsednik združenja Franc Kukoviča zato od koroške deželne vlade zahteva “takojšnjo ukinitev takih protizakonitih zasedb ravnateljskih mest" in ponoven razpis ravnateljskega mesta, toda z obvezno dvojezično kvalifikacijo za vse-kandidate. Proti odločitvi okrajnega šolskegas sveta sta se izrekla tudi tajnika NSKS in EL Franc VVedenig in Rudi Vouk. V tiskovni izjavi poudarjata, je je sklep v nasprotju s smernicami, ki sta jih za zasedbo ravnateljskih mest izdelela tako koroški deželni šolski svet kot tudi zvezno ministrstvo za pouk. Sklep okrajnega šolskega sveta da pomeni tudi odstopanje od sedanje prakse in je znak za načrtno dolbenje dvojezičnega šolstva. Domače slovensko kulturno društvo “Edinost" pa je v zvezi z dogajanjem na ljudski Soli v Skoficah naslovilo odprto pismo pristojnemu zveznemu ministru Scholtenu, v katerem ga poziva, naj ukrepa proti sklepu okrajnega šolskega sveta ter da dobi dvojezična šola v Skoficah ravnatelja z ustrezno dvojezično kvalifikacijo. Proti odločitvi okrajnega šolskega sveta se je odločno izrekel tudi nadzornik Franc VViegele, ki je v zvezi s prav tako sporno zasedbo ravnateljskega mesta na dvojezični ljudski šoli na Brdu pri Šmohorju v intervjuju za televizijsko oddajo “Dober dan, Koroška" dejal, da bo o tem vprašanju odločalo ustavno sodišče. DUNAJ/ŽELEZNO -Gradiščanski Hrvati so za ustanovitev sosveta - gradiščanski Hrvati niso za ustanovitev sosveta! Ta vtis je lahko imel manj poučeni opazovlalec o gradiSCansko-hrvaških prizadevanjih za ustanovitev gremija, ki ga predvideva avstrijski zakon o narodnostnih skupnostih iz leta 1977. Ta zakon poleg - od manjšinskih organizacij in zdaj tudi od avstrijskih ustavnih sodnikov - osporavane definicije manjšinskih pravic iz 7.Člena Avstrijske državne pogodbe predvideva tudi ustanovitev sosveta kot svetovanega organa zveznega kanclerja. Avstrijska vlada je izplačevanje manjšinske podpore (letos je predvidenih okoli 37 milijonov šilingov) od vsega začetka pogojevala z ustanovitvijo in delovanjem narodnostnih sosvetov, kar je bil navsezadnje razlog, da so gradiščanski Madžari takoj in koroški Slovenci 1989.leta ustanovili svoje sosvete. Zdaj ga bodo dobili tudi gradiščanski Hrvati, kar je gotovo razveselilo tudi avstrijskega kanclerja, ki je pred mesecem dni v eksluzivnem pogovoru za Repbliko izrazil željo po Čimprejšnji ustanovitvi hrvaškega narodnostnega sosveta. Po veC mesecih traja- jočih pogajanjih je pretekli teden prišlo do končnega kompromisa. Kot glavni kamen spotnike je do zdaj veljala želja ljudske stranke po dodatnem sedeže v sosvetu. Razdelitev sedežev bo zdaj naslednja: SPO in OVP bosta imeli pet, Cerkev pa dva sedeža v prvi kuriji sosveta, v drugi kuriji bodo s svojimi predstavniki zastopane manšinske organizacije Hrvaško kulturno društvo (3), Hrvaški kulturno-dokumentacijski center (2), Hrvaška narodna visoka šola (2), Hrvaški akademski klub (1), Hr-vaško-gradišCansko kulturno društvo na Dunaju (1), Založniško društvo (l), Delovna skupnost komunalnih politikov (1) in Konferenca županov in podžupanov (1). Delovna skupnost in Konferenca sta konkurenčni strankarski organizaciji hrvaških komunalnih politikov, ki so včlanjeni v ljudsko ali v socialdemokratsko stranko, ostale organizacije so formalno neodvisne. Kompromisna rešitev je očitno bila, da OVP v prvi kuriji dobi dodaten sedež na račun Cerkve. Poleg prestižnih vprašanj znotraj hrvaške narodnostne skupnosti je drugi in poglavitni razlog,, zakaj doslej ni prišlo do ustanovitve hrvaškega sosveta, bila kolizija strankarskopolitiCnih in narodnopolitičnih interesov. Zlasti med uradno neodvisnimi in strankarsko odvisnimi manjšinskimi organizacijami je dolga leta bilo na dnevnem redu odrekanje pristojnosti, kdo sme in kdo ne sme v sosvet. Mnoga društva nikakor niso mogli sprejeti dejstva, da bi imeli v sosvetu večino funkcionarji in pristaši SPO, nenazdanje zaradi tega, ker so Hrvati tradicionalno zelo povezani s katoliško cerkvijo in s tem tudi s taborom ljudske Stanke. Za razumevanje gra-dišCansko-hrvaškega za-kulisija je kajpada treba vedeti, kako večina Hrvatov vido svoje politično okolje: z izjemo pristnih narodnostnih organizacij je na Gradiščanskem Cerkev napravila največ za narod, ljudska stranka (OVP) marsikaj, socialisti (SPO) pa najmanj. Zlasti v 70-ih in 80-ih letih, ko politika SPO ni bila dokaj naklonjena manjšinam in ko se je prav socialistična Konferenca županov in podžupanov v gra-dišCansko-hrvaških občinah aktivno zavzemala za narodno asimilacijo manjšine, je bila bojazen pred ’rdeCo’ glasovalno mašinerijo zelo močna in upravičena. Dodaten kamen spotike: preštevanje glav v odborih formalno nadstrankarskih narodnostnih organizacij - kdo je čigav? Kratek skok v preteklost: institucijo narodnostnega sosveta si je izmislil bivši avstrijski zvezni kancler in dolgoletni vodja avstrijskih socialistov (SPO) Bruno Kreisky 1976.leta. 1972 je Avstrija zaradi tako imenovanega nemš-konacionalnega pogroma na dvojezične krajevne table na južnem Koroškem utrpela veliko škodo, eskalacija vprašanja slovenske narodnosti na Koroškem pa je imela velike posledice za Avstrijo v notranji in zunanji politiki. Sosialisticna stranka si je namreč opekla prste, ko je hotela vprašanje dvojezičnih napisov rešiti 1972. leta (samovlada socialistov) na lastno pobudo. Kreisky je potem pristal na to, da takratne parlamentarne Stanke v manjšinskih vprašanjih postopajo samo soglasno. Sad tega sporazuma je bil v letu 1976 osnovani in od leta 1977 veljavni Zakon o narodnostnih skupnostih, kot osrednji gremij za pogovore z vlado in za razdeljevanje državnih podpor pa so bili v zakonu določeni narodnosti sosveti. OKOLJE IN POLITIKA Ponovitev hainburškego upora na Štajerskem? ‘ ' . ■ Avv :: 'v GRADEC - Štajerska deželna vlada v Gradcu je konec preteklega tedna na izredni noCni seji odločila, da bodo nadaljevali z gradnjo ceste obvoznice v dolini Enns v zgornještajerskem okraju Liezen. Ta odločitev je izzvala ogorčenje na eni in zadovoljstvo na drugi strani. Iniciativa občanov za ohranitev od nove ceste ogroženega naravnega biotopa, VVorld vvildlife found (WWF) in druge ekološke organizacije ter Zeleni so bili globoko razočarani - v ponedeljek pa so odločali o nadaljnjih ukrepih za preprečitev cestogradnje. Iniciative občanov iz prizadetih sosednjih občin Stai-nacha in VVdrschacha, ki so se organizirale ne nazadnje na po-dubo komunalnih politikov, pa so se veselile sklepa deželne vlade, ker že dolgo Časa Čakajo na cesto obvoznico, ki bi prizadete kraje in občane razbremenila močnega trazitnega prometa. Nasprotniki načrtovane cestne trase so od velikonočnega ponedeljka dalje z zasedbo blokirali cestno gradbišče in tako skušali preprečiti gradnjo ter odgovorne politike prisiliti k razmišljanju o novi varianti za cesto. V sredo je bila na ukaz deželne vlade in okrajnega glavarstva ta blokada s policijsko akcijo ukinjena. Med kratko aretiranimi demonstranti sta bila tudi vodja Zelenih Peter Pilz in zeleni parlamentarni poslanec Andreas VVabl. Nasprotniki so ostali do četrtka. Za soboto za lokalni zagovorniki načrtovane cestne trase kot protiukrep napovedali blokado prometa na sedanji zvezni cesti. Deželna vlada je pod tem pritiskom (in na zahtevo tako socialdemokratskih kot svobodnjaških deželnih svetnikov) bila sklicanana izredno sejo, kjer se je izrekla za nadaljevanje gradnje. Prav tako je notranji minister Loschnak Igor Schellander zapovedal ukinitev gradbenih del do sklepa deželne vlade. Gradbišče odslej naprej straži večji kontingent Zandarmarije, dodatno pa naj bi nasprotnike odrezal Se hitro zgrajeni plot okoli gradbišča. Deželni glavar Krainer je v zvezi s sklepom deželne vlade dejal, da ne misli dopustiti “ponovitve Hainburga na Štajerskem”. Hainburg - majhno mestece ob Donavi nekje sredi poti med Dunajem in Bratislavo - je nekakšen avstrijski sinonim za (uspešen) ekološki upor. Jeseni leta 1984 je nekaj tisoč nasprotnikov načrtovane nove donavske hidrocentrale pri Stop-fenreutu ob Hainburgu z večtedenskim šotorim kampiranjem vztrajno blokiralo začetek gradbenih del. Policijska akcija za deblokado se je končala z masovnim pretepom (zanjo je bil odgovoren isti notranji minister Ble-cha, ki se zdaj zagovarja pred sodiščem zaradi afere Noricum) in je privedla do masovnega vala solidarnosti za ekološke motivirane demonstrante, ki so se borili za ohranitev enega izmed zadnjih donavskih biotopov v stopfenreutski loki. Zadeva je prerasla v državno krizo, vlada, energetsko gospodarstvo in sindikat gradbenih delavcev so morali pod splošnim pritiskom gibanja in medijev kloniti. 'Hainburg’, uspešni referendum proti avstrijski jedrski elektrarni v Zvventen-dorfu ter zarodki mirovnega gibanja - to je bila zmes, iz katere se je sredi 80-ih let v Avstriji rodilo (takrat še zelo aktivistično) zelenoalternativno gibanje, ki si je po prvotnih uspehih pri komunalnih in deželnih volitvah naposled izborilo tudi zastopstvo v dunajskem parlamentu. Po dveh delovnih obdobjih v parlamentu je tudi zelena stranka doživela svoje viške in padce. Zlasti ekološko zavzete iniciative občanov na terenu ze- leni opoziciji v paralemtu odtavajo birokratičen pristop do politike in opuščanje poprej tako uspešenega aktivizma, torej nekakšno prilagajanje v prid atraktivnosti za širše kroge vo-lilcev in na račun nekdanjih začrtanih ciljev gibanja. Zeleni se tega zavedajo, in po vrsti izgubljenih bitk, pri katerih jim s pogajanji in zmernimi protesti ni uspelo preprečiti nekaterih ekološko in ekonomski spornih energetskih in cestno-promet-nih projektov, se očitno prav načrtovana in dokaj sporna varianta za novo cestno traso v dolini reke Enns ponuja za ponovno merjenje moči s predstavniki gradbenega lobija in tradicionalen politike. Pri tem nasprotniki cestne trase upravičeno lahko dajejo glavno krivdo štajerski deželni vladi, ki ni uspela izdelati kompromisne rešitve. Obvoznica naj bi sla naravnost skozi naravni biotop z logom in močvirji, hkrati pa je deželna vlada v protizakonitem postopku razlastila posestnike zemljišč. Nenazadnje pa je na vrsti tudi lani jeseni izvoljeni zvezni govojnik Zelenih in vodja zelene frakcije v dunajskem rotovžu Peter Pilz, da se profilira s konkretnimi in uspešnimi akcijami. Pilz se kajpada zaveda, da poleg ekoloških pomislekov ne gre prezreti interesov lokalnega prebivalstva. Tako je dejal, da nikakor ne nasprotuje gradnji ceste-obvoznice, venar bi morala ta biti izpeljana v okviru ekološko sprejemljive variante. Deželnim politikom je podal temu ustrezno novo koncepcijo trase. Hkrati pa je na kraju dogajanja borbeno napovedal, da je blokadna akcija bila le predigra in da že teče "mednarodna mobilizacija”, pri kateri naj bi sodelovali znani umetniki in znanstveniki, situacijo pa je primerjal s "predhainburskim obdobjem”. AVSTRIJA / SOSEDSKI ODNOSI Klestil napovedal srečanje s Kučanom Sestanek bo še pred poletjem ob meji CELOVEC - Avstrijski! zvezni predsednik Thomas Klestil, ki je v ponedeljek slavnostno otvoril 1. kulturni teden koroških Slovencev v gradu Porcia v Spittalu ob Dravi na zgornjem Koroškem in ob tej priliki označil slovensko narodnostno skupnost veliko obogatitev za Koroško, je ob koncu svojega dvodnevnega obiska na Koroškem napovedal tudi uradno srečanje s predsednikom Republike Slovenije, Milanom Kučanom. Na vprašanje Republike je predsednik Klestil dejal, da je srečanje “konkretno zmenjeno", prvi uradni sestanek predsednikov sosednjih držav pa bo “Se pred poletjem in ob neposredni bližini avstrijs-ko-slovenske meje". Zvezni predsednik je na zaključni tiskovni konferenci pozitivno ocenil svoj prvi uradni obisk na Koroškem in pri tem Se enkrat izpostavil srečanje s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Govoril pa je tudi z zastopniki koroškega “Hei-matdiensta", ki so mu predali “neko dokumentacijo z vprašanji, na katera bo pismeno odgovoril". Vzdušje pogovorov s KHD je ocenil kot “dobro" ter dejal, da je bil s strani predstavnikov KHD - brez kritičnih propomb omenjen tudi njegov govor ob otvoritvi slovenskega kulturnega tedna. Koroški deželni glavar Christof Zernatto, ki se je udeležil tiskovne konfe- Ivan Lukan Predsednik Thomas Klestil (na sliki s slikarjem Karlom Vokom) si je ogledal razstavo slovenskih umetnikov. renče predsednika, pa se je Klestilu zahvalil za “podporo manjšinske politike koroške deželne vlade, ki je usmerjena v konstruktiven dialog med večino in manjšino". Predsenik Klestil je na tiskovni konferenci zavzel stališče tudi do zahteve koroških političnih strank in dveh dnevnikov, da bi 10. oktober, torej spominski dan koroškega plebiscita leta 1920, postal dela prost praznik. Klestil je zahtevo koroških politikov, med njimi tudi Zernatta, nedvoumno odklonil in svoje negativno stališče utemeljil z gospodarskimi razlogi, Čeprav - tako Klestil - ni sporno, da je ta dan za Avstrijo velikega pomena. Avstrijski zvezni predsednik se je v ponedeljek po otvoritvi prvega kul- turnega tedna koroških Slovencev v Spittalu še z zanimanjem ogledal razstavo del slovenskih umetnikov ter se udeležil sprejema, ki ga je dal koroški deželni glavar. Težišče tedna je obširen prikaz kulturnega ustvarjajanja in drugih dosežkov slovenske narodnostne skupnosti. Razstavljalo likovni umetniki Jože Boschitz, Gustav Januš, Karla Vouk in Zorka Weiss-Lois-kandl, na ogled je razstava “Arhitektura in etnografija na Južnem Koroškem”, brali bodo pesniki Fabjan Hafner, Gustav JanuS, Andrej Kokot in Florjan LipuS. Na sporedu pa je tudi predstavitev knjig Pavleta Zabla-tinka, Petra Fistra, Mirka Bogataja ter prezentacija obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. NOVICE ORF: čakanje na višje pristojbine DUNAJ - Povišanja RF-ovih pristojbin zaenkrat še ne bo. Kuratorij ORF na svojem zasedanju pretekli teden ni sprejel tozadevnega predloga, Čeprav je poprej že bilo sporočeno, da bodo tudi predstavniki strank v kuratoriju glasovali za predlo generalnega intendanta avstrijske televizije Bacherja. Kuratorij so odločili, da je treba najprej počakati na realizacijo novega zakona o lokalnih radijskih postajah ter nove ureditve o razširitvi reklamnih emisij v ORF.. Bo Andreas Maher novi generalni tajnik FPO? DUNAJ - Notranjepolitični komentatorji špekulirajo, kdo bo novi tretji generalni tajnik Haiderjeve svobodnjaške stranke. Vodja FPO Haider je pred kratkim utemeljil s pospeševanjem politične efektivnosti potrebo po dodatnem strankinem sekretarju. Kot možen kandidat je nato bil kolportiran Andreas Molzer, desni ideolog stranke, ki vodi izobraževalno ustanovo svobodnjakov. Molzer je poprej že s svojim delovanjem kot glavni urednik nemškonacionalnega in protimanjšinsko usmerjenega koroškega glasila svobodnjakov “Kamtner Na-chrichten" ter s svojimi publikacijami za desničarski organ Aula in izjavami z očitno uporabo nacionalsocialistične dikcije večkrat izzval ogorčeno kritiko ostalnih strank in demokratične javnosti. Medtem ko je Haider špekulacije o tretjem generalnem sekretarju zavrnil z izjavo, da o 'kandidatu' Mol-zerju ni govora, je Haiderjeva namestnica Edith Haller napram avstrijskim medijem izjavila, da si prav dobro lahko predstavlja Molzerja kot 3.generalnega sekretarja. (I.S.) Manj ogljikovega dioksida DUNAJ - Ge je verjeti podatkom do zdaj Se neobjavljene avstrijske raziskave, potem je Avstrija v preteklem letu zmanjšala svoje emisije ogljikovega dioksida za skoraj osem odstotkov. Emisije C02, ki velja za enega glavnih faktorjev pri destabilizaciji zemeljske atmosfere, so v Avstriji od leta 1981 dalje konstantno naraščale. Po podatkih iz druge študije avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (WIFO) je v preteklem letu v Avstriji bila zmanjšana tudi poraba energije za tri odstotke. Odprli sejem IFAB01993 DUNAJ - IFABO, najveCji avstrijski strokovni sejem za računalnike in za tehnično opremo pisarn skupaj s softvvare-sejmom PROGRAMMA, je včeraj na dunajskem razstavišču v Praterju odprla svoja vrata. Letošnji strokovni sejem je štiriindvajseti po vrsti, odprt pa bo do sobote, 24. aprila. Obiskovalci in poslovneži se lahko v teh petih dneh (od 9. do 18. ure) informirajo o najnovejšem stanju razvoja in o aktualnih proizvodih na področju elektronicnega obdelovanja podatkov, telekomunikacije, pisarniške opreme, organizacijskih tehnologij itd. Z veliko napetnostjo predvsem pričakujejo prezentacijo novih računalnikov z Intelovim novim računalniškim Čipom 'Pentium', ki ga je proizvajalec ravnokar šele začel dostavljati. V ospredju tako imenovanih popularnih računalniških rešitev bodo letos vsekakor še bolj kot lani stali v ospredju računalniški 'multi-media'- sistemi s svojimi presenetljivimi možnostmi na področju povezovanja podatkov, videotehnike, kompjutorske grafike ter akustičnih efektov. Vodilno softvvaresko podjetje Microsoft bo predstavilo novo verzijo svojega obratnega sistema za osebne računalnike MS-DOS 6 in kajpada zdaj uradno predstavljeno novo verzijo svojega uspešnega uporabniškega programa z grafično površina VVindovvs - Win-dows NT. Kajpada bodo tudi drugi vodilni proizvajalci računalnikov in programov zastopani na IFABO, in to kot vedno na vseh strokah in računalniško pospeševanega dizajna do najnovejše ponudbe na področju programov zoper kompjutorske viruse. (I.S.) Ženska je v zvezni službi še vedno zapostavljena DUNAJ - Vodilne pozicije v zvezni službi v Avstriji še vedno in skoraj izključno zasedajo moški. To je razvidno iz najnovejšega poročila ministrstva za ženska vprašanja. V poročilu je poudarjeno, da se na tem področju v zadnjih letih ni spremenilo ničesar, najvišja pozicija, ki jo v zvezni službi dosegajo Zenske, je vodenje oddelkov in referatov. Prvo mendžmersko raven - torej položaj sekcijs-kega vodja - je leta 1992 dosegla ena sama ženska. Ministrica za ženska vprašanja Dohnalova sedaj upa, da bo nov zakon o enakosti moških' in žensk v javni in privatni službi bistveno spremenil sedanjo situacijo v zvezni službi. EVROPA / MLADINA KSŠŠ/D član Mladine evropskih manjšin BARCELONA - Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju (KSSS/D) se je včlanil v organizacijo Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS). Predstavniki kluba pod vodstvom predsednika Jozija VVutteja so se v Velikem tednu udeležili zasedanja organizacije v španskem Pla-noles pri Barceloni. MENS je naslednik bivše mladinske organizacije Federativne unije evropskih narod nostnih skupnosti (FUENS). Dunajski Študentje so zdaj (poleg Mlade EL in KDZ) tretja koroško-slovens-ka organizacija, ki je včlanjena v MENS. "Tako je zdaj tudi zastopanost koroških Slovencev v tej organizaciji nekoliko bolj uravnovešena”, pravi Joži VVutte, predsednik KSSS/D. Dunajski klub načrtuje - skupaj s Hrvaškim akademskim klubom - v bližnji bodočnosti pod okriljem in pokroviteljstvom MENS izpeljati na Dunaju srečanje slovanskih (mladinskih) organizacij srednje Evrope. KULTURA Sreda, 21. aprila 1993 Darja Korez-Korenčan (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Darja Korez-KorenCan si deli 4x4 metre veliko delovno sobo z Jožetom Hudečkom, Majdo Širco in Jadranom Sterletom. Številni telefonski klici in obiskovalci Se dodatno obremenjujejo Štiri vodilne novinarje televizijske kulturne redakcije, ki morajo iz te, vase skrčene danosti urejevati nepregledni kaos kulture in umetnosti. Jasno, vsak v svojem slogu in z različnim akcentom. Zaradi mikro prostora, makro tematike in tja v noC pomaknjenih terminov oddaj o resni glasbi morajo biti organi-zatoriCne in žilave narave. Biti morajo prepričani, da so dregnili v tisto, v kar je bilo treba dregniti. Tako, da ti potem vsi verjamejo. Darje pred kamero nikoli ne zmanjka, ne glede na to, s kom ima pred njo opravka. Ne privošči si tega, kar gre tako v slast večini glasbenikov, namreč to, da bi tarnala. Se med pogovorom tega ne počne. Pove, kako s stvarmi je, vendar je za tem Čutiti voljo in prepričanje, da se da marsikaj spremeniti. Ne verjame samo vase, verjame v glasbo in, kar je pogostokrat Se bolj naporno, tudi v glasbenike. Z nazalno barvo glasu, v oprijetih oblačilih, odprtega pogleda in brez gestikuliranja. Samo dlani stiska skupaj, zdaj v naročju, zdaj na kolenih. Njena dikcija je do- ________MEDIJI / POGOVOR Z DARJO KOREZ-KORENCAN___________ Najbolj polna soba televizijske hiše Znani, priljubljeni, predvsem pa spoštovani obraz z zaslona - Nocoj v oddaji za resno glasbo Opus, katere voditeljico je bra. Pozabila sem jo vpra- Tj * poklicev, kot so kompo- šati, Ce jih posebej učijo _MIRJAM ŽGAVEC_nist, libretist, dramaturg, govoriti pred kamero, da-rja Korez-KorenCan je sama pričela pogovor. Na TV imamo dve uredništvi, ki skrbita za spremljanje glasbenega dogajanja, glasbeno uredništvo in uredništvo oddaj o kulturi, v katerem delam že skoraj deset let. Resor klasične glasbe je zelo širok, od glasbene ustvarjalnosti, poustvarjalnosti, šolstva do programske politike ustanov. Glasba mora najti prostor v vsaki kulturni oddaji, ki ni ozko specializirana, torej tako v dnevniku kot v Osmem dnevu, OCeh kritike, Forumu, v Omizjih. Nikomur ne Želim dajati prednosti, zato sem enako naklonjena tako simfonični kot komorni glasbi, tudi zborovski in glasbeno-scenskim delom - operi in baletu. Pritegnejo me zlasti konfliktne teme, ki jih lahko osvetlim z vec plati. Moje osnovno načelo je: izgoniti se sivemu, povprečnemu poročanju in imeti o vsakem dogodku svoje mnenje. Prejšnji mesec ste zaceli predvajati zahtevne oddaje Opus. Gre za velik premik, veliko akcijo, oddaja poteka v živo iz treh studiev - ljubljanskega, mariborskega in koprskega, kot pobudnica in redaktorica tako glasbi odpirate nove možnosti. Oddaja je na sporedu zadnjo sredo v mesecu, in sicer vsak drugi mesec. V vsakem studiu imamo tri do štiri goste, gre torej za »triplex«. Med pogovor o določeni temi vpletamo še posnetke s terenov, predstavimo glasbenega gosta v ljubljanskem studiu, objavimo prispevke naših dopisnikov iz tujine in nagradno vprašanje za gledalce. Pri slednjem gre predvsem za predstavitev krajev in institucij, ki so naklonjene kulturnim prireditvam. Tak kraj potem tudi podeli gledalcu nagrado v »natu-ralijah« in ne v denarju. Naša želja je predstaviti te kraje v nekaj sekund trajajočih spotih in spodbuditi gledalce, da razmišljajo posredno tudi o temi, ki je rdeCa nit oddaje, da spoznavajo glasbo z druge plati, ne le kot getoizirano področje, namenjeno le ozkemu krogu občinstva. S tem ko poskušate popularizirati resno glasbo, začenjate v bistvu delovati tržno. Koliko in kakšno obliko komercialnosti pa prenese naSe področje? Komericalnost resnično vdira v vse pore našega življenja, razumljivo, da tudi na TV. V naših oddajah nimamo problemov s prispevki. Ce presodim, da je neki koncert, gost, festival ali prireditev vredna daljšega prispevka, ga tudi objavimo. Vendar je potrebna premišljena selekcija. Menim, da ponavadi pravilno izberem. Prav bi bilo, Ce bi lahko vsako leto obiskali vsaj en svetovni glasbeni festival, 55 jih je, vendar nam sredstva TV tega ne dopuščajo. Tako moramo poiskati sponzorje in jih potem seveda vključiti v prispevek, zmeraj indirektno, nikoli nasilno, kot nekakšen EPP. Tak postopek bi si morda kdo razlagal kot komercializacijo, toda na to je treba gledati drugače. Dokler bomo morali novinarji sami iskati sponzorje, zato da bi sploh lahko ohranili stik s svetom, bo pac tako, kot je. Strinjava se, da TV gledalcev ne seznanja dovolj z aktualnimi novostmi iz sveta; prepričana pa sem, da bi lahko gledalce pritegnili tudi s serijami intervjujev, glasbenih portretov? Sprašujete po serijskih oddajah. Prav takšen scenarij sem oddala pred tremi leti in zanj dobila celo nagrado za programsko inovativnost, do realizacije pa nikoli ni prišlo. Predlagala sem serijske bloke v vsakokratni oddaji, in sicer kratke portrete naših opernih in instrumentalnih solistov ter dirigentov, serijo prispevkov o glasbenih učiteljih, na katere radi pozabljamo, pa serijo tako imenovanih zakulisnih koreograf in tako dalje. Daljši portreti, ki jih lahko včasih vidimo na našem programu, so pač posvečeni velikim osebnostim, običajno so posneti v jeseni njihovega življenja, gledalce pa bi najbrž zanimali tudi kratki prerezi vsakdanjika naših solistov, ki so na vrhuncu svojih umetniških moči. Takih serijskih prispevkov seveda ni mogoče objavljati v oddaji Osmi dan, ker potem ni prostora za druge aktualne prispevke. Dosti bolje bi bilo, Ce bi TV pristala na bolj pogoste oddaje, recimo na vsakih 14 dni, v katerih bi se serijske oddaje, kakršne sem si zamislila, lahko izmenjavale z Opusom. Zanima me predvsem takšno delo, pri katerem sem lahko samostojna in ustvarjalna. Ob spremljanju vašega dolgoletnega dela na TV sem opazila, da ste se iz nevtralne novinarke prelevili v bolj angažirano in odločno komentatorko, ki je pogosto na strani inovativnih marginalcev in le-tem poskusa izbojevati njihove pravice in prostor za delovanje. Po desetih letih neprestanih bitk človek ponavadi otopi, vi pa ste bolj in bolj zavzeti. Na začetku sem pripravljala predvsem prispevke za dnevnik, zdaj pa se mi zdi, da sem presegla vesticarski in poročeval- ski naCin novinarstva. Vse bolj me zanima komentiranje dogodkov, analitični pristop, kjer lahko bolj avtonomno in suvereno izrazim svoja stališča, ne na tak naCin, da bi poducevala o določeni problematiki, ampak jo interpretirala in razreševala. Moj delovni dan je sicer izjemno naporen, vedno krepko presežem normo, večkrat sem v službi še pozno v noC, vCasih nimam Časa ves dan ničesar pojesti. Potem pa mi kdo reče, zakaj si pa naložiš toliko dela. Res si ga naložim sama, saj bi imela slabo vest, Ce bi kaj pomembnega izpustila. Preprosto želim doseči to, da bo glasbena umetnost bolj cenjena. Ignacy Padere-wski je rekel, da je igrati klavir težje kot voditi državo, saj je težje vzbuditi Čustva v slonokoščenih tipkah kot pa v človeških bitjih. V tem je gotovo nekaj resnice, res pa je tudi, da vse, kar prihaja izpod peres naših komponistov, ne dosega najvišje umetniške ravni, nekaj del pa gotovo sodi v sam vrh naše sodobne ustvarjalnosti. Sicer pa neki stari kitajski rek pravi, da je glasba urejene dobe mirna in vedra, glasba nemirne dobe razburjena in zlovoljna, glasba propadajoče države pa sentimentalna in njena vlada ogrožena. Za našo bi lahko rekli, da je nekaj vmesnega. PRVIH DESET FILMOV V PRETEKLEM TEDNU (Ljubljanski kinematografi, od 12. do 18. aprila 1993) V tem tednu smo našo lestvico obogatili z novim podatkom: bmto izkupičkom, ki ga je deset najbolj gledanih filmov priigralo v preteklem tednu. To je zelo pomembna pridobitev, saj gre za številke, ki naši širši javnosti doslej niso bile dostopne, medtem ko na primer v ZDA in Veliki Britaniji menijo celo, da so bistveni le podatki o izkupičku, zato števila gledalcev na lestvicah navadno niti ne omenjajo. Film Vonj po ženski je po gledanosti svojevrsten fenomen, saj že ves Cas predvajanja vztraja pri samem vrhu lestvice, v zadnjem tednu pa se je povzpel celo na prvo mesto, s katerega je izrinil komedijo Smrt ji lepo pristoji. Obiskanost Vonja po zenski se zdi še bolj zanimiva, Ce upoštevamo, da je že ves Cas na sporedu v kinu Vic (razen nekaj dodatnih predstav v kinu Triglav, kjer mu je uspel podvig, saj je bila dvorana razprodana, kar se ni zgodilo že nekaj let!). Ce bi ga vrteli v kinih Komuna ali Union, bi bilo gledalcev gotovo še veC. Hovvardov kot je s svojo premierno uvrstitvijo na peto mesto z lestvice izrinil Lepotico in zver, ki je pristala na 11. mestu. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga in tretja število gledalcev in bmto izkupiček v preteklem tednu, Četrta pa skupno število gledalcev. 1. VONJ PO ZENSKI / Camium (14) 4554 (1.551.900 SIT) 20.949 2. SMRT JI LEPO PRISTOJI / Camium (25) 4467 (1.224.250 SIT) 16.312 3. IGRA SOLZ / Mladina (28) 2126 (833.000 SIT) 4.074. 4. KRVAVA MARIE / Lj. kinem. (28) 1741 (471.000 SIT) 2.915 5. HOVVARDOV KOT / Lj. kinem. (4) 1334 (533.600 SIT) 1.694 6. NEOPROSCENO / Lj. kinem. (14) 1304 (508.850 Sit) 15.398 7. TELESNI STRAŽAR / Lj. kinem. (21) 1011 (394.650 SIT) 32.369 8. V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM / Mladina (18) 1008 (281.900 SIT) 10.546 9. KO ZAPREM OCI / Mladina (17) 989 (371.750 SIT) 1.535 10. PRVINSKI NAGON / Mladina (18) 774 (298.700 SIT) 52.006 V preteklem tednu so skupaj predvajali 19 filmov, ki si jih je ogledalo 21.467 gledalcev, priigrali pa so 6.805.950 tolarjev. Primerjava z razpredelnico najbolj gledanih filmov v Londonu (lestvica je 14 dni starejša od naše) razkriva, da tudi drugod po Evropi izrabljajo učinek, ki ga je imela podelitev Oskarjev: med desetimi najbolj obiskanimi filmi sta dva nagrajenca, do 15. mesta pa sta se uvrstila še Igra solz in Hovvardov kot. 1. FOREVER VOUNG 2. THE JUNGLE BOOK 3. THE DIST1NGUISHED GENTLEMAN 4. SPUTTING HEIRS 5. SCENT OF A VVOMAN 6. MR. NANNY 7. CANDVMAN 8. UNFORGIVEN 9. UNDER SIEGE 10. HONEV, IBLEVV UP THE KED Igor Kemel Premiere Minuti teden je minil predvsem v znamenju potapljača iz filma Zveži me in tuširanja mladostne Jagode, tega pa bosta zaznamovali bolj »zemeljski« maksimi: triler in risanka. Peklenski val (Point break) - režija: Kathryn Bigelovv, scenarij: W. Peter IlifF, igrajo: Keanu Reeves, Patrick Swayze, Garry Busey in Lori Petty, distribucija: Mladina film. Od včeraj v Unionu in Domžalah igra film Kathryn Bigelovv, ki je pred Peklenskim valom režirala že tri tako grozljive grozljivke (Set-Up, Near Dark in Blue Steel], da z žanrsko oznako tudi tokrat ne bo težav. Zanimivo je, da se zgodba Peklenskega vala odvija na podlagi nevvagerske losangele-ske druščine, kamor se »vštuli« agent FBI, naleti pa na skrivnostnega voditelja surfar-ske družbe, ki ga igra Patrick Swayze. Za skrajni izziv je treba plačati najvišjo ceno. Petek: Petelinji rock (Rock-a-Doodle), risani film režiserja Dona Blutha, produkcija: Goldcrest, distribucija: Art Video Ljubljana. Lani v ZDA ob Lepotici in zveri najuspešnejša risanka je v bistvu komedija z ostrimi socialnimi podtoni. Petelina preženejo s farme, kjer je zaradi tega seveda vse narobe, potem pa uspe v mestu s pojavo in pesmimi Elvisa Presleya - a pod pritiskom glasbene industrije. Konec je, kot se za otroške filme spodobi, srečen. CANKARJEV DOM: Izjemno zanimiv -Čeprav smo tri od štirih filmov že videti na televizijskih ekranih - bo ciklus Filmane britanske drame, ki poteka od nocoj do sobote (vselej ob 20. uri) v Cankarjevem domu, hkrati z razstavo Sodobna britanska drama. Nocoj si lahko ogledate Velike upe scenarista in režiserja Mikea Leigha, urba- no zgodbo z mnogimi junaki, v kateri bomo izvedeti, kako pobiti kraljevsko družino in kje leži Karl Marx. Jutri je na sporedu Moja mala pralnica Stephena Frearsa, film o Azijcu Omarju in skinheadu Johnnyju, ki bi jima uspel odličen posel, Ce na svetu ne bi bilo drugih ljudi. V petek bo na sporedu Garderober Petra Yatesa z odličnima Albertom Finneyem in Tomom Courtenayem, edini film, ki popolnoma ustreza naslovu ciklusa. V soboto 24. aprila, pa sladokusci napovedujejo vrhunec: Iskreno, noro, globoko (-Truly, Madly, Deeply, režija Anthony Minghella), film, v katerem se duh ljubimca Jamieja sicer vme k osameti Nini, a življenje z veseljaškim pokojnikom le ni tako zabavno - Čeprav iz stanovanja prežene vse podgane. Cankarjevemu domu je pri 'filmih pomagal Britanski svet. Novo v Kinoteki Petek, 23. aprila: Millerjevo križišče (Miller’s Crossing), 1990, scenarist - z bratom Ethanom - in režiser: Joel Coen. Tretji skupni film bratov Coen je kot njun prvenec (Krvavo preprosto, 1984) »film noir«, s podobno nepričakovanimi obrati v scenariju in značilno dinamično kamero (direktor fotografije je bil tudi tokrat Barry Sonnenfeld). Posebej velja omeniti vrhunsko sekvenco napada plačančev gangsterja Casparja (John Polito) na tekmeca Lea (Albert Finney). Kot v drugih filmih bratov Coen tudi Millerjevo križišče preveva neka abstraktna ideja - tokrat je to »gangsterska etika«. Naslednji torek, 27. aprila, bo v Kinoteki naslednji film iz cikla Badjurovi nagrajenci: Moja draga Iza, film po scenariju (na podlagi romana Iva Zormana) in v režiji Vojka Dule-tiCa in (pomembno!) s kamero Karpa Godine. V kinotečnem listu film dokaj navdušeno najavlja Stanka Godnič (Delo, april 1979), o današnjem pogledu pa se bomo prepričali sami. Film na splošno Mladinski klub Stiskama iz Velenja razpisuje natečaj za najboljši kratki film (do 15 minut). Tričlanska žirija bo trem najboljšim podelila nagrade: 15 tisoč, 7 tisoC in 4 tisoC tolarjev, vsi prijavljeni filmi pa bodo predvajani maja. Naslov, kamor pošljite filme na VHSu in 300 tolarjev prijavnine, je MK Stiskama, Titov trg 4, 63320 Velenje. Telefonski številki sta 063/856-316 (Žiga) in 061/347-631 (Simon). Veselo na delo. (T. D. V. in I. K.) ŽIVLJENJE METROPOL- LJUBLJ AN A ( 9 ) Kultura noči Bratko Bibič Najkrajše reCeno: »Pariš la nuit«, ki gostuje v klubu Cankarjevega doma, predstavlja v Ljubljani segment kulture, kakršna se je (lahko) izoblikovala v urbanem (velemestnem) okolju Pariza. Dvoje značilnosti: toge loCnice med posameznimi žanri na eni strani ter med umetnostjo in zabavo na drugi so (bodisi v okviru ene predstave ali pa v njihovem redosledu) zabrisane in preskocljive, kakor pa pove že samo ime prireditve, gre za nočno kulturo. Nemara lahko določen napredek vidimo celo v tem, da nam v svojem bistvu klubsko-kabaretsko-varietejsko-umetniškega izvajanja pariških »artistov« Cankarjev dom ni serviral na gledališko-koncertni naCin v kakšni od svojih »visokokultumih« dvoran. »Pariš la nuit« torej v Ljubljani, mestu, ki se z »by night« ne more ravno pohvaliti. Čeprav ne izkjucno, je urbana kultura v veliki meri vendarle noCna kultura. Je tudi kultura noči, katere jezikov se ne da ne naučiti ne ustvariti brez zadostnih in stimulativnih pogojev za njihovo govorjenje. Ljubljana je (še vedno) vpeta v ambivalenco, ki je bila značilna za odnos do fenomena (veliko) mestne noči in nočnega življenja v Času okoli leta 1830. Takrat se z urbanizacijo in industrializacijo začne njuna vec kot stoletna zgodovina. Po eni strani je (bila) noC Cas umika prebivalstva navznoter, z ulice in s ceste v hišo, je Cas počitka, regeneracije, spanja - in pred spanjem noč kot Cas za zgodbe o »duhovih«, ki jih danes v intimi zasebnega bolj ali manj uspešno nadomešča televizijski horror. Podobi »spečega mesta« stoji nasproti noC kot Cas obračanja navzven, iskanja zadovoljstev, zabave, ugodja, drugega, stikov, kulture - je Cas socialnosti, druženja, komunikacije, Cas javnosti. Med tema dvema nasprotnima podobama noči je v Ljubljani »by night«, pa tudi v drugih po obsegu, ne pa tudi po prestolničnem statusu primerljivih mestih, neprestano prisotna napetost, ki se občasno in v bolj ali manj rednih intervalih sprošča s konflikti med v obeh podobah živečimi prebivalci. Na drugi ravni pa se razrešuje v spopadih med občinsko ali mestno oblastjo, ki se postavi praviloma na prvo stran, in drugo stranjo. Čeprav je dolgočasno ponavljati se, je to nekako neizogibno spričo majhnosti in podopre-mljenosti ljubljanskega nočnega prostora z ustreznimi kulturami noči, zaradi cesar ima ena sama poteza lahko presežne negativne učinke za celoto. Med učinki nedavne prepovedi gostinske dejavnosti v KUD F. Prešeren, ki jo lahko uvrstimo v zgornji konfliktni okvir, lahko doživimo tudi kratkočasne plati zadeve. Zabavno je namreč, ko v KUD F. Prešeren lahko vidimo, kako žive jazzovske glasbe Anthonyja VVheelerja zeljni možje in žene, katerim človek tega glede na njihov videz in spoštljiva leta ne bi prisodil, ustekleničeno tekočino ročno prinesejo s seboj v plastičnih vrečkah. Morebiti sodijo celo med obiskovalce večerov »Pariš la nuit« v klubu Ivana Cankarja. Bolj zanimivo kot to bo nemara opazovati, ali zmorejo tudi tisti ku-dovski stalni obiskovalci drugačnega videza, let in prepričanja toliko vztrajne prostorske samoorganizacije, kolikor je je potrebne za eno prenosno plastično vrečko. Sicer pa se ob uveljavljanju množičnih kulturnih glasbenih prireditev (obenem s tovrstnim dogodkom pripadajočimi točilnimi mizami) v tako imenovani sprejemnici Cankarjevega doma Človeku zazdi, da prihaja noCna kultura do svojega prostorskega institucionalnega pojma na nekako nujno perver- zen način. Potem ko bo skrb države za mentalno zdravje svojih podanikov dopolnjena s skrbjo za njihovo telesno zdravje, bo kajenje na javnih prireditvah mogoCe samo še na prostem. Problem bo Cankarjev dom sicer lahko rešil tako, da bo jazz festival iz svojih dvoran spet prestavil tja, kamor sodi - namreč v letno gledališče Križanke, kaj pa bo prepoved kajenja naredila iz vzdušja v njegovem klubu, bomo videli tudi drugje. Ampak: kje razen v živalskem vrtu ali pri kakšnem ljubitelju doma lahko človek v Ljubljani vidi pitona, in to ob za to ne ravno običajni uri. Človek lahko v Ljubljani, Ce je pozoren, vidi pitona v Kantini, enem od tistih ljubljanskih lokalov, v katerega potem, ko se večer prevesi v noC ali se noC nagne proti jutru, rad zaide. Ce bi bila Kantina v Mehiki ali kakšnem drugačnem subtropskem ambientu, bi mu kaCe nemara lezle po tleh med nogami. Tako pa tisti piton mirno in civilizirano živi svoje polbudno življenje za stekleno steno med nekaj kamni in zelenjavo. Ni je, ki bi jo zapeljal v skušnjavo. Ples polgolih artistk z udavi je vsaj v teh krajih Zal redko, Ce ne že izumrlo poigravanje s svetopisemskim izročilom. LIKOVNA UMETNOST / DANES MINEVA 50 LET OD SMRTI ZNAMENITEGA SLOVENSKEGA SLIKARJA Univeizalnost Jakopičevega slikarstva Janez Pirnat Danes mineva petdeset let od smrti slovenskega slikarja Riharda Jakopiča (1869 -1943), osrednje osebnosti slovenske umetnosti prve polovice 20. stoletja in duhovnega ter organizacijskega vodje impresionistične skupine. Ob obletnici Jakopičeve smrti bosta Mestni muzej Ljubljana in Narodna galerija pripravila razstavi pod skupnim naslovom Rihard Jakopič - To sera jaz, umetnik. Razstavi bodo odprli 11. in 13. maja. Mestni muzej bo predstavil slikarjevo življenje in delo s fotografijami in predmeti, Narodna galerija pa bo razstavila Jakopičeva likovna dela. Obe razstavi bo pospremil katalog z razpravami o Jakopičevem umetniškem in pedagoškem delu ter o vprašanjih njegove zapuščine. Uvodno besedilo Jakopičevega jubiljenega zbornika, izdanega leta 1929 ob slikarjevi šestdesetletnici, je napisal dr. Izidor Cankar. Esej z naslovom Jakopičeve skrivnosti se zaključuje z besedami: »Zadnja skrivnost Jakopičeva, iz katere vse ostalo organično raste, je torej tista neprivzgojljiva, od previdnosti božje dana in na svojstven, toda smotern način delujoča življenjska moč, ki ji je ime genij.« Dr. France Mesesnel, avtor naslednjega prispevka v Jakopičevem ju-biljenem zborniku, je takole označil smisel slikarjevega genija: »Obogatil je našo fantazijo z največjo pridobitvijo, ki jo je mogel slovenski umetnik ustvariti po velikih epohah gotike in baroka.« Petdeseta obletnica slikarjeve smrti je zadosten razlog za vprašanje, če današnji čas lahko potrdi pred šestdesetimi leti izražene ocene, ki so Jakopičevemu slikarstvu pripisale univerzalen značaj. Tu bo podan pogled na Jakopičevo slikarstvo skozi »optiko« nove nelinearne znanosti, imenovane tudi kaos. Ce se je relativnost znebila nevvtonovske iluzije absolutnega prostora in časa, kvantna teorija pa newtonovskih sanj popolnoma natančnega merjenja, se je kaos znebil laplaceovske fantazije o deterministični Predvidljivosti. Od vseh treh revolucij se le kaos tiče sveto, ki ga vidimo in čutimo, torej sveta človeških razsežnosti. Predmet raziskovanja so lahko vsakdanje izkušnje in podobe dejanskega sveta. Slednje so od nekdaj tudi predmet likovne umetnosti in jih potemtakem štejemo za skupno središče, da se zato poslužimo »optike« nelinearne znanosti pri pogledu na dva sklopa vprašanj v zvezi z Jakopičevim slikarstvom: prvi se nanaša na obliko stila, drugi pa na obliko navzočnosti prostora in časa v njegovem slikarstvu. Namesto s primerne razdalje (od daleč) je mogoče pogledati Jakopičevo sliko tudi z neprimerne razdalje, čisto od blizu - toliko, da se z nosom ne obregnemo vanjo. Potem pa je mogoče drseti s pogledom sem in tja ter gor in dol. In kaj se tedaj kaže? Da je Jakopič slikal na zelo divji, vihrav, neurejen, hlastajoč, dinamičen način. Ne iterativno z vedno novimi ponavljanji in popravki na prvotni podlagi, ampak scela vehementno ter spontano. Merilo Jakopičevega videnja je turbulenca. V tem načinu izražanja svojih videnj je dosegel Jakopič izjemno stopnjo samopodobnosti. Nemogoče ga je bilo zamenjati s komerkoli. Bil je popolnoma samosvoj slikar prvega desetletja tega stoletja. Jakopič je svojo intuicijo vstavil v stil. In ker je bil ta dovolj nenavaden, tako po fakturi slikarskega rokopisa kot po barvni kompoziciji, je vse skupaj ponovno mogoče vstaviti v okvir najpreprostejših slikarskih obrazcev, ki jih poznamo vsaj od ho- landskega slikarstva dalje. Tako je kompozicijo naravno uravnovešal kar »v oblakih, drevesih, gorskih hrbtih ali snežnih kristalih« z raznoliko kombinacijo med trdimi in mehkimi potezami barvnega namaza, med večjimi in manjšimi ploskvami, med toplimi in hladnimi barvnimi vrednostmi. Vse skupaj pa je uokviril v splošno sprejete obrazce slikarskega metierja, kot so pokrajina, notranjščina, figura, figuralna kompozicija, portret in tihožitje. Res je likovna umetnost neke vrste teorija o tem, kakšen je svet videti ljudem. Včasih ga vidimo zelo različno. Jakopič je vstopil v slikarstvo nekako ob Cezannovi smrti. Navdušen je bil nad »slikarji ciste svetlobe« in začel je gnati svoje vizije svetlobe čez vse meje do stopnje, ko je postalo nje- govo slikarstvo samopodo-bno. Element časa v Jakopičevem slikarstvu ni trenutek, ampak splošno stanje mikro- in makrosveta. Izraženo z njegovimi besedami: »In kakor da bi nam kdo v dlani nalil vesoljstvo, tako blizu, tako enostavno se pretaka pred vami vse življenje, do konca pregledano, občuteno in spoznano v izenačeni, isti bistvenosti poenostavljeno in zaradi tega tako prisrčno ljubljeno.« Ferdu Kozaku je Jakopič svoj postopek opisal takole: »Tole migotanje, ta pestrost vsepovsod razmetane luči -in skozi meglo vstajajo komaj zaznavne skupine tega ali onega bloka - tu podčrtanega, tam zabrisanega. Veste, jaz ljubim slike, ki so kakor sanje. To je sploh moj najljubši način. Pri meni se najprej porodi ideja in potem se dvigne nekje v duši podoba, kakor vizija. Slika meni ne sme nuditi otipljivega predmeta. Kakor je bila rojena, v tako obliko se mora preliti na platno. To so sanje, tam nekje v dnu duše ali človeka vroče zasanjane, iz ne-znanosti poklicane v življenje. Vse okrog se preliva, za-zbilje določni svet in nekje na sliki strmi iz njega predmet, ki ni otipljiv, pač pa izražen in živ. Vizija je zgrabljena v širino in globino, sanje zažive.« Ne preseneča to, da je Jakopič izkušal turbulenco in kaotičnost kot posebnost svoje intimne notranje narave, pač pa to, da jo je znal izraziti s tako naravno pro-stodušnostjo in .slednjič, da se je vsega tega zavedal. Kajti zapleteni sistemi, kot na primer neukročena narava v obliki kipečega slapa ali nepredvidljivih možganov, zahtevajo fazni prostor z neskončno dimenzijami. Kdo bi mogel kaj takega obvladati? Svoje notranje navdušenje je črpal Jakopič iz neprestanega stika z naravo, z življenjem. Ponovno se v svojih izjavah znova in znova vrača k tej temi, ki jo dobro povzema prispodoba »umetnika, ki se bliža stvarjenju z vso vdanostjo, kakor otrok veliki materi z ljubeznijo in zaupanjem ..« »Saj ta svet okrog nas, saj to smo pravzaprav tudi mi. Saj človek je v majhnem ves ta dom, kjer prebiva in raste njegovo bitje. Vse, kar je vidnega in nevidnega, razodetega in ko- maj slutenega, saj je vsa harmonija stvarstva z vsemi navideznimi nasprotji in posameznostmi obraz, ki je kakor v kaplji ujet v vsakem človeškem bitju. Ves kozmos je v nas in do konca, do slehernega utripa smo podrejeni njegovi zakonitosti. Tako pojmujem besede, da je bil človek ustvarjen po podobi božji!« Dr. Izidor Cankar je v zvezi z Jakopičevim Slepcem prvi zapisal: »Kaos barv.« Končajmo tedaj z modrimi besedami iz njegovega spisa Jakopičeve skrivnosti: »Slučaj, ki se tako rad poigrava z našimi dejanji, kakor da ga veseli spravljati v duhovno in za nas pomembno zvezo hotene dogodke ter sedanjost, preteklost in bodočnost, je odločil, da je Ivan Cankar natančno pred petindvajsetimi leti in prav na Jakopičev rojstni dan, ki zanj niti vedel ni, zapisal o tedanjem mladem, borbenem slikarju in njega komaj pričetem in tveganem početju te besede: 'Največje upanje slovenske umetnosti in že danes njen največji ponos je Rihard Jakopič... ali kakor so dovršena njegova dosedanja dela, vendar mislim, da je izmed vseh naših umetnikov pred Jakopičem še najdaljša in najvišja pot. Kolikor večji je talent, toliko daljša in težja mu je pot do vrha.’« Velik talent ali genij? Kateri od obeh Cankarjev bo imel prav? Rihard Jakopič 1929 (Foto: Fran Krašovec; last Moderne galerije) Gostovanje Zijaha A. Sokoloviča v SNG Drama Po uspešni premieri konec januarja v Interkult Theatru na Dunaju se bo tudi ljubljanskemu občinstvu predstavil znameniti sarajevski igralec, dobitnik prek trideset igralskih nagrad s festivalov na področju nekdanje Jugoslavije-, Zijah A. Sokolovič, s svojim satiričnim »one man shovrom« CABAres, CABArei. Igralec, pri nas najbolj poznan kot avtor in interpret nepozabne monodrame Glumač ... je glumač ... je glumač, ki jo je odigral več kot tisoč tristokrat po Evropi, Avstraliji in Ameriki, je začel svojo igralsko kariero po končani srednji igralski soli septembra 1979, v nekdanjem Malom pozorištu, današnjem Kamernem teatru 55. Po diplomi na sarajevski Akademiji za scenske umetnosti 1. 1982 je igralsko pot nadaljeval na skoraj vseh pomembnejših jugoslovanskih odrih, s katerimi je gostoval na festivalih v Mexico Cityju, Budimpešti, Leningradu, Moskvi, Parizu, na Dunaju, v iel Avivu, Sidneyu in Stockholmu. Je avtor gledališke trilogije Eto, tako sam došao na svijet IRojstvo, Puberteta, Kabares); njena prva dva dela sta bila izvedena več kot petstokrat in prevedena tudi v nemščino. Čeprav danes živi in dela na Dunaju, ni pozabil domačega občinstva. Tako se je s svojo uspešnico CABAres, Cabarei med drugim ustavil tudi v Ljubljani, kjer bo nastopil v Petek, 26., in soboto, 27. aprila, obakrat ob 22. uri. (M. T.) Herman II. med Celjem in Ljubljano Slovensko ljudsko gledališče iz Celja pripravlja v rožjji celjskega hišnega režiserja Francija Križaja in v koprodukciji s Festivalom Ljubljana Jgro Antona Novačana Herman Celjski, ki naj bi I? Premierno uprizorili na celjskem gradu, na jubljanskem pa ponovili 26. avgusta v okviru 41. Mednarodnega poletnega festivala. Novačanovo besedilo se precej razlikuje od Zupančičeve Veronike Deseniške in Kreftovih Celjskih grofov in predstavlja le del nedokončane Novačanove trilogije Celjska kronika. Avtor je svoje delo zasnoval po zgledu shakespearjanske histerije, v njem pa je skušal prikazati veličino in padec Celjanov, ki so bili po pisateljevi zamisli prvi renesančni vladarji na naših tleh. Celj ska uprizoritev naj bi se izognila Novačanove-mu ideologiziranju, obnavljanju slovenskega zgodovinskega spomina in narodnih vrednot, večji poudarek naj bi namenila avtorjevi pesniški umetnosti, dramskim likom in njihovim intimnim usodam. Uprizoritev naj bi po pfemieri na celjskem gradu, v pomanjšani različici, prenesli tudi na oder matične gledališke hiše, saj bi si jo le na tak način lahko ogledalo večje število ljudi. Celjsko uprizoritev Novačanove drame v petih dejanjih, napisane 1928. leta, so poleg režiserja Francija Križaja pripravili še: dramaturga Sandra Rekar in Marijan Pušavec, scenografka Meta Hočevar, kostumografka Alenka Bartl in koreografinja Lojzka Zerdin. Nastopili bodo Janez Bermež, Bogomir Veras, Renato Jenček, Mi-lada Kalezič, Darja Reichmann, Vesna Lubej, k.g., Primož Ekart, Miro Podjed, Peter Boštjančič, Marjan Bačko, Stane Potisk, Bruno Barano-vič, Igor Sancin, Bojan Umek, Aljoša Arko, Nada Božič, Drago Kastelic in Zvone Agrež. (M. T.) Predavanje o Antonu Verovšku V ciklu predavanj Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so že uveljavljena oblika nastopanja Akademije v javnosti, bo jutri, 22. aprila, akademik Dušan Moravec predstavil enega od utemeljiteljev slovenskega gledališča, Antona Verovška (1866-1914), ki je svojo igralsko pot začel konec 19. stoletja na ljubljanskem Rokodelskem odru. Po letu 1887 jo je nadaljeval na odru ljubljanskega Deželnega gledališča, vse do sezone 1906/07, ko je z delom nadaljeval v Trstu. Leta 1909 se je ponovno vrnil v Ljubljano, kjer je v sezoni 1912/13 še zadnjič stopil na odrske deske. Bil je eden najboljših karakternih igralcev, poleg Ignacija Borštnika pa eden izmed najpomembnejših slovenskih dramskih umetnikov nasploh. Na začetku igralske kariere je obli- koval karakterne like, nazadnje pa enostranske vaške originale in posebneže v ljudskih igrah in Govekarjevih dramatizacijah slovenskih ljudskih povesti. Akademik Dušan Moravec bo na osnovi Verovškovih kreacij - Shakespearovega Othella, Ibsenovega Engstranda, Cankarjevega Kantorja in poslednje velike vloge, Calderono-vega Sodnika Zalamejskega - prikazal igralski in osebnostni razvoj tega velikega igralca. Poleg tega bo opozoril tudi na popularne osebnosti v Govekarjevih »narodnih« igrah, ki so v veliki meri zavirale igralčev razvoj. Zato tudi polemični naslov predavanja: Verovšek - komedijant ali umetnik? Predavanje bo v dvorani SAZU na Novem trgu 3/1 ob 11. uri. (M. T.) Odrska utvara v CD Jutri se bo v Cankarjev dom za en večer preselil ansambel celjskega gledališča s predstavo, ki se bo v gledališke kronike vpisala kot prva uprizoritev katere koli drame velikega francoskega klasicističnega pisca Pierra Corneilla pri nas. Odrska utvara je njegovo zgodnejše in - tako po svoji »žanrski« neopredeljivosti (komedija? burka? tragedija?) kot po svojem tematskem okviru, ki zastavlja vprašanje samega gledališča kot igre videzov - za Carneilla precej netipično delo. Poleg tega ta tekst izpade iz njegovega klasicističnega opusa, saj v celoti pripada baročnemu gledališču - in kot takega se ga režiser Bojan Jablanovec v tej uprizoritvi, ki reflektira temeljne predpostavke baroka, tudi loteva. Pri tem vsekakor ne gre za postmodernistično poigravanje s preteklimi umetniškimi stili, ki bi bili obravnavani zgolj kot material, ampak za zavestno sprejemanje baroka kot spet veljavnega odnosa do realnosti, času ustreznega umetniškega stališča, kakršno se že od srede osemdesetih v svetu kaže kot močna usmeritev v glasbi, modi, plesu. Kajti, ko se obvladovanje realnosti izmakne naši moči, ostane le še obvladovanje videzov, simulakrov, utvar in poigravanje z njimi. V nasprotju z modernističnim razkrinkavanjem iluzije baročno gledališče iluzijo zavestno sprejema kot tako in jo do ekscesa stopnjuje v njenih konstitutivnih principih, nenaravnosti, izumetničenosti in goljufivosti. Namesto racionalnega razkrivanja smislov za videzi gre tu za prefinjeno ceremonijo videzov s strogo določenimi pravili, v kateri se realnost spodmakne in ki v svoji ekscesnosti omogoča stvarni, Cisti užitek, paradoksalno pa mora takrat, ko nima nič več smisla, vse funkcionirati do popolnosti natančno - to celjski predstavi uspeva v nekaterih pogledih bolj, v drugih manj. Izjemna je predvsem njena vizualna, scenska in kostumografska plat. Bolj vprašljiva pa je igralska interpretacija, ki ponekod ne dosega tistega subtilnega, skoraj diabolično premišljenega obvladovanja svoje zunanje podobe, ki bi ga tako zastavljena uprizoritev zahtevala. A pojdite se o tem prepričati sami. Suzana Koncut Spoznajmo britansko dramatiko »Zakaj pa ne?« nam je na naše vprašanje ob otvoritvenem kozarčku o razlogih za postavitev razstavice Sodobni britanski dramatiki odgovoril Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma. Ja, konec koncev, zakaj ne? Morda zaradi tega, ker je dramatika namenjena predvsem branju, in ne razkazovanju? Ali pa zaradi tega, ker za razstavo prepotrebno vizualnost dramatika lahko zagotovi edino le ob posredovanju gledališča, ki ga ne gre enačiti z dramatiko? Celo tako majhna razstavica, ki je na ponedeljkovo otvoritev zvabila v prvo preddverje Cankarjevega doma le nekaj najbolj zagretih teatra- in anglofilov, lahko torej sproži kar dolgo in zavozlano verigo vprašanj. Seveda, odvisno od tega, ali smo si jih sploh pripravljeni zastaviti. Ce vprašanje obrnemo in se vprašamo: »Zakaj ja?«, je odgovor bistveno lažji. Osnovni razlog je kajpada informativnost tovrstne predstavitve, ki je pravzaprav panorama sodobne britanske dramske ustvarjalnosti od 2. svetovne vojne do najnovejših gibanj. V hitremu slalomu lahko zasledite kar 66 pisateljskih imen. Nekatera izmed njih pogosto srečamo tudi na domačih odrih. Britanski svet in Cankarjev dom sta se zato obrnila na kompetentnega soorganizatorja - Francka Slivnik iz Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja je prispevala izbor britanskih dramatikov, ki so s svojimi besedili zaposlovali možgane in glasilke tudi slovenskih igralcev. Na razstavi se je nabralo kar precejšnje število fotografij, gledaliških listov in kritiških zapisov, saj smo na slovenskih odrih relativno ažurno spremljali dogajanja v sodobni britanski drama-tki. Pred kratkim so npr. v ljubljanski Drami uprizoril Ples v avgustu Briana Friela, v zadnjih nekaj le pa še Shafferjeve, Pinterove, Orionove, Fraynove in Ayckbournove komade na različnih slovenskih odrih. Razstavo so tematsko in kronološko razdelili na več delov - Pogled v preteklost, Televizijsko gledališče, Regionalni naglasi, Zenska dramatika, Črnski pisci, Pogled v prihodnost itn. Zgodba s začne z Johnom Osborneom, ki je zaslužen za največji šok v britanskem gledališču od G.B.-Shavva naprej. Sokrivec je »gnevni mladenič« Jimmy Porter iz njegove bombastične drame Ozri se v gnevu, ki jo je leta 1956 praizvedlo londonsko gledališče Royal Court. Osborne je v tem sicer precej tradicionalnem besedilu skozi Porterjeve besede kar solidno s klofutal establis-hment in si s tem nečednim dejanjem prislužil populanost, nagrade in naklonjenost filmarjev. Kasneje so Osbornovi živci rahlo popustili - njegova agresivna ekscentričnost je kulminirala z ustanovitvijo Mafije britanskih dramskih piscev, katere naloga naj bi bila predvsem brezkompromisno preganjanje gledaliških kritikov. Upati nam je, da se te »samo-mrtev-kritik-je-do-ber-kritik« -ideologij e ne bo nalezel kakšen domači, s peresom oboroženi gledališki bojevnik. Naslednje veliko ime je Harold Pinter, ljubitelj Kafke, Joycea in Becketta, ki je začel kot igralec in se nekoč nenačrtovano lotil pisateljevanja. Ko je v samo štirih popoldnevih napisal svojo prvo uspešnico Soba, je bilo kot na dlani, da se je začela porajati nova zvezda britanske dramatike. Po Shafferju in Bondu je v 60-tih letih s svojo parafrazo Hamleta, Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva, zaslovel Tom Stoppard, angleški Ceh, ki je prav neverjetno podoben Micku Jaggerju. Pred kratkim smo istoimenski film lahko spremljali v ljubljanskih kino dvoranah. Stoppard se je sicer Hamleta lotil še enkrat, ko ga je skrajšal na pičlih 20 minut in s tem neskončno osrečil šolarje iz Sirnega, shakespearijanskemu uni-verzumu pripadajočega sveta. Za črnogledim Alanom Ayckboumom sledi cela kopica mlajših, talentiranih dramatikov, kot je npr. Benjamin Zephaniah, ki se je kot glasbenik že prikazal v ljubljanskih Križankah, ali pa John Godber, ki ga je pred kratkim The Guardian častil kot »najbolj priljubljenega britanskega dramatika po Ayckbournu«. Skratka, če se mudite na kakšni prireditvi v Cankarjevem domu, si lahko premor krajšate z ogledom ničkaj posebej atraktivne, nepretencio-zne, vendar pa edukativne razstavice Sodobni britanski dramatiki, ki se bo iztekla šele 9. maja. Aldo Milohnič _____________ZNANOST V RUSIJI / PRODAJ, DA BOŽ PRE2IVEL_ Prihodnji rodovi brez učiteljev bodo prekinili rusko znanstveno tradicijo Raziskovalci v Ruski federaciji so v obupnem položaju - Splošno pomanjkanje denarja sili mnoge v tujino - Tisti, ki ostajajo, pa se morajo ubadati s trgovanjem z znanjem. Tim Beardslev Leta je bil Inštitut za atomsko energijo I. V. KurCatova na obrobju Moskve povsem nedostopen za tujce in večino državljanov Sovjetske zveze. Nedavno pa je za obisk zadoščal že telefonski pogovor z direktorjem enega od oddelkov tega ključnega vojaškega raziskovalnega centra, ki zaposluje kar 10.000 znanstvenikov in inženirjev. Kamlu se je pokazalo, da tujci v inštitutu sploh niso nic nenavadnega. V eni od stavb domuje ame-riško-rusko podjetje Inter-patent, ki se ukvarja s prodajo nekoč strogo varovanih tehnologij na Zahod. Tako početje ni danes ne neobičajno ne prepovedano. Interpatent je le ena od več sto podobnih družb, ki so jih ustanovili obupani ruski raziskovalci. Ob razpadu Sovjetske zveze se je namreč sesul tudi sistem, ki je poldrugemu milijonu znanstevnikov zagotavljal sredstva za delo in življenje. Sedaj morajo ti v glavnem sami skrbeti zase, saj se jim sicer utegne celo zgoditi, da se znajdejo na cesti. Ob petindvajse-todstotni mesečni inflaciji ruski znanstveniki spoznavajo, da jim družbeni status ne zagotavlja veC pogojev za delo in dohodka, s katerim bi lahko preživeli. Zato so se nekateri lotili prodajanja svojega znanja razvitejšim državam, drugi pa tja preprosto odidejo. Začasno ali za vselej. Ruska vlada po mnenju mnogih nima nobene predstave o razvoju znanosti. Igor A. Nikolajev z Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnično politiko napoveduje že v letu dni ka-tastofo in razkroj znanosti, Ce oblast ne bo takoj z odločnimi ukrepi pomagala znanstvenikom. Zal pa so dolgoročni projekti kot so znanstvene raziskave prav na repu prednostnega seznama Jelcinove vlade, ki se neprestano spopada z nasprotniki tržnega gospodarstva. Sredstva za znanost so v preteklih treh letih zmanjšali s šestih na 1.9 odstotka narodnega dohodka. Razmere so naj-slabse v ustanovah, ki so se ukvarjale z raziskavami za vojsko, saj so se te v letih 1991-92 skrčile za kakih 80 odstotkov. Žalostna stvarnost povprečnega ruskega raziskovalca je bila ob koncu lanskega leta plača v znesku kakih 6000 rubljev, kar je manj kot 15 dolarjev. To je polovica mesečnega zaslužka voznika avtobusa in kljub nizkom življenjskim stroškom komaj dovolj za preživetje. Znanstveniki glavnino plače porabijo za hrano. V takih razmerah imajo le malo izbire: lahko odidejo na Zahod ali pa si morajo poiskati nekoga iz tujine, ki jih bo financiral. Za one, ki se ukvarjajo s stvarmi, s katerimi je mo-goCe kaj zaslužiti, je ena od rešitev podjetje kot Interpatent. Na Inštitutu I. V. KurCatov imajo že trideset let izkušenj s prenosom tehnologije iz vzhodnoevropskih držav. Vodstvo te ustanove upa, da bodo s posli te vrste dobili dovolj denarja, da jim bo uspelo zadržati izumitelje v domovini. Interpatent bo trgu najprej ponudil nizkotempe-raturno tehniko nanašanja diamantnih plasti, ki so jo razvili, da bi izboljšali natančnost žirosko-pov na raketah. Danes utegnejo take prevleke ščititi trde in gibke raču- nalniške diske ter umetne kosti in kirurške sukance. Sledili bodo »supervar-ni« jedrski reaktorji: ti temeljijo na vojaških napravah, ki naj bi delovale brez vzdrževanja kar 25 let. Nato bodo na vrsti umetna pljuča, ki ne potrebujejo ustekleničenega kisika, veliki kristali molibdena in ostalo. Načelno se zdijo podjetja kot Interpatent obetajoča, vendar se morajo v praksi večidel Sele potrditi. Do tedaj pa je na tisoče znanstvenikov Se vedno odvisnih od vladnih sredstev, ki jih v glavnem nadzira Ruska akademija znanosti. Ta je po mnenju mnogih med najkon-servativnejšimi elementi ruske družbe in nikakor ne olajšuje razvoja različnih novosti, ki bi izboljšale razmere v ruski znanosti. Eksodus najboljših Ruska vlada ne povečuje sredstev za Akade- mijo v skladu z inflacijo: zdi se, da hoče s tem zmanjšati vpliv te ustanove. Znanstveniki so razočarani, saj menijo, da želi oblast z nizkimi plačami pritisniti nanje. Doslej je že vsak deseti raziskovalec z uglednega moskovskega Fizikalnega instituta Lebedev izgubil delo. Zaposleni v inštitutih • Akademije protestirajo. Novi sindikat osebja Ruske akademije znanosti je organiziral shode v vec mestih, s katerimi so želeli izraziti nasprotovanje predvidenemu odpuščanju slabe tretjine delavcev. Ljudje s sindikata pravijo, da vlada ne daje denarja Akademiji, ker ta ne stori ničesar za znanstvenike, ampak skrbi predvsem zase. Raziskovalci, ki jim je uspelo odbržati delo, delajo pogosti z odpisano opremo, poleg tega pa jih pesti tudi stalno pomanjkanje potrošnega materiala vseh vrst. Ta je po nekaterih ocenah letos dvajsetkrat ali celo tridesetkrat dražji kot lani. Strokovne revije iz tujine ne bi veC prihajale, Ce znanstvena društva z Zahoda ne bi pokazala razumevanja za težave ruskih kolegov. Neprene-hno odhajanje znanstvenikov v tujino je očitno na vsakem koraku. Direktor leningrajskega Inštituta za citologijo toži, da je petina od dvesto petdesetih zaposlenih na Zahodu. Praviloma odidejo za dve do tri leta, vendar se mnogi - najboljši pa sploh - najbrž ne bodo vrnili, Ce se razmere ne bodo izboljšale. Ena od lanskoletnih raziskav je pokazala, da dela v ZDA kakih 3000 že uveljavljenih ruskih znanstvenikov. Beg možganov najbolj bije v oCi v ustanovah, kjer je poudarjeno teoretično delo, saj teoretiki paC ne potrebujejo posebne opreme in lahko delajo kjerkoli. Stanje je že tako kritično, da ponekod primanjkuje predavateljev, ker so ti odšli. Tudi za one, ki bi se še želeli ukvarjati z znanostjo v Rusiji, je vir trdne valute bistvenega pomena. Rublji so vredni tako malo, da z njimi ni mogoCe preskrbeti potrebnega materiala iz tujine. Zato vsakdo, ki lahko na Zahod kaj proda, to tudi poCne. Politične svoboščine in nuja so botrovale nastanku cele palete podjetij, ki naj bi znanstvenikom prinesla nekaj denarja. V zahodnih družbah, ki posredujejo rusko tehnologijo, vedo povedati, da so v Rusiji na mnogih področjih v svetovnem vrhu. Take panoge so recimo varjenje, kemijsko procesiranje, električna oprema velike moči in metalurgija, pa matematika in teoretična fizika. To so nekateri daljnovidni raziskovalni inštituti s pridom izkoriščali že precej pred perestrojko. V Inštitutu za jedrsko fiziko Budker je prodaja opreme ustaljen stranski vir dohodkov. In- štitut slovi po sinhrotron-skih magnetih: danes med drugim sodeluje pri opremljanju velikega tr-kalnika v Teksasu. Sedaj se s trgovino ukvarja vrsta podobnih ustanov. Težav se poskušajo rešiti tudi na drugačne načine. V Cernogolovki, mestecu z 20.000 prebivalci blizu Moskve, stoji kakih 30 raziskovalnih institutov. Ti so bili zasnovani kot samostojne enote, zato imajo lastne proizvodhe obrate. Nekateri od teh delujejo danes kot podjetja, ki prodajajo izdelke (recimo amorfne kovine, cenene soCnne celice, velike kristale in kovinske folije) tudi na Zahod. Jurij A. Osipov, direktor Inštituta za fiziko trdne snovi, namerava ustanoviti poleg obstoječih štirih vsaj še tri taka podjetja. Najemanje raziskovalcev Vsakdo svojega znanja ne more preprosto prodati. Zato se je vec skupin znanstvenikov odločilo, da - enostavno povedano - raziskujejo za denar. Zaradi majhne vrednsoti rublja lahko tuje družbe najamejo vrhunske strokovnjake za smešno ceno. Tako dela približno stočlanski Oddelek za optična vlakna moskovskega Inštituta za splošno fiziko za ameriško AT&T. Ti ljudje so zbudili pozornost z odkritjem zaščite optičnih vlaken s kovinsko prevleko, danes pa dobivajo za svoje delo dodatnih 60 dolarjev mesečno. Denar AT&T naj bi poleg tega prinesel v njihove laboratorije tudi nekaj nove opreme. Ameri-Cni v zameno pričakujejo, da bodo Rusi poskusili najti kakšno tržno zanimivo uporabo svojih odkritij. Podobne pogodbe zagotavljajo sredstva vec tisoč ruskih raziskovalcem. Vsi pa se ne strinjajo s tem, da delajo za mnogo manj denarja kot njihovi zahodni kolegi. Nekateri opazovalci pravijo, da bi se utegnilo zgoditi, da bi se Rusi zaradi nepoznavanja razmer v svetu odpovedali pravicam, ki jim gredo. Ameriška družba General Atomics plačuje Inštitutu za atomsko energijo I. V. KurCatov po 90.000 dolarjev letno za kakih 100 znanstvenikov. Ta vsota bi v ZDA komaj zadoščala za enega samega raziskovalca, Rusi pa vseeno pravijo, da so zadovoljni. Zdi se, da bi morali ruski znanstveniki, Ce že pristajajo na tako neenakopravni položaj, zase zahtevati vsaj del dohodka od patentov. Inteletualna lastnina V mnogo nanovo skovanih pogodbah so pravice nad intelektualno lastnino sumljivo razdeljene. Nekateri pravniki že zdaj svarijo, da bi iz tega kasneje lahko nastale številne težave. Tipičen primer takih odnosov je posel Inštituta za splošno fiziko in AT&T. Ameriška družba ima v lasti vse mednarodne patente, ki izhajajo iz sodelovanja, Rusi pa bodo zadržali lastništvo nad izumi, registriranimi v Rusiji. Poleg tega lahko Američani brez nadomestila izkoriščajo vse ruske patente Instituta. Ker je Rusija Sele lani uskladila svojo patentno zakonodajo z zahodom, ni povsem jasno, v kolikšni meri bodo Američanom mogli uveljaviti pravice iz pogodbe. Vodja Oddelka za optična vlakna Jevgenij M. Dia-nov danes pravi, da s sedanjim stanjem ni zadovoljen in da bo na letošnjih pogajanjih ob obnovitvi sporazuma zahteval za svojo skupino veC denarja in del dobička od mednarodno registriranih patentov. Mnogi drugi pa se nad takimi razmerami ne pritožujejo, saj je njihova lastna država zanje poskrbela še slabše. Nekaterim ruskim ustanovam je uspelo pritegniti k sodelovanju zunanje partnerje pod precej drugačnimi pogoji. Inštitut za molekularno biologijo nudi v zameno za finančno pomoč ameriškemu podjetju Affymax Je pravico, da prvi sprejmejo ali zavrnejo vsa nepričakovana odkritja. Direktor Mirazbekov meni, da bi morali Američani kupiti ves Inštitut, Ce bi hoteli dobiti patente v last. Podobno posluje Institut za katalizo Boreskov, ki opravlja raziskave za zahodna podjetja že kakih 25 let. V tem trenutku je v veljavi 20 pogodb z znanimi ameriškimi družbami, ki so jih z ruske strani sestavljali strokovnjaki za patentno pravo in mednarodne sporazume. Vodstvo tega instituta vzpodbuja zaposlene, da ustanavljajo lastna podjetja: upajo, da bodo s tem omejili beg možganov. Precej je tudi načrtov za mednarodne raziskovalne centre, ki naj bi prav tako prinašali denar. V Institutu I. V. KurCatov nameravajo postaviti kompleks veC laboratorijev z imenom Technopo-lis. Na novo ustanovljeno Rusko fizikalno društvo, ki se pogosto zoperstavlja okosteneli Akademiji, pa želi z mednarodnim sin-hrotronskim raziskovalnim centrom pomagati nesrečnemu Inštitutu Lebedev. Ovire in izzivi Težave pri poslovanju z Zahodom so povezane tudi z nenehno spreminjajočo se rusko zakonodajo v zvezi z vlaganji iz tujine. Posebno zoprni so davki: mnoga podjetja je 38 odstotno socialno zavarovanje preprosto od- Jevgenij M. Dianov z moskovskega Inštituta za splošno fiziko pravi, da bo na skorajšnjih pogajanjih z AT&T zahteval več denarja za svoje ljudi. Izumitelj Vjačeslav M. Goljanov in Semjon D. Malkin ponujata v imenu Inštituta I. V. Kurčatov Zahodu diamantne prevleke za računalniške diske. gnalo. Novembra lani pa je moskovsko finančno ministrstvo sprejelo odlok, po katerem so znanstvene raziskave pri tem izvzete. Dodatno zavoro predstavlja predpis, po katerem je treba polovico dolarskih plačil takoj zamenjati v rublje. Tudi za zahodne zakone bi težko rekli, da olajšujejo poslovanje z Rusijo. Rusi se že dolgo pritožujejo nad omejitvami izvoza vesoljske tehnologije; nesmiselno se jim zdi, da njihove rakete ne smejo ponesti ameriških satelitov na orbito. Lani so se poskušali dogovoriti z družbo McDonnell Douglas Aerospace za sodelovanje pri vesoljskih projektih, pa je se pokazalo, da Američani Rusom ne morejo posredovati tehničnih podatkov in da washingtonskih vladnih skladov, ki so sicer namenjeni za tovrstne raziskave, ni mogoče vključiti v ta program. Ruski znanstveniki, ki trgujejo z Zahodom, vedo povedati, da je v poslovnih odnosih še vedno Čutiti hladno vojno. Cesto morajo ponujati mnogo nižje cene od ostalih, da jih sploh jemljejo resno. Pogosto so tudi žrtve lastne neizkušenosti na tem področju. Obupno iskanje sredstev in ciničen odnos države potiskajo znanost v gospodarsko podzemlje. Mnogi raziskovalci morajo skrivati denar pred predpostavljenimi, sicer bi jim ga odvzeli. Pomagajo si tudi z raznimi pozakonitimi potmi, s katerimi se izognejo dav- kom. Pravzaprav gre za moralno krizo: dogaja se, da ljudje ne objavljajo rezultatov svojih raziskav, ker želijo s njimi zaslužiti. V strahu pred moralno krizo so Združene države, Japonska in Evropska skupnost lani Rusiji namenile 70 milijonov dolarjev, ki naj bi zagotovili nevojaško zaposlitev za strokovnjake za vojaško tehnologijo, predvsem za jedrska, kemična in biološka orožja ter rakete. Znanstveniki so v preteklem letu obiskovali delavnice, na katerih naj bi se naučili, kako pripraviti prijavo za tako Štipendijo; žal pa uradi, ki bodo omenjeno pomoC razdeljevali, iz raznih razlogov še ne delujejo. Ameriški prispevek je del vsote, ki jo je Kongres namenil za projekte, ki bi zagotovili odstranitev sovjetskih jedrskih orožij in zaposlitev izdelovalcev bomb na civilnem področju. Ti načrti se le poCasi uresničujejo -vsekakor počasneje od podjetniškega duha. Nemška policija je priprla na ducate tihotapcev, ki so iz Vzhoda prinesli radioaktivne snovi in jih poskušali prodati. Kaj se bo zgodilo z raziskovalci, ki svojega znanja ne morejo prodati? Čeprav se zdi, da se skoraj vsak ruski znanstvenik, ki se lahko ukvarja s povsem uporabniškim delom, to zares poCne, s tem ni mogoCe zagotoviti financiranja bazičnih raziskav. Na srečo so se na Zahodu lotili projektov, s katerimi bodo pomagali tudi na tem področju. Ameriško astronomsko društvo potiho pošilja stodolarske Čeke ruski" astronomom. Na Naci°' nalnem institutu za zdravje so ponudili nekaj štipendij. Sorosov sklad, Ameriško fizikalno društvo in nekatere druge ustanove so se odločili zbrati 800.000 dolarjev za pomoC znanstvenikom v republikah bivše Sovjetske zveze. Decembra je George Soros namenil Rusiji nadaljnih 100 milijonov dolarjev preko Sklada za znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, ki bo podpiral posamezni' ke, skupine in inštitute. Jasno je, da so take rešitve le obliž na rano in da bo trajno zadeve morala urediti ruska vlada. Ali bo znanost v Rusiji uspevala, je konec koncev odvisno od tamkajšnjih politikov. Ce vladi ne bo uspelo ustvariti primernih delovnih pogojev in zadostnih plač, bodo najbistrejši znanstveniki zagotovo odšli. Ne bi bilo prvič, da bi ZDA in druge razvite države imele korist od maso-venga eksodusa znanstvenikov. Prihodnji rod ne bo imel učiteljev, ruska znanstvena tradicija bo pretrgana. Danes sicer že razpravljajo o učnih centrih bodočih generacij, ki bi nastali v sodelovanju zahodnih in ruskih laboratorijev, vednar je Časa le malo. Direktor Instituta za molekularno biologijo Mirzabe-kov dodaja, »da bi Zahod preprosto moral podpreti znanost v Rusiji, Ce zeli, da bo ta civilizirana dežela.« Prired. po Scientific American - A. M. lesi ■S, jj. En človek -ena beseda ~w- y Času, ko si ve-\ / lik del Evrope V krčevito prizadeva, da bi se iz sistema centralističnega načrtovanja gospodarstva vrnil k tržnemu modelu, se zdi primerno razmisliti o vlogi morale v tem prehodnem obdobju in nasploh o njeni vlogi v obeh sistemih. Marksistično- leninistična morala Komunizem (v pomenu vladavine komunistične partije) naj bi uveljavil novo, boljšo moralo. Oprta je bila na zamisel, da vse vrednote izvirajo iz človekovega dela. Iz tega načeloma sledi, da je izkoriščevalec vsakdo, ki delavce tako organizira, da veC naredijo, vendar si to zaračuna. Izkoriščanje je še hujše, Ce je organizator tudi lastnik proizvodnih sredstev. In izkoriščevalec je tudi tisti, ki posoja denar ali proizvodna sredstva oziroma zaračuna svoj trud, da je pravo blago ob pravem Času na pravem kraju. Čeprav komunisti svoje doktrine niso do kraja uveljavili, so se je skušali zelo dolgo oklepati. Vemo, kakšna je bila posledica: njihova "morala" je privedla do splošne revščine, še pred tem pa do nezakonitosti najhujše vrste. Medtem ko stari rek uCi, da namen ne posvečuje sredstev, so komunisti s svojimi namerami opravičevali nemoralo. Ker je konec izkoriščanja Človeka po človeku pomenil ključ do raja na zemlji - komunizma, je bila vladavina komunistične stranke tako pomembna, da je bilo zaradi nje treba zavreči vse pomisleke. Množični umori, inscenirani procesi, prisilno delo so postali samoumevna nuja. Dve stvari velja poudariti glede na izkušnje, nabrane v zadnjih petdesetih, sedemdesetih letih v zvezi s komunističnimi državami. Prvič, kaže, da je edini primeren moralni cilj človek - od tod razcvet gibanj za varstvo Človekovih pravic, in drugič, da "morala", ki je oprta na napačne zasnove, tj. ne na resnico, ne more oplemenititi življenja in ne more obstati oziroma da družbe, ki se opirajo nanjo, ne morejo preživeti, kot je lepo povedal Friedrich von Hayek. Stopnje morale v gospodarskem življenju Ker je gospodarstvo del življenja, a poslovna dejavnost del človekove dejavnosti, moralna načela na splošno veljajo tudi na teh področjih. Ekonomisti resda privzemajo misel, da ljudje v gospodarskem življenju in poslovni dejavnosti težijo za lastnim dobičkom, vendar to ne pomeni, da je homo econo-micus pohlepen in nemoralen. Težnja po zaslužku ne dovoljuje kršitve desetih božjih zapovedi in tudi po Kristusovih naukih se verniki do soljudi ne bi smeli vesti zgolj po moralnih dolžnostih, temveč bi morali pokazati tudi Cut za dobrodelnost. V ekonomiji postane morala morda bolj specifična, kadar imamo opraviti s pogajanjem in sklepanjem ter izpolnjevanjem pogodb. Strogo upoštevanje pogodbene morale velja za temeljni kamen poslovanja in blaginje. Dandanes to Cesto omenjajo v zvezi z denarnimi transakcijami, kajti pogajanja in spremembe tako hitro potekajo, da so vse pogodbe ustne in jih pikolovsko upoštevajo. Na splošno je enaka ma-ksima srednjeveško načelo "Ein Mann, ein Wort" (dobesedno "En Človek, ena beseda", dane besede ne smeš snesti). Vprašanje morale je aktualno tudi tedaj, kadar ljudje razpravljajo o delitvi proizvedenega. Mnogi celo menijo, da je to glavno ekonomsko moralno vprašanje. Marksisti so iz tega naredili temeljni kamen, zagovarjajoč delitev po delu. Ker pa nihče ne ve, kako izmeriti delo oziroma fizični napor, delitev po delu nic ne pomeni, povrh pa ni funkcionalna, ker ne nagrajuje dodane vrednosti - zadovoljitve Človeških potreb, ki kratko malo niso Cisto delo. Morala v gospodarskem življenju Dr. Ljubo Širc In nazadnje, deseta božja zapoved prepoveduje, da bi si človek poželel imovine drugih ljudi. To nikakor ne pomeni, da je vera kdajkoli zagovarjala enakost plačila oziroma premoženja. PaC pa zaradi te zapovedi postaneta morala in hkrati z njo pravičnost funkcionalni, saj je zaradi njiju laže ustvariti boljšo življenjsko raven za vse. Vzajemna in delitvena pravičnost Vzajemna pravičnost pomeni odobritev vseh izmenjav blaga oziroma storitev med osebami, ki pri tem sodelujejo po lastni volji in so o vsem dobro poučeni. To načelo nima kajpada nic skupnega s končno delitvijo blaga - ta velja za pravično tako dolgo, dokler so pravične vse transakcije, ki so privedle do delitve. Toda ljudi menda vedno obletava občutek, da je z vzajemno pravičnostjo nekaj narobe (z drugimi besedami z nekorigira-nim tržnim gospodarstvom). A kakšen naj bi bil pravičen končni vzorec delitve? Na to vprašanje ni odgovora. Friedrich von Hayek je najbrž prav zato napisal, da socialne pravičnosti kratko malo ni. Podobna je povezava z dejstvom, da podjetniško tržno gospodarstvo ne more delo- vati, Ce podjetniki nimajo premoženja, da bi ga vlagali in nato glede na svojo sposobnost želi dobiček oziroma imeli izgubo. Premoženje v rokah nadarjenega podjetnika še bolj dvigne življenjsko raven vsega prebivalstva, Čeprav ta raven za vsakogar ni enaka. Teh vprašanj so se zadnje Čase spet lotili filozofi, predvsem Robert Nozick in John Ravvls. Nozick se je izrekel za vzajemno pravičnost in je voljan sprejeti kakršenkoli končni vzorec delitve. Ravvls je za omejeno delitveno pravičnost, ker je doumel, kaj se zgodi, kadar podobno kot na Švedskem podjetniški tržni sistem ohranijo, paC pa redistribucija postane pretirana - takrat ima nazadnje vsakdo manj kot pred redistribucijo. Tudi ekonomisti so z Jamesom Meadeom na Čelu trdno prepričani, da bi se vsake redistribucije morali lotiti z davki in subvencijami, ne pa na trgu s cenami oziroma količinami. Politične in gospodarske pravice Razlika med moralo in političnimi ter gospodarskimi pravicami je morda ta, da morala poudarja predvsem dolžnosti posameznikov, medtem ko je človekove pravice pojmovati zlasti kot pravice, ki jih mora posameznikom zagotoviti država -skupnost. PaC pa dolžnosti pomenijo pravice tistih, za katere smo dolžni nekaj narediti oziroma zaradi katerih se moramo Česa vzdržati, medtem ko pravic posameznikov ni brez dolžnosti vseh drugih ljudi, da posameznikom zagotovijo uživanje teh pravic. Toda že smo pri razliki med političnimi in gospodarskimi pravicami, razliki, ki je bistvena. Pravice do svobode govora in zbiranja ni težko zagotoviti: tistim, ki so do nje upravičeni, je paC ne kratiš. Ni pa tako v primeru pravice do dostojne življenjske ravni: najprej je za to treba imeti - preskrbeti - vsa potrebna sredstva. Takoj se ponuja vrsta vprašanj. Zakaj ne bi človek, ki si želi takšno življenjsko raven, najprej pomagal, da mu jo ustvarijo oziroma zakaj si je ne bi sam ustvaril? Ali je sploh možno, da jo ustvarijo drugi? Ce bi vsakdo imel gospodarske pravice, dolžnosti pa nobenih, potem kmalu ne bi bilo nikogar, da bi preskrbel potrebna sredstva. Ali ima potemtakem sploh smisel govoriti o pravicah in dolžnostih, mar ne bi bilo temu preprosteje reci izmenjava - vzajemna pravičnost? Mar smemo o gospodarskih pravicah govoriti samo tako dolgo, dokler poznamo delitve- no pravičnost - Ce jo sploh kdo pozna? Se veC, Ce ljudje zahtevajo "gospodarske pravice", z drugimi besedami cvetočo skupnost, mar ni potemtakem nujno omogočiti podjetnikom, še zlasti tistim s smislom za organizacijo proizvodnje blaga in storitev, da si zaslužijo še veC imetja, potrebnega za svojo podjetniško dejavnost? Gospodarstvo v času prenove Države, ki so se v letih 1989/90 izvile izpod komunističnega jarma, so še v zlasti hudem položaju. Komunistični sistem, komunistični nauki in komunistične partije so vrgle iz tira njihove industrijske zmogljivosti in popačile mišljenje njihovih ljudi. Prilagajanje zmogljivosti novim razmeram pa ni po volji prebivalstva, ki težko doume, zakaj je treba podjetja zapirati oziroma popolnoma reorganizirati in odpuščati delavce. Toda druge poti ni, Ce naj bo gospodarstvo učinkovitejše, a življenjska raven višja. Proti brezposleno-sti pa se velja spopasti z odpiranjem novih donosnih delovnih mest, namesto da bi delavci na tekočem traku proizvajali "izdelke", ki jih nihče noče oziroma ne potrebuje. Komunistični sistem je v ljudeh zgolj okrepil naravni odpor do sprememb. Restrukturirati gospodarstvo iz centra je jalov posel - že od 50-tih let je bilo vse preveč takšnih poskusov. Vzpostaviti je treba trge in finančno disciplino, poskrbeti za merila in ponuditi tudi možnosti za zaslužek, potem pa posameznikom omogočiti - še veC, jih spodbujati - da jih bodo izkoristili. Na žalost pa je gospodarstvo, ki potrebuje korenito prenovo, obremenjeno z neravnovesji in zato je malo priložnosti za večje dobičke. Komunistična indoktrinacija je bila dolga leta usmerjena prav proti proizvodnji, katere cilj je dobiček in je kakršnokoli trgovanje posameznikov razglašala kot špekulacijo in zločin. Zato se ni Čuditi, Ce se ljudje le neradi vključujejo v individualno gospodarsko dejavnost in Ce javnost na vse to gleda še po strani. Brez restrukturiranja in prenove v zasebnih okvirih normalnega gospodarstva ne bo mogoče vzpostaviti. Morala prenove Brez restrukturiranja in prenove v zasebnih okvirih normalnega gospodarstva ne bo mogoče vzpostaviti. Možnost, da bodo ljudje, ki jim je le do dobička, pogosteje kot kdajkoli uporabljali nezakonite oziroma nemoralne metode, je v času prenove po komunizmu veliko večja. Nauk leninistične morale je paC moral pustiti posledice: ker je cilj vladavine komunistične partije opravičeval vsa sredstva, bodo nekateri ljudje, ki bodo sicer težili za bolj osebnimi cilji, še vedno prepričani, da je vse dovoljeno. NiC drugega ne preostane, kot da povsod potrkajo na moralno vest ljudi, a hkrati posežejo po normalnem, v tem primeru morda okrepljenem kazenskem pregonu. Pomembno pa je, da navadne poslovne dejavnosti kljub morebitnim velikim dobičkom ne preganjajo, sicer se bo to malce divje obdobje prenove podaljšalo. Ko človek razmišlja o nenavadnih posebnostih tega obdobja, mu pride na misel tako imenovana "primitivna akumulacija". Te nista sestavljala zgolj rop in poboj, kot bi nam rad dopovedal Marx, temveč je kipela iz neizmernih priložnostih, ki so se ponujale v začetku industrializacije. Spomnimo se samo besed, ki ju je v 40-letih prejšnjega stoletja francoskim državljanom namenil njihov monarh: "En-richissez-vous" (Obogatite se!). (Povzetek referata, ki ga je dr. Ljubo Sire kot direktor londonskega Centra za raziskavo komunističnih gospodarstev pripravil za julijski varšavski simpozij o temi "Moralni temelji svobodne družbe: tržni red v gospodarstvih postsovjetske vrste".) GLOSA Nekateri služijo, drugi bogatijo »Ce pogledamo danes, katera podjetja so se relativno dobro prilagodila ilovim razmeram, vidimo, da so to podjetja v raznih odročnih krajih, kjer se politika ni nikoli vtikala.« Tako se je nedavno izrazil dr. Jože Mencinger v intervjuju za Mladino (6. aprila letos). Njegove izjave ne morem komentirati kot ekonomist, ker to paC nisem. Sem pa iz enega od*tistih »odročnih« krajev in kot tak bi rad dodal nekaj besed. Ce se ozremo po t. i. rovtarskem svetu, v kraje pod Blegošem, Pore-znom in Ratitovcem, opazimo kar lepo števi- lo podjetij, ki s svojim zgledom ilustrirajo trditev dr. Mencingerja. Tu so cerkljanska Eta, spo-dnjeidrijska Rotomatika in Lesna industrija, idrijski Kolektor, žirov-ska Alpina, Etiketa in Kladivar, hotaveljski Marmor, sovodenjski Termopol, železnikar-ska Domel in Alples... To so podjetja, ki so se razvijala predvsem z lastnimi moCmi in iz lokalne tradicije. Politika se vanje res ni veliko vtikala, Ce pa se je, se je kot zavora. Marsikateri od še živečih pionirjev teh podjetij bi vam vedel povedati veC kot eno pikro na raCun nekdanjih okrajev v Kranju in Novi Gorici, ki sta jih bolj onemogočala kot pospeševala. Medtem ko so nekateri realsocialistični giganti, ki sta jih forsirala (Iskra, Meblo...) danes v razsulu. Drugo je seveda vprašanje, kaj bo s temi podjetji v prihodnje, kdo in kako se jih bo »polastninil«. (Kolikor vem, sta dve od njih večinsko že v lasti nemških partnerjev). V njih zaposleni in njihovi upokojenci so sila občutljivi za poskuse sumljivih privatizacij. Ves Cas so namreč pristajali na razmeroma nizke plače in vlagali v razvoj. Ce bi se zdaj teh podjetij (večinsko) po- Miha Naglič lastil kdo drug kot oni sami, bi bila to prav-zparav Cisto navadna nacionalizacija. Posebej velja poudariti še eno dejstvo iz navedenih izkušenj: da (za) služiti, še ne pomeni obogateti. Ce se prav spominjam, je že dr. Boštjan M. Zupančič opozoril na domnevo, da vseh tistih najdražjih avtomobilov, s katerimi se danes vozijo po Ljubljani in drugih metropolah, preprosto ni bilo mogoče zaslužiti s poštenim delom. Kupljena so bila torej za denar, ki je bil našpe-kuliran, ukraden ali prigoljufan. Novokom-ponirani »handlarji« in »podjetniki« se ravnajo po geslu, ki ga je ze 1843 izrekel francoski državnik in zgodovinar Frangois Guizot: »Bogatite!« (Enrichisse-vo-us!). V eni sami besedi je zaobseženo temeljno nagnjenje francoske buržoazije v onem Času. Giuzotu bi bili seveda krivični, Ce ne bi zapisali, da je svoji spodbudi dodal še en stavek: »Izboljšujte moralno in materialno stanje naše Francije.« O tem, da imajo slovenski parve-niji (beri: povzpetniki) pred očmi le prvi del njegovega programa, ne kaže izgubljati besede. Aktualnosti na rob bi rad pripisal še nekaj ar- haičnega. Nedavno sem na Zirovskem vrhu srečal starega kmeta, ki je pospravljal svoj travnik. Govorila sva to in ono in vprašal sem ga tudi po mladih; eden je za gospodarja doma, drugi delajo v žirovskih podjetjih. Zaslužijo pa verjetno ne prav veliko, sem namignil. »O, saj to ni najbolj važno; važno je, da delajo, da ne sedijo doma in ne premišljujejo kakšnih Čudnih reci.« - Tak je drugi, krščanski pol prido-bitniške miselnosti. »Naglo nabrano imetje izgine, kdor pa ga po malem zbira, ga množi.« (Preg 13, 11) - Slaba, a še danes edina to- lažba za večino tistih, ki zgolj delajo. Tako se zdi, da v slovenskem gospodarstvu sobivata dva zelo različna svetova: občestvo služečih in združba bogatečih. Ker pa je jasno, da slednji labko bogatijo le na račun prvih, bi se morala mednju »vtakniti« država in razmerje korigirati. In tako smo spet pri vmešavanju politike v ekonomijo, v začaranem krogu, na katerega je opozoril dr. Mencinger. Njegov naslednji stavek pa se je glasil: »To, kar me trenutno v Sloveniji najbolj skrbi, je tako imenovan mafijski razvoj...« (SINDROM GAZDE JEZDE) Optimizem novega razreda Vlado Miheljak VeC starejših Ljubljančanov sem slisal pripovedovati, kako so partizani, ko so vkorakali v prestolnico in se zaceli kot novi ljudje vseljevati v stare hiSe, dobesedno metali klavirje skozi okno. S tem odločnim dajanjem naj bi simbolično počistili• s simboli meščanske stanovanjske, zvočne in sploSne estetske manire. Ali je bilo Cisto tako ali pa je pripoved zgolj predsodek tistih, ki so se zgražali nad Cez-noC-nastalim novim vladajočim razredom, je pravzaprav malo pomembno. Pripoved paC opozarja na konfliktnost, ki jo neizbežno prinaša taksna nova, »Cez-noC-nastala« vrednostna in slojna (razredna?) profilacija. Je zgolj zaostrena od-slikava nekdanje elite, ki je bila Se bolje predstavljena v Številnih Šalah, o drobnih atavizmih, ki so izdajali poreklo in pristen vrednostni in izobrazbeni okvir novega razreda. Gotovo poznate tisto povojno Salo o diplomatu, ki so ga po vrnitvi iz Pariza vprašali, ali je videl Mono Liso, pa je ponosno odvrnil, da je bil pri njej na večerji. Seveda gre za univerzalni problem preskoka iz svojega realnega dometa, iz svojega realnega sveta v svet komaj verjetnih projekcij. Drugače reCeno, gre za probleme, s katerimi se sreCa mali Človek, ko je iznenada pahnjen v veliki, mondeni svet. Seveda univerzalnost problema aktualizira tudi »revolucionarno« nastajanje novega sloja (razreda?) lastnikov kapitala v vsej Vzhodni Evropi, od Postojne do Vladivostoka. No, fenomen oz. problem Cez-noC-nastalega razreda lastnikov ni vezan zgolj na ububožana in v skladu z obubožanostjo podivjana okolja, ampak je problem vsakih, za prilagoditvene zmogljivosti družbe prehitrih transformacij oz. vzpostavljanja novega družbenega reda. Skozi nekaj podobnega, a vendarle veliko manj nenadnega je sla Amerika, ki je v dobrih dveh stoletjih intenzivnega poseljevanja in konstitiuiranja države ter »nacije« brez tradicije in identitete rekapitulirala celotno evropsko zgodovino, vključno z odpravo sužnjelas-tnistva dobrih sto let nazaj. V deželi, kjer so bili spretni revolverasi divjega ruralnega Zahoda in gansterji urbanih srediSC Vzhodne obale eden od pomebnih virov za instantno vzpostavljanje lastne aristokracije, je doživljala nic koliko podobnih tragikomičnih Štorij, kot je tista o jezljivem bogatem gansterju, ki je pianistki, ki je neuspešno učila njegovo netalentirano hčerko igrati klavir, v afektu odrezal prst in bil kasneje prepričan, da je veličina pravne države v tem, da ji brez nadaljnjega plača odškodnino za ta nedidaktnicni prst. Pri nas in drugod v Vzhodni Evropi, nismo skušali rekapitulirati filogeneze tržno in lastniško definirane parlamentarne demokracije v pidih dveh stoletjih, ampak kar v enem ali dveh letih. To pa je povzročilo tako revolucionarno kadrovanje nekakšnih socialističnih menedžerjev v nekakšne nove lastnike, da je v primerjavi s tem kapitalizacija pištolarstva v nastajajočih Združenih državah mačji kašelj. Fenomen nastajanja novega razreda karikiranih, a dejanskih novih lastnikov, industrialcev itd. ni zgolj moralni problem (neupravičeno bogatenje itd.), ampak veliko bolj socialnopsihološki. To, da bo nekasna nova elita združba zmikavtov, prevarantov, pridnih podpisovalcev virmanov in sploh agresivnih izkoriščevalcev naluknjane zakonodaje, lahko postane resen problem vrednostnih profilacij in identitete, ki ga bomo dodobra začutili Sele Cez nekaj let, ko se bi stvar prijela in popravki ne bodo več možni. Zato vse kaže, da Gazda Jezda, sloviti ube-žni srbski bankir in naftar, ni zgolj karikatura do konca skorumpirane države (Srbije), ampak prototip novega lastniškega razreda optimističnih poslovnežev in industrialcev od Postojne na enem koncu, pa vse do Vladivostoka na drugem koncu divje polastninjene in sprivatizirane Vzhodne Evrope. Razlike v načinu vezanja kravate, uglednosti znamke kon-zumirane reprezentančne pijače, dekoriranja okolja itd. so zgolj estetko-folklorne. Kdor je pred dnevi gledal tiskovno konferenco nekega optimističnega »novovalovca«, bo razumel, na kaj namigujem. No, da ne bo pomote: Vse kaže, da razglašene afere Hit, za katero v »pravni državi« ne moremo vedeti, kakšen konec bo doživela, ne gre tlačiti v zgodbo, ker gre - kot se fenomen kaže obstranskemu, neobveSCenemu opazovalcu - zgolj za težave podjetja, ki je, tako kot vsa druga, »tvorno« živelo v državi, ki ima tako taksne luknje v zakonodaji kot Švicarski sir, obenem pa si kot naivna pocestnica umi-slja, da je dosegla kvaliteto pločnika, ko ji ni treba več plačevati zaščite zvodniku. \ TEČAJI Sreda, 21. aprila 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 20. aprila 1993 Nemška marka Kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Hertz Krško* Kompas Hertz Bled* Kompas Holidays Libertas Koper* Ljubljanska banka d.d. LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje LB Dolenjska banka NM LB Komercialna banka NG* LB Kreditna banka MB d.d.* LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper* MA-Vir Madai Nova Gorica* Madai Šempeter pri NG* MAPO Portorož Medla* Niprom I* Niprom II* Otok Bled Optimizem Lož* Panna Petrol* Pigal Solkan* Pigal Kobarid* Pigal Obutek* Pigal Diskont* Poštna banka Slovenije Probanka Maribor Publikum Ljubljana Publikum Celje Publikum Dobova Publikum Kostanjevica Publikum Krško Publikum Maribor Publikum Metlika Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto Publikum Piran Publikum Tolmin Publikum Sevnica Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje Publikum Zagorje Publikum Žalec Roja Sit - on SKB d.d. Ljubljana* ** Slovenijaturist Ljubljana Slovenijaturist Jesenice Slovenijaturist Zel. p. Ljubljana Slovenijaturist žel. p. Maribor* Slovenska investicijska banka Sonce SZKB d.d. Ljubljana Tartarus Postojna Tentours Domžale Tori Upimo menjalnica Takupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 67,30 68,10 9,47 9,63 9,55 6,90 6,65 7,04 7,10 AMTK plus 67,35 68,10 9,45 Avtohiša Ljubljana* 67,40 67,80 9,40 9,65 6,35 6,/b Atelje 92 Idrija 67,30 68,00 9,45 9,65 6,85 7,05 Ažur 67,30 68,00 9,50 9,65 6,88 7,15 Banka Vipa, Nova Gorica Bobr Fužine 67,33 67,60 67,94 68,00 9,47 9,50 9,57 9,65 7,00 6,95 7,07 7,15 Bobr Trzin 67,60 68,00 9,50 9,65 6,95 /, 15 BTC Terminal Sežana 67,20 68,00 9,45 9,60 6,85 7,00 BTC d.d. Ljubljana* 67,20 68,00 9,45 9,60 6,80 7,00 Come 2 us 67,50 68,00 9,45 9,80 6,85 7,10 Dom na trgu 67,55 67,99 9,55 9,64 6,86 6,99 Dom Kaffe* 67,60 68,00 9,60 9,70 7,10 /, 15 9,43 Emona Globtour* 66,95 67,85 9,69 6,88 7,12 Eros Ljubljana* 67,60 67,95 9,57 9,65 6,85 7,00 Eros Kranj* 67,60 67,95 9,57 9,65 6,85 7,00 Feniks Koper 67,30 68,10 9,30 9,60 6,83 7,05 Feniks Markovec Koper 67,30 68,10 9,30 9,60 6,83 7,05 Feniks Portorož 67,30 68,10 9,30 9,60 6,83 7,05 Fiba Koper 67,35 67,95 9,32 9,53 6,85 6,99 Firadas 67,50 68,20 9,45 9,65 6,86 7,05 9,30 9,60 6,92 7,00 Galileo Kozina 67,20 67,80 Golfturist Domžale 67,50 67,90 9,50 9,70 6,80 7,10 Hida* 67,75 67,85 9,58 9,68 6,95 7,05 Hipotekarna banka Koper 67,10 68,10 9,35 9,60 6,80 7,10 Hram Rožice Mengeš Hranilno kreditna služba 67,65 67,50 67,95 68,15 9,55 9,42 9,67 9,60 7,00 6,78 7,15 7,10 68,05 9,57 9,75 6,86 7,09 Idila Sečovlje 67,45 Ulrika Ilirska Bistrica 67,31 68,09 9,40 9,52 6,/3 7,10 llirika Slovenj Gradec 67,45 68,00 9,45 9,60 6,77 6,91 llirika Postojna 67,31 68,09 9,41 9,58 6,85 7,10 llirika Sežana 67,65 68,09 9,47 9,60 6,91 7,05 Italdesign Nova Gorica* 67,30 68,05 9,47 9,65 6,96 7,05 Klub Slovenijales 67,60 68,20 9,60 9,80 7,00 7,20 Komercialna banka Triglav d.d Kompas Hertz Celje* 67,10 67,50 68,05 67,90 9,45 9,45 9,63 9,70 6,75 6,80 7,01 7,00 Kompas Hertz Velenje* 67,40 67,90 9,45 9,70 6,80 7,00 Kompas Hertz Idrija* 67,40 67,90 9,45 9,70 6,80 7,00 Avstrijski šiling Italijanska lira (tečaj za 100ITL) 67,40 67,40 67,40 67,40 67.60 67,32 66,50 66.50 67,20 66.60 66,80 66,70 67.04 67,60 67,30 67,30 67.05 67,60 67,60 67,60 67,54 66.70 67.50 67,65 67,35 67,35 67,35 67,35 66,80 67,20 67,65 67,50 67,20 67,20 67,20 67,45 67,50 67,25 67,50 67,10 67,60 67,60 67,40 67,56 67,30 67,40 67,65 67,60 67,45 67,20 67,65 67,40 67,53 67,50 67,50 67.70 67,50 67,17 67,60 67,50 67,70 67,90 67,90 67,90 68,00 68,00 68,25 68,00 68,20 68,10 68,18 68,15 68,32 68,10 67,90 67,90 67,85 68,10 68,00 68,00 68,02 68,20 68,00 67,90 67,90 67,90 67,90 67.90 67.91 68,20 67,78 67,90 67,95 67,95 67,95 67,95 68,00 67,98 68,00 67.89 67.90 68,00 67,95 67,95 67,95 67,95 67,95 68,00 68,00 67,35 67,95 68,00 67,98 68,20 67,90 68,00 68,15 68,20 68,00 68,00 67,80 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' 9,45 9,45 9,45 9,50 9,40 9.39 9,45 9,45 9,25 9,42 9.33 9,19 9,50 9,45 9,45 9.40 9.50 9,55 9,55 9,58 9,40 9,40 9,55 9,45 9,45 9,45 9,45 9,30 9,40 9.54 9,53 9.34 9,34 9,34 9.52 9,40 9.51 9,40 9,42 9,50 9.53 9.50 9.51 9,40 9,50 9.52 9,52 9.45 9.55 9.54 9.46 9.55 9,55 9,50 9,55 9,42 9,32 9,50 9,50 9,55 9,70 9,70 9,70 9.65 9,56 9,70 9.66 9,70 9,66 9.68 9.69 9.56 9,65 9.57 9,57 9.50 9,65 9,65 9.65 9.66 9,65 9,65 9,65 9,60 9,60 9,60 9.60 9.61 9.65 9.66 9.62 9,56 9,56 9.56 9.59 9.60 9,64 9.60 9.51 9.61 9.67 9,60 9.60 9.52 9.62 9.61 9.64 9.65 9.57 9.64 9.58 9.65 9,65 9.65 9.66 9,60 9,55 9,70 9,65 9,65 6,80 6,80 6,80 6,80 6,86 6,88 6,45 6,82 6,65 6,60 6.89 6,63 7,00 6,95 6,95 6.77 6.90 6,90 6,90 6,80 6,90 6,85 6,95 6,95 6,95 6,95 6,95 6,45 6,80 7,00 6,80 6,40 6,40 6,40 6,58 6,75 6,80 6.75 6.76 6.94 6,70 6,58 6,75 6,45 6,85 6,80 6,90 6,50 6,85 6.95 6.78 6,80 6,20 6,60 6,95 6,78 6,73 6,70 6,80 6,90 7,00 7,00 7,00 7,00 7,05 7,17 7.15 7,10 7,05 7,12 7.16 7,10 7,20 7,02 7,02 7,00 7,10 7,10 7,10 6.95 7,10 7,10 7,10 7,08 7,08 7,08 7.08 6.96 7,10 7.09 6,95 7,00 7,00 7,00 6,89 6,95 7.10 6,95 6,99 7,00 6,95 6.89 6.94 6,79 7,05 6.95 7,00 6.98 7,00 7,05 6.90 6,95 7,00 7,10 7,15 7,10 6.99 6,95 7,00 7,00 MENJALNICA IIII) A Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni cas: 7.00 do 10.00 'Tel.: 061/126—111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 76 z dne 20. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 21.4.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 74,6320 74,8566 75,0812 Avstrija 040 šiling 100 930,4940 933,2939 936,0938 Belgija 056 frank 100 318,0650 319,0221 319,9792 Kanada 124 dolar 1 82,7244 82,9733 83,2222 Danska 208 krona 100 1707,5206 1712,6586 1717,7966 Finska 246 marka 100 1838,4655 1843,9975 1849,5295 Francija 250 frank 100 1937,9836 1943,8150 1949,6464 Nemčija 280 marka 100 6547,2418 6566,9426 6586,6434 Grčija 300 drahma 100 — 48,0766 48,2208 Irska 372 funt 1 — 160,1677 160,6482 Italija 380 lira 100 6,8288 6,8493 6,8698 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 6,2000 — Japonska 392 jen 100 93,9857 94,2685 94,5513 Nizozemska 528 gulden 100 5827,3726 5844,9073 5862,4420 Norveška 578 krona 100 1545,1491 1545,7299 1554,4470 Portugalska 620 escudo 100 70,7756 70,9886 71,2016 Švedska 752 krona 100 1418,7873 1423,0565 1427,3257 Švica 756 frank 100 7146,3143 7167,8178 7189,3213 Velika Britanija 826 funt šterling 1 161,2586 161,7438 162,2290 ZDA 840 dolar 1 103,8916 104,2042 104,5168 Evropska Skupnost 955 ECU 1 127,4486 127,8321 128,2156 Španija 995 peseta 100 90,5483 90,8208 91,0933 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21. APRILA 1993_________________________________________________ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti _______(tečaj)_______ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SID APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 633,527 649.807 1,283,334 126,7054% 129,9615% 128,3334% 100,000 63,353 64,981 128,333 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 20. APRIL 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur 5,80 6,70 Eros 6,00 7,70 Fiba Koper 5,60 7,80 Hida* 5,80 7,00 Idila Sečovlje* 5,50 6,50 llirika Postojna 5,40 7,80 Italdesign* 5,00 7,00 MA Vir 5,00 7,50 Niprom 1 in II* 6,20 7,00 Sonce 5,00 7,50 Tentours Domžale 5,00 9,00 Tečaj velja danes: 19. APRILA 1993 v URAH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 1515,00 1560,00 nemška marka 943,00 965,00 francoski frank 279,00 286,50 holandski gulden 838,80 862,00 belgijski frank 45,80 47,00 funt šterling 2315,00 2388,00 irski šterling 2300,00 2360,00 danska krona 245,00 252,00 grška drahma 6,75 7,50 kanadski dolar 1210,00 1243,50 japonski jen 13,30 14,00 švicarski frank 1030,00 1052,00 avstrijski šiling 134,00 137,60 norveška krona 222,00 228,50 švedska krona 202,00 209,00 portugalski eskudo 9,80 11,00 španska peseta 12,80 14,00 avstralski dolar 1080,00 1120,00 HUF 10,00 15,00 ECU - - slovenski tolar 14,20 14,70 hrvaški dinar 0,70 1,00 20. APRIL 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,0000 11,5000 kanadski dolar 8,7500 9,1500 funt šterling 17,0000 17,8000 švicarski frank 752,0000 782,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank ■204,5000 212,5000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7150 0,7550 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 162,0000 169,0000 švedska krona 148,5000 155,5000 finska marka 199,0000 209,0000 portugalski escudo španska peseta 7,4500 9,5500 7,8500 10,0500 japonski jen 9,8000 10,2000 slovenski tolar 10,1000 11,1000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovci 0,0400 pa za 1 enoto v i. 0,0700 alute. 19. APRILA 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 1515,00 1565,00 nemška marka 943,00 963,00 francoski frank 277,00 289,00 holandski gulden 835,00 855,00 belgijski frank 45,50 46,80 funt šterling 2315,00 2370,00 irski šterling 2285,00 • 2335,00 danska krona 245,00 255,00 grška drahma 6,60 7,600 kanadski dolar 1205,00 1270,00 japonski jen 13,50 14,20 švicarski frank 1029,00 1050,00 avstrijski šiling 133,50 137,50 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 20. aprila i 993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 967,1266 970,6796 Francija frank 100 2014,2800 2021,6800 Nemčija marka 100 6805,0000 6830,0000 Italija lira 100 7,0976 7,1237 V.Britanija funt 1 167,6072 168,2229 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 107,9817 »tnih poslih je mo: iviz oz. poseben c 108,3784 ?no odstopanje jogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 67,95 68,25 SKB Banka d.d. DEM 68,00 68,20 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 20. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 67,95 68,30 Bank Austria DEM 67,90 68,55 UBK banka DEM 67,85 68,25 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU - 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč sljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s ie. 67,95 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku no kupovati kladu s teks 68,25 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo oih se tečaj n prodajati tom, ki do- 19. APRILA 1993 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — ECU Evropska sk. — nemška marka — francoski frank — šiling holandski florint — belgijski frank španska peseta — danska krona — irska lira — grška drahma portugalski escudo — kanadski dolar — japonski jen — švicarski frank — avstrijski šiling — norveška krona — švedska krona — finski mark — avstralski dolar “ FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 20. APRIL 1993 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,586 - francoski frank - 29,600 - nizozemski gulden - 89,005 - belgijski frank - . 4,858 - španska peseta - 1,081 danska krona - 26,080 - kanadski dolar - 1,263 - japonski jen - 1,435 - ' švicarski frank - 109,150 - avstrijski šiling - 14,212 - italijanska lira - 1,043 - švedska krona - 21,670 - J TEČAJ TOLARJA V TUJINI 20. APRIL 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica Italija Tržaška kreditna banka DEVIZNI TRG BEOGRAD 1 20. APRIL 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 462400 463800 465200 Francija frank 100 964300 967200 970100 Nemčija marka 100 3259000 3268800 3278600 Italija lira 100 3412 3422 3432 Švica frank 100 3559000 3569700 3590400 ZDA dolar 1 52477 52635 52793 V.Britanija funt 1 80330 80572 80814 Opomba: povzeto po Reuterju 1 21. APRIL 1993 ZA k DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 15388,5789 15434,8836 15481,1883 Kanada dolar 1 1372,3755 1376,5050 1380,6345 Francija frank 100 32016,6809 32113,0200 32209,3591 Nemčija marka 100 108274,2000 '108600,0000 108925,8000 Italija lira 100 113,1465 113,4870 113,8275 Japonska jen 100 1554,3844 1559,0616 1563,7388 Švica frank 100 118127,4770 118482,9258 118838,3746 Velika Britanija funt 1 2666,4687 2674,4922 2682,5157 Slovenija tolar 100 1615,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar jračun carii 1 i in staregc 1719,9357 i deviznega varče 1725,1110 ivanja. 1730,2863 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 •1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,$5 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 RADIO TV Sreda, 21. aprila 1993 SLOVENSKI PROGRAMI tl * SLOVENIJA 1 T f UMI I 10 Aktualno: Unomatti- Tedenski izbor na, vmes dnevnik in gospodarstvo NajlepSe pravljice sveta, 8/9 del Film: Napoletani a Mi- Z. Mahler: Mozart, 3., zadnji del koprodukcijske nadaljevanke, VPS 1110 lano (kom., It. ’53), vmes (11.00) dnevnik Novosti založb Variete: Buona fortuna Osmi dan, VPS 1210 Dnevnik 1 Poročila Nan.: La signora in gi- Poslovna borza, ponovitev allo Na poti z dr. Stinglom, ponovitev 1/12 dela nemške do- Dnevnik in Tri minute kumetarne serije EfiTi Fatti, misfatti e... Filmsko popoldne Italijanske kronike V avtobusu, ponovitev 12. dela angleške humoristične Dok.: Centominuti nanizanke, VPS 1530 Otroški variete Izdajalska igra, ponovitev 1/3 dela angleške nadaljevan- Mladinski variete: Big! ke, VPS 1600 V Parlamentu in vesti TV dnevnik 1 slovensk kronika Aktualno: o dokumen- Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke tarcu Imago Urhi s Besede, besede, besede, tv-igrica Almanah in vreme TV dnevnik 2, vreme, šport Dnevnik in šport Žarišče Film: delta Force (- Film tedna Evropska kinematografija pust., ZDA ’86, Chuck Norris, Lee Marvin) Nepozaben dan na plaži, danski film, VPS 2030 Dnevnik 1 TV dnevnik 3, VPS 2215; šport Športna sreda: nogo- Opus metni pokali, IP v žen- Video strani ski košarki (finale) Dnevnik in vreme IT SLOVENIJA 2 10.10 10.40 11.30 14.00 16.20 18.25 19.10 19.30 19.55 20.05 21.40 22.20 22.45 23.35 Tedenski izbor Iz življenja za življenje: Znanje za znanje Televizija in opera Kronika, 2/12 del kanadske dokumentarne serije Glasba, show in cirkus: Sedem Čudes cirkuškega sveta Poročila Omizje: Slovesnki strateški interesi na Balkanu, ponovitev Beverly Hills, 90210, ponovitev 16/22 dela ameriške nadaljevanke Sanjska potovanja: Havaji, otoški raj, 7/12 del nemške dokumentarne serije Tv dnevnik 2, vreme Šport Športna sreda Ljubljana: 3. tekma končnice DP v košarki (M): Smelt Olimpija - Slovenica Koper, prenos Hitove muze, koncert na gradu Dobrovo: Mojca Zlobko-harfa, Cveto Kobal-flavta Sova V športnem duhu, 3/15 del ameriške nanizanke Izdajalska igra, 2/3 del angleške nadaljevanke Video strani L A KANALA 09.00 10.40 10.50 11.00 18.00 18.40 20.00 20.15 20.30 22.10 22.40 22.55 23.35 23.45 01.00 MCM RIS, risanke in spoti Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 142. dela ameriške nadaljevanke Napoved sporeda, vreme Male živali Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 143. del ameriške nadaljevanke Čudoviti cirkus pod morjem, 1. del dok. serije Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani H KOPER 18.15 Otroški program: Studio 2 mladi f | RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: La gran vita Nan.: Doogie Hovvser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik in gospodarstvo Motorji in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport ■ Variete: Ventieventi Film: Continueremo a vivere (dram., Fr. ’91) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti Glasba DOC SP v hokeju na ledu A, RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na kino Znanstveni dnevnik. Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Sicilija Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una Cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija (vodi Gad Lemerj Publimania/Zoo Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.40 Ko je konec otroških iluzij... Danski film prikazuje skozi otroške oči slike preprostega družinskega življenja \' Švedski režiser Stellan Olsson je svoj prvi celovečerni film posnel leta 1969 in zanj dobil domačo nagrado za najboljši film. Pozneje se je lotil gledališke režije in snemanja televizijske serije, izkazal pa se je tudi kot pisatelj. S filmom Nepozaben dan na plaži, ki so ga lansko leto prikazali na mtinchenskem festivalu, se je prikupil številnim gledalcem. V vedri družinski zgodbi naj bi se avtor spominjal svojega otroštva. Prikazani so trenutki vsakdana, ki se jih spominja s posebno naklonjenostjo in melanhonijo. Olsson je zgodbo postavil v kopehagensko delavsko Četrt, kjer se v času med obema vojama v najemniških stanovanjih odvija življenje preprostih, a dobrih ljudi. Tam s starši živi tudi nadobudni šestletni Gustav Adolf, ki z zani-m a n j e m spremlja življenje okoli sebe. Kljub revščini je njihovo stanovanje prepojeno prijetnim ozračjem, še posebno, kadar oče pripoveduje zgodbe iz svoje burne preteklosti. Naj večja želja njegove mame je izlet na morj, in oce nekega dne preseneti družino s sporočilom, da bo organiziral izlet na obalo, na katerega bo povabil tudi vse so- sede. Končno napoči težko pričakovani dan, ki pa ga Gustav ne bo nikoli pozabil. Dotlej tako samozavestni in svetovljanski oCe se znajde sredi ljudi in dogodkov, ki ga popolnoma zmedejo in sin komaj prepozna oboževanega očeta... S ; RETE 4 Nanizanke Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, (9.30) vesti 11 pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lu lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad. La signora in rosa, 20.30 Renzo in Lucia Film: 11 postino suona sempre due volte, vmes (23.30) vesti |H CANALE5 16.00 17.55 Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Shovv Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo parli-amone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - vesti 18.00 20.00 20.30 22.20 23.05 Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Nogomet: Milan-PSV Eindhoven Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) noCni dnevnik ITALIA1 m Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere UnoMeteo in šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Un ragazzo co-me gli altri (kom., ZDA ’85, i. J. Hyser) Šport: nogometni pokali, 23.00 Porto-IFK Goteborg # TELE 4 Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi IB Koper UjU Hrvaška 1 Mannix, ameriška tv Dobro jutro, Hrvaška nanizanka Poročila Velikan iz Metropoli- Zgodbe iz Monticella, sa, ponovitev filma 110. del Accordi, ponovitev 2. Poročila oddaje TV šola Novice Ameriška angleščina, Čarobna svetilka 14. lekcija Heidi, av/nemška nan. Tom in Jerry kot otro- Pustite jih živeti, do- ka, 4. del risane nani- kumentarna serija zanke Severovzhod, tv maga- Poročila zin Ko se svet vrti, 108. Otroški program, stu- del ameriške nad. dio 2 mladi ■MM Monofon Primorska kronika FtTmI Po,ročila TV dnevnik Slika na sliko, pon. Mannix, am. nanizan- Načrti in želje, pono- ka vitev 4/6 dela angle- Nočni sodnik, ameri- ške nadaljevanke ška nanizanka Poročila Bersaglio Učimo se o Hrvaški Sprehod po moderni Malavizija umetnosti Vsi za enega, 3/8 del TV dnevnik Hrvaška država in lju- Arhitektovi nasveti dje Ženina molitev, itali- Poročila janski film, 1953 Moja knjiga o džungli, 14/27 del Santa Barbara, 382. del Dnevnik 1 Ne bova se skupaj po- mMP Avstrija 1 starala, fr. film Dnevnik 2 (do 00.00) L Zadnji masajski obred, ponovitev Brigadoon, am. glasbeni film z G. Kellyjem Sinha Moča, 133. del Magnum: Skrivnost vojvodinje Družina Meier: Gospod v obleki Otroški program Superbabica: Sanjska ženska Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Mini Cas v sliki Cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Velika vročina Na ostrini noža, 3/6 del ital. nadaljev. Hunter, 1/14 del ameriške serije Ljubljena Milena, nem./fr./kan. tv film EKIP Avstrija 2 TisoC mojstrovin Poklicne slike: Informativni tehnik Zemlja in ljudje Harry in Henderseno-vi: Einstein iz gozda To ni mogoče, oddajo vodi Pit Weyrich Regionalna poročila Šport Kultura Zmešana tv postaja, humoristična oddaja Humor v Avstriji: Dunajski panoptikum Trailer, oddaja za ljubitelje filma Z Ello Fitzgerald, ob 75. rojstnem dnevu jazz pevke [H] Hrvaška 2 Ko se svet vrti, 108. del Turbo Limach Shovv, ponovitev Dnevnik 1 Humoristična serija Življenjske preizkušnje, 13., zadnji del dokumentarne serije Sejemski vodič Načrti in želje, 5/6 del angleške nadaljevanke Prihodnjič streljaj, 1/2 del mini nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop @ Madžarska Dobro jutro, Madžarska Gez dan, informativni spored Peklenski raj, braz. serija Tri ljubezni, švedska serija Igra Poročila Popoldansld saldo Videospoti Northvvood, kanadska serija, 11. del Stolpi, razgledi, 2. del Svet denarja Večerna pravljica Mesečina, ameriška kriminalka Dnevnik Central expres, mednarodna tv serija Dnevnik 83 Msaigi TV SLOVENIJA 1 KLUB KLOBUK, oddaja za otroke 17.15 RAI 1 10.15 NAPOLETANI A MILANO, italijanski film Bližajo se prazniki in če se odpravljate v planine, boste v oddaji Klub Klobuk izvedeli prav vse, kar morate vedeti za to priložnost. O alpinizmu, nevarnostih v gorah, opremi in Se marsičem drugem bodo govorili Marija in Andrej Štremfelj, Marko Brezelj, Marjeta KerSič-Svetel in mnogi drugi. Aiello živi s skupino someščanov v barakah np zapuščenem zemljišču v neapeljskem predmestju. Nekega dne milanska družba, lastnica zemljišča, sklene, da bo na njem zgradila več novih objektov. Zato dona Aiello in njegove prijatelje vržejo na cesto, don Salvatore pa tega ne sprejme in odpravi se v Milano... Film je Eduardo De Filippo posnel leta 1952 po lastnem scenariju, odigral pa je tudi glavno vlogo. Kljub temu, da je v številnih dialogih čutiti vpliv gledališča, je film prijeten. Igrajo: Eduardo De Filippo, Anna Maria Ferre-ro, Frank Latimore in drugi. RA SLOVENIJA 1 21.05 KONCERT LJUBLJANSKEGA GODALNEGA KVARTETA PRO 7 ANGEL SMRTI, ameriški film 9.40 Večer boste lahko preživeli ob Bartokovi in Smetanovi glasbi, ki jo bo izvajal Ljubljanski godalni kvartet. To bo prenos drugega dela že petega koncerta v tej sezoni, ki bo v Prešernovi dvorani ljubljanskega Narodnega muzeja. Najprej bodo godalci (Monika Skalar in Karel Žužek - violini, Franc Avsenik - viola in Stane Demšar - violončelo) zaigrali Godalni kvartet v e-molu Iz mojega življenja češkega romantika B. Smetane. Zatem pa bodo člani kvarteta zaigrali Bartokov Prvi godalni kvartet, op. 7 s stavki: Lento, Allegretto in Allegro vivace. V filmu Angel smrti, posnetem leta 1989, igrata Tom Con11 in Patty Duke. Film pripoveduje o bolniški sestri, obtoženi umora, ker je na smrt bolni pacientki dala morfij. Toma Contija smo lahko videli v vlogi britanskega poveljnika v filmu Merry Christmas, Mr. Lavvrence, jap. režiserja Nag’ishe Oshime. Patfy Duke pa je že pri trinajstih letih z velikim uspehom nastopata na Broadwayju. V šestde-desetih letih je igrala na televiziji in vodila svojo oddajo. Svoje precej nenavadno in neurejeno življenje je opisala v avtobiografiji, ki je imela precejšen uspeh, tako da so po njej posneli film. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na-tdanašnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 16.15 Pogovor s poslušalci; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert Ljublj. godalnega kvrteta; 21.40 Bartok; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Shovv; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.30 Italian style; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Evro-radio; 19.35 Intermez-zo; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Utrinek. cije; 9.00 Pesem tedna; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.00 Moped Shovv; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert, vmes nogomet; 16.30 Finančno svetovanje; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Potpuri; 12.40 MePZ F. Borgia Sedej; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15,00 Soft Musič; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Chro-mas Ensemble v studiu; 18.00 Tihotapstvo, ropi, krivolovi in druga hudodelstva ob meji; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informa- Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo (Igor Dekleva). r > IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 7.00 Avvake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Re-port; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 20.00 Dial MTV; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, pon.; 0.00 Post Modern, vodi Pip Dann; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Hunter; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.30 Zvezdne steze; 0.30 Studs MOVIE CHANNEL 6.15 VVhere is Willy? 10.20 Delta space mission; 15.10 Bandi-do; 16.45 Around the World with Dot; 23.00 The Amityville Curse; 0.35 To Sleep with An-ger, premiera; 2.20 Stealing Heaven; 4.20 Dom za obešanje PRO 7 5.15 Serije; 6.24 Risanke; 9.40 Angel smrti, ameriški film; 11.20 Ulice San Francisca, pon.; 12.55 Kolt za vse primere; 13.45 Chubasco, ameriški film; 16.19 Risanke; 18.05 Parker Levvis, 47. del; 18.35 Show Billy Cosbyja, 134. del; 19.05 Ulice San Francisca, 122. del; 20.15 Matlock: Umor, ameriška tv kriminalka, 22.05 Jake in McCabe, 31. del; 23.00 V Chikaški poker, ameriška kriminalka; 1.30 Umor na čebulnem polju, ameriška kriminalka PREMIERE 10.15 Oscar, ameriški film; 15.45 Dvigalo v drugo življenje, am. film; 17.25 Men at Work, am. film; 20.15 Mesto hazarderjev, ameriški film; 23.55 Družinska čast, ameriška komedija; 1.30 Odločitev iz ljubezni, ameriški film; 4.40 Mračno sonce, It. film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 SP v gimnastiki, pon.; 13.00 Evrogoli; 18.00 Košarka: NBA; 19.30 Športne novice; 23.00 Nogomet: evropski pokali 3SAT 22.25 Nekdo mora v to verjeti, ameriški film SAT 1 8.45 Ponovitve; 10.10 Ljubezen in trobente, nemški film; 20.15 Dvojčici z Immenhofa, nemški film; 23.20 Vrnitev na atol Bikini, 2, del dokumentarnega filma; 0.15 Profesionalci, 3. del RTL 9.00 serije; 12.30 Springfieldo-va zgodba, 1690. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1013. del; 20.15 Twins - dvojčka, am, komedija; 0.00 Aljaska: Obljuba, 14. del SUPER CHANNEL 23.00 The mysterious two, ameriški znanstvenofantični film GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM LINHARTOVA DVORANA Corneilli: ODRSKA UTVARA (Četrtek, 22. 4., ob 20. uri). Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Je tisto, o Čemer nam govorijo misleci, da je zgolj privid, že vsa resničnost? »JablanovCev zdrs v postmodernizem (berite kot kletvico) je posebne vrste. Je namreč utemeljen in po dolgih letih predstavlja poskus klasične režije na slovenskih odrih.« (Simon Kar-dum). Režija Bojan Jablanovac. Igrajo: Peter Boštjančič, Vlado Novak, Tomaž Gubenšek, Darja Reichman, Milada Kalezič in drugi. Prva uprizoritev Corneilla v Sloveniji. DRAMA SNG (tel. 061/221-511) B. Friel: PLES V AVGUSTU (danes, 21. aprila ob 19.30. uri). Abonma Dijaški 7 večerni in izven (konto). B. Friel: PLES V AVGUSTU (Četrtek, 22. aprila ob 19.30. uri). Abonma Študentski prvi in izven (konto). CABAres, CABArei (petek, 23. aprila ob 20.30. uri) Monodramski nastop ZIJAHA SOKOLOVICA. Se ena priložnost za vse, ki. vam ni uspelo dobiti vstopnice ob njegovem nedavnem nastopu v Ljubljani! J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (sobota, 24. aprila ob 19.30. uri). Za izven (konto). MALA DRAMA I. Cankar: PISMA ANI (danes, 21. 4. ob 20. uri). Monodramski nastop Zvoneta Hribarja. Za izven (konto). A. Nicolaj: BLAGO POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (Četrtek, 22. 4. ob 20. uri). Za izven (konto). A. Nicolaj: PRVA KLASA (petek, 23. 4. ob 20. uri). Za izven (konto). M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota, 24. 4. ob 20. uri). Za izven (konto). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) J. B. P. Moliere: AMFITRION (danes, 21. 4. ob 19.30. uri). Za abonma Repriza in izven. L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 21. 4. ob 22. uri) Za izven in konto. Predstava je razprodana. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (Četrtek, 22. 4., ob 19.30. uri). Za abonma Mladinski I. L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (Četrtek, 22. 4., ob 22. uri). Za izven in konto. SNG OPERA (061/331-945) DON CARLOS (Četrtek, 22. 4.', ob 19. uri). Dirigent Marko Gašperšič. Za red Četrtek II, izven in konto. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) TARZAN V EPIZODI VELIKI MRHOVINAR, v izvedbi gledališča Ane Monro (Četrtek, 22. 4. ob 22. uri). Predstava bo na sporedu zadnjic v tej sezoni. kud spanski borci (061/448-920) Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE, komedija (danes, 21. 4., ob 20. uri). SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610) H. Achternbusch: SUSN (četrtek, 22. 4., ob 19.30. uri). Režija Eduard Miler. »Močna predstava intenzivnega režiserja, ki podaja na suh način ta svet brez sentimentalnosti in olajšav, mrzlo, trdo, mučno in zato resnično.« (Taras Kermauner). CELJE SLG CELJE (063/25-332) Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (danes, 21. 4., ob 10. uri). Režiserka Katja Pegan. Za O. 5. Ob Dravinji Slovenjske Konjice. MARIBOR OPERA (062/221-206) G. Verdi: RIGOLETTO (danes, 21. 4., ob 19.30. uri za red Rumeni). G. Puccini: LA BOHEME (četrtek, 22. 4., ob 19.30. uri). Za red Ekonomska. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ (064/222-681, 222-701) Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (danes, 21. 4., ob 19.30. uri). Za izven. Predstava je razprodana. LJUTOMER DOM KULTURE Drago Jančar: ZALEZUJOČ GODOTA (danes, 21. 4., ob 20. uri), v izvedbi GS MKUD Paradiž, Gimnazija Ravne, režija Silva Sešel. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE R. Conney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (Četrtek, 22. 4. ob 20.30. uri). Gostovanje PG iz Kranja. Za red Premiera in izven. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) LIPA ZELENELA JE... jubilejni koncert ob desetletnici zbora (danes, 21. 4., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Zbor pod dirigentskim vodstvom Marka Muniha, Jerneja Habjaniča in Lajka Mili-savljevica je pripravil program z deli Ara-gnuesa, Corala, Davvsona, Kubika, Cikkerja, Morera, Streita, Thompsona, Odaka, Mak-lakievvicza ter z deli slovenskih avtorjev Pahorja, Hubada, SvikaršiCa, Sattnerja, Lipovška in Kumra. SLOVENSKA FILHARMONIJA (061/331-945) Koncert 11. mednarodnega tekmovanja mladih slovenskih violinistov in 1. mednarodnega tekmovanja mladih violončelistov dežel Alpe Jadran (danes, 21. 4., ob 19.30. uri). Sodeluje godalni orkester Alpe-Adria. TIVOLSKI GRAD Koncert hornista BOŠTJANA LIPOVSKA (danes, 21. 4., ob 18. uri). Pri klavirju Vladimir Mlinaric. Program: Strauss, Lovec, Britten in Genzmer. Koncert je v organizaciji ljubljanske GM. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA ODRSKA UTVARA Pierre Corneille: ODRSKA UTVARA Na sliki: R. JenCek, ID. Reichman, R. Veras Foto: Jani Štravs RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) FILMANE BRITANSKE DRAME (od danes, 21., do sobote, 24. 4., ob 20. uri, Kosovelova dvorana) v sklopu razstave Sodobni britanski dramatiki. HIGH HOPES/ Veliki upi (danes, 21. 4.), režija Mike Lei-gh. MY BEAUTIFULL LAUNDRETTE/ Moja lepa pralnica (Četrtek, 22. 4.), režija Stephen Frears. THE DRESSER/ Garderober (petek, 23. 4..), režija Peter Yates. TRULY, MADLY DEEPLY/ Iskreno, noro, globoko (sobota, 24. 4.), režija Anthony Minghella. Filmi bodo simultano prevajani. PESMI ŠTIRIH (Četrtek, 22. 4., ob 18. uri, Štihova dvorana). Ob 40- letnici izida bo založba Mihelač predstavila ponatis te prve pesniške zbirke Kajetana Kovica, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. Predstavitev: OKOLJE IN SOLSKE INICIATIVE (Četrtek, 22. 4., od 10. do 19. ure, petek, 23. 4., od 8. do 13. ure, Valvazorjeva dvorana). KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) VARIETE GLEDALIŠČA ANE MONRO (danes, 21. 4., ob 22. uri). DVORANA SAZU (Novi trg 3/1) Predavanje akademika prof. Dušana MORAVCA (četrtek, 22. 4., ob 11. uri) na temo A. Verovšek- komedijant ali umetnik. Predavanje prof. dr. Johna MOORA (Četrtek, 22. 4., ob 17. uri), nekdanji predsednik National Science Foundation, ZDA, na temo Revitalizing Reserch and Development on the Roadto Democracy and Free Market. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV Tiskovna konferenca ob izidu knjige Rudija Čačinoviča MED DVEMA CERKVAMA (Četrtek, 22. 4., ob 11. uri). DOMŽALE KNJIŽNICA DOMŽALE (061/721-204) Predstavitev najnovejše knjige esejista Toma Virka: KRATKA ZGODOVINA VEČNOSTI (danes, 21. 4., ob 19. uri). Z avtorjem se bo pogovarjal Matevž Kos. IZOLA KNJIŽNICA SREDNJE GOSTINSKE IN TURISTIČNE SOLE Srečanje s pisateljico Marijo Mercina (danes, 21. 4., ob 14. uri). RESTAVRACIJA ŠOLE Večer z gostom (danes, 21. 4., ob 20. uri). Profesor Jasna Cebron se bo pogovarjala z Miranom Košuto. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE Josip JurCiC, Svetlana Makarovič, Miran Hercog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI (četrtek, 22. 4., ob 17. uri, Veliki oder). Po premieri leta 1981, v Višnji gori, po potepanju po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, Poljski, Belorusiji, Kitajski, Braziliji, Tunisu in Pakistanu, kozel Lisec spet meketa v domačih logih! Visnjani, svetovljani, Ljubljančani in okoličani, pridite na 200 Kozlovsko sodbo v Višnji gori. Za zabavo bo poskrbljeno. Ne bo Vam žal. Avtor lutk in scene Marjan Manček, za lepe viže je poskrbel Julijan Strajnar. Nastopajo. Božo Vovk, Iztok Jereb, Nadja Vidmar, Nace Simončič, Blaž Vižintin, Robert Waltl, Karel Brišnik, Jernej Slapernik, Marko Velkavrh, Peter Dougan, Breda Hrovatin in Lojze Sedovnik. KD SPANSKI BORCI (061/448-920) Andersen- Lainšek: SNEŽNA KRALJICA (četrtek, 22. 4., ob 9. uri). Predstava je zaključena. Sobotno popoldne za otroke (sobota, 24. 4., ob 16. uri) Popoldne čarovnije, nastopa MIRAN CANAK. KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Foto: Mare Rudolf RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim indr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. Na ogled je 81 slik evropskih mojstrov od 14. do 20. stoletja (najstarejša iz druge polovice 14. stoletja, najmlajša iz leta 1931). Izbrane umetnine so iz slovenskih muzejev, galerij, cerkva (Ptuj, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Kostanjevica, Koper, Ljubljana, Hruševo) in deset slik iz zasebnih zbirk. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Jutri, v Četrtek, 22. 4., ob 18. uri Vas vabijo na otvoritev razstave PASOVI IN SKLE-PANCI iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Jutri, v Četrtek, 22. 4., ob 18. uri Vas vabijo na otvoritev razstave MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava risb in skulptur Mirsada Begiča. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava skulptur Dragice Čadež DRUGAČNOST PODOBE. Razstava bo na ogled do 3.maja. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij Dušana Ježa. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja Francija Lesjaka. FOYER MGL Na ogled je razstava slikarja Andreja Gi-randona. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. GALERIJA COMMERCE (061/122-241) Do 30. aprila je na ogled razstava slikark BEATRIZ TOMŠIČ iz Argentine in KAROLINE KOGLOT iz Venezuele, štipendistk Slovenske izseljenske matice. GALERIJA EQURNA Danes, 21. aprila ob 19. uri bo otvoritev razstave slik IZTOKA OSOJNIKA in fotografij DUŠANA PIRIHA-HUPA. Galerija ie odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 27. aprila bo odprta razstava akademskega slikarja Janeza Šibile. NARODNI MUZEJ Na ogled je razstava akademske slikarke VERE TERSTENJAK. Razstavljene slike bo možno tudi kupiti. Razstava bo odprta do 25. aprila. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ (061/213-024) BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akadem-skega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. ILIRSKA BISTRICA HODNIKOV MLIN Prodajna razstava grafik in slik akademskega slikarja CRTOMIRA FRELIHA bo odprta do 7. maja. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Na ogled je razstava Lovro Inkret - mala plastika. Galerija je odprta v torek in sredo od 9. do 12. ure, petek od 15. do 18. ure. Razstava bo na ogled do 8. maja. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE VILE Na ogled je razstava slik in grafik akademskih slikarke PETRE VARL SIMONČIČ m ZORE STANČIČ. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke MAJE DOLORES ŠUBIC iz Skoije Loke. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V petek, 23. 4., ob 20. uri Vas vabij0 5,®?, voritev razstave DRAGOTINE KAPITELJ SKE CERKVE V NOVEM MESTU.GovorU bo predsednik vlade R. Slovenije dr. Janez Drnovšek, razstavo bo odprl ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V programu bo sodeloval Slovenski kvintet trobil. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 (066/73-753) Na ogled je razstava male plastike akademskega kiparja ZMAGA POSEGA. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del SAMA TAVZLJA. SLOVENJ GRADEC Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 24. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij. Avtorji: Belic Alenka, Bizjak Sašo, Černe Tadej, Dintinjana L. Christi, Fajon Irena, Hočevar Romana, Javornik Dejan, Jeras Lea, Kosič Aleksandra, Majhenič Tadej, Maraž Mateja, Prelesnik Aleksandra Saša, Ramujkic Tina, Ručigaj Mojca, Seljak Sara, Sarkic Denis, Stevanic Željko, Strnad Brigita, Škofič Anka, Vojska Žiga, ZgrljaCa Elvis, Zulic Miha. MARIBOR SODNI STOLP NA LENTU Na ogled je razstava Človek MATJAŽA TOMAŠIČA, dijaka in neakademskega slikarja. Razstava bo na ogled do 1. maja. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE (062/211-671) Do konca meseca maja je na ogled razstava PRAZNIKI NA VOŠČILNICAH IN PREDMETIH. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij GREGORJA KALIŠNIKA. Razstava bo na ogled do 30. aprila, v sodelovanju s elani Fotokluba Maribor jo je pripravil Bogo Čerin UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za Stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992 SEŽANA MALA GALERIJA Do 30. aprila so na ogled akvareli SLAVKE KRANJEC (od 15. do 18. ure) TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do 30. aprila je na ogled razstava olj ANDREJA JERMOLA in SILVE SAKSIDA. Odprto v pondeljek, sredo in petek od 8. do 19. ure, torek in Četrtek od 8. do 14. ure. VRHNIKA CANKARJEV DOM (Mala dvorana) V petek, 23. 4., ob 19. uri Vas vabijo na otvoritev razstave PODVODNIH FOTOGRAFIJ LJUBLJANICE, avtorja MIRA POTOČ; NIKA. Na razstavi bodo tudi nekateri arheološki predmeti, najdeni v strugi Ljubljanice. Podvodni svet Ljubljanice je ob Ljubljanskem barju prav gotovo zgodovinski spomin, ki smo mu posvečali veliko premalo pozornosti. Vrhnika živi ob robu Barja in bližini mesta- prestolnice svoje življenje. Industrija je naravo preoblikovala po svoje. Ozaveščenost nam bo v zadnjem trenutku morda le pomagala iztrgati popolnemu uničenju posamezne predele naravne dediščine in predtem Se kulturno dediščino. V Letu turizma je omenje; na razstavapomemben prispevek pri obujanju naše kulturne in naravne dedišCi; ne in morda začetek povezovanja nekdaj naselbin Nauportus in Emone. LIPA ZELENELA JE... ŠPORT Sreda, 21. aprila 1993 KOŠARKA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM RADOM RACETOM Pri Jadranu potrebne nove in mlade sile ODBOJKA / DE2ELN1 FINALE ZA DEČKE IN DEKLICE Sočani in borovke v boju za naslov Slogoši kljub porazu zadovoljili s prikazano igro Ivo Milič (z žogo), mladi in obetajoči Jadranov up (Foto Križmančič / KROMA) Na dlani je, da je bila Jadranova usoda, glede nazadovanja v nižjo ligo, že pred nekaj koli zapečatena, na nedeljski tekmi pa smo pričakovali le večji in »CastnejSi« odpor naših košarkarjev proti Montecchiu. Kaže pa, da so jadranovci že vrgli puško v koruzo in da le Čakajo, kako bi se rešili še preostalih dveh prvenstvenih formalnosti v tej sezoni (gostovanje v Argenti in domača tekma z Oder-zom). Kot je bila lanska sezona za Jadran in za vso zamejsko košarko izredno uspešna (Jadran je napredoval v B ligo, Kontovel je obdržal status v D ligi, v katero je napredoval tudi Bor Radenska, napredovanje v promocijsko ligo pa sta si prislužila tudi Breg in Polet tako je letošnja sezona precej poprečna. V športu je paC tako. Uspehom sledijo tudi porazi, spodrsljaji. Pomembno pa je, da te tudi porazi, neuspehi nekaj naučijo. Prav po tej težki sezoni bodo morali vsi naši košarkarski delavci strniti sile in začrtati nadaljnje delo. Zavihati je treba rokave, kajti ne samo košarka, temveč, kot kaže, bo ves naš šport bo v naslednjih letih pred precej težko preizkušnjo: padec rojstev, ostra konkurenca ostalih dejavnosti in predvsem ekonomska kri- Rado Race za. Ob tem splošnem malodušju v naši košarki zadnje Čase kroži tudi vest, da je celo vprašljiv obstoj Jadrana. Kaj pa o tem misli Jadranov predsednik Rado Race? »Odločno demantiram te vesti, saj se vsi zavedamo, da je Jadranov obstoj v interesu naše košarke nujen. Na zadnjem Jadra-novem sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki Jadranovih matičnih društev, je bilo tudi jasno izrečeno, da Jadranov obstoj ni vprašljiv, nasprotno!« Kako pa mislite pri Ja- dranu za naprej? »Za naprej bi kazalo, da bi delno pomladili ekipo. Generacijska razlika v ekipi je namreč precejšnja, zato bi bilo potrebno to razliko Cimprej odpraviti. Potrebne so nove sile, ki so željne igre, uspeha, košarkarskega napredka. V ekipo je treba vnesti potrebno svežino, ki je jamstvo za nadaljnje uspehe.« Kaj pa glede trenerja? »Kot je znano, bo Janez Drvarič od 3. maja prevzel treniranje reprezentance Slovenije, ki se bo pripravljala za nastop na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Do tega datuma je Drvarič pogodbeno vezan z Jadranom. Naloga novega odbora bo potem, da se dokončno odloči o imenovanju novega trenerja ali pa eventualno potrdi dosedanjega.« Glede bodočega delovanja se odpira tudi vprašanje vadbenega prostora in igranja tekem v le-tem ... »Računamo, da bomo dogovor z odgovornimi vadbenega prostora Pristaniških delavcev pri BrišCikih obnovili, saj se zavedamo, da bi brez svoje telovadnice težko izpeljali vse načrte glede bodočega delovanja. V tej telovadnici smo opravili večji del Jadranovih treningov in v tej telovadnici je treniralo tudi več moštev naših matičnih društev. Težko si lahko zamislimo delo in bodoči razvoj brez svojega vadbenega prostora. Osebno tudi mislim, da bi prvenstvene tekme v C ligi igrali v telovadnici Pristaniških delavcev.« Gez dva tedna bo Jadra-novo člansko moštvo končalo prvenstvo. S tem pa Jadran gotovo ne bo, vsaj upajmo, končal svojega dela. Nasprotno! (bi) Prvi dan deželnega odbojkarskega finala »dečkov«, ki se odvija v sovodensjki telovadnici v režiji SZ Soča, je minil v znamenju izenačenih bojev, zmagali pa sta vrsti Soče Valprapor Posojilnica Sovodnje in videmskega VBU, ki nekako tudi veljata za glavna favorita v boju za naslov, razplet prvih tekem pa je pokazal, da tudi tržaški prvak Sloga in pordenonski Copat nista od muh. V prvem srečanju dneva se je združena ekipa igralcev SoCe in Valprapor j a pomerila s Porde-nonCani. Začetek ni bil najbolj obetaven. Standardni igralec Simon Černič si je na zadnjem treningu zvil gleženj, Aleš Plesničar pa se je poškodoval že v prvi akciji in bo moral petnajst dni nositi mavec, zamenjal pa ga je Manuel Devetak, medtem ko je Černiča zamenjal Dino Bonan. Slovenska še-sterka je brez težav osvojila prva dva seta, v tretjem pa se ji je zataknilo. Lahko bi celo prišlo do igranja petega niza, Ce vemo, da je Copat v Četrtem setu že vodils s 13:7, nato pa so se igralci SoCe Valprapor le zbrali in dokazali, da so le boljši od PordenonCanov. Hud boj pa se je bil med Slogo in VBU. Vi-demcani so nastopili brez svojega najboljšega igral- ca Svvidereka, ki je odšel na študij v ZDA in bo kvečjemu lahko odigral srečanje zadnjega dne finala. Odsotnost visokega sina poljskega trenerja Svvidereka je opogumila slogaše, ki so se povsem enkaovrendo upirali favoriziranim Videmca-nom. Osvojili so prvi niz, nato pa v Četrtem izsilili tie break. V petem nizu je VBU visoko povedel s 14:8, slogaši so tedaj nanizali tri zaporedne točke, svojo 15. pa so Vi-demcani osvojili, potem ko je sodnik piskal slo-gašem prekršek pri serviranju (pet sekund!). Prav sojenje je bilo edina negativna nota sicer zelo uspelega, dobro organiziranega finala. 2e v prihodnjem kolu pa se bosta med sabo pomerila zmagovalca prvega dne. IZIDA PRVEGA DNE: Soča Valprapor Pos. Sovodnje - Copat PN 3:1 (15:10, 15:4, 14:16, 15:13); Sloga - VBU Videm 2:3 (15:11, 3:15, 9:15,15:12,12:15). PRIHODNJE KOLO (25. aprila): Copat - Sloga (15:30); VBU - SoCa Valprapor. SOČA VALPRAPOR: Makuc, Radetti, Bonan, MuZiC, Gravnar, Plesničar, Devetak, Matej in Simon Černič. SLOGA: Kralj, Mica-lessi, Germani, VolCiC, Marc, Metlika, Ritossa, Plesničar. Prvi tekmi deželnega finala v isti kategoriji sta bili tudi pri dekletih, ki igrajo tekme v Pocenii. 2e prva dva spopada sta potrdila napovedi, da se bosta za deželni naslov potegovali ekipi Fincan-tierija iz Tržiča in Bora Firulexport. TrZiCanke so brez težav odpravile šibkega prvaka porde-nonske pokrajine San Vito, borovke pa so morale vložiti precej več truda, da so strle odpor žilave ekipe iz Gonarsa, ki predstavlja videmsko pokrajino. Plave so potrebovale za zmago štiri sete, njihova zmaga pa je povsem zaslužena in bi bila glede na tehnično znanje, predvsem pa glede na telesno premoč, lahko bolj prepričljiva. Kot zanimivost še povejmo, da sta se obe ekipi že pomerili pred dvema letoma na deželnem finalu »under 14«, takrat pa je bil z 2:1 boljši Gonars. V prihodnjem kolu Čaka borovke najbrž ratz-meroma lahko delo, do glavnega spopada za deželni naslov (če ne bo velikih presenečenj) pa naj bi prišlo 2. maja, ko se bodo borovke pomerile s Fincantierijem. IZIDA PRVEGA DNE: Fincantieri - San Vito 3:0 (15:8, 15:2, 15:2); Bor Friulexport - Gonars 3:1 (15:12, 9:15,15:8,15:11). PRIHODNJE KOLO (25. aprila): San Vito -Bor Friulexport (15.30); Gonars - Fincantieri. BOR FRIULEKPORT: Gruden, Pitacco, Vidali, Zadnik, Flego, Bezenšek, Faimann, Pernarčič. Aljoša. Kralj (v skoku) - udarna sila dečkov Sloge (f. KROMA) DOŽIVETJE / ZA MLADEGA PROSEČANA NAMIZNI TENIS / MOŠKA B -1 LIGA NOVICE Manuel Trampuž »iaial« za azzurre Manuel Trampuž (na sliki foto Križmančič/KROMA levo) je igral proti Baggiu »Kakšna sreča!«, »Ma tisti ni z Opčin!?«, »Tisti je igral pri San Luigiju.« Taki in podobni vzkliki, polni začudenja in zavisti, so spremljali šest Trie-stininih naraščajnikov, ki so »dopolnjevali« šestnajsterico azzurrov. Trening tekma na polovici igrišča, Sacchi jim daje navodila, osem idolov in trije oboževalci v vsaki ekipi. Na začetku je še kar šlo, eden je lepo zaustavil Beggia, drugi preigral Di Chiaro, po nekaj minutah Pa so bili tržaški izbranci brez moči pred vrtoglavici kombinacijami Baggia in Signorija na eni ter Mancinija in Mellija na drugi strani. Med sparing partnerji )e zaigral tudi 17-letni Manuel Trampuž, ki je svojo nogometno pot začel pri proseškem Pri-corju, a že peto leto igra Pri mladinskih ekipah Triestine. »Treninga azzurrov smo se udeležili dvakrat, m sicer v ponedeljek v Bazovici ter naslednji dan na stadionu »Nereo Roc- Dimitrij Križman co«. Ko sem bil prvič v bližini asov, ki jih ponavadi gledam le po televiziji, so se mi dobesedno tresle noge. Sicer pa sem se kmalu opogumil, tudi ker je bilo med reprezentanti vzdušje zelo sproščeno.« Kakšen odnos so imeli do vas tako imenovani bogovi? »Mislil sem, da so kar precej ošabni. Nasprotno pa je večina izmed njih zelo simpatična, recimo Lentini, Costacurta in še posebno Marchegiani. Prav vratar Torina me je za lepo odigrano potezo pohvalil, potem ko sem le malo prej zakrivil avtogol.« Kaj pa glede fizične in tehnične priprave? »Fizično so seveda vsi odlični, vseeno pa sta name najboljši vtis naredila Fuser in večno mladi Vierchowod. Tehnično je Roberto Biaggio dva razreda nad ostalimi. O njem si človek misli, da mu je žoga samo prirojeni podaljšek telesa. Branilci so seveda manj podkovani, to pa je po mojem mnenju vse manj važno, ker je današnji nogometaš predvsem dober atlet.« Katere napotke vam je dal Arrigo Sacchi pred treningom oziroma tekmo? »Tudi glede tega sem doživel nemajhno presenečenje. V glavnem sta predvidene vaje in sheme razlagala le njegova pomočnika Ancellotti in Carmigiani, sam Sacchi pa je potek dela le nadziral. Slika Sacchija z megafonom v rokah le ni tako resnična...« Kaj ti bo ostalo v spominu od borega in hkrati intenzivnega enournega stika? »Nogometno gotovo nisem pridobil nic novega. Bil sem v situaciji osnovnošolca, ki sledi univerzitetnemu predavanju. Iz osebnega človeškega vidika pa je seveda izkušnja res edinstvena. Avtogram ali slika je še zdaleč ne moreta odtehtati.« Krašovci v Villazzanu končali letošnjo zelo uspešno sezono Kljub porazu so naši predstavniki ohranili drugo mesto Z gostovanjem Krasa Activa v Villazzanu se je končala uspešna sezona nastopov naših fantov v prvenstvu B-l lige. Kras Activa je sicer izgubil zadnje povratno srečanje s tesnim izidom 5:4, vendar njegovo drugo mesto v izredno močni konkurenci ostaja dejstvo in zasluži vso našo pozornost. Za sedanjo Krasovo postavo, ki jo sestavljajo drugokategornika Kristjan Mersi in Igor Milic ter tretjekategornik Marjan Milic, lahko trdimo, da je tudi v letošnjem prvenstvu dosegla velik uspeh, saj se je kot novinec v ligi še tri kola pred koncem borila za sam vrh in s tem za prestop v A-2 ligo. Srečanje v Villazzanu je bilo zelo izenačeno. Naši so dobro startali. Igor je nadigral Schusterja, Kristjan pa je premagal vse tri nasprotnike. V Četrti tekmi se je Igor srečal z dobro razpoloženim Parisijem, ki mu je odvzel točko. Marjan je izgubil dve srečanji in pri vodstvu naših s 4:3 je bil Igor Milic pred veliko odgovornostjo, ki pa je bila očitno prehuda. Z Marchiorijem je v treh setih izgubil. Zadnjo točko je za domačine osvojil Schuster nad Marjanom Miličem. Cassa Rurale Villazza-no - Kras Activa 5:4 Schuster - I. Milic 0:2 (20:22, 11:21), Parisi - M. Milic 2:0 (21:15, 21:13), Marchiori - Mersi 0:2 (8:21, 13:21), Parisi - I. Milic 2:0 (21:18, 21:15), Schuster - Mersi 0:2 (8:21, 12:21), Marchiori -M. Milic 2:0 (21:13, 21:11), Parisi - Mersi 0:2 (10:21, 16:21), Marchiori - I. Milic 2:1 (21:11, 15:21, 21:19). Schuster -M. Milic: 2:0 (21:14, 21:16). Končale so se tudi deželne kvalifikacije mladinskih kategorij. V konkurenci narašCajnic si je nastop na državnem prvenstvu priborila postava Krasa A, v sestavi mlajše pionirke Vanje Milic in narašCajnice Erike Radovič. Na kvalifikacijskem turnirju sta premagali Chiadino in ekipo Krasa B. Mladinska ekipa Krasa (Monika Radovič, Ana Bersan) se je po pravilih neposredno uvrstila, ker sta obe igralki na državnih lestvicah v drugi kategoriji. Mladinsko državno prvenstvo bo v Terniju 19. maja. Kristjan Mersi - steber Krašovcev (f. Križmančič/KROMA) Mladinski nogometni turnir v Gradišču GRADIŠČE - Od sobote, 24. t.m. do 1. maja bo v Gradišču zanimiv mladinski nogometni turnir za 2. trofejo Nereo Rocco, na katerem bodo nastopile na-slendje ekipe: Milan, Marseille, Cagliari, Triestina (skupina A), Juventus, Colo-Colo, Fiorentina, Dinamo Kijev (skupina B), Argentinos Jr, Vicenza, Genoa, Udinese (skupina C). V soboto se bosta v Gradišču ob 17.00 se bosta pomerili Juventus in Colo-Colo, ob 18.45 pa Milan in Triestina. Primorska liga: jutri Bor Radenska - Jadran TKB V nadaljevanju Primorske košarkarske lige bo jutri v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih srečanje 10. kola med Borom Radenska in Jadran TKB. Tekma se bo pričela ob 19.30. Obe ekipi nimata vec »prvenstvenih ambicij« in zato bosta trenerja obeh ekip verjetno dala možnost predvsem mladim, da pokažejo, kaj so zmožni. Košarkarski turnir amaterjev v polnem teku V okviru Jadranovega košarkarskega turnirja amaterjev sta se v 2. povratnem kolu pomerili ekipi Banov in Opčin. Po dokaj izenačenem srečanju so bili naposled prisebnejši Openci, ki so tudi zmagali. OpCine - Bani 78:73 (38:28) OPČINE: Siega 5, Paniziuti 10, Kralj 13, TauCer 12, Zavadlal 12, Kapic 19, Danev 6, Sare 11. BANI: Ban, Bellafontana, Castelli 17, Čeme, Ferluga 4, Husu 2, Kocman 19, Krevatin 23, Unussich 1, Vremec 3, Gani 4. Drevi ob 21. uri v Dolini bodo igrali drugo tekmo 7. kola med Dolino in Gciborom. r ROKOMET / MOŠKA C LIGA Prepričljiv poraz Južnotirolci premočni za Krašovce Kras Trimac - Eppan 12:24 (7:10) KRAS TRIMAC: Rossi, Klinc, Puric 2, Vremec 2, Cebulec 2, Milic 2, Raseni, Oberdan 2, Pertot 2, Colja, Vidali. V 6. kolu povratnega dela rokometnega prvenstva C lige je Kras Trimac doma visoko izgubil proti juZnotirolski ekipi Eppan. Po na splošno dobri igri v prvih desetih minutah so Krašovci nato povsem odpovedali in proti solidni postavi Eppana je bil polom neizbežen. Krasovi rokometaši so igrali popolnoma demotivirano, kar bi bilo do neke mere razumljivo, saj bo prvenstva kmalu konec. Nihče pa ni pričakoval tako težkega poraza. Edini, ki je igral na zadovoljivi ravni, je bil mladinec Puric. (Pjotr) OSTALI IZIDI: Caldogno-Malo: 28:28; Taufers-Klausen: 24:19; Volksbank Meran-Meran: 18:26; San Vito-Mori: 34:21. VRSTNI RED: San Vito 29, Meran 22, Malo 21, Eppan 19, Kras Trimac in Volksbank Meran 14, Taufers 13, Klausen 12, Mezzocorona 10, Mori 9, Caldogno 8. Obvestila ŠPORTNI KROŽEK KRAS Upravni svet sklicuje v ponedeljek, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku 29. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov ter razno. SK KRAS - Odsek za rekreacijo prireja začetniške in nadaljevalne tečaje tenisa. Vpisovanje in informacije do 30. t. m. v tajništvu športno-kulturnega centra. Urnik ponedeljek od 18. do 20. ure ter v sredo od 14. do 17. ure. Tel. št. 229477. SD GRMADA vabi elane in prijatelje na 6. redni občni zbor, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na trgu v Mavhinjah. Pojasnilo bralcem Zaradi večdnevnega neizhajanja Primorskega dnevnika smo bili prisiljeni poročila o nekaterih športnih dogodkih izpustiti. To zadeva predvsem od-bojkarske, košarkarske ter nogometne ligaške tekme ter še nekatere druge športne dogodke. Bralcem in športnikom se zaradi tega opravičujemo in jih obenem prosimo za razumevanje. NOVICE Košarka 1. SKL - moški (danes ob 20. uri v dvorani Tivoli): 3. finalna tekma končnice državnega prvenstva: Smelt Olimpija - Slovenica Koper. Reprezentantke potujejo na Madžarsko in češko LJUBLJANA - Naša ženska odbojkarska reprezentanca se vneto pripravlja na najpomembnejši letošnji tekmovanji. V maju se bo udeležila kvalifikacij za evropsko prvenstvo (v skupini D so se Hrvaška, Poljska in Švica), konec junija pa jo Čakajo mediteranske igre. Igralke so se v začetku tedna zbrale v Mariboru, od koder bodo danes odšle v madžarski Szombathely, kjer se bodo udeležile mednarodnega turnirja za pokal Savarie. Prvo tekmo bo Slovenija odigrala v četrtek proti Madžarski, v petek bo njihov nasprotnik Koreja, zadnji dan turnirja pa se bodo pomerile Se z Ukrajino. V nedeljo bodo iz Szombathelyja odpotovale v Bmo, kjer se bo v ponedeljek zaCel pomladni pokal. V predtekmovanju bo naša reprezentanca nastopila v skupini skupaj z Azerbajdžanom, Estonijo in Dansko. Turnir se bo končal v nedeljo, 2. maja. Jedro reprezentance tvori sedem igralk Palome Branika (Lešnik, Voh, Gosak, P. in V. Blažič, Kraigher in Prauhart), v reprezentanci pa so se Kislinger (Abes Trade), Dobrinja (Kp) ter sestri A. in B. Gašper (Mislinja). Zaradi priprav mladinske reprezentance na kvalifikacije za SP manjkata Koprčanki A. Obid in E. Zathia, zaradi službenih obveznosti pa N. Domitravic (Bled). (D. S.) Memorial Mirka Strehovca LJUBLJANA - V spomin na preminulega slovenskega Športnega reporterja Mirka Strehovca bodo v petek, 23. aprila, prvič podelili plaketo Zlati mikrofon Mirka Strehovca, in to za reporterske dosežke športnih novinarjev. Nagrado bodo odslej podeljevali vsako leto. Vzporedno s podelitvijo plakete bo v soboto, 24. aprila, na stadionu v spodnji Siski nogometno srečanje veteranov Maribora in ljubljanske Olimpije. Prireditev z imenom Memorial Mirka Strehovca naj bi postala tradicionalna, v prihodnosti pa jo bodo prirejali Sirom po Sloveniji. Za moštvo Maribora bodo nastopili VabiC, Gerloci, Prosen, Ar-nejčic, Grubišič, Klančnik, Tolič, Breber, Sare-nac, Horjak in B inkovski, za Olimpijo pa Vili in Peter Ameršek, Bajc, Babsek, Corn, Ceh, Domadenik, Goleč, Hudarin, Iskra, Jakopič, Klamfer, Oblak, Popivoda, Rožic, Škulj, Vujinovic, Zagorc, Zavrl, Volje, Hacler, Žabjek in Zupančič. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri, trajalo bo dvakrat po 35 minut, Število menjav pa bo neomejeno. V primeru neodločenega izida ne bo podaljškov, temveč bodo takoj streljali enajstmetrovke. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, ki bo postal trajna last v primeru treh zaporednih zmag ali petih zmag s presledki. Pred tekmo veteranov pa se bo ob 15. uri združena ekipa ljubljanskih in mariborskih Športnih novinarjev pomerila proti reprezentanci slovenskega parlamenta. Za novinarje bodo nastopili: Ferš, Kancler, Sinic, Milovanovič, Posavec, Gomzi, Kranjec, Giacomelli, Varoga, Langerholz, Stamcar, Horvat, Obrez, Zorcic, Veric in Cotar, za parlament pa Janša, Bizjak, Janko, Peterle, Podobnik, Bavčar, Pahor, Anderlič, Kunstelj, Pucko, Korošec, Zver, Šiftar in Hrovatič. Vstop na obe srečanji je prost. (M. J.) Nov začetek v Triglavu KRANJ - Plavalni klub Triglav je bil v preteklosti nosilec slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega plavanja. Po odhodu bratov Petrič in nekaterih sposobnih plavalnih delavcev Kranjčani niso več dosegali nekdanjih rezultatov. Vzrok za to je iskati v slabem zaledju, zato so v klubu pričeli z novim pristopom k vzgoji in selekcioniranju mladih. Pod nadzorom devetih trenerjev vadi sedaj 114 plavalcev, Številka pa bi bila Se večja, Ce se ne bi morali odreci vsakoletni eksperimentalni soli, v katero je bilo vključenih tudi do 120 najmlajsih. Zaradi pomankanja prostorov in terminov za zdaj Se ne čutijo posledic, zavedajo pa se, da je s tem precej zmanjšana osnova za prihodnja leta in zato mrzlično iščejo rešitev. Kranjski plavalci bi letno potrebovali okoli 250 tisoč nemških mark, s pomočjo staršev, glavnega pokrovitelja Unicoma in občasnih sponzorjev Merkurja, Al-petourja in Se nekaterih pa letno zberejo le nekaj več kot polovico te vsote. Zaradi nenehnih težav pri zagotavljanju pogojev za vadbo ter zaradi zastarelih in pomankljivih objektov in infrastrukture plavalci težko pričakujejo dokončno izgradnjo olimpijskega bazena v Kranju. Bazen naj bi odprli septembra. Za dokončanje kopalnega bazena potrebujejo 100 milijonov tolarjev, za dokončanje tekmovalnega pa Se enkrat toliko. (I. G.) Maričeva, Rižnarjeva ter Šoln v vodstvu KRŠKO - V hotelu Sremič se je s 3. in 4. kolom nadaljevalo 2. državno prvenstvo Slovenije v Šahu za dekleta in fante do 15 let. Pri dekletih vodita Maričeva in Rižnarjeva, pri fantih pa je prvi Soln. Pomembnejši izzidi 3. in 4. kola - dekleta: Šorli - KapS 1:6, Rižnar - Maric remi, Mihelič - Krivec remi, Maric - Stumberger 1:0, Mihelič - Rižnar remi, Krivec - Šorli remi. Vrstni red po 4. kolu: Rižnar in Maric po 3 točke, Šorli, Krivec in Mihelič po 2, 5 točke. Fantje: Soln - Lampič 1:0, Podkrižnik - Praznik remi, Kosmač - Janša remi, Šebenik - Pavlovič remi, Janša - Soln 0:1, Praznik - Kosmač remi, Lampič - Podkrižnik 0:1, Guid - Stojnic 0:1, Pavlovič - Mihalič 1:0, Vol-Cansek - Frangež 1:0. Vrstni red po 4. kolu: Soln 3, 5 točke, KosmaC, Podkrižnik, Stojnic po 3, Praznik, Janša in Pavlovič po 2, 5 točke. (A. P.) Tenis za najmlajše TRZIN - V Športnem parku v Trzinu bo od 24. do 26. aprila odprto prvenstvo Trzina za dečke in deklice do 14 let. Prijave sprejemajo do 18. ure 23. aprila (telefon 061 738 - 545). KOŠARKA / 1 .SKL - MOŠKI, TRETJA FINALNA TEKMA LJUBLJANA, KOPER-Ob 20. uri bo v dvorani Tivoli Se tretje, Čeprav ne zadnje dejanje končnice državnega prvenstva v košarki. Smelt Olimpija naslov državnega prvaka brani, Slovenica Koper pa ga je po evforični, vendar zasluženi zmagi v soboto pričela »Čutiti«. V »vetrovni« dvorani Burja na Škofijah se je poleg zmage domačih košarkarjev dogodilo se marski-kaj drugega, kar ni povsem neposredno povezano s košarko. Odmevi na škofijske košarkarske dogodke so bili različni ob tem, da je drugi sodnik Aleš Kamnikar sodil mnogo boljše kot v prejšnjih pomembnejših tekmah, prvi sodnik Iztok Rems pa se je iz Aten prišel bolj pokazat, Čeprav vseeno ni razočaral. Slovenica Koper: svoje napovedi pred finalom je že malo presegla in s tem izpolnila nestrpna pričakovanja primorskih, pa tudi ljubljanskih gledalcev. Tudi danes bodo imeli košarkarji uspešnega trenerja VjeCeslava Ka-vedžije lepo podporo na tivolskih tribunah, kar bi težko trdili za Smelt Olimpijo, ki v domači konkurenci se lep Cas ne more napolniti dvorane. Prav današnja tekma bo skoraj odločilna, saj bo zmagovalec v precejšnji prednosti. Koprska ekipa je seveda precej bolj »omejena« kot ljubljanska; Slovenica Koper ima manj dobrih igralcev, telesno so slabše pripravljeni in manj znajo, kar pa se zdaleč ne pomeni, da proti tivolski ekipi ne morejo zma- Smelt Olimpija za naslov in ugled govati. Koprčani imajo v najboljši petorki igralce, ki so počasni (Lapov, Santelj, Reynolds, Vide) in srednje pripravljeni. Kavedžija od njih v tem res »dobiva« največ, vendar je hkrati tudi naj-boj realen. Smelt Olimpija: zdi se, da se trener Zmago Sagadin ne zaveda dovolj, proti kakšni ekipi igajo ljubljanski košarkarji in da moštvo kljub silnim vsestranskim treningom (se) ni najbolje pripravljeno. Smešno je kriviti le igralce, ki so po drugi strani prav tako poglavje zase, saj se bolj ukvarjajo s »Številkami« kot pa s pripravo na finale. Se bolj neprimerna pa je trditev, da so nekateri v »slabem psihičnem stanju«. Kdo je torej krivec? Gorenc, Horvat, Langston in Djurisič bi morali biti na parketu najmanj 30 minut, Daneu malo manj ali po potrebi, Kotnika bi morali razigrati soigralci, Kraljevič in Cooper - se ve, Hauptman pa mora biti prvi »ideolog« hitrejše, preprostejše in učinkovitejše igre. In seveda atra-ktivnejSe. Ce mora Smelt Olimpija proti Slovenici iz Kopra zmagovati z nekašno trdo obrambo in nepregledno napadalno kombinatoriko, potem je to seveda zelo žalostno. Ce pa proti polprofesionalni ekipi ne more izvesti najmanj desetih klasičnih protinapadov, doseči vec kot 90 točk in obdržati dostojne razlike, potem je to prava košarkarska žaloigra. Ki se končuje ali začenja, kdo ve... (J. Z.) Kdo bo boljši - Langston (levo) ali Raynolds in šantelj? (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) V Beogradu so afere v športu del vsakdanjika BEOGRAD - Športni časopisi v ZRJ so se veliko razpisali o finanCno-politiCni aferi, v kateri je direktor Službe za plačilni promet ZRJ osumljen velikih finančnih malverzacij. V zvezi s tem se omenja tudi ime beograjskega odvetnika Slobodana Filipoviča, ki je v športnih krogih znan kot predstavnik ZRJ v Mednarodnem olimpijskem komiteju. Pravzaprav je med prvoobtoženimi Filipoviče-va hčerka Marina, direktorica zasebnega podjetja »Go-Fi«, preko katerega naj bi potekale nedovoljene finančne transakcije. Kontroverzni črnogorski politik, ki je znan tudi kot »Vitez rumene grede«, je med najpomembnejše ljudi v svetu športa prišel zaradi odločitve takratne kadrovske komisije Zveze za fizično kulturo Jugoslavije, ker je v sumljivem izboru dobil prednost pred UgljeSo Uzelcem, Milanom Musketiro-vičem in Čirom Kovačevičem, tremi znanimi imeni. Predsednik MOK, Juan Antonio Samaranch je beograjski predlog sprejel, vendar je za elana MOK samoiniciativno imenoval Se enega Jugoslovana, Bora Stankoviča, generalnega sekretarja Svetovne amaterske košarkarske federacije (FIBA). Slobodan Filipovič kot bivši rokometaš in predsednik rokometne zveze Jugoslavije ni užival velikega športnega ugleda, saj so pri kandidaturi prevladale visoke politične funkcije, ki jih je takrat imel. Ob aferi »Go-Fi« so Filipoviča sicer zaslišali, vendar ga niso priprli, tako kot njegovo hčerko. Glede na to, da preiskava Se teče, je se težko govoriti o njegovi krivdi, vendar se bo po vsej verjetnosti pojavil pred sodiSCem. Njegovo delo v MOK Se ni pod vprašajem, saj je prejšno nedeljo sodeloval na zasedanju izvršnega komiteja Mediteranskih iger v Franciji, od koder se je vrnil z novico, da je jugoslovansko sodelovanje negotovo, čeprav povabilo »modrim« se niso umaknili. Maja Marsičevič Atletski praznik v Domžalah DOMŽALE - V soboto 24. aprila se bo ob 11. uri v Športnem parku ob Kamniški Bistrici pričel tradicionalni 8. kros za Dnevnikove pokale, v katerem se bodo tekmovalci, razporejeni v osemnajst starostnih kategorij, pomerili na progah od 1000 do 5000 metrov. Letošnji kros bo pripravljen kot odprto prvenstvo Slovenije. Zmagovalci bodo prejeli Dnevnikove pokale, prvi trije pa tudi kolajne. Prijave za kros sprejemajo na sedežu Atletskega kluba Domžale na Kopališki 4 (61230); za tekmovalce in tekmovalke iz Sol in klubov je zadnji rok za prijavo 21. april, elani in članice pa se lahko prijavijo tudi na dan tekmovanja. Startnina znaša 100 tolarjev. MOTOCIKLIZEM / INTERVJU S PETROM VERBIČEM FITNES / VAJA TEDNA Naslednji cilj prirediteljev DP je zgradili dirkališče Domača sezona se bo začela 9. maja v Portorožu LJUBLJANA - Kar nekaj poguma in entuziazma je bilo potrebnega, da se je v Slovenijo vrnil tekmovalni motociklizem. Poguma zato, ker je tragična nesreča na škofjeloški dirki iz leta 1973 Se vedno »visela« nad organizatorji dirk, in entuziazma zato, ker so pred letom 1991 vsi govorili, da pri nas ni primernega prostora za izvedbo zanimive in predvsem vame motociklistične dirke. Peter Verbič, predsednik domžalskega AMD in komisije za hitrostni motociklizem, je imel oboje. Pred dvema letoma je s podobnimi motociklističnimi navdušenci, kot je sam, na letališču v Sečovljah izvedel prvo dirko »modeme dobe«, leto pozneje Se dve, poleg tega pa tudi dve na hrvaškem Grobniku, in tako izpeljal obe dosedanji državni prvenstvi Slovenije. Devetega maja se začenja tretje - spet z dirko v Portorožu, spet v organizaciji domžalskega AMD. Tri dirke na portoroškem letališču so za vami, v začetku maja vas Čaka Četrta. Bo steza enaka kot na zadnjih dveh dirkah? »Da. Kot veste, smo prvo portoroško dirko izvedli v krogu oziroma ovalu, ki je bil dolg samo tisoč metrov. V sezoni ’92 smo ta krog podaljšali za tisoC metrov in mu dodali nekaj zavojev, tako da mislim, da smo dobili kar zanimivo, Čeprav - priznam - Se vedno zasilno dirkališče.« Kako ste sploh pomislili na to, da bi bilo letališče lahko tudi dirkališče? »Idejo za organizacijo dirk na portoroškem letališču sem dobil leta 1990, ko sem v Portorožu preživel dopust. Spoznal sem nekdanjega direktorja Casinoja Antona Spinellija, ki mi je obljubil pomoč pri izvedbi te zamisli. O tem, da bi motociklistična tekmovanja vrnili na slovenski asfalt, pa sem razmišljal že precej Časa. Dirke pred domačim občinstvom so za tekmovalce velika vzpodbuda, Se posebej za mlade, ki Sele začenjajo. Poleg tega pa je motociklizem izjemno privlačen Spori tudi za tiste, ki niso nikoli tekmovali.« -Ce se ne motim, prve dirke letošnjega prvenstva ne začenjate samo z organizacijskimi cilji. »Drži. Letošnje državno prvenstvo začenjamo z razširjeno ekipo, v kateri bodo poleg edinega lanskega voznika Igorja Jermana v razre- Peter Verbič du do 125 ccm Se Albin Štern z 250-kubicno yamaho in Marko Mihič, ki bo nastopal v razredu 600 ccm. Ta bo pri nas sploh prvič na sporedu. V rumenih barvah našega glavnega pokrovitelja bo tekmoval tudi prikoliear Janez Remse s sovoznikom Rokom Krecem. Med temi tekmovalci imata poseben status Igor Jerman in Albin Stem, ki sta motorja in opremo dobila pri nas. Drugim pomagamo denarno in orga- nizacijsko, motocikle pa so si kupili sami. Nasi tekmovalni cilji so naslovi državnih prvakov v kategorijah, v katerih nastopamo, Čeprav se zavedamo, da je konkurenca huda. Posebej težko bo mlademu Jermanu v boju z Gregorjem Gorcem, ki je, osvojil celo Šesto mesto na prvi letošnji dirki za evropsko prvenstvo. Čeprav so naši tekmovalci že osvajati točke za svetovno prvenstvo, je Šesto mesto Gorca na dirki za evropsko prvenstvo izreden uspeh in velika vzpodbuda za nas motociklizem. Kot predsednik komisije za hitrostni motociklizem sem njegovega rezultata, Čeprav ni elan nase ekipe, Se posebno vesel. Naj se vrnem k našim ciljem: radi bi Cim bolje nastopati na mednarodnih dirkah, Se posebej na evropskem prvenstvu, ki se ga bomo skušali letos - vsaj v razredih do 125 in 250 ccm - cimveckrat udeležiti. Se to lahko z veseljem povem: Slovenijo so na zadnjem sestanku FIM sprejeti v tako imenovano cono. To pomeni, da se bomo lahko udeležili vseh conskih tekmovanj v naši skupini, se pravi v Avstriji, na Češkem in Madžarskem.« Vrniva se k organizaciji letošnjega državnega prvenstva. Štirih dirk vam verjetno ne bo uspelo spet organizirati? »Ne, štiri dirke bi bile za nas prevelik finančni in tudi organizacijski zalogaj. Verjetno bomo prirediti samo dve dirki od štirih, ki bodo veljale za državno prvenstvo. Letos pozimi smo se sestali predstavniki držav skupnosti Alpe-Jadran in se dogovorili, da bodo za ta pokal veljale tri dirke (vse tri bodo na Grobniku), ki bodo Stele tudi za naše državno prvenstvo. Prva dirka za državno prven- stvo bo 9. maja v Portorožu, naslednje tri pa bodo 6. junija, 25. julija in 5. septembra na Grobniku.« Zaradi večnih gostovanj naših tekmovalcev v sosednji Hrvaški, na Grobniku, Se vprašanje - kdaj prvo sodobno slovensko dirkališče? »Tudi o tem razmišljam . že dlje časa. Portoroško stezo smo po prvem tekmovanju na njej res podaljšali, in s tem tekmovanje napravili zanimivejše. Res pa je tudi, da je to Se vedno letališče, kjer je, Ce drugega ne, zelo težko uskladiti njegovo dvonamen-skost. V Sloveniji je najprimernejši objekt za dirkanje bivše vojaško letališče v Cerkljah, vendar je ta možnost po pogovorih z obrambnim ministrstvom, ki je zemljo okrog letališča dalo v zakup kmetom, padla v vodo. Z občino Siska se pogovarjam o uporabi zemljišča v Stanežicah, kjer bi lahko z majhnimi sredstvi prišli do lepega dirkališča. Za zdaj težko rečem, ali bo kaj iz vsega tega, priznam pa, da kamor koli grem, samo gledam, kje bi lahko zgraditi dirkališče.« Mislite, da bi dirkališče v Sloveniji lahko živelo, ustvarjalo dobiček? »Prepričan sem, da bi. Treba je samo poiskati zagonski kapital, torej podjetja, ki bi prispevala denar za gradnjo dirkališča, in s tem postala njegov delničar. Sicer pa to ne bi bilo samo dirkališče, temveč tudi poligon za avtosolo, ki ga recimo Ljubljana nima, steza' za tekmovanja v kartingu ali steza za testne vožnje avtomobilov in motociklov. Prav gotovo bi bilo dirkališče donosno, dobro pa bi se ujelo tudi z okoljem, Ce bi ljudem, ki živijo v bližini, dali možnost zaslužka.« Tadej Golob Kako okrepiti mišice nog Piše: Mark Strelec Vsakih nekaj tednov bomo podrobno predstavili določeno telesno vajo in v današnji rubriki je to vaja za mišice gornjega dela nog, ki jih imenujemo kva-dricepsi, ker so na štirih mestih z vezmi pripete na kosti. Na fotografiji vidimo, kako to vajo delamo na napravi za vadbo v fitnes klubu. Na videz je vse jasno in preprosto, vendar ima vsaka vaja svoje posebnosti, na katere moramo biti pozorni, ce želimo trenirati brez poškodb. Prav tako moramo vedeti, kako nam bo ta vaja najbolje koristila ter kako pogosto in v kakšnem zaporedju naj jo izvajamo. Vajo uvrščamo med vaje za spodnji del telesa in je še posebej primerna za ljudi srednje generacije. Klasično dvigovanje uteži, s katerim med drugim prav tako treniramo omenjeno mišično skupino, je namenjeno v glavnem mladim ali športnikom, ki se z dvigovanjem uteži ukvarjajo od mladih nog. Klasično dvigovanje uteži namreč zelo obremenjuje telo, od hrbtenice in kolen do gležnjev. Z leti v slde-pih ne nastaja toliko sklepne tekočine kot v mladosti, zato pri klasičnem dvigovanju uteži zaradi trenja pogosto pride do vnetja sklepov. Današnja iztezna vaja sodi med izolirane vaje, ker vpliva predvsem na kvadricepse nog, druge mišične skupine pa med izvajanjem te vaje ostanejo neaktivne. Kvadriceps je sestavljen iz štirih podmišic; raziskave so pokazale, kako je vsaka od njih aktivna med izvajanjem te iztezne vaje. Normalno je, da vaja na štiri različne mišice vpliva različno, vendar na koncu vseeno pozitivno deluje na vse. Vrhunski športniki to iztezno vajo uporabljajo predvsem za ojačanje spodnjega dela kvadricepsov, torej mišic nad kolenom. Njeno izvajanje ni težko. Pozorni moramo biti, kako sedimo: hrbet naj bo zravnan oziroma naslonjen na naslonjalo. Gležnje postavimo za tisti del naprave, ki jo potem dvigujemo. Med dvigovanjem nog nikoli popolnoma ne iztegnemo, ker to škoduje kolenom, s pravilnim izvajanjem pa nam ta vaja pomaga ohranjati kolena zdrava in močna. Teza, ki jo bomo dvigovali, je odvisna od tega, kaj želimo z vajo doseči. Zenske v glavnem dvigujejo manjšo težo z več ponovitvami, saj želijo imeti ritke noge. Tako kot pri večini drugih vaj moramo biti na začetku potrpežljivi in postopoma večati število setov in ponovitev vaje pri vsakem setu. Svetujem en set z dvajsetimi ponovitvami, teza pa naj bo tolikšna, da jo brez večjih teZav dvigujemo, vendar ne prelahka. Vajo je treba izvajati počasi, trikrat na teden in z določeno mero pozornosti. Drugi teden naredimo dva seta s petnajstimi ponovitvami, in tako postopoma najprej, dokler po približno dveh mesecih ne dosežemo zgornje meje petih setov. NOGOMET / POKAL PRVAKOV HOKEJ NA LEDU / SP SKUPINE A Odločitev bo padla prav v zadnjem kolu Rangers ali Olympique v finalu z Milanom Kanadčani vodijo z dvema zmagama V včerajšnjem derbiju Kanada boljša od Švedske - Pričakovan uspeh Rusov Rudi Včllerje eden najnevarnejših napadalcev Olympiquea (AR) MILAN - Medtem ko si je Milan z zmago v Gote-borgu že prislužil finale, ki bo 26. maja v Miinch-nu, se bo o drugem finalistu odločalo v današnjem zadnjem kolu. V igri so teoretsko še tri ekipe, dejansko pa imata možnost za uvrstitev v finale le 01ympique iz Marseillea in Rangers iz Glasgovva. Bruges pa mora upati le v niz izredno srečnih okol-nosti. V prvi vrsti mora belgijsko moštvo drevi zelo visoko premagati 01ym-pique, obenem pa upati, da bi Rangers sredi Gla-sgovva visoko izgubil proti zadnjeuvrceni ekipi v tej skupini, moskovskemu CSKA. Največ možnosti za uvrstitev v finale ima prav Rangers, saj je malo verjetno, da bi ga doma presenetilo rusko moštvo. Po drugi strani pa bodo nogometaši Brugesa dali vse od sebe, da bi poskrbeli za pravi Čudež ali pa se vsaj z zmago v zadnjem kolu proti 01ympiqueu Častno poslovili od svojih navijačev. V primeru pa, da bosta drevi 01ympique in Rangers imela enako število točk, se bo v finale uvrstila francoska ekipa, saj ima ugodnejšo »gol-razliko« v medsebojnih srečanjih. V Glasgovvu se je tekma končala z 2:2, v Marseilleu pa z 1:1 (Francozi so torej v gosteh dali gol vec od Škotov). VRSTNI RED SKUPINE A: 01ympique Marseille in Rangers Glasgovv 7, Bruges 5, CSKA Moskva 1. DREVISNJI SPORED (20.30): Bruges - 01ympi-que (sodnik Cracuniescu, Romunija), Rangers -CSKA Moskva (sodnik Mikkelsen, Danska). V B skupini pa bodo drevi tako v Milanu kot v Portu opravili le fomalno-st. Milan bo skušal proti Eindhovnu s šestimi zmagami skleniti nastope v svoji skupini, Čeprav ima trener Capello vrsto dru- gih problemov, saj se je po zadnjem prvenstvenem porazu proti Juventusu mestni tekmec Inter približal samo na pet točk. Porto je na domačem srečanju z IFK Gotebor-gom favorit. VRSTNI RED SKUPINE B: Milan 10, IFK Goteborg 6, Porto 3, PSV Eindhoven 1. DREVISNJI SPORED (20.30); Milan - PSV Eindhoven (sodnik Puhi, Madžarska; neposredni prenos po TV Canale 5), Porto - EFK Goteborg. Jutri preostale pokalne tekme Preostale polfinalne tekme v pokalu pokalnih zmagovalcev in v pokalu UEFA bodo igrali jutri. Parma, ki je že zmagala na prvem srečanju z 2:1, bo gostila Atletico Madrid, Antvverpen pa bo igral z moskovskim Spartakom, ki je bil na prvi tekmi uspešen z 1:0. V pokalu UEFA bo Juventus igral v gosteh proti Pariš Saint Germainu. TurinCani so na prvi tekmi zmagali z 2:1. Švedska - Kanada 1:4 (0:0,1:1,0:3) MUNCHEN - Dvorana 01ympiahal-le, 6500 gledalcev, sodnik Huter (ZDA) - glavni. STRELCI: 0:1 (28) - Sanderson (Di-neen), 1:1 (36) - Juhlin, 1:2 (45) - Sanderson (kazenski strel), 1:3 (51) - Gartner, 1:4 (60) - Brind Amour. IZKLJUČITVE: Švedska 8, Kanada 12 minut. Slab začetek - dober konec, a le za zmagovalce. Tekma je bila ves cas izenačena, predvsem v prvi tretjini pa so se igralci obeh ekip bolj »otipavali«, kot pa igrali hokej. V prvih dveh tretjinah so imeli pobudo svetovni prvaki, vse njihove številne priložnosti pa je uspešno obranil najboljši mož na tekmi, kanadski vratar Ranford. Njegovi soigralci so prek razpoloženega San-dersona (Hartford VVhalers) povedli, Švedi pa so zmogli toliko moti, da so osem minut kasneje izenačili z zadetkom Jahlina. Nato so jim moči pošle, popolnoma so se predali in igralci iz dežele hokeja so napolnili mrežo So-derstroma, ki ni zmogel vsega sam. Dvoboj je bil tudi v znamenju klubskega obračuna nekaterih igralcev, ki igrajo skupaj v NHL (Gartner, P. Anderson - NY Rangers, Lindros, Nylan-der in Soderstrom - Philadelphia Flayers), in tudi tega so dobili Kanadčani. Rusija - Avstrija 4:2 (0:1, 2:0, 2:1) MUNCHEN - dvorana 01ympiahal-le, 4000 gledalcev. STRELCI: 0:1 (19) - A. Pushnik, 1:1 (25) - Kaminski, 2:1 (30) - Bikov (Ho-mutov), 2:2 (51) - Heinzle, 3:2 (56) -Homutov, 4:2 (59) - Bikov (Homutov, Bjakin). IZKLJUČITVE: Rusija 18, Avstrija 20 minut. Rusi so brez najboljših igralcev iz NHL ponovno razočarali, Avstrijci pa so okrepljeni s številnimi Kanadčani močni, kot že dolgo ne. Varovanci trenerja Mihajlova se za zmago lahko zahvalijo odlični napadalni trojki Homu-tov-Bikov-Bjakin, ki je poleg vseh zadetkov zadela se tri vratnice. Medtem ko je Avstrijce ponovno reševal odlični vratar, tokrat Dalpiaz, pa je ruski vratar Miha j lovski razočaral. Avstrijci so presenetljivo povedli z 1:0, nato izenačili na 2:2, za večje presenečenje pa jim je proti koncu zmanjkalo moti. Slednji svojih renomiranih nasprotnikov niso prav nic spoštovali in rezultat tega je bila zelo ostra, na trenutke tudi groba igra (po zaslugi »Avstrokanadcanov«), ki se je izrodila v drugi tretjini, ko je Homutov z rezilom palice udaril Doyla po glavi, a je sodnik na sreCo hitro pomiril duhove. Finska - Francija 2:0 (0:0,0:0, 2:0) DORTMUND - dvorana VVestfa-lenhalle, 3500 gledalcev. STRELCI: 1:0 (50) - Varvio, 2:0 (59) -Jutila. IZKLJUČITVE: Finska 4, Francija 16 minut. Finci, ki so pred prvenstvom v prijateljskem srečanju visoko premagali Francoze, so se morali tokrat krepko potruditi za zmago. Kljub številnim izključitvam galskih petelinov so Finci povedli z golom Varvia (najboljši strelec lanskega SP) šele v zadnji tretjini, ko so imeli na ledu kar dva igralca vec. Francoze je reševal odlični vratar finskega rodu Vlonen in Finci so zmagali le po zaslugi večje spretnosti in hitrejšega drsanja. Profesionalec Tikka-nen je že bil v igri, trener Matikainen pa hrani še dve prosti mesti za morebitni prihod veterana Kurrija in zvezde NHL Selaenneja, saj njuni ekipi zaenkrat se igrata v Stanleyjevem pokalu. DANAŠNJI SPORED - skupina A (Miinchen): Italija - Švedska (20); skupina B (Dortmund); Nemčija - Francija (15.30), Češka - Norveška (20). (P. B.) NOGOMET / TUJA PRVENSTVA TENIS / MEDNARODNI TURNIR V MONTE CARLU Mrtvi tek Barcelone in Reala iz Madrida V Nemčiji vodi Bayern, v Franciji Olympique Boris Becker že »out« Edberg izločil Leconta Švicar Rossetje Beckerja poslal med gledalce (AP) BERLIN - Najzanimi-vejše srečanje v Bundesligi med Borussio Monchen-gladbach in Bayernom se je zaključilo z remijem, ki docela potrjuje dobro formo domačinov ter prvo mesto Bavarcev. Werder je Dynamu Dresden nasul tri gole in se vodilnemu spet Približal le na točko, s pravo »goleado« pa je postregla Borussia Dortmund, ki je VVattenscheid pregazila s teniškim 6:0. Eintracht je iz Stuttgarta odnesel le iocko, Čeprav je vodil že 2:0, živahno pa je bilo tokrat predvsem na dnu lestvice. Koln in Bochum sta ujela zadnji vlak, ki še Pelje k rešitvi pred izpadom, njuna situacija pa ostaja kljub zmagama kritična. VRSTNI RED: Bayern 37, VVerder 36, Eintracht 34, Borussia (D) 33. V Angliji je bila pozornost osredotočena na tri tekme. V finalu zveznega Pokala je Arsenal »rešil« slabo sezono in premagal Sheffield Wednesday z 2:1. Slednji bi se istemu nasprotniku lahko oddolžil že v finalu državnega pokala. V prvenstvu sta tako Manchester United kot Aston Villa zmagala. Oboji so proti Chelsea oziroma Manchester Cityju igrali zelo dobro in zane-sjivo zmagali, medtem ko je Norvvich dejansko odpisan iz boja na naslov. Do konca prvenstva manjkata sedaj le dve koli, obenem pa morajo odigrati še petnajst zaostalih srečanj. Polno število tekem imajo samo Chelsea, Southampton in Coventry. VRSTNI RED: Manchester United 75, Aston Villa 74, Norvvich 68. V Franciji sta 01ympi-que in Pariš St. Germain štedila z močmi v pričakovanju odločilnih tekem v evropskih pokalih, a sta kljub temu dosegla ugoden rezultat. Manj od pričakovanega je dosegel Monaco, ki je v Lilleu le remiziral. Po porazu Bor-deauxa se bodo le omenjene tri ekipe borile za konč- no zmago, najboljše izhodišče pa imajo seveda Marsejčani. Vrstni red: 01ympique 46, Monaco (tekma manj) in PSG 43. V Španiji je stanje na vrhu povsem izenačeno. Barcelona in Real Madrid sta namreč zmagala, Čeprav ne brez težav. Katalonci plačujejo slabo formo Stojckova (le dva gola v zadnjih enajstih tekmah), nic bolje ne gre niti Realovemu Čilencu Zamo-ranu, v tako popolnih ekipah pa znajo zadeti tudi drugi. Nasprotno je La Co-runa kljub odlični igri izbranega strelca Babeta in reprezentanta Claudia doma igrala samo neodločeno z Atleticom Madrid. Sevilla je zmagala kljub odsotnosti diskvalificiranega Maradone in lahko še raCuna na zadnje (šesto) mesto, ki pelje v pokal UEFA. VRSTNI RED: Barcelona in Real Madrid 46, La Coruna 44. MONTE CARLO -Drugi dan velikega turnirja v Monte Carlu je Edberg dokazal, da je na pesku boljši od Beckerja. V treh nizih je premagal Francoza Leconteja, medtem ko je Rossetu uspelo ugnati Nemca v dveh nizih. V zelo zanimivem dvoboju je dvakratni zmagovalec odprtega prvenstva Slovenian Open, Magnus Larsson, premagal 14. igralca sveta Novacka, Ukrajinec Medvedev pa z brilijant-no igro Nizozemca Nijs-sena. Edbergova stabilnost Sonce nad Monte Carlom je bilo včeraj opoldne jasno in močno in Henri Leconte je igral zelo dober tenis. Stefan Edberg je v 36 minutah, kolikor je trajal prvi niz, z mlačno igro dovolil Francozu, da je točke dobival hitro - s tremi, največ štirimi udarci. In kot je sonce nad Monte Carlom naenkrat postalo neizrazito, tako je začel Leconte liitro popuščati. Izgubil je pet iger zapored, nato s taktiko »zamiži in udari«, s katero je pri rezultatu 4:5 na svoj servis rešil tudi Ed-bergovo zaključno žogo za zmago v drugem nizu, izenačil na 5:5 ter do konca v 29 minutah od devetih iger dobil le eno. Res je, »da ga je bolel hrbet in da po zimski operaciji hrbta fizično še ni povsem pripravljen«, toda Edberg je v trenutkih, ko se je lomil rezultat, igral vrhunski tenis in njegova zmaga za to ni bila vprašljiva. Rossetov forhand boljši cdBeckerjevega Boris Becker si vroče želi, da bi vsaj enkrat v življenju osvojil turnir na peščenem igrišCu, toda po porazu v drugem kolu proti Švicarju Marcu Rossetu se ta njegova zelja vse bolj spreminja v frustracijo in moro. Becker je za igro na pesku letos očitno še pretežak oziroma se na pesek še ni dovolj navadil. Namesto da bi veC in pravočasno tekal k mreži, je poskušal Ros-seta, ki je bil lani na pesku dvakrat boljši od Jima Courierja, premagati z osnovne Črte. Becker je imel priložnost v prvem nizu, ko je vodil s 5:3, a je niz po nekaj »sumljivih sodniških odločitvah v tako imenovanem breaku« (tako Becker) izgubil. V drugem nizu je Ros-set pri rezultatu 3:3 dobil zelo dolgo igro na Beckerjev servis in potrpežljivo končal dvoboj. Rosset, ki je po olimpijski zmagi postal psihično stabilnejši, je bil kljub veliki zmagi proti na papirju boljšemu na-sprotnikule delno zadovoljen s svojim nastopom: »Dvoboj sem dobil samo s forhandom, kar za perspektivo mojega tenisa ni dobro. Za igranje turnirjev na pesku potrebujem predvsem boljši backhand, saj je proti nasprotnikom, ki se hitreje gibljejo in so potrpežljivejsi kot Becker, samo en udarec premalo. Fizično je to enostavno ubijajoče.« Novi teniški oCe Henri Leconte, Guy Forget in Ivan Lendl so med teniškimi profesionalci najbolj znani očetje. Lecontov Maxim je zaradi sinovsko ljubečih izlivov pred kamerami najbolj znan v javnosti, Forget pa svojega sina, tako kot Lendl svoje tri hčerke, le redko pokaže javnosti. Konec julija se bo društvu teniških očetov pridružil še Stefan Edberg, ki se zaveda, »da lahko rojstvo otroka vpliva na kariero«, vendar priznava, da je očetovstvo zanj trenutno zelo razburljiva stvar; o tem, kako bo vplivalo na njegovo kariero, pa bo veC povedal prihodnja leta, ko bo že imel določene izkušnje.« Rezultati - 1. kolo; Ja-vier Sanchez (Spa) -Santoro (Fra, 16) 6:4, 3:6, 7:5, Krickstein (ZDA) - Holm (Sve, 13) 6:1, 6:2, Haarhuis (Niz) -Enqvist (Sve) 7:5, 6:1, Leconte (Fra) - Hlasek (Svi) 6:3, 7:6 (8:6), On-druska (JAR) - Markuš (Arg) 7:6 (7:5), 6:4, Olhovski (Rus) - Davin (Arg) 4:6, 6:4, 6:4, Pioli-ne (Fra) - Zdrazila (Češ) 1:6, 6:4, 6:1, Svensson (Sve) - Arrese (Spa) 7:5, 6:4, Larsson (Sve) - No-vaCek (Češ, 10) 4:6, 6:3, 6:4; 2. kolo: Edberg (Sve, 1) - Leconte (Fra) 3:6, 7:5, 6:1, Costa (Spa, 14) -Clavet (Spa) 6:1, 6:1, Bruguera (Spa, 11) beat Olhovski (Rus) 6:0, 6:1, Medvedev (Ukr) - Nijs-sen (Niz) 6:4, 6:0, Cor-retja (Spa) - Filippini (Uru) 6:4, 6:4, J. Sanchez (Spa) - Gustafsson (Sve) 6:2, 6:3, Rosset (Svi) -Becker (Nem) 7:6 (7:3), 6-3. (JAKA LUGU) (DIMITRIJ KRIŽMAN) 2 zmago nad Sheffield Wednesdayem je Arsenal rešil slabo sezono (AP) NOVICE Stefanel demantira TRST - V zvezi z govoricami in pisanjem nekaterih Časopisov o »preselitvi« prvoligaške košarkarske ekipe Stefanela iz Trsta v Firenze je včeraj vodstvo tržaškega prvoligaša Pallacanestro Trieste z uradnim sporočilom te vesti demantiralo in poudarilo, da so vse podobne trditve brez vsake osnove. Začetek končnice v NHL DETROIT - V četrtfinalu končnice prvenstva so v diviziji Smythe Vancouver Canucks premagali VVinnipeg Jets s 4:2, v diviziji Norris pa so Detroit Red VVings s 6:3 premagali Toronto Maple Leafs. V Bostonu Cosmas N’Deti BOSTON - Na 97. bostonskem maratonu je zmagal v Keniji rojeni Britanec Cosmas N‘Deti (2:09, 33). Drugi je bil Južni Korejec Kirn Jae-Yong (2:09, 43), tretji pa Namibijec Lucketz Svvartbooi (2:09, 57). Pii ženskah je bila najhitrejša Rusinja Olga Markova (2:25, 27) pred Američanko Kirn Jones (2:30, 00) in Brazilko Čarman de Oliviera (2:31, 18). Zmagovalca sta za nagrado prejela 65 tisoč dolarjev. Sledovi dopinga pri Antoniu Gomesu? MADRID - Brazilski nogometaš Antonio Gomes, sicer igralec Valencie, je bil po tekmi v drugi španski ligi, kjer je igral za Valladolid, na testu za doping pozitiven. Gomesa Čaka še en preizkus in Ce bo tudi ta pozitiven, bo o njegovi usodi odločala španska nogometna zveza. Nove kategorije pri dvigalcih uteži SOFIJA - Evropsko prvenstvo v dviganju uteži, ki poteka ta teden v bolgarskem glavnem mestu, pomeni prelomnico v zgodovini tega športa. Mednarodna federacija je po sedmih letih strokovnih študij spremenila kategorije tekmovalcev glede na njihovo težo, saj se je v preteklih 70 letih človeško telo spremenilo v psihičnem in fizičnem razvoju, stare kategorije pa so bile že zastarele in neustrezne. Po škandalu z dopingom na olimpijskih igrah v Seulu, kjer so diskvalificirali veliko tekmovalcev, se je število novih rekordov drastično zmanjšalo, tekmovanja pa postala manj zanimiva. Težave Joeja Montana SAN FRANCISCO - S prestopom Joeja Montane iz kluba San Francisco 49-ers k šefom iz Kansas Cityja, kot kaže, za sedaj ne bo nic. Vzrok za to je nezadovoljstvo navijačev dosedanjega kluba. Čeprav si Montana želi igrati v Kansasu, je še vedno odvisen od svojega kluba, saj mora le-ta pristati na njegov odhod. Angleži skrbijo za zdravje svojih športnikov LONDON - Vodstvo angleške namiznoteniške zveze je zavrnilo poziv svojih igralcev, naj jim dovolijo lepiti gumo na loparje pred posameznimi dvoboji, kajti sveže lepilo poveča hitrost žogice pri serviranju. Januarja je Mednarodna namiznoteniška zveza prepovedala lepljenje 24 ur pred začetkom, Angleži pa se zavzemajo za popolno prepoved, saj je vdihavanje hlapov lepil škodljivo za zdravje. Matete ostaja na tekaških stezah LUSAKA - Predsednik zambijske športne zveze Tom M‘tine je preklical odločitev sekretarja zambijske amaterske atietske zveze (ZAAA). M‘,wanzeja, ki Samuelu Mateteju prepoveduje nastopanje na mednarodnih prireditveh zaradi prejemanja plaCil za nastope na mitingih. Predsednik ZAAA John Mulati je dejal, da je odločitev o prepovedi izdal M‘wanza sam, brez vednosti ostalih elanov, in je odlok zato neveljaven. Nemimi trener SAO PAOLO - Trener Sao Paola Tele Santana bo z veseljem plačal globo 18 dolarjev zaradi neprimernih izjav na raCun sodnika med tekmo s Ponte Pre-to. Santani, ki je bil v preteklem mesecu dvakrat poslan z igrišča zaradi neprimernega obnašanja, je grozila prepoved sodelovanja na tekmah, vendar se je milostni sodnik odločil za simbolično denarno kazen. Santana je kasneje dejal, da ga kazen ne bo odvrnila od bodočih kritik, niti ne bo spremenila njegovega obnašanja, saj je po njegovih besedah oboje potrebno za dobro brazilskega nogometa. Italijanski odbojkarji v Bonnu BONN - Od danes do nedelje bo italijanska odbojkarska reprezentanca igrala na mednarodnem turnirju v Bonnu, kjer bodo nastopile še selekcije Nemčije, Kube, Kanade, Nizozemske in Avstralije. Azzurri bodo drevi igrali proti Avstraliji. Na tem turnirju bo Italija nastopila brez igralcev, ki ta Cas igrajo v končnici italijanskega prvenstva za naslov. Popravni izpit za jadralce HYERES -Slovenski posadki v razredu 470 Anto-naz - Petrič in Čopi - Jakomin se na predolimpijski regati v Franciji nista neposredno uvrstili v finale. V kvalifikacijah sta se uvrstili v spodnjo polovico dveh predtekmovalnih skupin, tako da bosta morali voziti repešaž. Jadralka Vesna Dekleva (razred evropa) bo zaCela s tekmovanjem danes. Prijavljenih 57 posadk LE MANS - Za 61. avtomobilistično dirko »24 ur Le Mansa«, ki bo 19. in 20. junija, je prijavljenih kar 57 posadk. Najštevilnejši bo Porsche z devetimi vozili, sedem jih bo imel Venturi Renault, po tri pa lanski zmagovalec Peugeot, Toyota in Jaguar. Prireditelji pričakujejo tudi pet vozil iz vzhodne Evrope. V 78 dneh okoli sveta RENNES - Francoz Bruno Peyron je v 78 dneh objadral zemeljsko oblo in osvojil milijon dolarjev vredno nagrado Julesa Verna. Peyron je s svojim 26 metrov dolgim katamaranom Commodre Explorer prejadral 25.000 milj s popvpreCno hitrostjo 14 vozlov. ČRNA KRONIKA Hitri Borivoje LJUBLJANA - Ko je ženska iz Notranjih goric v ljubljanski menjalnici Hida na Pogačarjevem trgu menjevala devize, je na pult položila bankovec za 500 nemških mark. In tedaj se je na pult stegnila roka 29-letnega Borivoja M., začasnega Ljubljančana, sicer iz BiH. Bankovec je izginil; isto pa je skušal narediti Borivoje. Policisti so bili tokrat hitrejši in mož je sedaj začasno pri preiskovalnemu sodniku. Bankovce (ponarejene) mi je dal znaneoneznanec LJUBLJANA - To so najpogostejše besede tistih, ki jih zalotijo pri zamenjavi ponarejenega denarja. Tako so iz Banke Slovenije sporočili, da je neka Hrvatica hotela pri njih menjati kar 68 ponarejenih bankovcev - bonov po 1000 tolarjev. Povedala je, da ji jih je dala tašCa, kje pa jih je ta dobila, še ni znano. »Dal mi jih je znanec,« se je zgovarjal možakar, ki je v petek skušal v isti banki zamenjati 3 ponarejene bone za 1000 SIT. Iz menjalnice Hida pa so sporočili, da je 28-letni Ljubljančan hotel v tolarje zamenjati tri fotokopije bankovcev po 100 nemških mark, ki naj bi jih dobil od znanke. Kriminalisti zdaj išCejo vse omenjene »znance«. Ogenj zaradi dodatnih luči VRHNIKA - Okoli Četrte ure zjutraj je v ponedeljek zagorelo pod pokrovom motorja parkiranega golfa v Družici pri Borovnici. Pogorela je vsa gorljiva notranjost in zunanjost avtomobila, pod sprednjim blatnikom pa so našli ostanke releja, na katerega so bile priključene dodatne luči - kontakti na releju so bili spajkani, kar je verjeten vzrok požara. Škodo so ocenili na 300 tisočakov. Nevarno delo LAŠKO -V kamnolomu v Breznem je v nedeljo za poškodbami umrl 56-letni Ivan R. iz Belovega. Ivan je tega dne še z nekaterimi sodelavci v kamnolomu lomil kamenje. Ko je kopal pod koreninami večjega drevesa, se je nanj vsula veCja količina kamenja, nanj pa je potem padlo še drevo. (B. P.) Premočan udarec s kozarcem NOVO MESTO - Mladoletnik (17 let) je v nedeljo v gostinskem lokalu Cmi baron med prepirom s kozarcem udaril 21-letnega sopivca s kozarcem. Udarec je priletel blizu očesa s tako močjo, da se je razbil, drobci stekla pa so mu oko tako poškodovali, da je udarjeni fant oslepel. Slavko Adamlje hitra juha s testeninami svinjska pečenka z zelenjavo in krompirjem solata po želji kolač s slivami Hitra juha s testeninami SESTAVINE: 200 g testenin (npr. metuljčkov), 400 g pišCančevih prsi, 400 g mešane zmrznjene zelenjave, 1,5 1 piščančje juhe (iz kocke), pol šopka peteršilja, strok česna, naribana limonina lupina, 3 žlice olivnega olja, beli poper CAS PRIPRAVE: 20 minut Testenine skuhamo v slani vodi. Medtem v piščančji juhi skuhamo na rezance narezana piščančja prša in zmrznjeno zelenjavo. Peteršilj in česen drobno nasekljamo, zmešamo z naribano limonino lupino in olivnim oljem ter vse skupaj stisnemo. V juho, ki jo po potrebi še dosolimo ali popramo, damo testenine in peteršiljev »pesto« in ponudimo. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan pšenični pečenjak s porom hrenova omaka solata ledenka Pšenični pečenjak s porom SESTAVINE: 2 skodelici kuhane pšenice, skodelica kuhanega zdroba, 200 g nastrganega trapista, 4 žlice olivnega ali sojinega olja, 2 korenčka, por, krehuljica, sol, nekaj rezin trapista Kuhano pšenico zmeljemo v električnem mešalniku in ji primešamo kuhan pšenični zdrob in nastrgan sir, ki zmes poveže, zato jajca niso nujno potrebna. Pšenično zmes stresemo v naoljen pekač. Ostrgana korenčka narežemo na rezine ali ju nastrgamo, prav tako narežemo očiščen por. Približno 5 minut ju dušimo na olju, nato ju začinimo. Dušeno zelenjavo naložimo na pšenično zmes v pekaču in jo prikrijemo z nekaj rezin sira. Pečemo 20 minut pri srednji temperaturi, nato pečenjak pokrijemo z aluminijevo folijo in pečemo še 10 minut, da se sir ne prežge. Druga možnost je, da sir naložimo šele deset minut pred koncem pečenja, da se ne presuši. Pečenjak ponudimo s poljubno omako ali pa samo z zeleno solato. BUSINESS PO SLOVENSKO Nekaterim res ne moreš do živega Vse več »poslovne pobude« tudi med malimi podjetniki Vojko Cuder NOVA GORICA - O nepojasnjenih poslovnih saltih mortale novogoriškega podjetja HB, d.o.o., se te dni na novogoriškem temeljnem sodišču odigrava zanimiva »štorija«. Povedano na kratko: v istem hipu, ko je na mizi stečajnega sodnika Ervina Šuligoja dosje s stečajnimi zahtevami, ima predsednik sodišča Pavel Budin v predalu vlogo istega las- Heroin tudi v Krškem KRŠKO - Konec prejšnjega tedna so se kriminalisti in policisti na območju UNZ Krško lotili malo podrobneje pogledati, kako je kaj obskrbljena tamkajšnja »narkoscena«. Po odredbi preiskovalnega sodnika so opravili več hišnih preiskav in pri dveh možakarjih našli 912 gramov heroina, dve elektronski te-hnici, pištolo, 101 naboj in 3 detonatorje. Pri skoraj vseh drugih »gostiteljih« pa so našli manjše količine mamil. Preiskovalni sodnik je za najvecja »dealerja« odredil pripor. tnika omenjenega zasebnega podjetja za registracijo novega podjetja z enako oziroma isto dejavnostjo. Zapisano nujno zahteva malo razlage. Za imenom »novega« podjetja BH se skriva njegov lastnik in ustanovitelj Henrik Bahur. Podjetje se je lotilo izdelovanja dvoosnih traktorskih prikolic, katerih cena naj bi bila okoli 900 tisoč tolarjev. Namenjene naj bi bile izvozu, predvsem v Italijo, kjer je cena zanje menda še bolj ugodna. Podjetje BH je vzelo v najem nekaj prostorov v tovarni pohištva Meblo, ustanovitelj je vložil tudi nekaj svojih orodij, nabral nekaj ljudi in začel s proizvodnjo. Lepo, bi rekli, Ce bi bila stvar urejena in zavarovana - vsaj kar zadeva delavce. A ni bila. Lastnik je delavce zaposloval in odpuščal, kot je zahtevalo delo. Delavci niso bili zavarovani, pa tudi delovna doba jim ni tekla. Nepravilnosti je bilo še vec, o njih pa so pristojne službe, predvsem SDK, ze rekle svoje. Prav SDK je tudi predlagala sodišču, naj zoper podjetje HB, d.o.o., uvede stečajni postopek. Vloga je bila sodišCu vroCena 31. maja 1991, torej še pred slovensko osamosvojitvijo in dogodki, ki so ji sledili. Kot je v takih primerih navada, je sodišče opravilo v tem Času nekaj preizkusov za stečaj in vedno znova ugotavljalo, da je Bahur prinašal nove sklenjene pogodbe in tudi dolžnikom poravnal nekaj dolga. Seveda ne najvecjim upnikom, ki so spet banke (Komercialna banka Nova Gorica, Banka Vipa) in zavarovalnica (Triglav). Samo te imajo prek 8 milijonov terjatev, da o delavcih (pri Bahurju jih je največ delalo 18) ne govorimo. Ti se bodo morali za svoj zasluženi denar najverjetneje obrisati pod nosom. Razen - to možnost dopuščajo na sodišCu - Ce se podjetnik ne bo »pokesal« in plačal dolgove, Ce ima denar, od kod vzeti. Na sodišCu pravijo, da je podobnih primerov še nekaj na novogoriškem temeljnem sodišCu, da o drugih krajih ne govorimo. Sodniki odkrito priznavajo, da nimajo instrumentov (nimajo jih niti SDK, policija, banke in zavarovalnice), s katerimi bi lahko »zašili« takšne prestopnike. Morda bo prizadetim kaj pomagalo, ce povemo, da je proti lastniku podjetja HB, d.o.o., na novogoriškem temeljnem sodišču uveden tudi kazenski postopek. In kot smo zapisali v uvodu: nova zahteva za registracijo novega podjetja z drugačnim imenom, a z isto proizvodnjo in lastništvom ... Poslovodkinja »stornirala« milijone Pomagali sta ji prodajalki LJUBLJANA - Kriminalisti so pred dnevi kazensko ovadili Amalijo N., ki si je kot poslovodkinja na oddelku pozamentarije v podjetju Emona - Blagovnica Bežigrad od lanskega junija do januarja letos prisvojila blizu 3 milijone tolarjev. Pri kraji sta ji pomagali tudi prodajalki Marija H. in Kristina J., ki sta pred zaključevanjem registrske blagajne stornirali določene zneske (dnevno od 10 do 50 tisoC tolarjev) in gotovino iz blagajne v tej vrednosti izročale Amaliji N. Inventurni primanjklaj ob koncu leta je omenjena poslovodkinja prikrila z navajanjem lažnih podatkov o zalogah blaga. Namesto dejanskih zalog gumbov v vrednosti nekaj vec kot milijon tolarjev je Amalija N. skupaj s prodajalkama navedla lažni podatek v vrednosti 7.726.606 tolarjev ter to potrdila tudi s svojim podpisom. (L.G.) Vstop v svet »visokega businessa« je za male »poslovneže« prepovedan S*žl6i ■Šilili 22. aprila Pesnik Oton Župančič je zapisal, da »iz roda v rod duh išCe pot«. V Cankarjevi rodbini je ni našel le v Ivanu, tudi njegov bratranec Izidor je veliko prispeval v slovensko duhovno in kulturno zakladnico. Izidor Cankar se je rodil Ivanovemu stricu Andreju v dalnjem sremskem Sidu 22. aprila 1886. V Ljubljani je končal teološko fakulteto, potem pa se je na univerzah v Louvainu in na Dunaju specializiral v umetnostni zgodovini. Doktoriral je leta 1913. Izidor Cankar se je takoj po končanem študiju vključil v kulturno življenje in prevzel uredništvo revije Dom in svet. Takoj se je pokazalo, da s svojimi pogledi ne bo hodil vštric z dogmatiki Ušeničniko-vega kova. Tudi političnemu delu se ni izogibal: v letih 1918-1919 je bil urednik Slovenca, obenem pa član narodnega sveta v Ljubljani in narodnega viječa v Zagrebu. Leta 1920 je postal docent na novi, slovenski univerzi, kjer je osnoval svojo umetnostnozgodovinsko šolo. Ustanovil je Umetnostnozgodovinsko društvo in urejal svoj Zbornik za umetnostno zgodovino. Izidor Cankar je bil tudi odličen prevajalec in ugleden diplomat, veleposlanik v Argentini in Grčiji. Gd leta 1953 je bil Član Slovenske akademije znanosti >n umetnosti. MOJ VRT Z ZDRAVA HRANA X Biodinamično ki uV it >o Brane Žilavec Najbolj pridni vrtnarji v teh dneh že pobirate z gredic prvo berivko, nekateri celo špinačo, motovilec in belo zimsko Čebulo. Ker je zaradi toplega vremena posejana večinoma že vsa zelenjava, pa tudi enoletne cvetice, zdaj mnogi med vami že razmišljajo, kako bi na kar najbolj preprost način preprečili prebujno rast plevelov. Ti so seveda prava nadloga, vendar vseh po vrsti le ne kaže uničevati. Nekateri namreč privabljajo plenilce žuželk, drugi so hrana ptic in metuljev, detelje pa vežejo dušik iz zraka v tla. Med slabe plevele, ki jih je treba zatirati, uvrščamo regacico, slak, pirnico, njivski osat, plazeCo zlatico, različne kislice in zajčjo deteljico. Ti pleveli so med najbolj trdoživimi; njivski slak na primer raste tako hitro, da kmalu zaduši vsako drugo rastlino. Podobno velja tudi za plazečo zlatico, ki na vlažnih tleh poganja dolge plazeče poganjke, s katerimi preraste vse rastline okoli sebe. Vsiljiva je tudi pirnica, trava, ki ima v zemlji korenike, ki se hitro širijo in oblikujejo gosto podzemno grudo. Zadnja leta je vse veC pristašev tako imenovanega sonaravnega vrtnarjenja prepričanih, da so mnogi pleveli v vrtu potrebni, predvsem pa polepšajo njegov videz. Zato naj bi jih preprosto pustili ra- sti. Gre seveda za manj »napadalne« plevele, še posebej tiste, ki jih človek lahko uporabi. Takšen je na primer regrat, ki ima lepe cvetove, mlado rastlino pa lahko uporabimo tudi za solato. Vendar pa tako kot za mnoge podobne plevele tudi zanj velja, da ne smemo pustiti, da bi na vrtu naredil seme, ker lahko postane nadležen. Zato je treba regratu, ki smo ga pustili rasti med zelenjavo, potrgati cvetove. Uporabni so za pripravo posebnega medu, ki naj bi pomagal pri težavah z dihali. Tudi navadne koprive ne rujte preveč za.-greto, vsaj nekaj je morate pustiti, saj se z njo hranijo metulji. Mlade koprivne liste lahko skuhamo in pripravimo kot špinačo. Podobno velja tudi za poljski mak, ki ga je zdaj zaradi kemičnega zatiranja plevelov žal vse manj. Ker ima živo rdeče pisane cvetove, privablja metulje in čebele, ko naredi seme, pa ga posebej radi obletavajo šCin-kavci. Navadna me-tlika prav tako privablja Čebele in druge žuželke, tudi takšne, ki se hranijo z listnimi ušmi, zato nekaj rastlin pustimo rasti vsaj tam, kjer bomo posadili fižol ali kakšno drugo zelenjavo, ki jo rade napadejo uši. Poleg tega lahko navadna metlika, podobno kot mlade koprive, odlično nadomesti špinačo, vsebuje pa tudi veliko železa, kalcija in vitamina B. Pleveli so torej del narave in potrebni za sožitje v njej, zato uničujemo le najbolj trdožive. Ce pa hočemo, da bo tudi naš vrt del narave, pustimo v njem rasti nekaj koristnih plevelov. In kako učinkovito preprečiti rast trdoživih in nezaželenih plevelov? Vse več pristašev sonaravnega vrtnarjenja prisega na omejevanje svetlobe. Za to priporočajo zastiranje tal, kar pomeni, da po- vršino tal prekrijejo s primernim materialom. Črna plastična folija, na primer, je zelo primerna za gojenje vseh vrst zelenjave, pa tudi učinkovita za preprečevanje razraščanja plevelov, vendar za cvetlične grede ni primerna. Na teh zato raje kot zastirko uporabimo drobno zdrobljeno lubje, ki je naprodaj tudi v nekaterih naših trgovinah. Potresemo ga približno 7 centimetrov na debelo in s plevelom ne bo težav vsaj dve leti. Odlična, predvsem pa poceni zastirka je tudi pokošena trava, ki pa je moramo po gredah posuti vsaj 15 centimetrov na debelo. Za zastirko lahko uporabimo še šoto, kompost ali Časopisni papir. Slabim poznavalcem, med katere sodijo tudi nekateri naši konvencionalni strokovnjaki, ki se vključujejo v različne razprave s tega področja, se večkrat dogaja, da zamenjujejo naslednja dva izraza: biološko kmetijstvo in biodinamično kmetijstvo. Res je, da za biološko kmetijstvo obstajata se dva izraza, ki sta pomensko ista in ki sta primerna za uporabo tudi v slovenščini. To sta ekološko kmetijstvo in alternativno kmetijstvo. V angleščini se uporablja tudi izraz organic agriculture, vendar njegov dobesedni prevod ni primeren za uporabo v slovenščini. Zato se ga prevede v biološko kmetijstvo. Ta izraz ?e mi zdi najboljši od vseh. Kaj je biološko kmetijstvo in kaj ni, določajo »osnovne smernice IFO-AM za biološko kmetijstvo«, ki smo jih v tej ru- Demetra, Zemlje briki že predstavili. Biodinamično kmetijstvo pa je ena najbolj uveljavljenih metod biološkega kmetijstva. Ta metoda se je začela razvijati že leta 1924 s serijo predavanj Rudolfa Steinerja z naslovom »Vidiki duhovne znanosti v prizadevanju za izboljšanje kmetijstva«. V njih je postavil osnovna načela za razumevanje narave in kmetijstva. Biodinamicni kmetovalci gledajo na kmetijski obrat kot na živ, individualen organizem, ki je podvržen različnim dejavnikom, kot so: vrsta zemlje, podnebje, mikroklima, kolobarjenje, potrebe trga in tako dalje, kakor tudi nematerialnim vplivom. K tem vplivom spadajo tako kozmične sile (Sonce, Luna, planeti, zvezde zodiaka) kakor tudi teresticne (zemeljske) sile. Za vzpodbujanje oziroma reguliranje delovanja teh sil se uporabljajo posebni biodinamicni preparati. To so pripravki iz zdravilnih zelišč, kremenca in kravjega gnoja, narejeni po posebnih posto- grška boginja plodnosti in matere pkih, ki se uporabljajo v minimalnih (homeopatskih) količinah. Na rastline delujejo tako, da krepijo vpliv humusa nanje in izboljšujejo njihove notranje kvalitete. Biodinamično kmetijstvo moramo razumeti kot impulz, ki prihaja iz antropozofskega gibanja in ki temelji na individualnem razumevanju, svobodi in odgovornosti. Vse, kar na določeni kmetiji počnemo, mora izhajati iz temeljitega razumevanja specifičnih pogojev na tej kmetiji. Biodinamicni kmetovalci in vrtnarji so elani Združenja Demeter, ki ima svoje splošne standarde za ugotavljanje kakovosti Demeter (ki določajo kmetijsko pridelavo in kakovost pridelkov), organizirano lastno kontrolo kmetij in raziskovalne inštitucije. Njihove pridelke oziroma izdelke prepoznamo po zaščitnem zanku oziroma blagovni znamki Demeter, znak Biodyn pa označuje blago s kmetij, ki se šele preusmerjajo v bio-dinamicno kmetijstvo. LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 21. aprila 1993 TRAGEDIJA V WACU / PO POSEGU FBI STA DVA KORESHOVA PRISTAŠA ZANETILA PP2AR Samomor v ognju V plamenih je z Davidom Koreshom umrlo 85 članov njegove Davidove sekte 25 otrok noj bi usmrtili z injekcijami strupa pred požarom - Le 9 preživelih Koreshove »prerokbe« WACO - David Koresh, 33-letni fanatični vodja Davidove sekte je od prvega ponesrečenega vdora policistov v njegovo »trdnjavo«, izrekel ničkoliko »prerokb«, ki le potrjujejo njegovo dejansko umsko nestabilnost. 27. februarja letos, dan pred prvim spopadom, je dnevnik iz Waca objavil njegov intervju, v katerem Vernon Howell (tako je njegovo pravo ime) trdi, da »sedi njegov oče na nebesnem prestolu.« Dan kasneje, na dan spopada, je drugemu dnevniku izjavil sledeče: »Ce ima biblija prav, sem jaz Kristus. In kaj s tem? Poglejte, kaj se je pripetilo pred dvatisoč leti. Je mar kaj posebnega biti Kristus? Človek zabit na križu. Biti Kristus pomeni biti nič, razumete, kaj hočem reči?«. Se istega dne je ranjen takole po te- lefonu tolažil mater: »Zal mi je, da se nisi naučila sedmih pečatov, a bom usmiljen. Vidiva se v nebesih.« 1. marca je v radijskem intervjuju ponovil: »Vračam se domov, v nebesa, k očetu.« Naslednjega dne je »obrazložil«, da mu je njegov »oče, ki sedi v nebesih izročil knjigo sedmih pečatov. V 10. poglavju, 7. stihu te knjige se bo uresničila božja skrivnost, kot jo je bog sporočil svojim služabnikom.« 9. aprila je v sporočilu policiji FBI izjavil: »Odprite oči, blazneži, in zavedajte se, da ne morete nadaljevati po tej poti. Ponujam vam mojo modrost. Ponujam vam skrivnost sedmega pečata. Kako si upate odkloniti mojo ponudbo. Kdor je proti meni bo podlegel v ognju.« Deset dni kasneje je Koresh zgorel v ognju s 85 pristaši in njihovimi otroki. Notranjost kompleksa na gori Carmel Razgledna terasa (tu so člani sekte izobešali liste z raznimi napisi) VVACO (TEKSAS) -»Apocalyptic inferno« -apokaliptični pekel, tako je britanska tiskovna agencija Reuter označila tragični požar, v katerem so v ponedeljek zgoreli vodja Davidove sekte David Koresh in 85 njegovih somišljenikov, ki so bili od 28. februarja zaprti v trdnjavi smrti. Drama, ki je prek televizijskih ekranov presunila Ameriko, je odprla številna vprašanja, na katera bodo morali sedaj preiskovalci odgovoriti. Med počrnjenimi ruševinami lesenega rancha so policisti včeraj ves dan iskali zoglenele ostanke pripadnikov sekte in njihovega vodje, zaslišali so preživele, ki so bili le lažje ranjeni (skupno se je pekla rešilo devet ljudi), vse z upanjem, da bi razumeli, kako je lahko sploh prišlo do srhljivega »množičnega samomora«, ki v mno-gočem spominja na »samomor« drugega fanatičnega mesije, Jima Jonesa in njegovih več kot 800 zanesenih somišljenikov pred 14 leti v Gujani. Doslej je jasno le, da so požar zanetili sami Koreshovi pripadniki. Potem ko je v jutranjih urah tank tipa abrams prebil krhko obzidje »trdnjave« in večkrat butnil v glavno poslopje v trdnjavi ter odvrgel vanj več solzilnih in plinskih bomb, sta dva člana sekte stekla s prižganima baklama proti rezervoarjem z gorivom. Presenečeni policisti jih niso pravočasno prestregli, moška sta tako dala ogenj gorivu in vnel se je požar, ki je v nekaj minutah oplazil vse ZDA. Prav tu pa se odpirajo najbolj pereča vprašanja. Okoli lesene »trdnjave« na griču Carmel kakih 16 kilometrov vzhodno od VVaca, je mrgolelo reSilcev, prvi gasilski avto pa je prispel na prizorišče Sele po četrt ure. Zakaj? Opazovalci menijo, da je policija prej pričakovala oborožen spopad (zato resilci), kot pa rešitev, ki jo je sebi in svojim vsilil Koresh. Slabo uro pred tragedijo je glasnik FBI Bob Ricks izjavil, da je »varianta množičnega samomora« bolj malo verjetna... Drugo zagonetko so zastavila pričevanja preživelih, Nekateri naj bi preiskovalcem izjavili, da je dal Koresh pobiti vse otroke predno se je razplamtel ognjeni pekel. Otrokom (skupno naj bi jih bilo 25, od katerih 17 mlajših od deset let) naj bi z injekcijami vbrizgali strup. Sele zatem naj bi si sodili tudi sami, z ognjem. f' ***** ,i# E - r V dim ovito prizorišče tragedije na griču Carmel pri Wacu (telefoto AR) POLEMIKE / PRAVOSODNI MINISTER RENOVA »PONUDILA« ODSTOP Predsednik Clinton prevzel vso odgovornost« za akcijo VVASHINGTON - Ciin- klavrnem neuspehu ak- obvestila o skorajšnji ak- Prerez utrdbe, v kateri je David Koresh zbral svoje somišljenike Davidove sekte (AR) tonova administracija se je znašla po tragičnem razpletu v Wacu v vrtincu polemik. Ognjeni zublji, ki so pokončali Kore-sha in njegove, so s televizijskih ekranov razgreli ameriško javno mnenje. Dan po tragediji se Amerika jezno sprašuje, ali ni bilo mogoče poiskati druge, manj tvegane rešitve za ugodnejši zaključek 51-dnevnega obleganja »trdnjave« članov Davidove sekte.( Ponesrečena akcija in 86 mrtvih je zadelo v živo ne samega pravosodnega ministra Janet Reno, ki je v nedeljo privolila v izvedbo zadnjega poglavja te fanatično-pre-sunljive »Waco-story«, pač pa samega šefa Bele hiše. Renova je takoj po cije v intervjuju televizijski mreži ABC najavila možnost odstopa, »če predsednik Clinton to hoče«, Bill Clinton pa je zavrnil to možnost. Prek glasnice Bele hiše Dee De Myers je »sporočil«, da noče odstopa pravosodnega ministra. Se več: prevzel je vso odgovornost za vse, kar se je dogodilo v Wacu. Potem, ko so izvedenci zvezne policije FBI izdelali načrt za »izpraznitev« Koreshovega za-branjenega in oboroženega rancha, je Renova pristala nanj. Strokovnjaki FBI so ji zagotovili, da ne bo prišlo do streljanja ali vsaj, da policisti ne bodo streljali, in da bo tveganje omejeno. Renova je še istega dne ciji predsednika Clintona in tudi on se je strinjal, naj akcija čimprej steče. Ko je akcija potekala, so sodelavci sprotoma seznanjali predsednika o njenem poteku, pa tudi sam Clinton je po tragičnem koncu izjavil, da je bil obveščen o tem, kaj bodo ukrenili policisti: o uporabi solzilcev in o poskusu, da bi pripadnike prisilili k umiku v en trakt glavnega poslopja, od koder naj bi nato rešili najprej otroke. Tragedija zadobiva tudi mednarodne razsežnosti. Med mrtvimi je bilo namreč tudi 24 britanskih državljanov, od katerih 17 žensk in en otrok. Za vatikanski Os-servatore romano je bila to »strahovita tragedija«. Pravosodni minister Janet Reno v vdincu polemik (AR) Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. tvorba v panju, 4. angleški filozof in raziskovalec zgodovine, vodilni mislec angleškega razsvetljenstva (David), 8. podolgovata, ploščata in esasto ukrivljena kost med prsnico in ramenskim sklepom, 11. desni pritok Zahodne Morave v Srbiji, 12. izraelska letalska družba, 13. industrijski kraj ob Dravi blizu Maribora, 14. angleško ime mesta Corcaigh na južni irski obali, 15. italijanska družina graditeljev godal, 17. slovenska tiskovna agencija, 18. tiskarsko sito, 20. institucionalizirana družbena moč, 23. angleški polarni raziskovalec (John), 24. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 28. trajna okrasna zelika perunika, 30. temen, trd žlahtni les različnih dreves, 31. kokoš brez repa, 32. stari del Maribora, 33. obrat za proizvodnjo stekla, 35. afriška lilijevka sočnica z mesnatimi listi, 36. tenka mrežasta svilena ali volnena tkanina. Navpično: 1. otroško vozilo, 2. knjiga, v katero uvrščamo fotografije, značke ali znamke, 3. žensko ime, 4. različna soglasnika, 5. reka ponikalnica na Planinskem polju, sestavnica Ljubljanice, 6. naklonjenost kake višje sile, ki si jo deležnik ni neposredno zasluzil, 7. francoska igra s kartami, 9. sečna cev, sečnica, 10. udeleženec sinjske viteške igre, 16. središče romunske pokrajine Moldavije, 19. pojav pri nevihti, 20. afriška antilopa z dolgimi in sabljasto zakrivljenimi rogovi, 21. okrogla čepica, 22. nemški slikar iz 19. stoletja (VVilhelm), 25. nemški socialdemokratski politik, leta 1919 izvoljen za prvega predsednika vveimarske republike (Friedrich), 26. italijanski socialistični politik, večletni zunanji minister in podpredsednik vlade (PietroJ, 27. ime madžarskega dirigenta Doratija, 29. kratek moški plašč, 34. solmizacijski zlog. pi ‘bojb ‘EUJBppis ‘iuaq ‘Bqa)[ ‘uega ‘suj ‘eua.ii ‘aey ‘}SBjqo ‘lajsBJ ‘VIS ‘!lBmV ‘5p°0 ‘aSnH ‘IB[3 ‘-ieqi ‘BOiuonlpj ‘aumn ‘les :ouABjopoy\ A3.T.TS3H u D c d e ! g n ^ Naloga 113 Naloga 114^ 8 7 6 b 4 3 2 1 Šahovska naloga št. 113 Parma - Ramirez / Malaga 1963 Beli je svoje figure usmeril v napad na črnega kralja, ki ga trenutno uspešno varuje lovec na polju g7. Čeprav sloga igre velemojstra Parme niso krasile žrtvene kombinacije, ki so se končale z matom, je tokratni rokadni napad belega, ki je na potezi, prava mojstrovina! Šahovska naloga št. 114 Lasker - Loman / simultanka Beli je zaupal svojemu prostemu kmetu na polju h7, saj je pričakoval, da bo črni, ki je na potezi, odigral l...Tg2:+? in po 2.Kh3! predal partijo. Toda tudi veliki šahisti lahko spregledajo kombinacijo, po kateri se znajdejo v izgubljenem položaju. Kako je črni dobil partijo, ki je bila odigrana na simultanki? Rešitev naloge St. 111 Slabost prve vrste belega črni izkorišča na poučen način in igra l...Ld3!, in s tem prekine belo navezo Dd3 - Tdl. Lovec je nedotakljiv 2.Dd3: Dd3: 3.Td3: Tel mat. Po umiku trdnjave 2.Tal Tc2!3.e4. Ne pomaga 3.D/4 Ta2: 4.Df7:+ Kh7 5.Tcl Dd2. V partiji je sledilo Se 3...Ta2: 4.e5 Df2:+ in beli se vda! Rešitev naloge St. 112 Kako zaustaviti dva črna kmeta na drugi vrsti? Enega Se lahko osvoji beli, vendar drugi napreduje. l.Se3+ Ke2 2.Lh2: Ke3: Zdaj tudi beli poskusa z napredovanjem g kmeta. 3.Kh8! vendar črni ne dovoli 3...Ld5 4.g8D Lg8: 5.Lgl! poanta bele kombinacije, ki vodi v 24 Sreda, 21. aprila 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA /ANTICIKLON NAD JU2NO EVROPO ALPE JADRAN / DELNO JASNO DANES OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan “ O SALZBURG 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% *** *** *** *** nad 60 Nad južno Evropcje območje visokega zračnega pri--- tiska, oslabljena hladna fronta se zadržuje natj vzhodno Evropo in severnirr/ Balkanom. Ob zahodnih ve- TEMPERATU^r ALPE JADRAN včeraj otx8i in ob 14. uri IN nad 80% VETER | NEVIHTE 5-10 m/s trovih bo dotekal nad nase kraje Se malo toplejši zrak l"""” °kluzl|a C A Središče središče ciklona anticiklona nad 10 m/s LJUBLJANA TRST CELOVEC BRNIK MARIBOR., CELJE NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR, SOBOTA.. PORTOROŽ..... POSTOJNA..... ILIRSKA BISTRICA. KOČEVJE...... ČRNOMELJ....- SLOV. GRADEC.. BOVEC........ RATEČE....... VOGEL.......- KREDARICA.... VIDEM........ GRADEC....... MONOŠTER..... ZAGREB....... REKA......... 9/18N 9/20 8/20 9/12 W18 .15/18 ' 6/18 5/19 9/20 8/18 7/19 4/17 6/1® 0/2 9/19 11/14 -/10 12/19 12/17 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... -1/4 STOCKHOLM..... 0/6 K0BENHAVN..... 6/- MOSKVA........ 1/4 BERLIN........ 5/1T \ VARŠAVA...... 3/9 .LONDON....... 8/18 ■AMSTERDAM.... 9/19 RUSEU........... 10/21 PARIZ............. 9/23 DUNAJ............. 8/10 MONCHEN....... 8/18 ZORICH............ 6/20 ŽENEVA.......- 6/19 RIM............... 9/17 MILANO........... 10/19 BEOGRAD....... 12/18 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA..... 7/15 INSTANBUL..... 12/15 MADRID............ 4/22 LIZBONA....... 14/18 ATENE.............. -/- LARNAKA....... -/20 TUNIS............. -/24 KAIRO.............. -/- SLOVENUA Kope........... -/- Vrhe........... -/- Lontovž........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla.......... -/- Kanin.......... -/125 Cerkno......... -/- Soriška planino.. -/- Vogel.......... -/50 Kobla.......... -/- Mariborsko Pohorje..... -/- Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/- Rog-Črmošnjice -/- Prvine............ -/- Jezersko....... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh..I.... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANIJAvIK Cimolais....... -/- Claut.......... -/- Piancavallo... 40/60 Žabnice/Ovcja v. -/- Raibl......... -/- Fomi Avoltri... -/- Fomi dl Sopra.. 30/40 Paluzza-limau..,, 20/30 Paularo........ -/- ' Pontebba....... 40/40 Pradibosco..... 0/(0 PratoCamico,,.. -/- Zoncolan....... 10/40 Sauris......... 10/20 S.la Chianzutan. -/- Nevejskosedlo,, 30/100 Višarje......... 35/60 VENETO Sappada........ 20/90 CESTE PO SLOVENIJI KOROŠKA Podklošter..... -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca... -/30 Sloveniji Plajberk -/50 Dobrač......... -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck, 5/55 Heiligenblut... 20/140 Katschberg..... 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz....... 10/150 AVSTRIJA Arlberg........ 35/330 Seefeld........ 20/70 KitzbOhel...... ' 10/75 Oberfauem...... 120/220 ZellamSee...... 20/100 Schladming/PI... 10/100 dih ni Čakanja za prestop meje ( BELJAK O TRBIŽ O q KRANJSKA GORA O GRAZ GORNJI SENIK O rx ° IN „ V^4) Sobota ^idem O O mru O LJUBLJANA O CFUE VARAŽDIN O O PORDENONE N n A GC . J) POSTOJNA o NOVO MESTO O ZAGREB TRST O O KOPER O UMAG PAZIN O PULJ O O O KARLOVAC Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno z zmerno V severni Italiji in južni oblačnostjo. Najvisje Avstriji bo precej jasno, dnevne temperature bo- drugod delno jasno z do od 16 do 22° C. zmerno oblačnostjo. JUTRI O SAIZBURG IC 0 O graz GORNJI SENIK O r BELJAK O CELOVEC TRBIŽ O q KRANJSKA ' ČEDAD O KRANJ - O CELJE 1DEM O O O LJUBLJANA O PORDENONE h m F o ( C kr i ; I O JRSKA SOBOTA VARAŽDIN O l60G POSTOJNA TBSIO »PlB ■ DUŠI KM o KOPER O UMAG O REKA PAZIN O puu o O NOVO MESTO O ZAGREB C, O KARLOVAC V Sloveniji: Obeti: V sredo bo sončno in to- V četrtek se bo v zaho- pl°- dnih krajih zmerno poo- blačilo, drugod bo še sonCno in toplo. PRETOK REK Pretok rek v cm3 ob 7. uri Mura, G.Radgona: 132; Drava HE Dravograd: 100, Sava Radovljica: 16.5, Sava Radeče: 130, Sava HE Mavčiče: 11; Sora Suha: 11.1; Ljubljanica Moste: 50.4, Savinja Laško: 13; Soča Doblar: 34; Krka Podbočje: 80.9; Kolpa Radenci: 43.4. STANJE VODA 7. Višina vode v cm ob uri: Mura, G.Radgona: 126, Drava HE Dravograd: Sava Radovljica: 52, Sava Radeče: 137, Sava HE Mavčiče: —, Sora Suha: 113, Ljubljanica Moste: 98, Savinja Nazarje: 70; Savinja Laško: 100; Krka Podbočje: 129; Kolpa Radenci: 110; Soča Solkan: -. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.06 in zašlo ob 19.57. Dan bo dolg 13 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 05.29 in zašla 19.45. PLIMOVANJE Danes: ob 2.01 najnižje -5 cm. ob 6.10 najvišja 5 cm, ob 12.40 najnižje -27 cm ob 20.00 najvišje 30 cm Jutri: ob 2.15 najnižje -15, ob 7.30 najvišje 10 cm, ob 13.27 najnižje -30 cm, ob 20.15 najvišje 30 cm SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Bika, element zemlja. Dan je primeren za sejanje zelenjave s podzemnimi plodovi, za varstvo pred škodljivci, za ple-tev ali okopavanje. V VEDNOST Odločnost rek Dragica Medvešček Del padavin, ki pade na zemljo, odteče po rečni mreži, preostali del pa izhlapi, posrka ga rastlinstvo ali popije zemlja. Tako preide v talno vodo, ki prihaja ponovno na površje kot izvirna voda. Kolikšen del padavin odteče v strugah, nam pokaže odtočni količnik, ki predstavlja razmerje med padavinami in odtokom. Običajno se navaja v odstotkih padavin. V gorovju, ki er so padavine naj-obilnejše, strma pobočja brez ali s slabo vegetacijo pa omogočajo nagel odtok v struge, je količnik izrazito visok. Nasprotno je na poraščenih, položnejših gričevnatih pobočjih ter nižinsko površinskih predelih. Tu voda odteka počasneje, pa tudi izhlapevanje je povečano. Natančna določitev odtočnega količnika za vodotok ali porečje je odvisna tako od pravilne določitve oziroma omejitve prispevnega območja (kar je problematično na področju Krasa) kot določitve množine padavine. Na visokogorskih območjih je določitev padavin znatno težja kot v rekah, kjer ga merimo neposredno. Na nepravilno določitev enega ali drugega faktorja ali pa celo obeh, nas opozarja odtočni količnik, Ce preseže 100 odstotkov. Najvecji odstotek padavin odteče na visokogorskem alpskem področju - med 80 in 90. Vipava ima pri izviru količnik 80 %, po toku navzdol po Vipavski dolini pa ta postopoma upade na 44 % v Mirnu. Visok količnik ima tudi Sava v svojem zgornjem toku (nad 80 %), ki se do Brežic zmanjša na 61 odstotkov. Vrednost količnika 60 - 70 odstotkov je značilna za večino kra-skih voda Slovenije. Odtočni količnik Ljubljanice na Vrhniki, znaša 65 %, na izlivu pa 61 %. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce frf M M «61 m j? Uk <»*M OVEN 21-3/204 : Čeprav s situacijo doma ne boste prav zadovoljni, boste vseeno dali vsem vedeti, kako srečni-ste zaradi uspeha, za katerega je zaslužen predvsem vas prijatelj. BIK 214/20-5 : Zamorjeni boste, ker ne vidite rešitve problema, ki vas preganja in vam ne da spati. Sprejmite rešitev, ki se Vam ponuja, Čeprav je nasprotna vašim ciljem in željam. DVOJČKA 21-5/21-6: Posvetite več pozornosti družbi, s katero preživite večino prostega Časa. Ker ne vidite, kako bi svoje interese z njo združili, boste morali izbirati. RAK 22-6/22-7 : Zagrabila vas je nenadna želja, da bi prevzeli krmilo v svoje roke in sami zaceli odločati o bistvenih zadevah. Občutek imate, da vam nekdo nalašč nagaja. LEV 23-7/23-8 : Kljub odpora do vaših idej, zasebnemu in službenemu, se ne vdajte. Ce boste potrpežljivi, vam bodo kmalu dali vedeti, da se z vami strinjajo. DEVICA 243/22-9 : Čaka vas negotovo obdobje, čeprav ste se zmenili do zadnje podrobnosti. Počakajte, da se vsa zadeva nekoliko pomiri in zaključi. TEHTNICA 23-9/22-10 : To vam sicer ne bo padlo na pamet, ampak prav danes se boste posredno odločali o pomembni zvezi, ki bi jo morali na vsak način negovati in ne prekiniti. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ali ste končno tudi vi opazili rdeče luči, ki svetijo okoli vas? Skrajni Cas je, da poskrbite za svoje zdravje in prenehate zanemarjati zaskrbljujoče znake. STRELEC 23-11/21-12 : Dolgo je trajalo, da ste se v službi lepo udomačili. In prav sedaj ste zaceli zanemarjati in ignorirati navodila bolj izkušenih sodelavcev. KOZOROG 22-12/201 : Včasih se obnašate kot velik otrok - ko vas kritizirajo, enostavno preslišite vse pripombe in s tem menite, da je zadeva zaključena. Pa ni... VODNAR 21-1/192: Zdaj, ko ste ponovno dobro premislili, vam je jasno, da so ideje sicer bile enkratne, toda za vas neizvedljive in skrajno neprimerne. No, tokrat se vsaj opekli niste. RIBI 202/20-3 : 2e slišite opozorilne zvonove? Prekoračili ste namreč vse svoje finančne limite. Varčevanje je zelo nepriljubljena zadeva, lahko pa predstavlja rešitev težkih zablod. ZGODOVINA / ODKRITJA So Južno Afriko res odkrili Feničani? Licmo Germini, Ansa CAPETOVVN - Ali je Portugalec Diaz res prvi obšel Rt dobre nade leta 1488 in se nato zasidral v zalivu Mossel Bay, približno 300 kilometrov vzhodno od Capetovv-na, kot uCijo južnoafriške osnovnošolce? Dva raziskovalca tamkajšnje univerze trdita, da ne, Ceš da so prvi prišli FeniCani, dolgo Časa pred Dia-zom, točno povedano 2000 let prej. Van Rieebeckovi Holandci, od katerih izhajajo današnji Buri, so torej prišli zadnji, šele leta 1652. Odvetnik in znani arheolog Bernard 0’Sullivan in profesor Raymond Dart, ki poučujeta na univerzi v Capetovvnu menita, da je treba zgodovino Južne Afrike nanovo napisati. Sullivan se ukvarja s to teorijo od leta 1989, ko je našel na igrišču cricketa v Pi-nelandsu, nedaleč od univerze, drobec lesa, ki ga je poslal tehnološkemu inštitutu v Ziirich: analize so nato ugotovile, da je drobec star vsaj 2000 let in da je taka vrsta lesa neznana v Južni Afriki; najbrž gre za libanonsko cedro. Raziskave so ostale brezplodne do pred kratkim, ko so na istem igrišču izkopali še tri drobce lesa, prav tako iz fenican-ske dobe. Profesor Dart je mnenja, da to potrjuje Herodotovo poročanje o neki fe-nicanski odpravi okrog Rta dobre nade v šestem stoletju pred našim štetjem, to je 2600 let od tega. Pri tem gre povedati, da je Dart ugleden znanstvenik, saj je ravno on odkril lobanjo afriškega avstralopiteka, to se pravi dokaz Darvvinove teorije, da se je Človek razvil iz opice. Sicer pa se Dart ukvarja s teorijo o Fe-niCanih že od leta 1925, ko je izvedel, da so neki kmetje odkrili na mestu, kjer je danes igrišče cricketa ostanke 50 metrov dolge antične lesene ladje. Te ostanke so kmetje sežgali, da bi se z njimi ogreli. Odvetnik O'Sullivan teorijo utemeljuje z vrsto stenskih podob v katerih so Bušmani, to so prebivalci, ki so dolga tisočletja naseljevali obalo, kjer je danes Capetovvn, upodobili lovce v oblačilih, ki so zelo podobna fenicanskim. Raziskovalci še ne morejo pojasniti, kako je antična ladja prišla na kraj, kjer so odkrili njene ostanke, ki je 3 kilometre od atlantske obale. To si poskušajo razlagati na dva načina. Prva možna razlaga je, da je bil Pine-lands nekoč ob morju, druga pa, da so FeniCani pripluli v notranjost po kakem pritoku reke Salt, ki se je nato posušil. Zal mi je, dragi... Nimam srca LCMSES BLONDES p-. . "12? 1/«