L w b 5 * Minici PRIiv.ukSKI dnevnik Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 118 (10.638) TRST, sreda. 21. maja 1980 ^'Morski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. tnaja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^Qvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi I 3ANCOSKO-SOVJETSKI DIALOG V OSPREDJU SVETOVNEGA DOGAJANJA OSTRE REAKCIJE CARTERJEVE ADMINISTRACIJE PO SREČANJU MED BREŽNJEVOM IN D’ESTAINGOM ^hington očita Franciji, da sc ni posvetovala - Srečanje pa je nemška socialdemokracija odločno podprla ilaj^®®NGTON — Srečanje med Brežnjevom in Giscardom d’E-.J« povzročilo pravo zaprepadenost v krogih Carterjeve ad- Med sinočnjo tiskovno konferenco je novi ameriški k Cart Sekretar Muskie šel tako daleč, da je vsem dokazal, da si 8l»eri't ’?kfal sebi podobnega sodelavca. Nedvomno je moral šef jfMj ske diplomacije med svojim nedavnim obiskom v Evropi po-ftanc(Hf8rSi*tatero Pikro, da je sinoči brez dlak na jeziku kritiziral «>SKega predsednika, «ki se ni posvetoval z zavezniki«. administracija se to-tlan.,L vedno ne zaveda, da je a-če|i« a ^Udarnost le formalno pro-nuia nekaterih zahodnih za-ft,„L.v> ki si ne upajo protiviti bro n8k»nu, a se kljub molku do-fja„ avcn gibanj ter sindi-drugih organizacij. Izra-> Wšli ?a8° iskreno zahvalo, ker V-dljc;m' , bi se nam pridružili v cjjhovo -S!ovesu od tovariša Tita. &*vkainnanif veUčine .^tovega m dela Je spodbuda in i odw *a nas* to delo želi s.^a§ !?o nadaljevati. tV1*1. tp. °tcn družbenopolitični si->°!ni linrf^rega nosilci so naši de 5> zaJ ,!?. j11 občani, se jc izka h V2aPravk0Vitega- To je bila Iti 0s*- ljuH ,samouPravna organizi- "Sar* Našo državo je obiskalo nad 200 tujih delegacij in veliko število voditeljev držav, vlad, parlamentov, političnih strank in gibanj.« (dd) in narodnosti Jugoslavije v težkih trenutkih po Titovi smrti dokazali trdnost bratstva in enotnosti ~ Včeraj je bila v A lvfU P°d predsedstvom Steva-CR ^J,Qnj&kega seja predsedstva Hekatp J na kateri so obravnavah V drža? ,'ddike pohtičnih razmer stW Vl- Uvodoma je o tem govoril % Ir Predsedstva CK ZKJ Du-V “^Sosavac. s seje je med drugim S°slavjnev!b zalovanja sta bila Ju-njeno glavno mesto za-žšvnikp °r najširšega zbiranja dr-vse»a v ln Političnih osebnosti iz razile 5Veta■ ki so prišle, da bi iz-veliko spoštovanje do nov mk!' !n. bela tovariša Tita. Nji-n.ia, šmt ^ražal čustva in mne-K da °ko razširjena v vsem sve-thn°> j*? Titova smrt zapustila praz-da L Z. Je ni mogoče nadomestiti, W 11 Tito simbol miru, stabil- V Dubrovniku bo mednarodno srečanje bančnikov BEOGRAD — Jugoslavija bo že drugič gostiteljica mednarodnega srečanja bančnikov, ki bo od 26. do 31. maja v Dubrovniku. Udeležilo se ga bo približno 400 predstavnikov iz 46 držav, ki bodo razpravljali o mednarodnem financiranju gospodarskega razvoja. Za srečanje so pripravili približno 70 referatov, ki razlagajo sedanje razmere in možnosti za uporabo denarnih sredstev za pospešitev gospodarskega razvoja dežel v razvoju. Po nekaterih mnenjih bo letni prenos kapitala večji samo za 20 mi lijard dolarjev, občutno vplival na svetovno gospodarstvo, razviti svet bi lahko že čez tri leta povečal izvoz v dežele v razvoju za približno 18 odstotkov. To pomeni, da bi se povečala kupna moč dežel v razvoju, ki zdaj ne morejo razvijati gospodarstva zaradi čezmerne zadolženosti, zaradi pomanjkanja sredstev pa ne morejo razvijati svojih 'bstva. ki temelji na viso tvesti' ljudi. S sociali re^^PravUenjem. hično odločanje delovnih rt Vseh ^JfUzenem delu in občanov >be vprašanjih politike razvoja h?1* nm,„°dnosov v "jej- smo bo ^ delm zavest in nove odnose tl je o, . n!'ni ljudmi. Tudi tokrat ?StVrd'la. močno izražena e-'čnih 'n v vseh družbeno* jn organizacijah, od baze do < kopira ovanie v okviru samo vVsi naši Slstema-rt^^k tn*i !?ar°bi in narodnosti so a2ali (L1 ironutkih izrazili in ih5!' naših n°st bratstva in enot-A intere n nar°dov, enotnost ciljev li ■ °st r?V' Pripravljenost in spo s Aejo 'r]„,a z vsemi močmi nada S£4£ '»»“* •"«. Vnovič hai st na-° P°irdilo, kaj za homo-Pravn-6 skuPnosti pomr-nijo e <; So enJ mednacionalni odnosi. lit,!6 rezi?nn?st in Odnosi naše dr H ki 7at za vesti in volje vseh 1 v "Jej živijo. presenetil in morda celq prehitel, saj so bile razpoke v atlantski solidarnosti že take, da so le Carterjeve grožnje in diktati preprečili najhujše. Ob tem je zgovorna ugotovitev, da je francosko pobudo poleg komunistov podprla predvsem zahod-nonemška socialdemokracija, ki z večjo mero pragmatičnosti gleda na dogajanja v svetu, saj se dobro zaveda, da bo od hladne vojne utrpela največjo škodo Evropa in Nemčija. V Bonnu zato poudarjajo, da je bil Giscard d’Estaing neke vrste predhodnik, ki je zgladil pot kanclerju Schmidtu pred njegovim julijskim obiskom v Moskvi. Iz Berlina pa na kongresu nemške krščanske demokracije rohni Franz Josef Strauss, ki je končno snel krinko in ponovno rohni o komunistični zaroti nemške socialdemokracije. Njegove besede pa povzema le desničarsko časopisje, večina nemškega tiska poudarja, da je dialog z Vzhodom za Nemčijo prepotreben. S tega vidika pozdravljajo francosko pobudo, kot prvo srečanje na najvišji ravni po afganistanski krizi. Sovjetska zveza ne bo preko noči spremenila svojega zadržanja, a že samo dejstvo, da sta si državnika «odkrito* izmenjala stališča o svetovnih dogajanjih, pomeni napredek in prvi korak k razvijanju dialoga na evropskih tleh. Za napredno nemško časopisje je francoski predsednik kljub svoji odločni obsodbi sovjetske intervencije v Afganistanu dokazal. da nasprotuje pregradam, hladni voini in demaeoškim ameriškim pobudam, ki niso spremenile svetovnih dogajanj in so krize samo še bolj zapletle. S tega vidika je zanimivo poro Čanje zahodnih tiskovnih agencij iz Moskve ki skušajo ustvariti vtis, da vlada med sovjetskimi voditelji zmagoslavje. Celo za sovjetske razmere neobičajno objektivno prikazovanje srečanja skušajo prikazati kot sovjetsko propagandno pobudo, Sovjetsko navajanje «odkritosti in razlik« so torej le udarilo sovjetskih voditeljev zaradi francoskega odriva, ki je končno rešil Sovjetsko zvezo osamelosti.« Giscard d’Estaing je torej dregnil v sršenje gnezdo in baje je to storil namenoma, številni znaki do kazujejo, da se je Sovjetska zveza glede Afganistana uštela in bi se rada častno umaknila. Že sam predlog varšavskega pakta o slica-nju posebne konference, ki naj bi reševala detant in Karmalovi predlogi o dvostranskih pogovorih z I-ranom in Pakistanom, sta dovolj jasni znamenji, ki vzbujata upanje v odpravljanje sedanjih svetovnih žarišč. Do sedaj so ZDA na vse odgovorile z zavračanjem, kot da bi si želele popolno sovjetsko Canosso. Kaj takega pa si Moskva niti ne sanja. Rada bi se izmotala iz za pleta, a ne za tako ceno. S tega vidika je francoski prispevek za Sovjetsko zvezo dobrodošel. In prav ta je bil verjetno Giscardov namen. Vzpostaviti dialog, ki bo prej ali slej prešel v odkrito sporazumevanje in v prebroditev zaprek, brez poražencev in zmagovalcev. Nedvomno bi bil vrak optimizem preuranjen, a že vesti s konference islamskih držav v Islamabadu do kazujejo, da je pričel prevladovati zdrav razum. Islamske države ob sojajo blokovsko politiko obeh velesil tako do Irana kot do Afganista na, zahtevajo umik sovjetskih čet, a vrat pogajanj niso zaklenile, saj so ustanovile poseben odbor, ki lahko naveže stike tudi s kabulskim režimom. Mukoma iščejo kljub razlikam skupni jezik, saj se vse dobro zavedajo, da imajo prav manjše države pri zaostrovanju mednarodnih odnosov najhujše težave, zato so tudi predlagale Iranu, naj čimprej reši zaplet z ameriškimi talci. Fosclsi o dopolnilni blagajni v Fiatu RIM — Minister za delo Foschi je v odgovoru na številne interpelacije senatorjev KPI, PSI, MSI in KD priznal, da vlada ni bila seznanjena z namenom avtomobilskega koncerna Fiat, da postavi v dopolnilno blagajno 78.000 delavcev. Dejal je, da predstavlja ta dogodek mrzlo prho za vse politične in sindikalne sile in da prikliče pozornost na neugodno konjunkturo na svetovem tržišču z avtomobili ter na zmanjšanje konkurenčnosti italijanske avtomobilske industrije zaradi poslabšanja dveh osnovnih faktorjev: proizvodnih stroškov in produktivnosti. V OKVIR« PROTITERORISTIČNI AKCIJI Val aretacij včeraj v Rimu in v Turinu Med aretiranimi je tudi znani rimski odvetnik R. Ventrc DAN PO ZLOČINSKEM ATENTATU V NEAPLJU Veliko ljudi na pogrebu deželnega odbornika KD Policija identificirala se dva aretirana terorista RIM — Novi veliki protiteroristični akciji v Rimu in v Turinu. Na podlagi zapornega naloga, ki ga je izdal preiskovalni sodnik Imposima. to, so v Rimu agenti Digosa in karabinjerji aretirali približno »dvajset oseb pod obtožbo teroristične dejavnosti in združevanja v prevratniške namene. Prejšnjo noč so preiskovalci aretirali tri avtonomiste, Cesareja Prudenteja, Emilia Di Marzia in Maura Oppija, proti katerim so rimski sodniki pred meseci izdali sodna obvestila v zvezi z u-morom sodnika Tartaglioneja, ki so ga kot znano izvedle rdeče brigade. Med aretiranimi je tudi znani odvetnik Rocco Ventre, ki je v preteklosti večkrat zagovarjal levičarje in domnevne teroriste ter bil tudi med ustanovitelji organizacije «Soccorso rosso«, ki nudi pravno pomoč priprtim skrajnežem. Ventre je tudi odvetnik dnevnika «H Manifesta« ter nekaterih diplomatskih predstavništev arabskih držav v Rimu. Aretacija znanega odvetnika je povzročila val polemik in ogorčenja med samimi odvetniki rimskega sodišča in naprednimi političnimi silami. Ventre je namreč obtožen, da je pred časom obvestil svojega klien- ta, nekega avtonomista, da ima telefon pod policijskim nadzorstvom. «Aretirani odvetnik« je včeraj izjavil bivši predsednik ustavnega sodišča Branca, «je samo naredil svojo poklicno dolžnost, zato je njegova aretacija povsem neupravičena*. Proti skepu sodnika Imposi-mata ' so ostro protestirali rimski odvetniki, ki so v ta namen včeraj proglasili splošno stavko za nedoločen čas. V sklopu preiskave proti terorizmu so včeraj aretirali tudi strojepistko Alessandro De Luco, ki je zaposlena na rimskem sodišču. V Turinu se medtem nadaljujejo aretacije domnevnih pripadnikov skupine eprima linea«, ki je v tem mestu v zadnjem času izvedla vrsto atentatov. V Milanu pa so karabinjerji aretirali moškega, domnevnega pripadnika rdečih brigad. BERLIN — Več tisoč levičarskih študentov je včeraj demonstriralo j proti politiki bavarskega desničarskega politika Franza J. Straussa, ki je te dni gost na kongresu nemške demokristjanske stranke (CDU) v zahodnem Berlinu. Med demonstracijo so tudi izbruhnili neredi med študenti in policijo, ki je are- j tirala več demonstrantov. i V NASPROTJU Z NEGATIVNIM STALIŠČEM COSSIGOVE VLADE Vsedržavni svet CONI je sklenil vpisati italijanske atlete na 01 Za sodelovanje na olimpijskih igrah v Moskvi je glasovala ogromna večina športnih zvez - Zaskrbljenost nad možno diskriminacijo yjade na škodo športnikov, ki so pri vojakih - Ugodni komentarji v levičarskih strankah Predsednik italijanskega olimpijskega odbora dr. Franco Carraro (na zmogljivosti. sil tako do Irana kot do Afganista levi) in generalni tajnik Gattai na seji vsedržavnega sveta CONI (AP) .........................iiimiiii.........m.................... M. RIBIČIČ NA SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL JUGOSLAVIJA BO ŠE NAPREJ KREPILA SVOJO NEODVISNO POT V SOCIALIZEM LJUBLJANA - Osrednja točka dnevnega reda včerajšnje seje predsedstva republiške konference SZDL Slovenije so bile ugotovitve s seminarja za aktiviste SZDL o nadaljnjem utrjevanju in razvijanju družbene vloge socialistične zveze, o čemer je v uvodnem referatu spregovoril Ivo Zorčič, član izvršnega odbora predsedstva. Uvodne Desede k seji pa je imel predsednik Mitja Ribičič, ki je spregovoril o tovarišu Titu. Pri tem je med drugim dejal: »Četrtega maja se je ustavilo Titovo srce. Do tega trenutka, ki je pretresel svet, smo 120 dni živeli in delali v izrednih okoliščinah. Tito je živel z nami, ni mogel več tako odločujoče in ustvarjalno vplivati na naša ravnanja. Nikoli doslej niso bile široke plasti ljudstva v naši deželi tako zaskrbljene in tako zavzete za usodo svojega predsednika in usodo Jugoslavije, ki jo je ustvaril. Odmevnost dnevnih zdravniških obvestil bi lahko primerjali z ukazi vrhovnega poveljnika v času narodnoosvobodilnega boja. Potem je prišlo slovo, veličastno in ponosno, pred licem vsega sveta in deset dni žalovanja s snontano oovorko skozi zeleni gaj Titove tihe smrti. Takrat so v svetu strnili svoje komentarje v misel, da je Tito mrtev, da pa bo naše ljudstvo živelo naprej. Začeli so razumevati Jugoslavijo in vlogo Tita v njej, ne kot vladarja, ki bi vladal z nad-zemsko močjo, ampak človeka sredi svojega ljudstva, razumevajočega za elementarne interese narodov in ljudi naše dežele. Zapisali so, da bo Jugoslavija ostala takšna, kakršna je. To je'bilo prevladujoče. čeprav se je obenem začel tudi tih in srdit boj nazadnjaških sil. Te težnje je za potitovski čas napovedal tovariš Krištof, ko je dejal, da ne enemu ne drugemu bloku ne ustreza konfrontacija na tleh Jugoslavije, zato pa se bodo sile reakcije in zla toliko bolj zavzeto vpletale v naše življenje, da bi se menjal odnos sil znotraj Jugoslavije v prid enega ali drugega. In zato nam je naročil, da se moramo boriti proti obema frontama — proti lastnemu konserva-tivizmu in proti liberalizmu, boriti za demokracijo tako, da se bomo borili za samoupravljanje in neuvrščenost. S Titovo' smrtjo dobivajo te Kardeljeve besede težo zgodovinske odgovornosti. V socialistični zvezi delovnega ljudstva se te odgovornosti zavedamo. Ni naš interes namreč samo to, da bi branili doseže- ne pridobitve partizanske zmage in samoupravne demokracije, neodvisen mednarodni položaj Jugoslavije izven blokovskih interesnih sfer. Naš interes ni samo da bi ostali takšni, kakršni smo danes. Tudi vnaprej se hočemo razvijati, gospodarsko in kulturno, tudi naprej bomo poglabljali in širili svobodo človekovega dela in politični sistem socialističnega samoupravljanja, posebej na tistih področjih, koder še ni segel vpliv človekovega združenega dela in znanja. In tudi vnaprej bomo v prvih vrstah boja za nove politične in gospodarske odnose med narodi sveta in svetovnem neuvrščenem gibanju in proti vojni, proti nasilju in vmešavanju, proti hegemonizmu, ki je danes glavna oblika sodobnega imperializma. Ne bomo se torej približevali strukturi enega ali drugega bloka, pač pa krepili našo lastno, neodvisno pot v socializem. Za vse to veliko, zavezujoče Titovo revolucionarno izročilo se čutimo danes v Socialistični zvezi delovnega ljudstva odgovorni, odgovorni skuoaj kot vseljudsko demokratično gibanje množic za delovanje deleeatske?a sistema na vseh ravneh Odpovo-en se čuti tudi vsak del n?še f'or'tQ nos^hei — Zveza komunistov za vodilni interes delavskega razreda v gibanju, sindikati za vpliv delavcev v družbeni reprodukciji, borci za humane smotfce partizanskega boja in mladi rod za to, da bo samoupravljal-sko gibanje obenem tudi gibanje mlade, k novim dosežkom strmeče jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti,« je poudaril Mitja Ribičič. Rekli so o Titu BEOGRAD — Te dni so rekli o Titu: Leonid Breznjev: Z imenom Josipa Broza Tita so neločljivo povezani junaški narodnoosvobodilni boj proti fašizmu in socialistična revolucija v Jugoslaviji, združitev jugoslovanskih narodov v enotno trdno skupnost, aktivna vloga Jugoslavi-je na mednarodnem prizorišču. Spomin na Josipa Broza Tita bomo vedno čuvali v naših srcih. Leopold Sedar Senghor: Predsednik Tito je bil zgodovinski primer privrženosti neodvisnosti narodov in prijateljstva med narodi. Zaradi svojih lastnosti je postal eden izmed očetov - ustanoviteljev in najučinkovitejših pobudnikov neuvrščenosti. RIM — Vsedržavni svet italijanskega olimpijskega odbora je sklenil z ogromno večino glasov, da bo vpisal italijanske atlete na 22. poletne olimpijske igre, ki bodo od 19. julija do 3. avgusta v Moskvi. Od 40 članov sveta CONI jih je bilo na včerajšnji seji prisotnih 34, od katerih jih je 29 glasovalo za sodelovanje italijanskih športnikov na o-limpijskih igrah, medtem ko so bili za bojkot samo trije, dva sta se pa vzdržala. S tem sklepom je CO NI zavrnil pritisk italijanske vlade in poskuse politične instrumentaliza-cije športa ter je potrdil, da mora šport ravno služiti zbliževanju med ljudmi vsega sveta, tudi (in morebiti še zlasti) v časih zaostrene mednarodne napetosti. Pri tem so zanimivi nekateri podatki: odsotni so bili predsedniki 6 športnih zvez, in sicer bivši minister Evangelisti (ki je moral odstopiti zaradi škandala Caltagirone) za boks, Franchi (nogomet), Paro-di (plavanje), Baracca (aeroklub), Colucci (športni ribolov) in Beneck (baseball). Prisotni podpredsedniki treh množičnih zvez (nogomet, boks in plavanje) so pa izrazili soglasje z odhodom italijanskih atletov v Moskvo, dasi niso imeli pravice do glasovanja. Za bojkot so glasovali predsedniki federacij za jadranje, konjske športe in za moderni peteroboj, vzdržala sta se pa zastopnika sabljanja in golfa. V odobreni resoluciji se vsedržavni svet CONI sklicuje na izrecno nalogo, da pripravlja atlete za olimpijske igre in zagotavlja njihovo sodelovanje na njih, da pospešuje o-limpijsko gibanje na državnem o-zemlju in spoštovanje olimpijskih načel ter sklepov mednarodnega o-limpijskega odbora. Dokument poudarja, da so olimpijske igre tekmovanje med ljudmi, ne pa med državami, in da sodelovanje nikakor ne pomeni pristajanja na kakršnokoli ideologijo ali kakršnokoli politično ravnanje ter da sedeža ne dodeljujejo državam, pač pa posameznim mestom. Resolucija izraža nato upanje, da bo spoštovana svobodna volja atletov brez vsake diskriminacije (očiten je namig na olimpijske kandidate, ki so pri vojakih) ter pooblašča izvršni odbor in predsednika, da si v mednarodnih športnih organih prizadevata, da bodo atletom v bodočnosti prihranjene sedanje težave in da bo olimpijsko gibanje dobilo novega poleta s primernimi popravki veljavnih pravilnikov. Dokument se zaključuje z odločnim zavračanjem vsake strankarske instrumentalizaci-je in zatrjuje, da so vsedržavni svet CONI navdihovala zgolj športna načela. Na tiskovni konferenci, ki je sledila zasedanju sveta CONI, je njegov predsednik Carraro dejal, da bodo italijanski atleti nastopili v Moskvi pod olimpijsko zastavo in ob igranju olimpijske himne, CONI bo vpisal vseh 200 italijanskih atletov, med katerimi jih je skoraj polovica pri vojakih in si bo prizadeval, da ne bo do njih izvedena in da je tolpa dobila zanj mastnih sedem milijard lir Ukradeno in prodano mamilo na; f odpotovalo z ladjo iz nekeea manjšega pristanišča v Abrucih. vendar točnejših podatkov o tem ni V Trstu pa bo dr Coassin nada Ijeval zasliševanje jutri, saj ima na 9pisku še 14 ljudi. Obvestilo za potovanje na Titov grob v Beograd V teku včerajšnjega popoldneva se je v našem uredništvu vpisalo za potovanje na Titov grob v Beograd proti pričakovanju tolikšno število naših bralcev in naročnikov, da so .zaradi tega nastale nemajhne težave pri organizaciji potovanja, predvsem v zvezi s prevozom. Ne smemo namreč pozabiti, da je na deset in deset-tisoče ljudi samo v S’' Sloveniji, ki bi se hoteli v prihodnjih dneh pokloniti tovarišu Titu na njegovem zadnjem domovanju na Dedinju. Naš predstavnik se zato danes mudi v Ljubljani, da bi na upravi železnic in drugih u-streznih forumih dosegel še dodatne vagone, ali kako drugače uredil za prevoz. Neglede na rešitev tega težkega vprašanja, pa bomo vpisovanje vendarle nadaljevali še danes dopoldne v Trstu in Gorici, o rešitvah, ki jih bo naš predstavnik dosegel danes v Ljubljani in o drugih podrobnostih v zvezi s potovanji, pa bomo bralce in naročnike sproti obveščali. Prav gotovo pa lahko že danes povemo, da bo — in to ne to naši krivdi — prišlo v programih potovanj do določenih sprememb, na katere že sedaj o-po/arjamo in prosimo za razumevanje ob samo po sebi u-mevnem zagotovilu, da bomo kot vedno, zastavili vse svoje sile, da bomo lahko zadovoljili vse številne interesente. na strankinem sedežu srečanje kandidatov, članov, vodstvenih organov in aktivistov, na katerem bo govor o načrtu in izvedbi volilne kampanje. O bližnjih pokrajinskih volitvah je na svojem zadnjem sestanku razpravljala tudi sekcija vzhodne ga Krasa socialistične stranke. Glede na to, da je sekcija pristojna tudi za Bazovico, ki spada v dolinsko volilno okrožje, kjer kandidira slovenski kandidat Josip Pečenko, ki ima največ možnosti za izvolitev, je vodstvo sekcije sklenilo prirediti v prihodnjih dneh sestanek z bazoviškimi člani za preučitev krajevnih problemov. Vodstvo sekcije je nadalje preverilo organizacijske probleme v zvezi z ljudskim praznikom, ki bo v nedeljo, 25. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah. Po kulturnem programu bodo spregovorili strankini kandidati na ''pokrajinskih vit-litvah: sedanji pokrajinski odbornik Gianfranco Carbone ter Josip Pečenko m Aljoši’ Volčič-.' Od 20. ure dalje bo za plesno zabavo skrbel ansambel Furlan. Devinsko - nabrežinska sekcija PSI pa bo volilni program za občinske volitve predstavila v petek, 23. maja, manifestacija bo ob 20.30 v prostorili občinske knjižnice na glavnem nabrežinskem trgu. Medtem pa se nadaljujejo leteči volilni shodi KPI. Pri Sv. Soboti je med drugimi govoril član pokrajinskega vodstva Dennis Visioli, ki je obravnaval krajevno stanovanjsko problematiko. Navedel je vrsto pomanjkljivosti, ki jih ie na tem področju zakrivil občinski odbor Liste za Trst. ki ie v svojem, čeprav kratkem obdobju upravl.jania, že nokazal vso svoio nezmožnost. da bo v soboto, 24. maja, ob 10. uri na strankinem sadežu v Ulici Machiavelli 22, tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili programe za pokrajino in okoliške občine. Medtem pa nekatere krajevne sekcije že pripravljajo volilna zborovanja za svoja delovna področja. druge pa so vabljene, je rečeno v tiskovnem poročilu SSk, da tudi same uresničijo podobne pobude. V ponedeljek, 26. maja, pa bo OD VČERAJ ZJUTRAJ Upokojenci skrbijo za varnost šolarčkov Od včeraj zjutraj pred nekaterimi tržaškimi osnovnimi šolami za varnost dece ne skrbijo več samo redarji, pač pa tudi priletni ljudje, polni vneme in navdušenja. Po nekaj mesecih birokratskih zapletlja-jev je končno stekla pobuda, ki je sicer še v preizkusni fazi, angažiranja predvsem upokojencev, ki bodo skrbeli za varnost malih šolarčkov, jim pomagali pri prečkanju ceste, jih mirili, ko čakajo pred šolo. S tem bodo v daljši perspektivi razbremenjeni redarji, za upokojence pa je priložnost, da se zopet vključijo v družbeno skupnost ter se čutijo še koristne sebi in družbi. V petek bo v gledališču Verdi drugi koncert spomladanske simfonične sezone, ki ga bo namesto obolelega dirigenta Gaborja Oetvosa vodil mladi, komaj 30-letni Pinchas Stein-berg, znan v evropskih koncertnih krogih kot prvi violinist najpomembnejših orkestralnih ansamblov. Našim bralcem pa dolgujemo še poročilo o prvem koncertu in v njegovi ponovitvi (prejšnji petek in soboto), ki ga je vodil bivši stalni dirigent tržaškega orkestra Gianfranco Mašini. Program koncerta je bil kaj neobičajen, zato pa nič manj zanimiv, saj je nudil priložnost za pomembno uveljavitev tako zbora gledališča Verdi, kot klarinetista Giorgia Brezigarja kot solista v Busonijevi in Dehussgjevi skladbi. Zbor pod vodstvom Andrea Giorgija je namreč sodeloval v krstni izvedbi Dominuttijeve skladbe cMagnificat za violino solo, recitativ in dva mešana zbora ter orkester■» in v Hagdnovem «Te Deumu» v C-duru. Mladi furlan. ski skladatelj Dominutti je za skladbo rMagnificaU prejel prvo nagrado na natečaju za Nagrado mesta Trsta, ki so mu jo uradno podelili med prvim in drugim delom koncerta. Zgledujoč se po modernih poljskih avtorjih, predvsem Pendereckem, je Dominutti z veliko inventivnostjo in smislom za vključevanje raznih muzikalnih elementov, ustvaril dokaj izvirno delo, ki zadobiva v svoji mističnosti in poduhovljenosti pogosto simfonično razsežnost. Zbor ima ob orkestru prevladujočo vlogo in mu ob nekaterih disonančnih mestih in nezvočnik recitativih omogoča tudi ubrano zlitost zlasti v sklepnih akordih posameznih fraz. Solistični violinski del je z zavidljivo tehniko in zvočno sonornostjo izvajal Giorgio Selvaggio, glas pa je prispeval Clau-dio Giombi. še lepše je vokalna gmota in iztanjšana interpretativnost zbora prišla do veljave v Haydnu in zborova zasluga je, če je sklad-da kljub nekaterim šibkim točkam v orkestru (predvsem godalih — čelih in prvih violinah) zazvenela v vsej slovesnosti in mogočnosti. Po uvodni Debussyjevi skladbi «Preludij k favnovemu popoldnevu», v kateri je prišla do veljave milina flavte in ki jo je orkester izvedel brez ustreznega poleta, je Busonijev Concertino za klarinet in mali orkester op. 48 nudil klarinetistu Gior-giu Brezigarju ob učinkoviti podpori orkestra in natančnem oblikovanju dirigenta Masinija priložnost, da je pokazal vso svojo briljantno virtuoznost tako v tehničnem obvladanju glasbila, kot v lepoti in čistosti tona. Skladba je kljub svoji navidezni razdrobljenosti izzvenela kot lepa celota. Svoje velike odlike je Giorgio Brezigar potrdil v Debussg-jevi «Prvi rapsodiji» za klarinet in orkester (v prvi izvedli v Verdiju) z imenitnim finalom razigranega orkestra, (jk) druge vesti NA ZADNJI STRANI f Čestitke PD Rovte . Kolonkovec čestita svojemu odborniku PETRU CER-KVENIČU ob rojstnem dnevu. Čestitkam se pridružuje tudi družina Gustinčič. SLOVENSKO STALNO „ v gledališče v trstu Kulturni dom SLAWOMIR MROŽEK TANGO dramsko delo v treh dejanjih Režija: FRANCI KRIŽAJ Jutri, 22. maja, ob 17. uri ABONMA RED H Jutri, 22. maja, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo V petek, 23. maja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski V soboto, 24. maja, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri V nedeljo, 25. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G - prva nedelja po premieri in popoldanska predstava na dan praznika Zaradi združitye abonmajev C in G prosimo abonente, da si posebej rezervirajo sedeže pri blagajni Kulturnega doma (tel. 73-42-65) v petek in soboto od 10. do 12. ure ter v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Pripravljalna odbora za poimenovanje osnovnih šol v Zgoniku po 1. maju 1945 in v Saležu po Lojzetu Kokoravcu -Gorazdu se najtopleje zahvaljujeta vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je slovesnost ob poimenovanju osnovne šole v Saležu tako lepo uspela. Obenem se odbora iskreno zahvaljujeta ansamblu »Pomlad*, ki je del honorarja zži igranje na prazniku v Saležu odstopil v sklad za poimenovanje obeh šol. •J"- Koncerti VERDI V petek, 23. t.m., ob 20.30 drugi koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi. Namesto dirigenta Gaborja čtvosa bo orkester gledališča Verdi vodil dirigent Pinchas Steinberg, bivši prvi violinist najpomembnejših evropskih simfoničnih orkestrov, med njimi tudi berlinske filharmonije. Na sporedu Mozartova simfonija št. 35 v D-duru KV 385 «Haffner» in Straussova simfonična pesnitev Tako je govoril. Zaratustra*. Pri blagajni gledališča je prodaja razpoložljivih vstopnic za petkov koncert (red A) in za sobotno po novitev ob 18. uri (red B). GLASBENA SREČANJA Jutri, 22. t.m., ob 20. uri bo v baziliki sv. Silvestra izredni koncert Mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi od leta 1974 Stojan Kuret. Zbor bo izvajal skladbe Gallusa, Orlanda di Lassa Ravanella, Pordenona, Fliesa, So-fianopula, Gabbianija, Kodalija, Kogoja, Pirnika, Srebotnjaka, Vrabca ter ljudske pesmi v priredbi Tomca, Marolta in Vremšaka. Miiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii PREGLED SLOVENSKEGA FILMA Draga moja Iza drevi v Cappelli Underground S filmom režiserja Veljka Duletiča se končuje serija slovenskih filmov V krožku Cappella Underground bo drevi ob 18., 20. in 22. uri na sporedu zadnja predstava iz Pregleda slovenskega filma, ki so ga pripravili Slovenska prosvetna zveza, krožek Cappella Underground in U-stanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Pregled je predstavil tržaški javnosti šest slovenskih celovečernih filmov zadnjih let (edina izjema je bil starejši Tri zgodbe) in dal vsaj bežno sliko teženj in ustvarjalnosti Slovenije na področju kinematografije. O zadnjem filmu na sporedu, Draga moja Iza režiserja Veljka Duletiča objavljamo kratko predstavitev kritika Petra Kolška. Ob Matjažu Klopčiču je Veljko Duletič v zadnjih desetih letih naj-zanimivejši slovenski filmski ustvarjalec. Duletič velja za premišljenega iskalca primernih literarnih motivov, ki jih skrajno tenkočutno in z velikim filmskim znanjem poglablja na filmskem traku. Njegova dela niso preprost posnetek vrednih literarnih del, pač pa njihova dožive-iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiM h h iiii iii iiiiii iiiiiiiiiiiii iiiii h Milini mini im tiiimHiiiiiiiHirimiimiiimiiiitiimiiiiiiniiinmiMiiiiiMiiMmiiiiiiimiiiiiiiHiiiiii PREDSTAVILI 50 JO VČERAJ NA POKRAJINI Raziskava o delovanju tržaških centrov za umsko zdravljenje V dvorani pokrajinskega sveta so včeraj predstavili zanimivo raziskavo o delovanju in namenih centrov za umsko zdravljenje. Raziskava izhaja predvsem iz izkušenj, ki so jih na tem področju pridobili v Trstu in vsebuje dosjeje, ki jih je izoblikovala tržaška operativna .mota od leta 1977 do danes. Kot znano, sestavlja tržaška enota skupaj / drugimi štirimi pokrajinskimi upiava-mi (Perugia, Rim, Arezzo in Nea pelj) »projekt* za preventivno zdravljenje umskih bolezni, ki ga je ustanovil vsedržavni svet za ra ziskovanje (CRN) in ga koordinira prof. Raffaello Misiti, na krajevni ravni pa prof. Basaglia. Prav prof. Misiti je včeraj, po u-vodnih besedali predsednika trža ške pokrajine Ghersija. poudaril po men pričujoče raziskave, ki ni sa mo dokumentarnega značaja, rmpak ima tudi mednarodno znanstveno vrednost in v celoti pokazuje sa- dove reforme prof. Basaglie. Dr. Rotelli pa je v svojem posegu širše spregovoril o delovanju posameznih psihiatričnih centrov v naši pokrajini in pomen le-teh pri vključevanju pacientov v normalno družbeno življenje. Rotelli je tudi poudaril, da je delovanje na tem področju v Trstu nadvse uspešno, o čemer zgovorno priča samo en podatek, in sicer padec števila samomorov v našem mestu. Raziskava, je še dodal dr. Rotelli, bo zaključena junija prihodnjega leta. ko bomo dobili dokončno sliko Zaenkrat imamo torej pred seboj štiri zajetne knjige, ki kažejo na velik znanstveni napor raziskovalne ekipe in nudijo dokumentacijo, ki je v Italiji edinstvena. Prva knjiga obravnava predvsem teoretična, metodološka in zgodovinska izhodišča raziskave ter prihaja do zaključka. da ni mogoče obravnavati psihičnih motenj izolirano od splošnega družbenega okvira in izven ostalih zdravstvenih okvirov, od kafeuh je »psihična bolezen* ie del. Knjiga prinaša tudi analizo in kvalifikacijo psihiatričnih služb v Trstu pred in po zapori umobolnice ter opisuje delovanje sedanjih centrov za umsko zdravje. Druga knjiga je monografija zna čaja in analizira naše mesto, število ljudi, ki se zateka v centre in d. podrobnosti predstavlja delovanje Barkovljanskega centra za um sko zdravje. Skratka, knjiga puna ša specifične izkušnje zdravljenja ter nakazuje zdravstveno in skrbstveno organizacijo. Tretja knjiga razglablja o tržaških zdravstvenih strukturah, medtem ko vsebuje četrta knjiga zgodovino politike podpor Trstu tako z gospodarskega in u-pravnega vidika ter poudarja rele vantnost, ki jo te podpore imajo za rehabilitacijo koristnikov psihiatrične službe, (mč) ta in ustvarjalne preoblikovanost. N z klancu je njegov prvi celovečerni film, temu je sledil Ljubezen na odoru, najpomembnejša pa sta zadnja dva: Med strahom in dolžnostjo in Draga moža Iza nista le vrh Du-letičeve ustvarjalnosti, pač pa predstavljata tudi enega od najlepših prispevkov k novejši slovenski kinematografiji. Film Draga moja Iza je nastal po literarni predlogi Iva Zormana in govori o povojnem življenju. Glavni junak ne podoživlja le svojega preteklega življenja, obremenjenega z vojno mladostjo, v njegovi usodi se križajo tudi intimne drame ostalih udeležencev krute zgodovinske igre, ki pušča za sabo nevidno razdejanje v podobi nesrečnih ljudi. In prav to, kar je v običajnem ravnanju nevidno, raztopljeno v minevanju in pozabi, Duletič počasi in z velikim občutkom za estetsko mero odkriva v obliki dolgih, zadržanih, a obenem neizprosnih velikih planov. Spominski, napol sauiski material pa povezuje dekle Iza; ne s svojimi dejanji, pač pa le s svojo lepo prisotnostjo, dekle, h: jo je junak nekoč, na začetku vojne, bežno videl in morda tudi vzljubil, zdaj pa mu je postala zgoščen smisel prebivanja. Za Duletiča je značilno, da nikoli noče učinkovati s širokimi epskimi prizori, njegova pot dn končnega sporočila vedno pelje preko človeške intime. To daje njegovim filmom lirični značaj; gre za skrajno rahlo in nežno filmsko tkivo, ki računa na zbranega gledalca. Peter Kolšek Sinoči v SK pop glasba Glasba kot odraz mladinskih izražanj, hotenj, komuniciranja, po dajanja občutkov in še marsičesa drugega — vse to se lahko zliva v tisto magično sfero, ki mladega pre vzame in ga izpopolnjuje v svojih iskanjih samega sebe in delovanja v družbi. Vse to lahko nudi klasič na glasba, širšim svetovnim mno žicam mladine pa tudi pop, rock. blues in countrjj glasba, ki je že pred 20 leti preplavila svet in da la nov pečat glasbeni ustvarjalno sli. O tem pojavu sta sinoči na povabilo Slovenskega kluba govorila Boris Siega in Miran Košuta, ki sta z besedo in igranjem plošč podala zgodovinsko pot popa od Beat-lesov in Rolling Stonesov pa do Pink Floydov, Jimmyia Hendriia, Eriča Claptona in številnih drugih. PD PRIMOREC TREBČE Pesem ne pozna meja V nedeljo, 25. maja 1980, ob 16. uri v Ljudskem domu v TREBČAH Sodelujejo zbori iz zamejstva, Slovenije in Koroške Kino Aldebaran Zaprto. , Nazionale 15.3J-22.00 «PornoJ"? off». Prepovedan mladini po0 1' letom. . Ariston 17.00-22.00 «Assassta° » un allibratore cinese*. Režija * Cassavetes. Ben Gazzara. Ritz 18.00 «11 ladrone*. E. Mont* sano. Eden 18.00 «Un uomo da marci* piede*. Prepovedan mladini Excelsior 16.30 «Donna e glia». Prepovedan mladini P001 letom. .. Grattacielo 17.00 «Bancario V1** rio*. P. Villaggio, C. Spaak. Fenice 16.30 «Provaci anc0 Sam*. W. Allen. a Mignon 16.30-22.00 «Scusi dov e west». Barvni film. ., Filodrammatico 15.30—22.00 « perporno fallocrati*. Prepove0 mladini pod 18. letom. . Cristallo 16.00 «Sono R. Pozzetto, E. Fenech. rtr vedan mladini pod 14. let0*',,... Moderno 16.30 «Kramer contro N mer*. Barvni film. . ,,,r. Aurora 16.30 «11 commissario razzano*. Capitol 16.30 «Kramer contro w mer*. Barvni film. .... Vittorio Veneto 16.30 «InhibiB®. Ilona Staller. Barvni film- jvj povedan mladini pod 18- let0 Voha (Miliel Zaprto. Šolske vesti Srednju šola Igo Gruden v Nat)t^ žini vabi na šolsko prireditev,^ bo v nedeljo, 25. maja, ob Ijt. v občinski telovadnici v Nabre Upravni odbor občinskega v . v Miljah sporoča, da bo vpis0Vy. otrok v slovenski oddelek za nas nje šolsko leto do 27. maja v * n GLASBENA MATICA TRST Šola Glasbene matice podružnica v Boljuncu Danes, 21. maja, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren ZAKLJUČNI NASTOP gojencev Glasbene matice in krstni nastop obnovljenega Tržaškega okteta. Vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev v Italiji javlja, da se začne vpisovanje danes, 21., jutri, 22., in 23. maja, od 10. do 12. ure v Ul. Cicero-ne 8/b za dvodnevni1 izlet ■blr priliki srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru. Izlet bo dne 7. in 8. junija: Maribor, Statemberg, Roga-šita Slatina. SPDT prireja v nedeljo, 25. maja, ob priložnosti «Srečanja mladih planincev ob dnevu mladosti* izlet na Vremščico. Zbirališče bo ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Vlak bo peljal do Košane, od tu pa je uro in pol hoda do vrha. Povratek z vlakom, prihod na Opčine ob 19.30. Razna obvestila Uprava občine Doiina sporoča, da bo za krajšo dobo prišlo do zastoja smetarske službe iz tehničnih razlogov. Zato vabi občane, naj skušajo omejiti odlaganje smeti. Osnovna šola K. Širok v Trstu, Ul. Donadoni, vabi na zaključno šolsko prireditev, posvečeno 35. obletnici osvoboditve, ki bo v soboto, 24. t.m., ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Sekcija ZKMI Devin - Nabrežina prireja 23., 24. in 25. maja praznik mladine v Šempolaju. KASTA sklicuje redni občni zbor 23. maja 1980 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije; 2. po ročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. diskusija; 5. razrešnica sta remu odboru; 6. volitve in 7. raz no. Člani in prijatelji vabljeni. Didaktična ravnateljstva sporočajo, da bo trajalo vpisovanje v dr žavne vrtce do 27. maja. Za nove vpise je treba izpolniti prijavnico in jo predložiti skupaj z rojstnim listom in potrdilom o cepljenju. Prijavnice dobite v vrtcu ali na ravnateljstvu. štorih vrtca, Ul. D'Annunzio y na občini (soba št. 8) od 9. do ure. ^ Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. maja IVON „ j, Sonce vzide ob 5.27 in zatone 20.36 — Dolžina dneva 15.09 jjj na vzide ob 12.09 in zatone op Jutri, ČETRTEK, 22. maja MILAN Vreme včeraj: naj višja tempo13^ ra 20,3 stopinje, najnižja 18. uri 16,8 stopinje, zračni n3 uro severovzhodnik, vlaga - m-na, padlo je 1 mm dežja, nebp -r, pooblačeno, morje skoraj no, temperatura morja 12 1010,2 mb ustaljen, veter 5^®^ raj pooblačeno, morje skoi-j 2,4 stoP‘“J ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE; Marzia W Daniel Bacci, Paola Musella, bara Razzini, Lea Biasutti. ^ UMRLI SO: 78-letna Santa® cjancic vd. Suman, 59-letni ' Mucchiut, 93-letna Maria pD* vd. Podbelsek, 74-letni Emil1®. ^ bavcic, 85-letna Elvira CianeM j0 Imperiale, 75-letna Laura vd. Blasevcih, 74-letna Sessartini vd. Bensa, 79-letna ^ la ' Bencitfr, ‘84-letna Cristina vd. Bogdan, 77-letni Giovanni sn 85-letna Gisella Baumann P°r',_]ei-ne, 61-letni Manfredi Punzi, 8 jj. na Attilia Kovačič por. Can?^ letni Francesco Carlovich, 5 \ija-Vittorio Massi, 69-letni Alcide ni, 60-letna Rosina Grison Por’ rossa. DNEVNA SLUŽBA LEKAR^ (od 8.30 do 20.30) jjj. Largo Piave 2, Trg Borsa D- jj, ramarski drev. 117, Ul. Com®1 (od 8.30 do 13. in od 16. d« Trg Ospedale 8, Ul. dellTsto NOČNA SLUŽBA LEKA™ (od 20.30 dalje) 35. Trg Ospedale 8, Ul. dellTs^1 I.EKARNF V OKOLIC* . Bol junec: tel 228 124: Bajte, tel 226 165; OpOine: tel. Z1' Prosek- tel 225 141; Božje ™ Zgonik- tel 225 596, Nabrežinf , 200-121; Sesljan: tel 209 1 97. tel. 213 137; Milic: tel TU ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl-U* Nočna služba od 21 do ® tel 732627; predpraznična °“ in praznična do 21 20. ure ire tel 68441 Planinska sekcija ŠZ Slog* pf|$-ka ob nenadni izgubi Svetka na iskreno sožalje svojcem- Pogreb Lojzke Lukse vd. Zuccoli „ bo danes ob 12.30 iz mrivAjg# glavne bolnišnice na pokoP8^ pri Sv. Ani. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša iet>a’ mama in nona NINA KAVČIČ por. GREGOR! Pogreb bo jutri, 22. maja, ob 10. uri iz mrtvašnice glaVIie bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči; mož Milan, hči Giann* 1 možem In vnuk Nicola Trst, 21. maja 1980 ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega DRAGA - LUČA ŠKERLAVAJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, Opčine, Ljubljana, Maribor, 21. maja 1980 način POGOVOR Z ZUPANOM DOLINSKE OBČINE Edvin Švab: Občani naj presodijo Z današnjim dnem začenjamo z cbjavo intervjujev z župani, predstavniki strank in kandidati pred bližnjimi upravnimi volitvami, ki bodo. kot znano, 8. in 9. junija. V načrtu imamo najprej pogovore z župani okoliških občin, nato z nekaterimi kandidati na občinskih volitvah, s kandidati na pokrajinskih volitvah, in končno s pokrajinskimi tajniki strartfl. Danes objavljamo pogovor z dolinskim županom Edvinom Švabom. liiwfer* ?° kili glavni dosežki do-ske občinske uprave v mandatni d<*'. ki se izteka? Na to vprašanje bi morali odgovo-predvsem občani, kajti oni bodo »li in s svojim glasom na vo-■J"1L,— upam, da odgovorno — Wmili ali zavrnili dosežke, ki so naslednji: Nadaljcvjiii in razvijali smo delo £eJsnjih let; vsepovsod med obča-s 111 'zven občine smo dosledno in .Ponosom, brez kompleksov uve-J vijali aktivno vlimo naše skupno-p ‘ Pa vseh področjih javnega živ-J nJa; dosledno mimo vseh težav j,° uveljavljali načela sožitja, so-zah?Van^a 'n enakopravnosti, ki jih eVa narodnostno mešano ozem-«1', z “ajvečjo občutljivostjo in po-itoa0rn sm° gojili najširšo enotnost, 6>i ^ odstopali od temeljnih na- demokracije, izročil NOB in od-vie sitva' korbe za uveljavitev pra-y ^lovencev pri nas in v deželi, sm« iU tek zavestnih opredelitev stalo S^uPno z občani delali vse o- tnL kakšnimi problemi upravnega j.aca3a se še srečujete in kako se nameravate lotiti v prihodnje? ial **°Mfimi upravnega značaja, ret' aamo srečujemo, ampak, 7 e’ bi, da hodijo z nami celo spat. nit-80 Pr°blemi in delo, ki ga ni V Jer videti, ki pa nam jemlje naj-v rt i-asa- Birokracije ne manjka k ^ *ji, saj tudi za najmanjše stva-faso °rarno viziti neprimerno več fnat’ ^uda’ Potrpljenja, kot ga za . de'° Potrebuje katerikoli ob-boh IZVen občinske administracije, v int8 ’n učinkovita uprava mora v,„ j esu svojih občanov soremljati s Pogajanje na svojih tleh: kajti Pa . s širokim pregledom celotne-skle 8n’a 'ahko sprejema, določa in pr P?- kaj mora narediti takoj, kaj 1 m kaj lahko ostane za kasneje. Eden glavnih in delikatnih problemov je velik pritisk mesta, oziroma iskanja gradbenih površin v naši občini, kar bomo morali s primernim urbanističnim posegom zaustaviti. Kako ocenjujete sedanji politični položaj v občini in kakšni so odnosi med političnimi silami? Mislim, da je politično stanje zadovoljivo, toda ne do take mere, da bi stali križem rok. Na zadnjih upravnih volitvah so občani izkazali delavskim strankam in levici veliko zaupanje, ko so na 20 svetovalcev poslali v občinski svet 12 komunistov in 2 socialista, ki skupaj tvorijo upravno večino. V sedanjem občinskem svetu imamo še 3 svetovalce SSk in 3 KD. Da je znala koalicija KPI in PSI razviti demokratične odnose, lahko presodite po naslednjih besedah, ki sta jih izrekla Lojze Tul za TSk .'.i Roberto Družina za KD. Tul: »Čutim dolžnost, da ob koncu mandatne dobe izrazim mnenje, da je delovanje občinskega sveta bilo plodno predvsem zaradi volje po odkritem in konstruktivnem pristopu vseh k obravnavanju in reševanju najrazličnejših problemov, med katerim1 niso manjkali nekateri zelo zamotani in delikatni.* Drožina: «Do tu sem naštel kritične pripombe na račun uprave, toda bilo bi nepošteno s strani naše skupine, ko ne bi ocenili, da smo imeli veliko priložnosti, da so se naša stališča ob važnih družbenih in političnih oroblemih približala. U-prava je imela posluh za mnoge naše predloge, ki niso ustvarili zmešnjave političnih stališč, ampak so bili obravnavani v duhu jasnega in odprtega soočanja . . . zavedamo se. da bi številčna premoč, ki upravlja občino, lahko ustvarila čisto drugačno klimo odnosov.* Tega se zavedamo tudi mi, ki smo več- krat poudarili, da si takih odnosov v korist delovnih ljudi želimo tudi drugod na ravni dežel in države. Kako pa rešujete vprašanje odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo, ki živita v vaši občini? Mi pravzaprav ne moremo reševati teh odnosov, mi smo si najprej razčistili pojme narodnostno mešanega ozemlja, osvojili smo duha bratstva in enotnosti, ki je bila tovarišu Titu vedno tako pri srcu; v tem duhu, ki se zaenkrat razvija na ravni enakopravnosti, sodelovat nja in spoznavanja Slovencev in Italijanov privilegiramo vse priložnosti in pogoje dela naših občanov za list varite v zdravih in poštenih odnosov. Dolinska občina je navezala plodne stike z raznimi sosednimi in drugimi kraji v matični domovini in v Italiji. Kaj vam predstavljajo ti stiki? Ti stiki, pobratenje in prijateljstvo z občinami Kočevje, Marzabot-to, Milje in Koper predstavljajo nekakšen klobuk vsemu, kar so naši ljudje, svobodoljubni in napredni občani pobratenih občin do danes žrtvovali, ustvarili in doprinesli v dobro svojih skupnosti, svojih narodov in delovnih ljudi vsega sveta. Z našim delom smo skovali prijateljstvo, ki nas spodbuja in obvezuje v pravični borbi za boljši svet. Slovenska prosvetna zveza La Cappella Underground Ente per la conoscenza della lingua e della cultura slovena PREGLED SLOVENSKEGA FILMA DRAGA MOJA IZA — rež. VELJKO DULETIC v Cappelli danes, 21. maja, ob 18., 20. in 22. uri ^ ri' • '4- fffyf ' t __v-____ odsek za zgodovino pri narodni 'N STUDIJSKI KNJIŽNICI tržaška folklorna skupina stu ledi d u t r i, 22. maja 1980, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v LJ1. sv. Frančiška 20/11 ob 18. uri °dprtje razstave izdelkov natečaja za šolsko mladino «IZ DOMAČE SKRINJE)) Razstava bo odprta do 5. junija 1980 narodna in študijska knjižnica v trstu vabi na 7 predavanje iz ciklusa POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA Univerzitetni profesor dr. BOGO GRAFENAUER bo preda-Val na temo: Beneška Slovenija in Istra pod beneško republike R Predavanje bo danes, 21. maja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma kakor vsa prejšnja predavanja in ne v Gregorčičevi dvorani. Darovi in prispevki :6rU^?V cvetja na grob Draga ta i„aja in Svetka Pelana daru-■OOo ,grid Kalan in Joži Peterlin ^ za SZ Sloga. narn>m'n na P0*1, Svetka Pelana, eta ^ ^ °b hudi bolezni našega ilžna Poskočil na pomoč, daruje ti zh.J “fužino 10.000 lir za pev-V r Lipa. ?Pomin na pok. Svetka Pelana lij/laardo Renčel z družino iftije R1" na *)0J ,.R'kardo Zg : lrD za spomenik padlim v * Bazovice. lertav-S^° cvetja na grob Lučota *ič inJa darujeta družini čuk -*ir za SPD Tabor. ‘eHavSt-° cve,ja na grob Lučota t hJJ® darujeta Lucija in Se->t\ Vat>n 10.000 lir za SPD Ta- N.N. daruje 50,000 lir za Dijaško matico. Ob četrti obletnici smrti Pine Kolarič in ob 35. obletnici njenega sina Milana se ju spominja sestra oziroma teta Zora in daruje 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Ricmanj. Neva iti Lucijan Volk darujeta 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču. Danes poteka 10. obletnica smrti dragega Jožeta Mevlje, v njegov spomin daruje Anica Gorkič z družino 10.000 lir za otroški pevski zbor «Vesela pomlad*. V spomin na strica Luča škerla-vaja daruje Ivo Gorkič z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika na Opčinah. MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE Družba SIP obvešča, da bodo jutri, v četrtek, 22. Cjaja, menjali telefonsko številko približno 1400 tržaš-kirn abonentom (področje Drevored D’Annunzio - Hi-Pudrom - Rossetti - Revoltella - Piccardi). Zainteresirani naročniki so bili že obveščeni. Poleg tega bodo istega dne izvedli sledeče menjave pri oštevilčenju približno 3000 naročnikom. — Telefonskim številkam, ki se začenjajo s številko 3, bo dodana spredaj številka 6. Ostale številke bodo ostale nespremenjene; ~~ vse telefonske številke, ki se začenjajo s 93, bodo nadomeščene z 943; ostale številke osta-nejo nespremenjene. vsi zainteresirani naročniki so vključeni v telefonski imenik z novo številko. ^a nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 informacije v zvezi z naročniki — brezplačna u- Mali oglasi telefon (040) 794672 ; OBČINA DOLINA išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije za začasno namestitev pri smetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228-127 od 8. do 14. ure. GOSTILNA Grilanc - Salež išče o-sebo, ki bi vzela v najem gostilno. Oglasite se osebno pri Borisu Grilancu v Saležu. PRODAJAM zazidalno zemljišče na Opčinah 1800 kvadratnih metrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 211-464. SOLIDNO podjetje v Trstu vzame v službo uradnika/co, lahko tudi začetnika ali upokojenca z znanjem jezikov, vsaj angleščine. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro: Poštenost. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči belo in črno vino. PARFEMI G1VENCHY za moške in ženske lahko dobite tudi na Opčinah v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90» ZA TRUDNE IN BOLEČE NOGE, za noge, ki se močno potijo, imamo veliko izbiro krem, pudrov, dezodoransov in soli za kopeli. Vse to dobite v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90» — Opčine PRODAM dirkalno kolo znamke Vil-lier Triestina v dobrem stanju primerno za fanta starega od 10 do 12 let. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na številko 82-50-59. OSMICO je odprl Rudolf Košuta (Beljan) . Križ 44. Toči pristno domačo kapljico. PRODAM fiat 132 • 2000 letnik 1978. Telefon 229-343 ali 225-682. IŠČEM sobo ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefonirati r.a tel. št 417-670 od 13. do 15. ure. PRODAM čistokrvnega psa bernardinca starega sedem mesecev. Telefon 229-343 ali 225-682. USLUŽBENEC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646 PRODAM fiat 850 v dobrem stanju. Cena 200.000 lir. Telefonirati od 13.00 do 14.30 na tel. štev. 220601 IŠČEMO uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine in angleščine ter ose bo za prevode iz poljskega jezika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Padula». ZATIŠJE PRED RAZBURKANIMI ZADNJIMI DNEVf Dobrih petnajst dni pred volitvami kot da bi ne bilo volilne propagande Liste kandidatov za rajonski svet v Locniku, Podgori in pri Madonnini Kot da ne bi bilo volitev. Do 8. junija manjkajo manj kot trije tedni, na oglasnih deskah, ki jih je občina postavila na običajnih mestih, le tu pa tam bežno pogleda kak plakat te ali one stranke. V Gorici so se v prejšnjih dneh pojavili nekateri govorniki, skoro vsi so govorili o sedanjih odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Poslušalci pa so bili skoro vedno eni in isti in tako so iz raznih virov poslušali isto tematiko. Seveda se bo volilna kampanja razvnela v prihodnjih dveh tednih, marsikatera stranka bo privabila v Gorico kakega govornika težjega kalibra, čeprav je znano, da so se ljudje navadili komodno sedeti pred televizijskim sprejemnikom in po slušati vsedržavne voditelje strank, pa čeprav gre za volitve krajevne ga značaja. Prav zaradi tega bomo občutili v prihodnjih dveh tednih več osebne propagande raznih kan didatov za občinski svet in pri nas tudi za rajonske svete. Pred dnevi smo začeli z objavo kandidatnih list vseh strank v posameznih rajonih. Objavili smo kandidate in stranke, ki se potegujejo za glasove v Štandrežu in v Pev mi-Oslavju-Štmavru. Danes so na vrsti v našem listu kandidatne liste vseh strank v Loč-niku, v Podgori in pri Madonnini. V teh treh rajonih bo moč dati 'e en preferenčni glas. V LOčNIKU se za svoje pred stavnike v rajonskem svetu pote guje osem strank, ki so kandidatne liste predložile v sledečem zaporedju: KPI, PSDI. PRI. SSk, MSI. KD. PLI in PSI. Po zadnjih ugotovitvah je na področju ločniškega rajona 2683 volivcev. Na listi KPI kandidirajo: Enzo Bucovini, Bianca Marega Vidoz, Silvia Abate Bucovini. Roberto Bo-gar, Giorgetta Ferrelli Balbinot, Massimo Marini, Angelo Romanzin, Oreste Zogut, Tarcisio Venita, An-tonietta Verona Visintin, Giulio Vidoz, Luigi Franco. Na listi PSDI: Franco Bregant, Silvano Bregant, Edoardo Bressan. Nella Fanchin Macovez, Duilio Fon-tanini, Flavio' Medeot, Albino Pil-lon, Nerina Puia, Agostino Recca, Franco Veronese, Dario Vorisi. Na listi PRI: Dario Bertossi, Franco Brotto, Giuseppe Fasolo, Carlo Tavagnutti. Na listi SSk: Marjan Rožič, Vladimir Brešan, Lidija Jarc, Damijan Paulin. Na listi MSI: Giuliano Tuntar, Gualtiero Vidoz, Alfrede Contini, Giulio Cosmaro, Luigina Malena. Na listi KD: Mario Perco, Luigi Bregant, Silvana Cum. Remigio Coos. Giorgio Grion, Augusto lan cis, Luigi Krainer, Enzo Pecorari. Santo Rizzo, Fulvio Simeoni, Ivaldi Tomasin. Livio Vidoz. Na listi PLI: Sergio Fornasir, E-sterina Famea De Colle, Stanislao Figar, Salvatore Salerno, Sergio Si monelli, Carlo Ticozzi, Mauro To-ros. Na listi PSI: Sergio Battello, Livio Bregant, Luciano Cargnel, Ma rio Forchiassin, Arnaldo Lenisa, Giampaolo Malfatti. Luisa Menon, Renato Princi, Alfonso Puja, Renzo Romanzin, Ervino Scorianz, Flavio Visintin. Na področju PODGORE je po zadnjih podatkih 1047 volivcev. Kan didatne liste je predstavilo sedem strank, manjkajo namreč republikanci. Liste so predložili po sledečem zaporedju: KPI, PSDI, SSk. MSI, KD, PLI, PSI. Kandidati KPI: Stanislav Bastia ni, Virgilio Drigo, Giordano Bizjak, Ivan Bregant, Sergio Degrassi, Zor. ko Klavčič, Majda Komel Terpin, Edvard Maligoj, Enzo Miculin, Salvatore Monello, Bruno Olivi, Vi-viana Zamparo Miculin. Kandidati PSDI: Bruno Brada-schia, Franco Bregant, Silvan Breganta, Edoardo Bressan, Amleto Ceccherini, Franco Contino, Carmi-ne Cutri, Nella Franchin Macovez. Duilio Fontanini, Agostino Recca, Guerrino Seno. Dario Vorisi. Kandidati SSk: Lidija Jarc, Emil Jarc, Bruno Rustja, Bogomir Špacapan. mara BANCA Dl CREDITO Dl TF1IESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 20. 5. 1980 Societa Italiana per 1'EsercizioTeIefonico Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska kron-Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 843.-1930.-1743,-505.— 200.— 28,45 467,-65,25 719.-' 425,— 149.— 199.— 170-19— 39,50 39,50 red pa je sledeč: KPI, lokalna lista. PRI, MSI in PLI. Manjkajo PSDI. KD. SSk in PSI. Kandidati KPI: Stanislav Bastia ni, Virgilio Drigo, Giordano Biziak. Ivan Bregant, Sergio Degrassi, Zorko Klavčič, Majda Komel Terpin Edvard Maligoj, Enzo Miculin, Salvatore Monello, Bruno Olivi, Vivia-na Zamparo Miculin. Kandidati LOKALNE LISTE: Ot-tocaro Cicigoi, Licia Bordin Co cianni, Cipriano Grudina, Bernardo Lini, Guido Luciani. Bruno Marti na, Raffaele Napea, Giorgio Pa vesi, Boris Skocaj. Luisa Stradner, Giuseppe Tarantino, Gianluigi Za-netti. Kandidati PRI: Grazia Bagat, O scar Franzot, Luciana Lassig, Ines Manzini. Kandidati MSI: Alfredo Contini, Ernesta Favari Pezzoli. Rosa Ca cioppo Mantini, Livio Toros. Kandidati PLI: Carlo Ticozzi, Stanislao Figar, Salvatore Salerno, Sergio Simonelli. Kandidati MSI: Maurizio Marcelina, Giuseppe Baumann, Vasco Manetti, Valentino Riavez. Kandidati KD: Sergio Sfiligoi, Elvira Ardit Bandelli, Ferruccio Ber nardis, Mario Ghiotto, Giuseppe Hlede, Adriana Pantarotto, Bruno Rupil, Mario Sandrigo, Franco Spe-cogna, Olevenza Vitali Franceschi-nis. Kandidati PLI: Rambaldo Zucal-li, Francesco Iussig, Bruno Percon. Rosanna Petrera. Kandidati PSI: Elso Milocco, O-reste Cecotti, Alessandro De Bia-si, Luciano Franco, Paolo Nutrizio. Silvester Troncar in Viktor Vižintin Med najmanjšimi po število prebivalstva. zadnji pa po nastanku je rajon MADONNINA, kjer imajo 698 volilnih upravičencev. Stranke je v tem rajonu nekoliko presene tila lokalna lista, zato so kandidate za rajonski svet v tem delu gori-ške občine vložile le štiri stranke, poleg lokalne liste seveda. Vrstni USTANOVNI OBČNI ZBOR JE BIL PREJŠNJI VEČER ZAČETEK KRM1NSKE SEZONE Trio Lorenz iz Ljubljane v petek zvečer v Krminu Ljubljanski glasbeniki bodo imeli koncert v cerkvici sv. Apolon je Še drugi štirje koncerti v starih krminskih cerkvah Priznani Trio Lorenz iz Ljubljane prične v petek, 23. maja, vrsto spomladanskih koncertov v starih krminskih cerkvah. Tudi letos bodo koncerti, ki so že v prejšnjih sezonah vzbudili zanimanje ne samo krminske publike, marveč tudi drugih ljubiteljev glasbe, v raznih krminskih cerkvah, in sicer v cerkvici sv. Apolonije, v prenovljeni cerkvici na Subidi in v baziliki sv. Ivana. V cerkvici sv. Apolonije, stari stavbi iz trinajstega stoletja, ki so jo pred leti prenovili (danes služi le za prirejanje raznih koncertov), bodo kar trije koncerti, med temi tudi petkov koncert Tria Lorenz. Koncert se bo pričel ob 21. uri. V triu sodelujejo pianist Primo Lorenz, violinist Tomaž Lorenz in violončelist Matija Lorenz. Izvajali bodo glasbo Ludviga van Beethovna (Trio št. 5 op. 70). J. Suka (Elegija op. 23) in Bedricha Smetane (Trio op. 15). Naslednji koncerti bodo vsak petek. 30. maja je na vrsti, vedno v cerkvici sv. Apolonije, nastop pia- Goriška folklorna skupina bo gojila ljudsko izročilo Skupina nadaljuje pred leti zaeeto delo v Sovodnjali Vabljena k sodelovanju mladina iz vse pokrajine V sejni dvorani Kulturnega doma je bil v petek zvečer ustanovni občni zbor Slovenske folklorne skupine v Gorici, na katerem so bili člani skupine ter zastopniki SPZ ter SKGZ. Kot je znano je skupina delovala več let v okviru prosvetnega društva v Sovodnjah in se je pred kratkim osamosvojila ter prišla v Gorico. V skupini so tako nekdanji sovodenjski plesalci, vanjo se je včlanilo tudi precej mladih iz Gorice in iz drugih krajev. V imenu pripravljalnega odbora ji prisotne pozdravil Rudi Pavšič. Poudaril je, da občni zbor ne pomeni začetka dela skupine, marveč je potreben, da se zadosti določenim organizacijskim potrebam. Skupina se tako ustanavlja kot samostojno društvo jn se je včlanila v SPZ. Sovodenjski plesalci so pred leti pod vodstvom Nade Križman-čič naštudirali splet'goriških plesov, s katerimi so nastopali tako v domačem okolju, kot drugje v Jugoslaviji in naši deželi. Skupina je po nekaj uspešnih letih prenehala z delom, zato so pri SPZ pomislili, kako nadaljevati z delom. Odločili so se, tudi po pogovorih in v soglasju s plesalci, da se ustanovi skupina, ki bo imela pokrajinski značaj. O tem so potekali pogovori med SPZ, sovodenjskim društvom in plesalci. Dela so se lotili z vso resnostjo. Na pobudo SPZ so nekateri člani skupine šli na tečaj v Slovenijo, kjer so se izpopolnili tudi v možnosti voditi tako skupino. Sedaj pripravljajo program goriških plesov, prvim podatkom so dodali še nove, pridobljene v zadnjem času, pomagal jim je strokovnjak Bruno Ravnikar iz Ljubljane. Spletu plesov, s katerim bodo nastopali, bodo dali ime «Goriška šagra*. Zatem je o notranjem delovanju skupine v teh mesecih in o udeležbi na tečaju spregovorila Adrijana Petejan. Povedala je, kako so se lotili tudi raziskovalnega dela ob podpori in z navodili strokovnjaka Ravnikarja, v «Goriški šagri* bodo pokazali, kako so se zabavali naši predniki ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku tega. «Goriška šagra» je sestavljena iz sedmih plesov in sicer cvajšrit, šetepaši, den-cik, špic polka, mazurka, štajeriš in puštertanc*. Po teh poročilih so zborovalce pozdravili zastopniki ustanov. Marko VValtritsch .je v imenu SPZ poudaril važnost, ki jo ima folklora v spoznavanju ljudskega izročila iiiiimiiifUiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiimHuuiiiiiiiimiiiitiiiiiiiimtiiiiiiiiitiiitittiiiiimiimuiiuiiiiiiiiiii ČAKALI SMO JO DEVET LET! Končno iz Gorice na avtocesto po hitri in sodobni cesti Včeraj so odprli prometu del nadvoza na Tržaški cesti v Gorici - Kmalu bo državna cesta pred letališčem zaprla, promet se bo odvijal skozi Sovodnje MENJALNICA vseh tujih valut Končno, po devetih letih odkar so ga pričeli graditi, je prevozen nadvoz pri Nanutovi gostilni na Tržaški cesti. Odprli so ga včeraj ob prisotnosti predstavnikov občine, pokrajine in prefekture. Za sedaj bo moč s pomočjo tega nadvoza voziti se iz Gorice v smeri Majnice, Gradišča in Vileša, t.j. lahko bomo dosegli ves južni del goriške pokrajine in tudi avtocesto Trst - Benetke -Videm. Ni pa še uporabna vsa Tržaška cesta, saj na drugi strani nadvoza, v smeri proti Trstu, potekajo dela na drugem nadvozu, ki ga s precejšnjo hitrostjo postavljajo na področju pred glavnim goriškim po kcpališčem. Za sedaj je važno to, da se bo promet skozi štandreške ulice zmanjšal. Malenkostno so to zmanjšat je v Štandrežu opazili v teh dneh odkar so odprli ločniški most dvosmernemu prometu. Če hočemo iz Gorice proti Trstu pa moramo za sedaj še vedno skozi Štandrež in po novi obvoznici na Tržaško cesto. Kmalu pa ne bo Tržaška cesta več prevozna, kajti v času ko bodo delali na nadvozu v neposredni ’iži-ni letališča, bo treba' v Trst ali po novem avtocestnem priključku ali pa skozi Sovodnje, Rubije in Gabrje. Takrat bodo Sovodenjci občutili gostejši promet. To najbrž več mesecev. Povejmo še, da je avtocestni priključek med Vilešami in Gorico gradila pokrajinska uprava po nalogu družbe AN AS. Dela so stala približno tri milijarde in pol lir. Prvi odsek med Vilešami in Majnico so odprli že pred šestimi leti, treba je bilo dokončati most čez Sočo, podvoz pod nogometnim igriščem pri Sovodnjah in podvoz pod žele-niško progo ter seveda cestno deteljico na Tržaški cesti v Gorici vsakega naroda in pri nas, ob narodnostni meji, je to še bolj pomembno kot drugod. Naloga nove skupine bo častno zastopati našo folklorno tradicijo povsod, skupina mora gojiti tesne vezi z vsemi prosvetnimi društvi, še posebej s sovo-denjskim. Istočasno naj izurjeni tečajniki poskrbijo za to, da bodo lahko vadili otroške folklorne skupine v raznih krajih. Zastopnik TO SKGZ Ace Mermolja je prav tako poudaril važnost, ki jo imajo vse oblike kulturne dejavnosti v naši nacionalni osveščenosti. Nadja Kri-ščak, folklorna referentka pri SPZ. je priporočila tesno sodelovanje med zamejskimi folklornimi skupinami in izrazila željo, da bi folkloristi in drugi člani skupine še vnaprej raziskovali, kar. je folkigrnega. k. našem okolju ter obujali stare običaje. Zatem je spregovoril še Suhadolc od tržaške folklorne skupine »Stu ledi*. Novi odbor sestavljajo Zdravko Novak, Adrijana Petejan, Igor Petejan, Antonijeta Petejan, Jožko Krašček, Jožko Leban, Renza Pe-lesson in Rudi Pavšič. nistke Laure De Simone. V cerkvici na Subidi nastopi 6. junija Celovški kvartet, v sredo, 11. junija, spel v cerkvici sv. Apolonije duo Renata Senici Maria Grazia Cabal. Zaključni koncert bo 20. junija v baziliki sv. Ivana, nastopi ansambel «Musiche rare». Koncertno sezono prireja krmin-ska Pro Loco, ki hoče s tem nuditi ljudem možnost, da si ogledajo tudi stare krminske cerkve, ki so jih v zadnjem času obnovili. Da b’ omogočili ceneni obisk mladini prodajajo abonma v skupni vrednosti pet tisoč lir. SLOVENSKO STALNO . GLEDALIŠČE V TRSTU LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečja krstna predstava Sodelujejo: VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI. Jutri, 22. maja, ob 21. uri v dvorani «A. Gregorčič* v Štandrežu. V petek, 23. maja, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. V soboto, 24. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v Števerjanu. MDA v Sloveniji Tudi letos bo v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij in sicer v Slovenskih Goricah (od 22.6. do 13.7.), v Beli krajini (od 13.7. do 3.8. ), na Goričkem (od 13.7. do 3.8. ) in pa v Posočju tod 3.8. do 24.8. ). Posebna zvezna MDA, na ka tori bodo sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa bo na Kosovem od 6.7. do 3.8.1980. Mladenke in mla dinci iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v e-nem izmed navedenih krajev, dobi jo vse potrebne informacije na u-radih SKGZ (Trst, Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 744-249, in Gorica, Oi: Malta 2 - tel. 24-95). iiiiiiimitiMiiiiimiuiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiitittiuiiiiuiiiMfiiiiiitiiMiiMiiiiiiiiiiiiMiimiimiimiJnuiiiuiiiiiii VČERAJ ZJUTRAJ V TRŽIČU TOVORNJAK DO SMRTI POVOZIL PRILETNEGA KOLESARJA Nenavadna nesreča mladega traktorista na Pal-kišču • Nesreča v Gabrjah: iz popolnoma razbitega avta so izvlekli nepoškodovanega šoferja V predmestju Tržiča je včeraj, okrog 9. ure, v prometni nesreči preminil 71-letni upokojenec Giuseppe Spontan, s stalnim bivališčem v Tržiču, Ulica Amarina 22. Ne sreča se je pripetila na Ulici Ce-sare Augusto Colombo, glavni prometni žili v smeri proti Trst-- Priletnega možak ja, ki se je peljal s kolesom, je povozil tovor njak tržaške registracije, ki ga je upravljal 56-letni Karel Gregorovič, s stalnim bivališčem na ’ rgu C i: iz-zole 18 v Trstu. Težko ( Ožijo je pe ljalo v smeri proti Trstu. Vse okoliščine nesreče še niso pojasnjene. Menda je kolesar namera val prečkati cesto, pri tem pa naj brž ni opazil tovornjaka, ki je prihajal iz tržiške smeri. Posledice trčenja so bile usodne, saj je Spontan umrl že med prevozom v trži-ško bolnišnico. V tržiški bolnišnici se zdravi 16-letni Edoardo Visintin, doma iz Martinščine, ki se mu .je v ponedeljek zvečer pripetila dokaj nenavad na nesreča. Na cesti med Poljanami in Palkiščem je z majhnim trak torjem zavozil s ceste ter se prevrnil v kake tri metre globok jarek pod cesto. Fanta so izpod vozila zvlekli reševalci ter tudi poskrbeli za prevoz v bolnišnico, kjer se bo zdravil mesec dni zaradi poškodb prsnega koša in številnih odrgnin. Kljub vsemu je fant imel srečo, kajti lahko bi ga traktor do smrti pomečkal. Nekoliko nenavadna nesreča, na srečo tokrat brez hujših posledic, je doletela 34-letnega Tržičana Ser-gia Di Zorza. V ponedeljek zvečer, okrog 19.30 se je z avtom peljal po državni cesti št. 55. Med Gabrjami in čukiščem je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je najprej udarilo ob skalo, nato pa se nekajkrat 0-brnilo ter končno obstalo v jarku. Na moč prestrašenega šoferja so iz razbitin izvlekli goriški gasilci. Di Zorza so sprejeli v goriško bolnišnico, kjer se bo predvidoma zdravil 10 dni. Zapisnik so napravili orožniki iz Gabri j. Od ponedeljka v Intecu samo dnevna izmena Poročali smo že o težavah, v ka torih naj bi se znašlo podjetje Inte-co v Sovodnjah, kjer naj bi se v zadnjem času močno zmanjšala nu ročila in kjer so se v zadnjih te dnih nabrale velike zaloge izgotov ljenih kontejnerjev, ki jih naročni ki ne prevzemajo. Od ponedeljka, 19. t.m., se delo v tovarni odvija samo v dnevni izmeni, za kakih 80 delavcev pa je začela veljati dopolnilna blagajna, I i bo po vsej verjetnosti trajala vse do konca julija. Avgusta bodo delavci pdšli na kolektivni dopust, v .jeseni pa se bo vprašanje polne zaposlitve znova pojavilo, morda v še bolj težavnih okoliščinah. V dnevni izmeni je zaposlenih nekaj nad 100 delavcev, sind;’ lini predstavniki so zahtevali (in menda tudi dosegli) da bo dopolnilna blagajna potekala izmenično vsakih štirinajst dni. Delavci, ki so trenutno zaposleni bodo v prvem in drugem tednu prihodnjega meseca doma, delali pa bodo tisti, ki so od ponedeljka v dopolnilni blagajni. Zamenjave pa po vsej verjetnosti ne bo mogoče opraviti v celoti, zaradi same ureditve proizvodnje. Tako bodo nekateri delavci v zgoraj omenjenem obdobju stalno zaposleni, medtem ko se drugim najbrž obetata dva meseca dopolnilne blagajne. ZTT in MLADINSKI CENTER prirejata jutri, v četrtek, 22. maja, ob 17. uri' predstavitev otroške slikanice ABECERIME Prisotna bosta avtorja slikanice Miroslav Košuta in Klavdij Palčič. Predstavitev bo v prostorih Dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). Vabljeni! Kino Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji javlja, da se je začelo vpisovanje, ki bo trajalo do 23. maja, od 10. do 12. ure pri predsedniku Košuti v Ul. Mameli 8 za dvodnevni izlet ob priliki srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru. Izlet bo dne 7. in 8. junija: Maribor, Sta-temberg, Rogaška Slatina. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. maja, planinski izlet z vzponom na Mali čampon (1372 m) nad Huminom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod s Travnika ob 3. uri. Izlet vodi Vlado Klemše. G uricii VERDI 17.30—22.00 «Kramer contro Kramer*. Dustin Hoffman in M. Streep. Barvni film. CORSO 17.00-21.30 «L’ultimo com-battimento di Ken*. B. Lee in G. Joung. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Porno ‘love*'.1''Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »La novi-zia indemoniata*. PRINCIPE Danes zaprto. lXovn Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Človek dinamo*. Hongkoa.ški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Ginekolog soc. zavarovanja*. Nemški film. DESKLE 19.30 «človek dinamo*. Hongkonški film. Razna obvestila Jutri zvečer, v četrtek, 22. maja, ob 20. uri (po jugoslovanskem času) bo ljubljanska televizija oddajala dokumentarni film z naslovom «Somrak človeka*, ki ga je pripravila goriška novinarka Dorica Makuc. Film govori o nacističnih taboriščih in še posebej o slovenskih ženskah v teh taboriščih. V tem filmu so prikazani motivi iz današnjega Ravensbruecka, imamo pa tudi pogovore z raznimi preživelimi internirankami, med temi tudi iz Gorice. V državnih in občinskih otroških vrtcih v Gorici in na podeželju vpisujejo otroke v vrtce. Vpisovanje bo trajalo do torka, 27. maja. Slovenske starše vabimo, da vpišejo čimprej svoje otroke. Slovenski vrtci so v Gorici (Ul. Vit-torio Veneta, Ul. Torriani, Ul. For-te del Bosco), v Pevmi, štandrežu, Podgori, Ronkah, Sovodnjah, Rupi, Doberdobu in šteyerianu Namesto cvetja na grob Mih Cotič darujeta za Kulturni dom v So-vodr.jah Cvetka in Bruno Štekar 40.000 lir; v isti namen Jelka in Dano Tomšič ter Rozalija 20 000 lir Ciril češčut daruje v sklad za poimenovanje osnovne šole v Sovodnjah po Petni Rutkoviču 5000 lir. Ob težk' izgubi Mile Cotič Peie jan izreka Prosvetno droštvo Sovodnje svoirem n*nlje ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame TEREZIJE GRAHEK vd. RENER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njem zadnji poti in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala msgr. Oskarju Simčiču, msgr. dr. Francu Močniku in g. Stanku Jericiju za pogrebni obred. SVOJCI Gorica, 21. maja 1980 t A' MHHi J«W -M VARNOST PROMETA JE VSE BOLJ NUJNA Defenzivna vožnja, ali nekaj nasvetov kako se izogniti kočljivim situacijam S spoštovanjem nekaterih pravil lahko vsak voznik veliko pripomore k temu, da bo vsakdanja vožnja veliko varnejša in tudi prijetnejša ZANIMIV PREDLOG «CAMPER SOUTH» Rent-a camper: prvi stik z novo obliko taborjenja Vsakdanje življenje in okoliščine, v katerih živimo, porajajo med nami* vedno nova razmerja, ki jih še tako dobro izdelani predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je tudi na področju prometa, kjer človek podreja sebi v prid vozila in-ceste. Pri tem pa žal pozablja, da sodobno življenje na prometnih površinah zahteva od vsakega izmed nas kakovostne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Tečaji in vaje, spoznavanje predpisov, ki smo jih opravili preden smo dobili vozniško dovoljenje, zanesljivo ne zadostujejo, da bi bili dobri vozniki. Priprave in izpiti so nedvomno potrebni (v Italiji potrebujemo sicer nujno pre-osnovo in posodobitev, op.ur.), toda vozniško dovoljenje je samo potrdilo, da njegov lastnik zna toliko, da se lahko. . . začne učiti. Dober voznik postane vsakdo z izkušnjami, ki si jih pridobi na cesti. Prometnih položajev, v katerih se voznik znajde, je namreč preveč, da bi jih lahko naštudiral jz knjig brez praktičnega previrjanja, pri nadaljnjem učenju in usposabljanju pa je nedvomno koristna pomoč drugih, izkušenih voznikov. Prometni strokovnjaki so v zadnjih letih razvili teorijo vožnje, imenovano «defenzivno vožnjo*. Teorijo defenzivne vožnje smo, kot v brošurici Avto-moto zveze Slovenije, po kateri povzemamo glavne točke, strnili v deset o-snovnih pravil. Pri tem pa je treba razumeti, da vseh deset pravil ni moč uporabljati brez medsebojne povezave, kjer je promet skupek okoliščin in dogajanj, ki se vsak trenutek med seboj prepletajo in spreminjajo. Gre za nasvete, ki utegnejo mnogim rešiti življenje ali jih obvarovati pred materialno škodo. Velja si jih vtisniti v spomin, da bi biio vsakdanje sožitje z avtomobilom prijetnejše, predvsem pa varnejše. 1. Izogibajte se cest s pregostim prometom: Promet na naših cestah postaja, zlasti v tem času iz dneva v dan gostejši. Vendar Ti prometni zamaški se pojavljajo po nekaterih pravilih, ob določenih urah in določenih dneh in"'j)h je jnogtfčfi . predvideti. »Defenzivni* voznih sg bo vselej izognil cestam s prevelikim prometom tako? da bo izbral stransko, manj obremenjeno cesto, ali tako, da bo čas svoje vožnje pomaknil v ure, ko je prometa manj. V gužvi je možnost nesreče znatno večja, vožnja pa neprimerno bolj naporna. 2. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti svojega vozila: vsak voznik spreten ali nespreten, se mora jasno zavedati svojih sposobnosti in voziti vselej tako, da ima še vedno nekaj »rezerve* za izjemne in kočljive primere. Precenjevanje samega sebe je ena najslabših in najnevarnejših vozniških »lastnosti*. Isto velja tudi za avtomobil: očitno je na primer, da spaček nima takšnega pospeška kot porche in da je prehitevanje z njim znatno bplj zamudno, prav tako očitno je tudi, da velika in težka družinska limuzina, preobremenjena s prtljago, ne more vijugati tako kot majhen, lahek in poskočen športni avto. 3. Nikoli ne ovirajte prometa: predvsem že izurjeni vozniki morajo skrbeti za nemoten potek prometa tudi tako, da pomagajo drugim, manj izkušenim ter jim, ob potrebi, odstopijo prednost. 4. Skrbite, da vas bodo drugi v vseh okoliščinah videli pravočasno: temu nasvetu je najlaže ustreči, le redki vozniki pa prižgejo kratke zasenčene luči, medtem ko se ostali dobesedno trudijo, da jih ne bi kdo pravočasno opazil. Zato velja: v vseh primerih kritične vidljivosti, tudi pri belem dnevu, prižgati luči. 5. Očitno, pravočasno in razumljivo opozarjanje na svoje namere: k temu nasvetu ni kaj dodati, razen morda ugotovitve, da do mnogih nesreč pride samo zaradi nesporazumov in zaradi nemarnosti voznikov, ki ostale uporabnike ceste prepozno opozarjajo na svoje manevre. 6. Bodite pozorni na vedenje drugih: nasvetov defenzivne vožnje ni moč obravnavati brez medsebojne povezave, ker je promet skupek okoliščin in dogajanj, ki se vsak trenutek prepletajo. Kdor pozorno spremlja in opazuje ravnanje ostalih uporabnikov prometnih površin, bo marsikdaj lahko predvidel zaplet in pravočasno u-krepal. Ta točka je povezana z naslednjo, ki pravi 7. Navadite se vnaprej predvidevati nevarnosti. Opazovanje prometa terja sprva precejšen napor in koncentracijo, ko pa je voznik razvil svoj čut za promet, lahko vozi razmeroma hitro, kljub temu pa le redkokdaj zaide v nevaren položaj. 8. Vedno skrbite za primemo 1 varnostno razdaljo: varnostna razdalja je odvisna od številnih dejavnikov kot so hitrost, vremenske razmere, obrabljenost pnevmatik, psihofizične lastnosti voznika. Na oko jo je težko oceniti, pomagamo pa si lahko na različne načine; med temi naj omenimo prekinjeno belo črto, ki označuje središče cestišča in pri kateri je dolžina belih in črnih daljic stalna. 9. Ne zapletajte drugih v vaše manevre: Na cesti niste skoraj nikoli sami in vsak vaš premik lahko vpliva na varnost prometa, če moti druge voznike ali se le-ti nočejo prilagoditi trenutnemu dogajanju. Pravilo pa je treba vsekakor dopolniti tudi s priporočilom: izogibajte se tega, da bi vas drugi zapletali v svoje manevre. lft. Bodite strpni do napak drugih: pometanje pred tujim pragom je vsakomur ljubše kot pred svojim, vendar v kočljivih situacijah sta potrpljenje in razumevanje nujno potrebni. Razburjanje ne prinese nikakršne koristi, temveč samo povečuje nevarnost Iz navedenega lahko izluščimo srž problema: ni dovolj, da si prizadevamo, da bi iz vsakega človeka naredili voznika, skrbeti moramo tudi, da bo vsak voznik res človek, v polnem pomenu besede. »FIAT 242 kavir*, v katerem je prostora za štiri osebe in ki ima 2175-kubični motor dizel Pockar - Fordov žepni avtomobil ...........v Turinska tovarna Ghia, ki sodi v koncem Ford, je pripravila načrt za mestni avtomobil, pravi žepni avtomobil kot pove že samo ime pockar (okrajšava angleškega «po-cket car»). Vozilo, ki je sedaj še v eksperimentalni fazi, je dolgo komaj 285 cm, temelji pa na mehaniki drugega Fordovega »malčka* fieste. Najbolj originalna značilnost avtomobilčka, ki je na prvi pogled precej prikupen, dasi se oddaljuje od tradicionalnega koncepta, avtomobila, sta prtljažnika v prednjih vratih. Vozilo, ki je 72 cm krajše in 8 cm višje od fieste, lahko sprejme pet potnikov, za prtljago pa je na razpolago 300 kubičnih cm prostora in sicer v že omenje- ' ■mm POMORSKA REKREACIJA ZA NEIZKUŠENE JADRALCE «Relax» družinska kajutna jadrnica Udobje, varnost in kakovost glavne značilnosti - Cena nekoliko visoka Po dolgem času se ponovno vračamo na opis posameznih čolnov, jadrnic in gliserjev, saj menimo, da je tudi tako občasno prikazovanje zanimivo za naše bralce. Danes vam bomo prikazali neobičajno jadrnico podjetja Gilardoni di No-biaOo iz Coma, ki je letošnja novost. Prvič so jo namreč prikazali na navtičnem sejmu v Genovi, opazili smo jo tudi na tržaškem »Nauticamp 80», a med obiskovalci ni vzbujala večjega zanimanja. Naj takoj omenimo njene nepre-več gosposke obleke, predvsem pa dejstvo, da je jambor skrajno pomaknjen proti premcu, imamo torej opravka z jadrom tipa «cat», ki je neobičajno za športne jadrnice in ga srečujemo predvsem med ribiči atlantske obale ZDA.. To je tudi glavni razlog poleg nekoliko preobilnih oblik, da model ne vzbuja večjega zanimanja. Samo po sebi umevno je to razumljiva za regatnega pomorščaka, za ostale pa je nezanimanje zgrešeno. Proizvajalec je namreč s tem modelom zadostil enemu izmed glavnih pogojev rekreacijskega pomorstva: zgradil je družinsko kajutno jadrnico, ki jo lahko upravlja en sam član posadke, ne da bi imel izrednih jadralnih sposobnosti. Kaj1 pa je najvažnejše, lahko si privošči še kaj drugega, ne da bi stalno pazil na manevre. S tetta vidika je ime «Relax» do pičice upravičeno. Preidimo sedaj k tehničnim podatkom. Jadrnica je dolga 6 metrov, vodna črta pa znaša 5,60 metra, široka je 2,50 metra, ugrez pa znaša od 40 centimetrov do 1,25 metra, kar nam pove, da je to jadrnica s premično drsno ploskvijo. Najzgovornejši dokaz, da proizvajalec ni varčeval z materialom, je podatek, da znaša spod-riv (teža jadrnice) brez opreme kar 1,150 kilogramov, sam premični balast tehta namreč 450 kilogramov, kar pomeni, da jo lahko prevažamo po cesti le z najmočnejšimi avtomobili. Smotrnost in skoraj suhozemsko udobje pa nas pričaka, ko se spustimo v podkrovje. Štirje pogradi v ločenih kabinah zadostujejo za povprečno družino. Ob vhodu v kajuto je .na levi strani kuhinja, na desni pa dnevni prostor s štirimi sedeži, ki jih spremenimo v zakonsko posteljo. Prostor je 1,73 metra visok, da povprečnega »mornarja* ne bo bolel vrat. Proti premcu je na levi prostorna omara, na desni pa ločen prostor z umivalnikom in hidravličnim straniščem. V premcu sta običajna pograda v obliki črke »v*. Vso o-premo izpopolnjujejo prostorni kotički, kamor lahko spravimo vso opremo. Med drugim, naj omenimo, da je podkrovje svetlo in dobro izolirano pred poletno pripeko. Kot smo že povedali, ima «relax» le jadro tipa «cat», ki ga lahko kar štirikrat skrajšamo, površina jadra znaša 29 kvadratnih metrov, jambor je visok 9 metrov, kritična in s tem tudi maksimalna hitrost znaša 6 vozlov, približno 11 kilometrov. Če sedaj povzamemo je «relax» idealna kajutna družinska jadrnica, ki nam omogoči brezskrbno križarjenje tudi v nekoliko slabših vremenskih pogojih. Med drugim ima notranji dvotaktni motor »vire* (9 KM), ki ga ne more v nobenem primeru zaliti voda in je izvrstno pomožno gonilno sredstvo. Z njim lahko dosežemo isto hitrost kot z jadrom, kar je tudi precejšnjega pomena za začetnike, Kot zadnje naj omenimo ceno, ki ni prav nizka, znaša namreč 10 milijonov in pol, dodati pa ji moramo tudi davek na dodatno vrednost (IVA). Marsikdo bo ob tem pripomnil, da za tako ceno kupi lepšo jadrnico, a upravičeno dvomimo, da bi bila tudi boljša in udobnejša. nih prtljažnikih, na armaturni plošči in za zadnjima sedežema. Plastični odbijači, ki ovijajo vozilo kot rešilni pas, ga ščitijo pred odrgninami in udarci, ki jih lahko dobi med parkiranjem. V Belgiji so za spoznanje znižali ceno bencina. Znižanje je neznatno, vendar pa kljub temu preseneča glede na dejstvo, da se drugod cena bencina stalno viša. Po izjavah belgijskih vladnih funkcionarjev je bencin cenejši, ker je na mednarodnem tržišču padla kota-cija naftnih derivatov. Nemška hiša Daimler Benz je podražila poprečno svoja vozila za 3,7 odstotka. Vzroka podražitve sta po izjavah funkcionarjev nemške hiše višja cena surovin in višja cena dela. Nakup camperja je za večino navadnih smrtnikov še vedno zelo oddaljena perspektiva, saj veljajo ta vozila najmanj deset milijonov lir, da o nekoliko večjih in udobnejših sploh ne govorimo. Danes pa obstaja možnost, da za nekaj dni ali tednov najamemo camper in se popeljemo v naravo. Med mnogimi podjetji, ki se v I-taliji ukvarjajo z dajanjem camper jev v najem, naj omenimo zanimiv predlog južno - italijanskega podjetja Camper South, ki se je domenilo z letalsko družbo Ita-via in nudi dokaj zanimive kombinacije, ki seveda niso niti malo poceni. Vendar kaj hočemo, danes ni poceni več niti taboriti s šotorom, da ne govorimo o bolj gosposkih oblikah letovanja. Pobudo je odprl tudi Fiat, ki je dal na razpolago vozila in sicer svoja camperja «andal» in «ka-vir*. Vsa zadeva zgleda nekako takole: v‘ vseh večjih italijanskih mestih se lahko na podružnicah I-tavie zmenite za letalski prevoz in najem camperja. Letalo vas ponese do Crotoneja na jonski obali Kalabrije, kjer se takoj vselite v vaše premično stanovanje in začnete s svojimi avanturami v južni Italiji. Pa poglejmo najprej, kakšne so značilnosti obeh vozi) nakar se bomo ukvarjali s cenami, ki so pri vsej zadevi najbolj boleča točka. Kot rečeno, daje Camper South na razpolago dva modela camper-Jev «F1AT 238 andal* in »FIAT 242 kavir*. Prvi ima" bencinski 1438-kubični motor, ki zmore 52 KM in v njem je prostora za tri odrasle in otroka. Največja hitrost je približno 100 km na uro. Med standardno opremo sodijo 42-litrski hladilnik, kemijski WC in 72-litrski rezervoar za pitno vodo. Kavir je večji in močnejši, saj ima 2175-kubični motor dizel, ki zmore 61,5 KM in je za štiri odrasle. Tudi za ta model je najvišja hitrost 100 km na uro, razpolaga pa s-75-litrskim hladilnikom, WC, prho in 98-litrskim rezervoarjem za vodo. Med drugim je kavir kakih 20 cm višji od andala. Cene: teden v andalu vas bo veljal skupaj z letalskim prevozom približno 470—500 tisoč lir tedensko v nizki sezoni, avgusta pa 580 tisoč lir. Kavir je nekoliko dražji in stane 530—580 tisoč lir v nizki sezoni in krepkih sto tisoč lir več v avgustu. Dnevni prostor s hladilnikom in kuhalnikom ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede: Medicina 13.00 Knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Ruščina 17.00 3, 2, 1 ... Stik! 18.00 Obiskati muzeje - vzgojna oddaja 18.30 La dama di Monsoreau - 1. del 19.00 DNEVNIK 1 - Kronika 19.20 Sedem in pol Nagradno tekmovanje 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Bert D'Angelo Superstar -film 21.35 Nepoznani leteči predmeti -8. del 22.15 Športna sreča DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Proti in za 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 V 80 dneh okrog sveta -risanka 17.00 čebelica Maja 17.25 Oddaja o znanosti in tehniki 17.50 Risanka 18.00 Vzgojna TV v drugih deželah: Velika Britanija 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Dokumentarec 19.05 Dober večer z . . . Rossarom Brazzijem Vmes TV film »I ragazzi del sabato sera* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Robinovo gnezdo - TV film 21.05 Igre brez meja 1980, evrovizijski prenos 22.15 Volilna tribuna Ob koncu DNEVNIK 2 s Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Turistični načrti 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Olimpijska prvenstva 20.05 La morte civile - film 21.35 Volilna tribuna ,I 22.05 Olimpijska prvenstva 22.10 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.30 in 11.00 TV v šoli: li Za učitelje, 11. stoletje 88 naši obali, Predšolska vzgfr ja, Zgodba 18.25 Poročila -H 18.30 Moj prijatelj Piki Jakob: . Medvedja šola 18.45 Umetnost na jugoslovan*®1 tleh 18.05 Tekmovanje učencev in št®' dentov glasbe 19.40 Obzornik 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna $ 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: Razžarjen je _ th 22.35 Majhne skrivnosti velikih harskih mojstrov 23.20 V znamenju Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Zanimivosti 20.45 DNEVNIK 21.00 Anatomija nekega ropa film 22.40 Glasbeni nokturno Zagreb 18.15 DNEVNIK 18.45 Otroška oddaja 19.15 Izobraževalna oddaja 19.45 Prijatelji glasbe 20.30 Igre brez meja 22.35 Izbor v sredo TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; «Mal’položi dar domu na oltar*, poslanstvo Ciril - Metodove šole; 9.C0 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Umet- nost dobre kuhinje; 12.00 «Pod Ma-tajurjan*. posebnosti in omika Na-diških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: «Pesem mladih 1980»; 14.30 Roman v nadalje- RADIO TRST A DANES, SREDA, OB 15.30 MED DVEMA OGNJEMA Danes bo ob 15.30 na sporedu neposreden prenos iz radijskega Avditorija «A» zaključne . oddaje MED DVEMA OGNJEMA. V bojd [ za trofejo Radia Trst A se bodo v finalu spoparijeRdijakim.--razreda goriškega učiteljišča «S. Gregorčič*, dijaki III. razreda Trgovskega tehničnega zavoda «ž. Zois* iz Trsta in dijaki I. Klasičnega liceja »P. Trubar* iz Gorice. 15.33 Veselo z glasbo; 15.45 Z n8' mi je . . .; 16.00 Kje naj se ust* vimo?; 16.45 Istra preko pesmi > plesov; 17.00 Znane in neznan* besede; 17.15 Adria e Gianca. 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz 18.00 Plesna glasba; 18.32 Mura«' mušic; 19.15 Saksofonist Gil **£ tura; 19.32 Veliki mojstri; 2515 Glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročil8; 7.00 - 8.30 Otvoritev, glasba, a® dar; 14.00 Otvoritev, pregled 8 godkov, najava sporeda; 14.00 m1 slovenskih skladateljih; 16 00 V” godki in odmevi; 17.00 Po samp: upravni poti; 17.30 Primors*1 dnevnik; 17.45 Objave in gl®808' LJUBLJANA ' ’7.'00; 8100, 9.00, 10.00, ll.OO. 12-^J 13.00, 15.0h, 20.00 Poročila; 7;£ Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz a®8 sporedov; 9.08 Z glasbo v dot* dan; 9.30 Pisan svet pravljic zgodb; 10.05 Z radiom na Pf.; 12.35 Znano in priljubljeno; l“’jj Veliki zabavni orkestri; *?'■ Kmetijski nasveti; 13.40 Ob 1ZK. rih ljudske glasbene umetno®; 14.00 Iz naših krajev; 14-20 ^ vestila in zabavna glasba; JV Priporočajo vam . . .; 15.05 K&jj. mišljamo, ugotavljamo . . G *s‘ Naši poslušalci čestitajo in Jz. zdravljajo; 15.55 Minute za br' 16.00 Dogodki in odmevi ( tudi II. program); 16.30 Zabav glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 1"' Studio ob 18.; 19.00 Zborov®*" glasba v prostoru in času; 1®; Naš gost; 19.30 Odskočna deS*' 20.25 Obvestila in zabavna Čl ,5 ba; 20.35 Lahko noč, otroci!: 2'”. Minute z ansamblom Vilija °el . ča; 21.00 Koncert za b®8®*!0«. TITO; 21.25 Srečanje s sklada' ljem I/Ojzetom Lebičem; 22.05Jj seppe Verdi: Odlomki iz Traviata; 23.15 Informativna ^ ja v angleščini in nemščini: **V Revija slovenskih pevcev zad* . ne glasbe; 00.05 Lirični utrm*1’ 00.10 Jazz pred polnočjo. vanjih: »Tihi Don», 8. del; 15.00 G-asbeni popoldan za mladino; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: Mladi izvajalci - Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji - Kulturne rubrike naših časopisov; 19.00 Poročila in jutrišnji spored. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.00 Glasba; 9.15 Poje Joy Ride; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Glasbeni flash; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno -popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Iz Rima s simpatijo; 15.15 Mala diskoteka; PLINSKE NAPRAVE ZA AVTOMOBILE BEDINI — TARTARINI — LANDI — LOV ATO Prodaja in montiranje plinskih naprav za vse avtomobile P° NAJBOLJ UGODNIH CENAH — ročne in električne črpali® za polnjenje plina — hermetične zaščite za 101 in za osebne avtomobile karavan. A. M. A. R. UL. DEL BOSCO 6 - T R S T - TEL. 741946 nadomestni in dodatni deli za vse avtomobile avtoradio mono in stereo tehnike vseh znamk WALMOTOR TRSt Ul. Carpison 6 tel. 761801 Ponoči se sedežna kombinacija spremeni v prostorno zakonsko posteljo, nad katero je obešena viseča postelja PRODAJA TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI HONDA RENAULT ob sobotah odprt® Predsedniško in tajniški poročili na sobotnem, 23. občnem zboru SPZ DUŠAN KALC, TAJNIK SPZ ZA TRŽAŠKO Kulturno gibanje se motu še bolj okrepiti zu nove nuloge, ki čukujo nošo skupnost Dušan Kalc ?|vojni zgodovini bojev zamej-UV?lj~ . encev za svojo narodnostno kakiwteY *n vsestranski razvoj, !e ■>.. .*?* za boljše družbene odno- H5j.t^Prijateljsko sožitje z večinskim Sl«i 'venska sožitje >n splošni napredek, ima »o ra Prosvetna zveza, kot širo-ban^2predeno ljudsko kulturno gi-Kie t- P°memben delež. To giba-Wdedič bogate zapuščine iz nTg0cnega čitalniškega vrenja, strah?°?ne®a odpora proti fašistični ga u®y>adi in junaškega oboroženega vP'anvu/dnotenie najboljšega iz naše fra‘dr--°s,tne kulturne preteklosti pri nCaj* daljše prihodnosti. V kakš-despto a.niu stoFa to gibanje v osem-zbor a 'eta? Od zadnjega občnega Znatn So se razmere na Tržaškem tiaša 0 spremenile. V tem vzdušju je Znača. uPn°st pokazala vso svojo itiCkj,.’nost, jasnost idej in ciljev in Sanacijsko moč. To se je odra-^ n se odraža tudi v življenju na-tizruj’, n?vnih organizacij, naših kul-Večii. X drugih društev, v njihovi i»ak]i„a.. vn°sti in angažiranosti. Ni da sprejema današnji ob-ŽašfepT1, v svojo sredo samo na Tr-Štev v! dar pet novih kulturnili dru-da se 1 sdupin, kot tudi ni naključje, že j SHUjejo še druga društva, kjer Bzniji* ni bilo trajnejšega or-(Wa inega gibanja in da nekatera SijEj,’ k so dazala v prejšnjih letih nude utrujenosti in . prenovitev!, 6sP°so,:)norii, poživljajo svojo ^Uštv l’ in da končno tudi tista 'fejav* di so bogato razvila svojo Dopust, se še naprej bogatijo z Pobudami in vse občutnejšo ®d«ranostjo. delo rlr,™ ,ab.d° rečemo, da je bilo lahko ru"ev in Zveze uspešno in da Ho z določenim zaupanjem gleda-^^desete leta. Veliko pa je deteg°a Se neoPravljenega ali šele : za- tie o, bistvenih vprašanj, za katero v0h Jern° trditi, da smo storili do-^,1®. vprašan je odnosa vseh naših Šole, organizacij do slovenske da P° eni strani ugotavljamo, Pašo sa s°la ni dovolj seznanjena z bo, _ narodnostno, družbeno-politič-tizrflo aP°darsko, zgodovinsko in kul-PHsot^amostjo, in da je premalo Po a,, a ,v manjšinskem življenju, je taše or' s.trani tudi res, da niso J proi?,rganizacije dovolj seznanjene lah sfpf^1 ‘n težavami, ki jih na šo-Jajo ijPuiemo in da premalo prispe-'>WJ)0v Premagovanju vseh teh pro-lovania vedno je premalo sode-1110 na' • se ne smo omejevati sa-tli nfri?,r'rejanje skupnih prireditev v8ebjn°?.av: temveč mora sprožiti }Pevai dialog, ki bo stvarno pri-ftev r' da bo gibanje kulturnih dru-dopolnjevalec vzgojno |°1la r , amega procesa in da bo šumela in posredovala prave - m hotenja naše skupnosti. "bi 'it »J- v* morali proučevati pro-Pplivajj1SPV in s skupnimi pobudami ?<>Vali . bi slovenski starši vpija 50ip VaJ6 otroke v slovenske vrtce bčevaii * sodelovanju bi lahko dolgov,.,.. baaulske dejavnosti in v dijak l*nju usmerjali šolarje in jjročje aadaljnje študije. Drugo po Ntijkii;Jer beležimo uspehe in po j1 dnisJVos^ 'n kjer čakajo Zvezo i m?- aahtevne naloge, je po 78« aktivnejšega spremljanja Sir. »leher^ajanja okrog nas. Vloga Jatžio taga, kulturnega društva ni [Jaaje v' i .slirbi za kulturno izživ Ni, j kraju, kjer deluje, temveč 'Utiea osvešča in seznanja svoje Nna .Vsam. kar posredno ali nepo-* ^JPbva na razvoj ožje ali šir-K«rPn°'stl' v kateri živijo. S9 Polo^ spremljanje politične 'v«M.fala na Tržaškem, ki se je abšai ,zadnjih petih let znatno 1 '4 Šir L *ahko rečemo, da se je Sa z ra,Pka javnost pobliže seznani-^ kaft,°gl !n posledicami demago Nl^.aPanje osnovane na lažnih i? z v ln avtonomističnih parolah satnj podrobnostmi našega , boja za globalno zaščito. ,Plitva ,^veza in vanjo vključena V v Zad^ utudi odločneje odgovarjn-h *°rsk» j *etih na številna provo-A dejanja fašističnih škva C*U ut-k avje zase so odnosi z jav-£*Vami. Njihova oddaljenost M®’ ker k? Prevelika. Pa ne samo h? h«s k,1 bile te uprave predaleč ret r -'e v marsikaterem pri [Ljitji 'temveč tudi zato, ker M^blijatj ’ sami ne znamo dovolj J1 tajg' ^di se, kot bi z njimi vča~ b3tešLne ,lmeli opravka. To pa "«vjtj o odnos, ki ga bo treba po Sf.eblliari jU'1tva morajo aktivneje is 1 harvJ de*° javnih uprav ter sku-v |. vplivati. V vseh'primerih Šibiti lati načelo, da ni mogoče w bi se neae kulturne politike, ne ^hje.UgjjJPoiitevala obstoj in delo- Odpira se tudi vprašanje sodelovanja z drugimi našimi organizacijami. Tega je še vedno premalo. Delno se je okrepilo sodelovanje z Glasbeno matico, s katero smo priredili pe-vovodsko šolo ter nekaj uspelih glasbenih prireditev, zlasti za mlade. V okviru teženj, da bi tudi Slovenska prosvetna zveza prispevala k ohranjevanju ljudskih izročil, ki tonejo v pozabo, se je v zadnjem času razvilo tudi določeno sodelovanje z Zgodovinskim odsekom NŠK. Povsem nezadostno pa je bilo tudi v zadnjem obdobju sodelovanje s Športno zvezo in športnimi društvi, še vedno je med kulturnimi in športnimi društvi premalo dogovarjanja, skupnega načrtovanja in skupnih pobud. SPZ je vsa ta leta dosledno zagovarjala in še naprej zagovarja potrebo po enotnosti vseh dejavnikov družbeno kulturnega življenja v zamejstvu, brez odstopanja od svojih načel in nazorov. V tem okviru je bilo nekaj primerov sodelovanja s Slovensko prosveto, vendar se to sodelovanje ni razvilo v odprtejše odnose med obema organizacijama. Glede stikov z organizacijami iz matične domovine je treba pripomniti, da so se uspešno razvijali z osrednjo organizacijo ZKOS, veliko neizpolnjenega pa je ostalo na ravni sodelovanja s krajevnimi zvezami. Uspešno se nadaljuje sodelovanje z Združenjem pevskih zborov Primorske, s katerim prirejamo vsako leto zborovsko revijo Primorska poje. Revija bo morala v prihodnje težiti k večji kakovosti petja, vendar mora tudi vnaprej ohraniti značaj vseljudske manifestacije, ki je dostopna vsem laičnim zborom brez razlike in ki je pravi pokazatelj vsestranske pevske proizvodnje na Primorskem. Ne nazadnje velja omeniti stike s kulturnimi dejavniki italijanske narodnostne skupnosti v Istri, za katere kaže, da se bodo v prihodnje še razvijali. V zvezi s stiki z drugimi ita'ijan-skimi organizacijami na Tržaškem naj poleg sodelovanja z Združenjem ARCI omenim sodelovanje z Italijanskim združenjem za poznavanje slovenskega jezika in kulture ter Cap-pello Underground, s katerima je Slovenska prosvetna zveza pred kratkim priredila ciklus šestih slovenskih filmov. Mimogrede naj s tem v zvezi poudarim, da nam je končno uspelo usposobiti malo dvorano Kulturnega doma v" Trstu za filmska predvajanja. Če pogledamo na posamezne zvrsti dejavnosti društev, naletimo tudi na precej spodbudne številke. Najbolj razširjena zvrst delovanja je zborovsko petje. Od zadnjega občnega zbora je število aktivnih moških, ženskih, mešanih in otroških pevskih zborov naraslo od 19 na 29. Vse to še ne pomeni, da na zborovskem področju ni določenih težav. Težiti je treba zlasti k boljši kvaliteti našega zborovskega petja in v ta namen bo morala vložiti SPZ večjo skrb in sredstva prirejanju izpopolnjevalnih tečajev in seminarjev za pevce in pevovodje. Nekoliko ob strani naše pozornosti so bili ansambli ljudske glasbe. Tudi to področje je vredno temeljite proučitve in načrtnejših posegov. Isto velja tudi za godbe na pihala. Z vključitvijo nekaterih godb v Slovensko prosvetno zvezo je lažje koordinirati tovrstno dejavnost, ven dar bo treba opraviti še veliko dela zlasti na področju strokovnega usposabljanja kapelnikov ter ustanavljanja mladinskih godb. Zelo počasi si odpira pot gledališka amaterska dejavnost. Glavni problem, s katerim se na tem področju soočamo, je problem strokovnih kadrov. To velja še posebno za tako imenovane animatorje kulturnih krožkov in skupin, ki so najbolj potrebni za delo z mladimi in najmlajšimi. Razveseljiv premik se je pokazal na področju lutkovne dejavnosti. Obiskom lutkovnih skupin iz matične domovine po društvih in šolah, je sledil uspeli strokovni seminar, iz katerega se je razvila tudi pobuda za ustanovitev dveh lutkovnih skupin v Bregu in na Opčinah. V okviru uvajanja novih oblik kulturnega dela po društvih se je veliko zanimanje mladih za fotoama tersko in kinoamatersko dejavnost končno pretvorilo v organiziran pristop, ki je že pokazal prve sadove. Priredili smo tečaje, ki so imeli izreden odziv. Ustanovitev skupine «Foto Trst 80» je najvidnejši odraz vrenja na tem področju. Ko govorimo o hranjevanju ljudskih izročil, ugotavljamo, da je nek narod ali narodnostna skupnost toliko bolj bogata, kolikor bogatejša je njena kulturna zakladnica. V tem smislu predstavlja vrednotenje ljudskih izročil element zbliževanja in prav v tem smislu opravlja nadvse pomembno delo tržaška folklorna skupina «Stu ledi*. Posebno poglavje obsega likovna in razstavna dejavnost. V ta namen delujejo Gregorčičeva dvorana v mestu, ki je bila v zadnjem času primerno opremljena z? družabne potrebe mladine, Babna hiša v Ric-manjih, Torkla v Dolini in dvorana Prosvetnega doma na Opčinah. Vprašanje, ki si ga neprestano zastavljamo je, v kakšni meri je z delom naših društev in skupin sezna njena širša, ne le slovenska javnost. Dosedanje izkušnje so pokazale, da ne le časopisi, temveč zlasti kra jevne radijske in televizijske postaje veliko prispevajo k ugledu, razvoju in usmerjanju naše kulturne in družbene dejavnosti. Pri tem gre za informiranje o dosežkih in življenju naših društev in same Zveze, pa tudi za spodbujanje k nadaljnjemu de- lu ter za problemsko obravnavanje in kritično ocenjevanje kulturnih pojavov pri nas. Prepričani smo, da bi se dalo na tem področju publicizacije dela še veliko več narediti. Pri tem pa se ne smemo zanašati na naklonjenost tega ali onega msdija, dostop na kolone časopisov in na ekran moramo delno izsiliti tudi sami in v tem pogledu kažejo nekatera društva še vedno premalo dinamičnosti. Že leta govorimo o dopisniški mreži, ki naj bi zajemala vse naše ozemlje, a tega orodja si marsikje še nismo znali ustvariti. In še nekaj pripomb o društvenem življenju na našem teritoriju. Nanašam se na tolikokrat izrečeno načelo, da je treba omogočiti in doseči čimvečjo soudeležbo ljudi pri vseh odločitvah in pobudah in da je treba v tem okviru omogočiti vsakomur, da postane soustvarjalec ku!ture in ne le njen pasiven potrošnik. Stremeti je treba zato po čim večjem razvijanju kolektivnega dela in vse večji demokratizaciji odnosov tudi na ravni našega društvenega življenja, ustvariti je treba pogoje, da bo k aktivnemu delu in odgovornosti pristopilo čimveč ljudi. Klubska dejavnost, predavanja, literarni večeri in proslave ne smejo ostati neka konfekcionirana potrošniška dobrina, biti morajo stimulacija za neposreden dialog, za participacijo vseh. V tem pogledu je prav gotovo odigral zelo pomembno, in za naše razmere lahko rečemo a-vantgardno. vlogo Slovenski klub v Trstu, ki je znal posredovanje zahtevnih in kakovostnih kulturno u-metniških in znanstvenih ter družbenih tem harmonično povezati z družabnostjo. Njegovemu zgledu je sledilo že marsikatero društvo. Zlasti pomembno je to načelo pri prirejanju otroških prireditev. Drugo področje so knjižnice. Kaže, kot da je pri nas ta navada poslu-ževanja knjižnic zamrla. Treba jo bo z ustrezno akcijo obnoviti, pri tem pa bo treba upoštevati vse možnosti, ki se odpirajo s pobudami, ki jih na tem področju snujejo občinske uprave. Tretja ugotovitev zadeva poletne prireditve. V zadnjem času se dogaja, da se po vrtoglavi dejavnosti skozi tako imenovano polno sezono vse kulturno življenje umakne na «dopust». Če je po eni strani to razumljivo, ne moremo po drugi ostati spričo tega pojava križem rok. Na pobudo javnih uprav so nastale ali pa so v fazi realizacije določene kulturne strukture na Krasu, katerih glavni uporabnik bi morala biti prav naša društva. Pri tem mislim zlasti na Kraški muzej v Repnu. V tem okviru je SPZ že pripravila program, ki pa ga bo treba še izpolniti. Četrti element je povezanost in sodelovanje med društvi. Odpravljati je treba mejo med tržaško in go-riško kulturno stvarnostjo, še posebne važnosti pa je sodelovanje z Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. In še peta točka — prostori. Z razcvetom dejavnosti prnstaja {»treba po ustreznih prostorih vse bolj občutena. Marsikje ni mogoče razvijati zadovoljive dejavnosti, mladina nima primernega zbornega prostora. Žal se v tem pogledu zlasti iz objektivnih razlogov pomikamo prepočasi. Nedvomno pa je tudi to eno od vprašanj, ki se ga bo treba načrtneje lotiti ne le v okviru naših organizacij, temveč tudi v tesnejšem sodelovanju z javnimi upravami. S tem se ocena opravljenega dela in problemov, ki so pred nami, ne izčrpa. Nove razmere zahtevajo vedno nove prijeme. Gibanje kulturnih društev na Tržaškem se bo lahko lažje pomikalo po začrtani poti in se še popolneje usposobilo za nadaljnji boj naše narodnostne skupnosti za svojo uveljavitev, če se bodo zlasti njegove vodilne vrste pomnožile. To ugotovitev polagamo v razmislek v prvi vrsti mlajšemu rodu. MARKO WALTRITSCH, TAJNIK SPZ V GORICI Gradnja kulturnih domov pomemben prispevek k razvoju prosvetne dejavnosti na Goriškem V prejšnjem tednu, ko je žalovala vsa Jugoslavija, ko smo žalovali vsi zamejski Slovenci, ko je žaloval za predsednikom Josipom Brozom Titom ves svobodoljubni svet, so naša prosvetna društva tudi v sodelovanju z drugimi društvi še enkrat pokazala, da je njihova vloga v našem narodnostno obrambnem in sploh manjšinskem delovanju nezamenljiva. Naša društva so tudi ob tej priložnosti pokazala svojo vlogo. To je vloga osnovne celice ne samo narodne obrambe marveč tudi razvoja naše slovenske in demokratične misli, saj velikokrat ugotavljamo, da je prav prosvetno društvo s svojo kulturno dejavnostjo tisti motor, ki v marsikaterem kraju poskrbi za to, da se razvija in uspeva slovenska šola, da je prosvetno društvo tisti dejavnik, okrog katerega se zbirajo, v pristnem slovenskem in demokratičnem duhu, ne samo člani ali prijatelji društva, marveč tudi vsa druga slovenska javnost. Na Goriškem, kjer smo v neposrednem dotiku s furlansko in italijansko realnostjo, čutimo to še po- sebej. Naši kulturni in prosvetni sedeži so pdštali središče vsakega in vsega delovanja v kraju. Zaradi tega je prav, da imamo povsod take domove, da jih olepšamo, da jih negujemo. V zadnjem razdobju smo bili na Goriškem precej prevzeti s problematiko kulturnih domov. V sami Gorici se je zakasnila gradnja o-srednjega Kulturnega doma. V njem sicer že z uspehom deluje telovadnica že več kot leto dni in privablja stotine naših mladih, v zaključni fazi gradnje pa je vendarle ta-kozvani kulturni, del doma, v katerem bo zelo lepa gledališka in koncertna dvorana, edina gledališka dvorana v Gorici. V tem našem domu pa bo tudi dvorana za predavanja, v njej bomo lahko predvajali filme, prostora bo za družabne prireditve. Morda bo dom odprt že pred koncem letošnjega leta, najkasneje v začetku prihodnjega leta. Tako bomo goriški Slovenci po 75 letih, odkar je bil sredi našega mesta zgrajen Trgovski dom, dobili svoj hram kulture, ki bo v ponos ne le nam, marveč vsej Gorici. Na začetku sobotnega občnega zbora SPZ je zapel mešani pevski zbor «France Prešeren* iz Boljunca ob spremljavi tamburaškega ansambla KLAVDIJ PALČIČ, PREDSEDNIK SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Pri našem delu nas krepi zavest, da smo nosilci in zagovorniki kulture strpnosti in odprtosti Klavdij Palčič 23. redni očni zbor SPZ sovpada s časom, ki ga Slovenci v Italiji, kot pozorni opazovalci in soudeleženci pomembnih dogodkov doma in v svetu občutimo kot prelomni čas. Slutimo in rekli bi, da vemo, da bodo osemdeseta leta nosila znamenje dogodkov teh dni. Predvsem smrt tovariša Tita, ki je pustila vidno sled v naši zavesti in v zavesti cele svetovne javnosti. Njegovo izgubo smo globoko občutili tudi mi, zamejski Slovenci, kajti vsa naša zgodovina zadnjih štiridesetih let, vsa naša prizadevanja, so se navezovala na njegovo misel — na težnje in pobude Titove Jugoslavije. Spremembe v svetu, premiki -v politiki velikih in odsevi teh dogodkov na življenje vseh, tudi naše skupnosti, so vznemirjujoči elementi sedanje stvarnosti. Ne moremo se znebiti tesnobnih občutkov, ko človeštvo z zaskrbljenostjo omenja vojno kot skorajšnjo možno nevarnost. Ob Titovi smrti so taki občutki še lesnebnejši, ker se zavedamo velike izgube, ko je prav sedaj zmanjkala svetu ena najtreznejših in najbolj poslušanih osebnosti. Vendar smo o-benem tudi neverjetno obogateni od spoznanja milijonov in milijonov ljudi, da so cilji strpnosti, medsebojnega spoštovanja, bratskega sodelovanja, za katere se je tovariš Tito s tako vnemo vseskozi zavzemal, postali, ob njegovi smrti, elementaren otipljiv ter jasen izraz najgloblje želje ljudstev sveta — najbolj pomembna predpostavka kulture našega časa! Kulture odprtosti, zanimanja za dosežke in hotenja drugih, velikega medsebojnega spoštovanja, iskanja skupnih ciljev, spoštovanja različnosti. Nasproti tej stojijo zverižene teorije o delitvi sveta, kontrastnih interesov, nedostopnosti misenih rezervatov, ekskluzivnosti pravic in privilegijev. Stališča in teorije, ki se največkrat vsilijo in tendenciozno prikazujejo kot neizpodbitne resnice zaradi nekakšnega zahtevnega realizma in namišljene historičnosti, v resnici pa zato, da se med ljudmi zaseje fatalizem, občutek nemoči in rese-gniranosti kot da ni človeku dano biti ustvarjalec lastne usode. Slovenci v Italiji živimo sedanji čas, po smrti tega našega velikega moža, s samozavestjo, da smo v tem prostoru nositelji in zagovorniki kulture strpnosti in odprtosti, kot jo je on zagovarjal in za katero je znal pridobiti zanimanje in pozornost velike večine človeštva. V tem našem prostoru, v katerem se odražajo huda protislovja in pritiski, predstavljamo silo, ki se najbolj iskreno zavzema za to, da bi življenje teklo po načelih največjega spoštovanja med ljudmi, največjega prizadevanja za medsebojno kulturno bogatenje ob priznani pravici do svobodnega izražanja vseh specifičnih vrednot in ustvarjalnih sposobnosti skupin in posameznikov. Naš občni zbor naj danes izzveni kot poudarek, da so vsi naši ljudje, ki so globoko osveščeni o pravilnosti in aktualnosti prizadevanj za razvijanje takšnega kulturnega delovanja, ki bo dajalo duška: 1. vsem težnjam najširše ljudske soudeleženosti v sklopu celovitosti slovenskega kulturnega prostora, kajti v tem vidimo osmišljenje vseh, tudi najvišjih dosežkov znanja in umetnosti. 2. visoki stopnji samozavesti in ponosa za našo kulturo, ki sloni na miselnih dosežkih našega naroda in narodov Jugoslavije, države, ki je znala pod Titovim vodstvom doseči najvišjo stopnjo priznanja v svetu, da bomo znali to našo kulturo s samozavestjo in ponosom uveljavljati v najširšem kontekstu naše vsakdanje stvarnosti v odnosu z italijanskim narodom ter zahtevati zanjo pravilno priznanje in pozornost. 3. ki bo dajala duška naši odprtosti in želji po spoznanju ter širini, kajti le tako bomo znali očuvati Titovo dediščino, iz nje jemati moč za nadaljne dosežke in našo bogatitev, za stvarno prispevanje haše skupnosti k borbi za še zrelejšo demokratičnost družbe, v kateri živimo. Delo naših društev in skupin ter same Zveze predstavljata velik del kulturnega dogajanja v naših krajih. To delo je zadobilo velik zagon še posebno tam, kjer so dane boljše možnosti, kjer smo znali vzpostaviti tesnejši stik in sodelovanje med vsemi dejavniki socialnega življenja in kjer so našim ljudem na razpolago primerni sedeži. To dejstvo nas z vso jasnostjo in enostavnostjo vodi k ugotovitvi, da je v interesu našega dela potrebno poiskati primerne rešitve povsod tam. kjer obstajajo dane možnosti in da moramo težiti k temu, da bodo te možnosti vedno večje. Ugotavljamo tudi, da je volja naših ljudi, da se kulturna prisotnost Slovencev organizira na viden način povsod tam, kjer Slovenci živimo, dejstvo da se je ob tem našem občnem zboru prijavilo 11 novih društev z željo, da bi postali naši člani, je najboljši dokaz za vitalnost naše narodnostne skupnosti. Celovitost naše narodnostne skup nosti v Italiji, ki nam jo esporavajo naši nasprotniki s tem, da bi nas hoteli razdeliti na kategorije z večji- mi in manjšimi pravicami, pa mora biti izražena z naše strani z vso o-dločnostjo. Ta celovitost naše narodnostne skupnosti v Italiji ima, z beneškimi društvi, svojo potrditev tudi v članstvu naše Zveze. Povezovanje z matično domovino je za našo narodnostno skupnost temeljne važnosti. To povezovanje se je uresničevalo z gostovanji skupin i in zborov v obe smeri, s sodelovanjem pri raznih tekmovanjih, srečanjih, seminarjih, filmskih predvajanjih, predavanjih in drugih pobudah na ravni posameznih društev in J skupin kot tudi zveze. Tega sodelo- j vanja si želimo še več. Posebno se nam zdi važno razviti vse možnosti stalnega sodelovanja med našo mladino in mladipi v matični domovini, kajti zavedamo se, kako se krepijo in večajo razlike v njihovem mišljenju in s tem občutek razdeljenosti in oddaljenosti zaradi vseh zunanjih vplivov italijanskega odtuju-ječega okolja, kateremu je naša mladina izpostavljena. Zdi se nam potrebno, da bi naši napori v to smer, skupno z napori drugih naših organizacij, ki vključujejo mladino, morali poiskati ustrezne rešitve predvsem z mladino obmejnih krajev, ki so nam najbližji. SPZ in njene članice si prizadevajo, na osnovi požrtvovalnega in prostovoljnega dela zadostiti potrebam in željam naših ljudi z organiziranjem kulturnih in družabnih prireditev. Poleg iniciativ naših kulturnih institucij predstavlja to naše delo že po tradiciji ogrod: kultur- nega dogajanja pri nas. Zelo koristno bi bilo, če bi mogla naša društva postati katalizator, v krajih kjer delujejo, vseh dejavnikov, ki vplivajo na socialnost in kulturno stvarnost tistega kraja. To se pravzaprav marsikje dogaja in v velikem številu raznih priložnosti kot so {»imenovanje šol, praznovanje raznih pomembnih obletnic itd., so bila ta sodelovanja zelo uspešna. Prav tako bi kazalo pospeševati sodelovanje med društvi ter koordinacijo vsega dela tako, da bi svoje energije čimbolj smotrno izkoristili in da se ne bi razne prireditve med seboj križale. Sodelovanje med društvi ter društvi in zvezo naj bi se kazalo tudi v izbiranju tematike dela, ki naj bi bilo vezano na zanimanja in probleme ljudi. Smatramo, da so oblike kulturnega delovanja, kot jih pozna naša narodnostna skupnost že od nekdaj — in so torej trdna tradicija našega narodnostnega življenja z najvišjo soudeleženostjo naših ljudi — izraz najbolj demokratičnega pojmovanja kulture, v kateri se naše ljudstvo identificira kot ob svojem najžlahtnejšem izrazu. Takšnih oblik kulturne struk-turialnosti in takšne partecipacije ljudi ne pozna vsak narod. Ponekod se do take stvarnosti kakršno imamo mi, skušajo šele dokopati. Smatramo, da je naša prisotnost v teh krajih ne samo zgodovinska danost, zaradi česar terjamo vse pravice polnopravnih državljanov ker smo na svoji zemlji doma, ampak tudi v kulturno korist celotne dežele. Ko smo na predzadnjem občnem zboru podčrtali pomen pravkar podpisanega osimskega sporazuma smo mislili, da nam bo ta država, kateri pripadamo, končno res uredila naš položaj z uzakonitvijo vseh naših pravic. Do danes pa tega še nismo doživeli in se moramo še vedno, enotno in z vso odločnostjo boriti za našo globalno zakonsko zaščito. Zgleda, da se v tej državi resnično lahko zgodi vse zato, da ostane vse pri starem. Pa vendar ni ostalo vse pri starem: doživeli smo premik v odnosu sil v negativno smer. Zaostrila se je nestrpnost do Slovencev in do Jugoslavije. Pod pretvezo ekoloških argumentacij in z demagoškimd gesli je to naše mesto prišlo pod upravo melonarjev in z njimi je doživela provincialna omejenost in kulturna zarobljenost Trsta svojo apoteozo. V dneh žalovanja za tovarišem Titom, ko se je ves svet klanjal njegovemu spominu, je v sramoto Trsta ponovno zaživela z vso nesramnostjo fašistična nestrpnost in provokatorstvo. Kulturna vloga naših krajev bo mogla priti do svoje prave veljave, če bomo znali Slovenci in Italijani uveljaviti posebnost naše stvarnosti. Večji del je dolžna, v tem pogledu, opraviti italijanska stran, ki je do sedaj popolnoma zanemarjala v svojih institucijah poznavanje naše zgodovine, naše kulture, našega jezika. V tem smislu je zamuda ogromna. Tudi ne kaže zaenkrat, da bi italijanske institucije na narodnostnem mešanem ozemlju in še posebno šola, hotele kaj bistvenega spremeniti na bo'jše. To kar je bilo včasih nacionalistično zaslepljeno stališče velike kulture, ki prezira majhno ^manjvredno kulturo*, se še vedno kaže v isti luči, le s čedalje bolj žgočim občutkom, da se je to stališče objektivno spremenilo v kultiviranje ignorance. Očitno so sile tistih, ki so za takšno kultiviranje, še vedno močne in imajo v naših krajih še vedno številno poslušalstvo. Vendar vemo, da to ni celotna stvarnost mesta Trst, kot tudi ne ostalega narodnostno mešanega teritorija, kjer štejemo Slovenci tudi dosti iskrenih prijateljev in zagovornikov v večinskem narodu in kjer so prisotne napredne sile, ki se borijo za pravičnejšo družbo tudi v odnosu do narodnostnih manjšin. S temi prijatelji, s temi silami je naša zveza vzpostavila že več tesnih stikov in sodelovanj. To z namenom, da se naše področje spremeni iz področja konfliktov v območje ustvarjalnega sožitja in medsebojnega kulturnega obogatenja. Smatramo, da je takšno delo v korist slovenske narodnostne skupnosti kot tudi italijanskega človeka, ki mora, zato, da se dokoplje do zanesljivejšega poznavanja slovenske in jugoslovanske stvarnosti, pohiteti, da nadoknadi zamujeno, kajti kultura bodočnosti naših krajev ne more dopustiti možnosti neznanja o stvarnosti v tako neposredni bližini, kot tudi ne kulturne apatije. Gradbena pravila na tem področju so bila taka, da v Kulturnem domu nismo mogli dobiti toliko prostora, da bi v njem osredotočili vse naše mestne dejavnosti. Zato smo si izborili za kulturne potrebe še drug sedež, stavbo nekdanje slovenske šole v Ulici Croce. V to stavbo se že selimo, življenje v njej se bo pričelo že čez kak mesec. V drugem nadstropju te stavbe bo Glasbena matica, v prvem bodo i-meli svoje prostore Slovenska prosvetna zveza, knjižnica «Damira Feigla* z etnografskim odsekom, fotoklub ^-Skupina 75», v pritličju pa bo dovolj prostora za mestno društvo, folklorno skupino in tudi za občasne glasbene produkcije ali razstave ter drugačno dejavnost. Tudi Pečani društva »Vipava* so v zadnjem času dokončali veliko ko-talkarsko ploščad, ki jim služi za vse mogoče prireditve, in tudi sedež, ki je na novo opremljen. V njem imajo sedaj možnost večjega udejstvovanja. Nov sedež so dobili tudi v Gabrjah, na Vrhu prehaja v konkretnejšo fazo akcija tamkajšnje gradbene zadruge, katere duša in motor je prav prosvetno društvo »Danica*, ki si žeb postaviti tak kulturni dom, ki bo zadoščal potrebam prebivalstva te naše vasice. V Dolu si člani prosvetnega društva «Kras» prizadevajo dobiti nov sedež. Na boljšem so seveda člani društva »Oton Župančič* v Štan-drežu in društva »Jezero* v Doberdobu; tu pa bi kazalo seveda marsikaj preurediti in prenoviti. Nimamo tokrat veliko poročati o novih društvih, saj smo to napravili na prejšnjih občnih zborih, kajti v prejšnjih poslovnih dobah smo obnovili društva v tistih krajih, kjer niso delovala dolgo vrsto let. Novi sta folklorna skupina za Goriško in knjižnica «Damira Feigla*. Slednja bo pričela, kot sem že omenil, delovati na jesen in v dogovoru z Narodno in univerzitetno knjižnico iz Ljubljane in Kulturno skupnostjo Slovenije bo vršila matično vlogo na vsem področju Goriške. Boljše je bilo v zadnjem obdobju sodelovanje s sredstvi množičnega obveščanja. Ljubljanska televizija je poleg štandreža obdelala s svojimi daljšimi oddajami tudi Sovodnje in Kras, so pa še nekatera naša področja, ki čakajo na tak prikaz in V prihodnjem mandatu bp naša naloga zaokrožiti ciklus teh oddaj. Več poročil o našem delovanju je bilo na koprski televiziji, posebno odkar imamo. »Odprto mejo* dvakrat tedensko. Še več bo poročil o našem delovanju, ko bo «Odprta meja* na sporedu vsak dan. Prav tako se moramo zahvaliti koprskemu radiu, ki poreča že vso povojno dobo o našem delovanju, sedaj imamo možnost še večjega pristopa v to radijsko postajo odkar so radijski studio odprli tudi v Novi Gorici. In tudi slovenski tržaški radio je v zadnjem času bolj odprt do naše problematike. Naloge prosvetne zveze in prosvetnih društev niso le v pevskih zborih, dramskih družinah in predavanjih. To dokazujejo pobude, do katerih je prišlo v zadnjem delovnem razdob-, ju na Goriškem. Omenjen je že bil etnografski muzej v Števerjanu. V tem kraju smo rričeli z načrtnim zbiranjem vsega etnografskega in zgodovinsko važnega blaga. Akcija je sicer zelo zahtevna, nanjo smo pričeli misliti dvajset let prepozno, dobili pa bomo toliko blaga, s katerim bomo čez nekaj let lahko opremili naš etnografski muzej, ki bo v Števerjanu. Veljal bo za vso Goriško, vendarle bo njegova teža na briškem področju. Vzporedno s tem omenimo tudi akcijo za sestavo zemljevida Goriške z ledinskimi imeni, za kar sicer skrbi Narodna in študijska knjižnica v Trstu, pri akciji pa pomagajo tudi naša prosvetna društva. Tudi ta akcija je zelo važna, kajti tudi ta bo na znanstveni način dokazala našo nacionalno identiteto nr Goriškem. Nadaljevali so se stiki med našimi društvi in onimi v Sloveniji, ter med društvi na obmejnem področju Goriške in Nove Gorice. Povečali smo stike s Korošci in se nadejamo, da bo teh v bodoče še več. Prav tako si želimo več sodelovanja v našem zamejskem prostoru. Nadaljevali smo pri sodelovanju skupne abonmajske gledališke sezo- Na rednem občnem zboru SPZ, ki je bil v soboto v prosvetnem domu v Boljuncn, so poleg predsednika in obeh tajnikov posegli v razpravo številni prisotni delegati in gostje. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o njihovih posegih poročali v eni prihodnjih številk. Marko Waltritsch ne, prvo in v priredbi Slovenskega stalnega gledališča, drugo v priredbi Glasbene matice, in v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete, še zlasti v zadnji sezoni pa stvari niso šle najbolje, posebno ne y gledališkem, ker gledališče ni spoštovalo predvidenega programa, morda tudi zaradi težav, v katerih je SSG. Upamo, da bo bolje v prihodnji sezoni, ko se bo naše gledališče vselilo v goriški Kulturni dom. V tej mandatni dobi smo stopili na pot sodelovanja z raznimi italijanskimi krožki in ustanovami. Že na prejšnjem občnem zboru, ki je bil v goriškem avditoriju, smo lahko poslušali pozdrav goriškega župana, moža italijanske narodnosti, pripadnika stranke, ki nam ni bila in ni sicer vedno in povsem naklonjena. Zato smo njegovega pozdrava bili še posebej zadovoljni. Tudi sodelovanje med našo Zvezo in gori-ško občinsko upravo se je nadaljevalo. Zaustavil sem se pri goriški občini, seveda pa moramo poudariti tudi pozitivne premike v drugih krajih. Na področju Tržiča so vse občine podprle ustanovitev večnamen- Novi člani ZSKD KD Jože Rapotec — Prebeneg KD Primorsko — Mačkolje SKD Union — Podlon|er Krožek Foto Trst 80 Godba na pihala — Ricman|e Slovenska folklorna skupina Gorica Kn|ižnlca Damir Feigel Klnoatelje — Gorica Društvo beneških likovnikov Čedad Pevski zbor Rečan — L|ese Pevski zbor Pod Lipo — Barnas skega kulturnega središča s sedežem v Ronkah. V občini Zagraj so odprli tudi slovenski odsek občinske knjižnice za tam živeče ljudi slovenske narodnosti, letos 23. aprila je tam gostoval naš podgorski zbor. Prej sem govo ll o prodiranju med italijansko publiko v mestu. Tu bo potrebno še precej napora, kajti če smo predrli na likovnem področju, bo treba marsikaj’ še napraviti tudi na drugih področjih, še preveč nas ignorirajo na kulturnem področju, tudi v tistih krogih, ki bi nam morali biti blizu in ki so nam blizu, a le v načelnih izjavah. Ljudje italijanske narodnosti ne prihajajo na naše prireditve, nekateri celo zviška gledajo na nas, češ da smo v našem delovanju preveč tradicionalisti. Iz dosedanjega pregleda ste lahko ugotovili predvsem to, kar smo napravili, slišali ste tudi določene pomanjkljivosti, ki jih je precej in jih ne mislimo skrivati. Povedali smo že, da smo bili zavzeti s pripravami za ureditev naših sedežev in smo morda zaradi tega na vsakdanje d®" lo tu pa tam pozabili. Manjkajo pa nam vaditelji tako na pevovodskem kot na gledališko - a-materskem področju. Zveza je V zadnjem razdobju priredila take, tečaje na Tržaškem, nujno je da pride do njihove izvedbe v čimkrajšem času tudi na Goriškem. še marsikaj bi bilo potrebno kritizirati. v našem delovanju, v delovanju Zveze in v delovanju posameznih društev. Vendarle se moramo zavedati, da živimo v času ko ima posameznik vedno manj časa na razpolago. Nočemo s tem zmanjševati naše odgovornosti za stvari, ki jih nisno napravili. O tem je prav, da odprto spregovorimo tudi na tem občnem zboru, članom odbora, ki bo izšel iz današnjega občnega zbora, poverjamo nalogo. dati novega zaleta zvezi, društvom in vsej naši kulturni dejavnosti. Gostje in delegati na občnem zboru Poročila in pozdravni posegi na nedeljskem jubilejnem občnem zboru Kmečke zvezi PREDSEDNIK KMEČKE ZVEZE ALFONZ GUŠTIN V svojem govoru na slavnostnem občnem zboru ob tridesetletnici je predsednik Alfonz Guštin najprej o-budil spomin na čas osvoboditve, h kateri je z velikimi žrtvami bistveno pripomogel kmečki živelj, ko so si kmetje ustvarili prve oblike stanovskega sindikata v želji, da prispevajo k uresničevanju svetlih idealov osvobodilnega gibanja. «Bili so burni in razburljivi časi, je dejal, polni upanj in želja po boljšem in pravičnejšem življenju. Tudi takrat so kmetje bili aktivna sila v enotnem naprednem ljudskem gibanju, mnogi se spominjajo, kako so s svojimi pridelki pomagali stavkajočim delavcem*. Toda pridobitvam narodnoosvobodilne borbe grozi danes huda nevarnost tudi v naši državi, je nadaljeval predsednik KZ, kot posledica zaskrbljujočih mednarodnih dogodkov, begemonističnih teženj velesil in vse tršega boja za zagotovitev surovin in energetskih virov, vse hujše politične, gospodarske in monetarne napetosti. »Preživljamo težke čase, je poudaril Guštin, še posebej v tem kočljivem trenutku mednarodne kri ze in ko obenem odhajajo s političnega pozorišča osebnosti takega formata, kot je bil tovariš Josip Broz -Tito, človek, ki je vse svoje življenje posvetil najvišjim človeškim ic'i~a'om: svobodi, miru, demokraciji, enakopravnosti in scdelcvan u med narodi in ljudmi vsega sveta*. Zato je n;egova smrt še posebej prizadela Slovence izven matične domovine, zlasti upoštevajoč njegove zasluge za ustvarjanje prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik Guštin je nato opisal prizadevanja domačih obdelovalcev pri ustvarjanju enotnega kmečkega sindikata, od sekciie v Enotnih sindikatih, do združitve v enotno Kmečko zvezo, ki izvaja svojo narodnoobrambno vlogo v okviru krovne SKGZ in se povezuje pri uresničevati 'u stanovskih družbeno-gospodar-skih smotrov z vsemi italijanskimi naprednimi kmeti, najprej v vsedržavni Kmečki zvezi in nato v Kmečki konfederaciji. «Bili smo in ostaja mo avtonomna, enotna, strokovna in narodnoobrambna organizacija obdelovalcev zemlje, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, v kateri vsak prispeva svoj delež, svojo misel in svoje delo k izvajanju skupnih programov v korist kmetijstva in kmečkih ljudi*. Nag'asil je pravilnost načelnih izbir Kmečke zveze, ki so jo dokazali v teh letih sami dogodki. Slovenski kmetje so mogli spregovoriti v svojem jeziku na kongresih in zborovanjih vsedržavne organizacije, v kateri so bili vedno deležni poseb- nega razumevanja in podpore v boju za rešitev svojih specifičnih problemov. Prav kmečki sindikat je bila prva vsedržavna masovna organizacija, je poudaril Guštin, ki je na svojih kongresih uradno in odkrito podprla zahtevo po pravni ureditvi vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v skladu z načeli republiške ustave. V nadaljevanju svojega govora je predsednik KZ izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo sodelovanja s sorodnimi organizacijami v matični domovini, zlasti z Zadružno zvezo Slovenije in z raznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, uradi in strokovnimi službami ter z Gospodarsko zbornico Jugoslavije. Kmečka zveza zasleduje sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami, delavskimi sindikati, javnimi upravami in političnimi strankami, pri katerih že uživa upravičeno priznanje in zc upanje zaradi doslednosti in konstruktivnosti svojega dela. Pri tem je obžaloval, da krajevna federacija neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) ne kaže zanimanja za sodelovanje v prid skupnih interesov domačih kmetov. Pri ocenjevanju pogojev, v katerih so kmetje prisiljeni delovati, je Guštin obsodil dolgoletno podrejenost industrijskim mnopolom, v katero so jih silile vladna sile. «Ta podrejena vloga je od kmečkih delovnih ljudi zahtevala prekomerno velike žrtve, privedla je do tiste družbene zapostavljenosti, ki je prisilila in še sili mnoge kmete, da zapuščajo zemljo in ki je povzročila huda neravnovesja v družbenem in gospodarskem razvoju države, kar je osnovni vzrok za današnjo krizo*. V naši pokrajini je položaj še morebiti hujši, je zatrdil predsednik KZ. pri čemer se je skliceval na stališča in predloge, ki jih je naša strokovna organizacija izrazila na nedavni konferenci o kmetijstvu na Tržaškem, ki jo je priredila pokrajina. »Osnovni pogoj, ki bi ga bilo treba zagotoviti našemu kmetijstvu, je predvsem konkretno in resno gospodarsko in prostorsko načrtovanje*, za kar se morajo poleg kmetov zavzemati tudi cruge politične in družbene sile, ki doslej na žalost niso pokazale potrebnega zanimanja. Ob tem se je Guštin skliceval na številne študije in predloge, ki jih je KZ posredovala pristojnim oblastem v vseh teh letih, tcda manjkala je osnovna politična volja, da bi jih uresničili. »Zato se čutimo dolžne, je naglasil, da zahtevamo od vseh demokratičnih političnih sil, naj se v tem trenutku, ko izdelujejo svoje programe za bližnje volitve, izrazijo tudi in predvsem o tem, kaj nameravajo storiti (ali pred'agati.' da dežela stori), da se kmetijstvu zagotovi tista vloga, ki mu pripada v gospodarskem, družbenem, kulturnem in narodnostnem življenju tega ozemlja*. Spomnil je na razlastitve, ki so kmetom odvzele najboljšo zemljo in dejal, da Kmečka zveza ni nikoli bila in ni proti napredku: »Zahtevamo le, da se nam s takimi posegi ne povzroča ne potrebna škoda in da se našemu kmetijstvu u-stvarijo tisti osnovni pogoji, da se bo lahko nemoteno razvijalo vsaj na tistem ozemlju, s katerim še razpolaga*. Za to je potreben conski načrt, pri katerem morajo sodelovati kmetje sami tako v fazi izdelave, kot pri njegovem izvajanju. »Naše skrbi in naše zahteve smo posredovali tudi predsedniku deželnega odbora dr. Antoniu Comelliju na srečanju, ki smo ga imeli prejšnji teden. Marsikje slišimo glasove, da bodo osemdeseta leta leta novega kmetijstva v prenovljeni družbi, leta ponovnega upoštevanja primarnega sektorja, kar naj bi omogočilo izhod iz splošne krize. Nujno je. da se za te predloge ne zavzamejo le kmetje, temveč vse politične in družbene sile v interesu celotne skupnosti*, je zaključil svoj govor Alfonz Guštin, ki se je še spomnil s hvaležnostjo mnogih ustanoviteljev, odbornikov in članov KZ, ki so preminili in katerih zgled obvezuje vse kmete, da ohranijo svojo organizacijo močno in enotno «v službi naših kmetov in našega ljudstva sploh.* Pokrajinski odbornik Lucijan Volk Pri uresničevanju načela »Prenovljeno kmetijstvo v prenovljeni družbi* je treba čim prej preiti cd besed k dejanjem. Prvi korak na tej poti je bil opravljen s kmetijsko konferenco, ki jo je organizirala pokrajinska uprava, katero danes tukaj zastopam, in to v glavnem prav po zaslugi Kmečke zveze. Na konferenci je bila opravljena temeljita analiza stanja našega kmetijstva, tako da se nihče ne bo mogel več izgovarjati, da problemi tukajšnjih kmetijskih dejavnosti niso dovolj poznani. Zdaj je naloga pristojnih organov, da primemo ukrepajo in u-smerjajo svoje posege. Z naše strani pa je potrebno, da na te oblasti pritiskamo, da bo s primernimi naložbami zagotovljen razvoj kmetijskih dejavnosti. Predsednik Sklada za Trst Pittoni Vaša manifestacija pravilno poudarja pomen tridesetletnih prizadevanj v obrambo interesov kmetov in slovenske narodnostne skupnosti. Na tem področju obstajajo nedvomno zamude, za katero nosijo določeno igovornost vse politične stranke. Kmetijstvu bo treba v prihodnje posvečati večjo pozornost in poskrbeti, da se bo ta panoga pri nas hitreje razvijala tudi ob primerni pomoči deželne uprave. Socialistična stranka se je vedno zavzemala za probleme kmetijstva in tudi v prihodnje bomo podpirali vaša prizadevanja za uresničitev »prenovljenega kmetijstva* ob upoštevanju smernic, ki so izšle iz nedavne pokrajinske konference o kmetijskih dejavnostih. Povzetek iz poročila tajnika Edija Bukovca Na tem mestu želim izraziti hvaležnost in spoštovanje vsem tistim, ki so s svojim idealizmom s svojim preudarnim in vztrajnim delom in s svojo odločnostjo dali našim kmetom možnost, da praznujejo danes tako pomemben trenutek v demokratičnem razvoju in boju naše skupnosti. To so bili aktivisti kot Marij Grbec in dr. Fran Juriše-vič, ki sta leta 1945 ustanovili enotni kmetijski sindikat, Alojz Markovič, Dušan Lovriha, Aldo Slavec, dr. Stanislav Oblak in drugi. Njim PREDSEDNIK SKGZ BORIS RACE Ustanovitev Kmečice zveze pred 30. leti je narekovala potreba, da se interesi kmetijstva in kmetovalcev v naših krajih kolektivno, združeno branijo. Ta obramba je bila potrebna pred nerazumevanjem o pomembnosti kmetijskega gospodar, stva v času, ko je vedno večja nenasitnost nekmetijskih panog v vedno večji meri jemala obdelovalne površine, ko je neenak donos v kmetijstvu in priviligiranje drugih gospodarskih panog silil prehajanje prebivalcev kmetijskih območij v druge gospodarske sektorje. In končno, organizirana obramba kmetijskega gospodarstva je pomenila tudi o-brambo gospodarskih in nacionalnih interesov naše slovenske narodnostne skupnosti. Podcenjevanje kmetijstva je bil splošni pojav v južni, gospodarsko manj razviti Evropi. Pri nas je ta pojav zavzel ostrejše dimenzije, ker je bil zavestno naperjen proti gospodarskim interesom slovenskega kme- Predsednik «Confcoltivatori» AvoEio Vtem, ko vam prinašam pozdrave zveze »Confcoltivatori* in njenega izvršnega odbora, ugotavljam, da so vaši problemi povsem enaki problemom, s katerimi se srečuje naša organizacija, in to predvsem zaradi nezadostnega razumevanja političnih sil, deloma pa tudi zaradi zamud psihološkega značaja. V povojnem času se je Italija krepko spremenila: iz pretežno kmetijske države je postala industrijsko razvita. Ta sprememba je bila pozitivna, v naši družbi pa so nastala tudi globoka neskladja, ker je razvoj napredoval brez temeljnega programa. To nas je končno privedlo do sedanje krize, iz katere se bomo lahko rešili le, če se bo v državi krepko spremenila ekonomska politika. V prihodnje b() treba še naprej razvijati industrijo, prav tako pa bo treba razvijati tudi kmetijstvo. Naša organizacija, ki je nastala leta 11176, si že od vsega začetka prizadeva, da bi v tem smislu vplivala na vladne odločitve. Na I. kongresu v Riminiju smo temeljito analizirali stanje italijanskega kmetijstva in postavili pred vlado vrsto zahtev: predvsem je treba podpreti neposredne obdelovalce zemlje, kajti ti obdelovalci krijejo sami 80 odst. vseh potreb po kmetijskih pridelkih v državi. Nadalje zahtevamo preos-novo ustanove AIMA, tako da bodo • tržišča odpravljene špekulacije. Nujno potrebna je tudi preosnova kreditne politike v kmetijstvu, kakor je nujno potrebno uvesti pravilno politiko do teritorija. V zadnjem času si «Confcoltivatori» še posebej prizadeva, da bi parlament izglasoval primeren zakon za preosnovo tako imenovanih kmetijskih pogodb. Končno se v mednarodnem merilu zavzemamo za preosnovo kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti, ki naj ne temelji več samo na cestah, temveč tudi in predvsem na finančni pomoči za razvoj kmetij- skih struktur. Kar zadeva posebej vaše delovanje na Tržaškem, naj poudarim, da je treba v teh krajih uresničiti dejansko sožitje med italijansko večino in slovensko manjšino. «ConfcoIti-vatori* bo podprla vaše zahteve po globalni zakonski zaščiti in v tem okviru naj povem, da se je ena izmed petih resolucij, ki so bile sprejete na našem prvem kongresu v Riminiju, nanašala prav na zahtevo po globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. tovalca, ki je prevladujoči obdelovalec zemlje na narodnostno mešanem ozemlju. Ta trditev je popolnoma utemeljena, če upoštevamo, da je kmetijstvo pri nas propadalo v neposredni bližini velikih mest, kjer ima resne gospodarske možnosti, da se kljub vsemu razvija. Klasični in hkrati tragični primeri v verigi odvzemov zemlje kmetijstvu so v Žavljah, v dolinski občini, v Štan-drežu in na Kolonkovcu. Gospodarska in nacionalna škoda, bi bila neprimerno večja, če se pred 30. leti ne bi kmetovalci združili, branili vsako ped zemlje in vplivali na razne odločitve. Prek svoje zveze so spoznavali sodobno tehnologijo, zbirali so se v zadruge, ki so v današnjih razmerah najučinkovitejše sredstvo za ohranitev in razvoj kmetijskih dejavnosti. V vašem tridesetletnem delovanju ste dali mnogo predlogov, kako naj se rešijo razna vprašanja v kmetijstvu, dali ste svoje mnenje, kaj naj predvidevajo deželni urbanistični načrti. Branili ste pravice slovenskega jezika. Toda naša skupna bitka še ni dobljena. To ugotavljamo na lastne oči, to je razkrila zelo kvalitetna in koristna konferenca o kmetijstvu, ki jo je pred dobrim mesecem priredila tržaška pokrajina. Še bodo potrebni boji in napori vaše zveze, strokovnih deželnih in državnih organizacij, potrebna bo nakljonjenost političnih strank. SKGZ, katere ustanovni član je bila tudi Kmečka zveza, vam ne bo samo ob strani, marveč bo kot doslej delila z vami boje in napore, zato da priborimo kmetijstvu tako pozornost, ki bo zaustavila njegovo propadanje in mu s primernimi pobudami zagotovila današnjim razmeram ustrezajočo rast. Predsednik sveta F-JK Mario Colli Senatorka KPI Jelka Gerbec Tridesetletnica Kmečke zveze je pomemben dogodek za vse kmete, za vso demokratično javnost pri nas, za naše gospodarstvo, za vse Slovence. Ne samo za to, kar je kmečka organizacija pomenila v svoji dosedanji zgodovini na področju gospodarskih izbir, temveč za to, kar je naredila v korist slovenski manjšini v Italiji, za dosego globalne zaščite naše narodnostne skupnosti. Zato je ta jubilej še pomembnejši, ker predstavlja obenem obračun obdobja, v katerem so se napenjale skupne sile za odpravo diskriminacij proti Slovencem, za spoštovanje demokratičnih načel, za uveljavitev predpisov italijanske u-stave, za spoštovanje mednarodnih obvez in uveljavitev duha osimskih sporazumov. Ta občni zbor pa naj ne bo samo zgodovinski mejnik, nit' ne tribuna, na kateri se obujajo spomini na opravljeno delo. Zbor naj bo predvsem prilika za začrtanje novih misli in stvarnih smeri za u-spešnost in razvoj našega kmečkega gospodarstva, ko naj se poiščejo izhodišča za premostitev gospodarske krize v državi, deželi in samem Trstu. Naj bo ta jubilejni občni zbor tudi priložnost, da se zamislimo o-tem, kaj naj naredimo, da izsilimo čimprejšnjo razpravo v parlamentu o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. V tej zvezi je treba napeti vse sile, uresničiti soli damost med tukajšnjimi narodnostmi komponentami in doseči, da bo zakon za zaščito Slovencev v Italiji dejansko ustrezal našim zahtevam in obsegal vso našo skupnost od Milj do Beneške Slovenije. Prinašam vašemu jubilejnemu občnemu zboru pozdrav in čestitke deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. To ni le formalen pozdrav, kajti vaš zbor pomeni pravi praznik, je pomemben dogodek. Praznik in obenem obračun in program katerega glavni cilj se izraža v geslu «Za prenovljeno kmetijstvo v prenovljeni družbi*. Želim vam izraziti priznanje skupnosti v teh krajih, Kmečki zvezi pa gre priznanje za njena vztrajna prizadevanja v o-brambo naravnih dobrin, okolja in teritorija. Prav tako vam gre priznanje za vztrajen boj, ki ga vsa ta leta vodite proti razlaščevanju in špekulacijam z zemljišči. Temu vztrajnemu boju in skupnim prizadevanjem demokratičnih Italijanov in Slovencev v teh krajih je treba pripisati dejstvo, da se je utrdilo prepričanje v nujnost zaščite tako imenovane «kmečke omike*. Prav tako vam gre priznanje za vztrajen boj, ki ga vaša organizacija bije za družbeno obnovo, za razvoj kulture, za čedalje tesnejše sodelovanje med kmeti in delavci in za obvarovanje demokratičnih vrednot pred napadi fašističnih in prevratniških sil. Vaš boj za dosego priznanja pravic Slovencev v Italiji in globalne zaščite je pomemben boj za demokracijo, ki ga je treba z nadaljnjim neumornim delom privesti do zmagovitega konca. Predsednik KGS Miloš Budin V naših krajih ima kmetijstvo trojno vlogo: to je gospodarski faktor, je sredstvo za varstvo in zaščito naravnega kraškega okolja, je e-den od činiteljev, ki prispevajo k oblikovanju kulturne identitete in narodne zavesti Slovencev v teh krajih. Tako morajo tudi javne uprave pojmovati kmetijstvo v Trstu in seveda primemo ukrepati. Jasno je, da je za to potrebna politična volja upravnih oblasti. Pri KGS smo v teh letih lahko preverili koristnost sodelovanja z družbenimi in strokovnimi organizacijami in pri tem je bilo sodelovanje s Kmečko zvezo najbolj uspešno. Pri tem nam gre predvsem za razvoj kmetijstva, v veliki meri tistega v zadružni obliki in ostalih specializiranih kmetijskih dejavnostih. Razvijati kmetijstvo in imeti pravilen odnos do te dejavnosti pomeni imeti pravilen odnos do celotnega gospodarskega razvoja, pomeni govoriti o kvalitetnem in omikanem življenjskem razvoju, tu pri nas pa pomeni imeti pravičnejši odnos tudi do slovenske narodnostne skupnosti. Kmečka zveza je za to naredila v teh 30 letih ogromno. Zato vam še enkrat čestitam in želim, da bi u-spešno nadaljevali po poti, ki so jo doslej in jo bodo tudi vnaprej demokratično nakazovali in oblikovali odborniki zveze in vsi naši kmetovalci. Predsednik GZ Padriče Alojz Žagar Gozdna zadruga iz Padrič, ki se je 4. maja zbrala na svojem rednem občnem zboru, je posvetila letošnjemu jubileju Kmečke zveze vso pozornost. Gozdna zadruga, ki se tudi sooča s številnimi problemi, visoko ceni vse to, kar je Kmečka zveza v teh tridesetih letih naredila, čestita ji k pomembnemu jubileju in izreka iskreno željo, da bi tudi v prihodnje tako zvesto zagovarjala interese naših delovnih ljudi v kmetijstvu. m dolgujemo svojo hvaležnost, ker so v tistih težkih časih januarja 1950 u-stanovili Kmečko zvezo in zvezo malih posestnikov. Zvezi sta organizacijsko vodila najprej pokojni Mirko Kosmina in inž. Josip Pečenko, spoštovanje in hvaležnost pa dolgujemo tudi prvim predsednikom Andreju Kriščaku, Valentinu Sglviju in Josipu Škrku ter vsem takratnim in sedanjim odbornikom in vsem članom, ki so omogočili nastanek takšne Kmečke zveze, kakršno danes proslavljamo: enotne, močne, strokovne in demokratične, ki je v svojem bistvu res kmečka, saj jo samostojno vodijo sami kmetje. Posebno zahvalo smo dolžni tudi Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in vsedržavni konfederaciji kmetov, ki v celoti podpirata naša prizadevanja in naše napore. Glede stanja v našem kmetijstvu je treba poudariti, da so lanskoletni rezultati bili skoraj v vseh kmetijskih panogah zadovoljivi, razen pri živinoreji. V deželnem merilu se še čutijo posledice potresa in tudi dejstvo, da se investicije v kmetijstvu v zadnjih letih niso bistveno povečale. V tem okviru gre poudariti tudi poostritev pomanjkljivosti v delovanju in izmikanju pristojnih deželnih organov kar zadeva uvedbo poklicnega seznama kmetov. Tega seznama v naši pokrajini še ni, ker niti trgovinska zbornica, niti deželna uprava nista hoteli zagotoviti osebja, ki bi bilo sposobno slediti delu posvetovalne komisije za uvedbo seznama. Naši predstavniki pa so zahtevali, naj se v delu komisije spoštuje ustavna pravica vseh državljanov, da se izražajo v svojem materinem jeziku. Dejstvo, da poklicni seznam ni bil uveden, so naši kmetje drago plačali s tem, da jim niso bili izplačani že odobreni prispevki in da niso mogli zaprositi za nove prispevke, katerih vrednost lahko ocenimo na več sto milijonov lir. Docela nevzdržen je položaj na pokrajinskem nadzorništvu za kmetijstvo in na Gozdarskem nadzorništvu, kjer ni niti enega funkcionarja, ki bi se znal izraziti v jeziku ogromne večine domačih kmetov. Na trgovinski zbornici je bil dosežen določen uspeh z imenovanjem predstavnika naše zveze v odbor, še vedno pa je odprt problem kmetijske in gozdarske sekcije, ki v sedanji sestavi ni izraz dejanskega stanja našega kmetijstva. V sekcijo morajo biti vključeni predstavniki Pokrajinskega združenja rejcev in zadružnih zvez in s tem v zvezi moramo obsoditi nezaslišano mnenje kmetijskega nadzorništva, češ da bi razširitev sekcije imela za posledico poslabšanje njenega dela. Takih stališč ne moremo več tolerirati. Prisotnost kmetov v vseh organih in ustanovah, ki soodločajo pri izbirah glede uporabe in namebnosti zemljišč, je danes še posebno pomembna. ker se z osimskimi sporazumi odpirajo nove možnosti gospodarskega razvoja in sodelovanja. Ne smemo dovoliti, da bi ta razvej šel mimo nas ali celo preko nas. V ta okvir spada tudi vprašanje urbanega in teritorialnega značaja in predvideva le pasivno zaščito narave, Zato smo na nedavni pokrajinski konferenci postavili odločno zahtevo po njegovi reviziji. Glede konkretnega dela zveze v korist članom naj omenimo predvsem prijave dohodkov (lani 511), razne storitve, ki jih zveza nudi dvo. lastnikom (lani 121), dalje prijave pridelanega vina, sestavo prošenj za prispevke za popravilo kmečkih domov (15 primerov), vlaganje pripomb k urbanističnim in regulacijskim načrtom (G3), vlaganje prošenj za povrnitev škode po divjačini, itd. Tudi v lanskem letu je zveza stalno sledila vprašanja razlastitvenega postopka na Kolonkovcu, nastopala v zvezi s škodo, ki jo na deželi povzročajo izletniki, in zagotavljala članom še številne druge storitve. Patronat Kmečke zveze INAC je lani opravil ogromno delo (2557 na novo odprtih in 2407 zaključenih pratik) in njegova dejavnost je v stalnem porastu. Žal je naša organizacija še vedno prisiljena, da usmerja večji del svojih sil v obrambno dejavnost, v boj proti razlastitvam, kar seveda pomeni tratenje tistih energij, ki bi jih sicer lahko posvečali učinkovitejšemu izvajanju sodobno zamišljene kmetijske politike. Kljub temu smo lani okrepili sodelovanje s tukajšnjimi slovenskimi in sorodnimi italijanskimi organizacijami in ustanovami, navezali nove stike z organizacijami v matični domovini ter se udeležili raznih manifestacij, med katerimi naj posebej omenimo protestno manifestacijo italijanskih kmetov, ki je bila 28. novembra 1979 v Rimu in ki se je je udeležilo o- krog 50.000 kmetov iz vse drža'* Ob svoji tridesetletnici zveza torej lahko ugotavlja. “a : njeno delovanje odvija v tez3Vj. pogojih. Pesimizem pa ni nikoli ®e vedel do pozitivnih rezultatov, zaupanje v napredek in dernokr jo, predvsem pa v našega člove ■ so nam omogočili, da smo se oi nili in okrepili. Po tej poti morVjj(, naprej, v prizadevanju za vse \ * enotnost delovnih ljudi in v boju priznanje odločujoče družbene ge, ki jim pripada. Predstavnik CGIL Giuliano Maori Prinašam občnemu zboru P02^*! sindikata CGIL. Naš sindikat se r vedno zavzemal tudi za rešev problemov kmetijstva, v PrIriLa. pa namerava ta svoja prizad nja še okrepiti z ustanovitvijo V sebne sekcije za kmetijstvo. * . ših vrstah so tudi številni dela' ^ kmetje slovenske narodnosti ® ■ ša želja je, da bi bila v Pr'h . r8. njihova vloga v sindikatu bolj ^ žita. Nadvse pomembno pa J?'^ na vseh področjih, in še zlasti v kmetijstvu, delujemo enotno, lijani in Slovenci, za dosego s nih ciljev delavskega razreda. Predstavnik ZZS Andrej Petelin Dovolite mi, da vam v imenu Zadružne zveze Slovenije, v imenu vseh slovenskih zadružnikov in njihovih organizacij, čestitam k vašemu jubileju. Ob tem izražam najboljše želje, da tudi v prihodnje krepko orjete trdo kraško ledino v vaš napredek in korist pridelovalcem in rejcem. Vaša pot ni lahka. Borba za obstanek na Svoji zemlji, delo v težkih pridelovalnih pogojih na trdih kraških tleh ali v objemu asfalta in betona, ki vedno bolj ogroža vedno manjše krpe vrst obdelovalne zemlje, vendar pritiska na pridne in sposobne vrtnarje, cvetličarje, vinogradnike in rejce. Podobno je tudi pri nas, saj vedno hitrejši razvoj marsikoga zanese, da ne vidi, kaj pomeni kmetijstvo danes in kaj šele bo jutri. Seveda imate pri vas še dodatne težave, ki vas vse bolj povezujejo v vaši organizaciji, ki se bori za vaše pravice. Ob vaši tridesetletnici lahko še posebej poudarimo, da se je prav zaradi velike aktivnosti vaše organizacije izredno dobro razvilo tu- di sodelovanje z zadružnimi zacijami v matični domovini. ^ vami se vedno počutimo kot __ _____. ______________ " ma, enako prav gotovo velja za vas, kadar ste pri nas. _r*e ra. de na državno mejo in tudi na zlično družbeno ureditev so1 bojni odnesi vedno boljši. Dr® . tudi ne more biti. Peljala na. krvava bitka za zmago dem®* e je nad fašizmom, ki je štrena svobodoljubne sile ne glede ”ae jg-seppe Scheriani - Koper. . ... stina Tul - Koper, Ivan a. , sič - Skedenj, Rudolf Har® . Kolonkovec, Pietro Čreva v Milje, Alojz Pirc - Salež, .p vel Pertot - Nabrežina, " q(. Gruden - Samatorca, Marij • bec - Nabrežina in Kare' , (fl: lanc - Salež: člani predse" . Alfonz Guštin - Col, Duš?n ™. drič - Kolonkovec, Aloj2 .:3n beliš - Kolonkovec, Lu , Volk - Trst, Edi Bukev® Presek, Lilijana Legiša ; pr vanja - Vižovlje in Jo^P^.ri čenko - Kolonkovec; uslal,i/jd-Confcritivatori iz Rima „po-ma, Slovenska kulturno-£ ^ darska zveza, Zadružna z ^ Slovenije, Kmečka zveza lZ ^ rice, Slovenska Kmečka 'L v» iz Celovca in Primorski 01 nik. ^ Lično izdelane majolke P3 y poleg 66 dolgoletnih ..n8' Kmečke zveze prejele še ^ skrinje ustanove: Slovensk ^ želnj gospodarsko zdri12^. Slovenska prosvetna zv€7ja’rS|<8 venska kulturno-gospod3* ^1) zveza, Združenje slo', gjp-šp'«rtnih društev v ItaliJ1; pp, venski raziskovalni inštitut krajinsko združenje rejce'’. ,v,0f morski dnevnik, Gospodar ^ Kmečka zveza iz Gorice ^ Confcoltivatori iz Rima 1,1 Vidma. ‘I PRIMORSKI dnevnik ^lesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 5. ETAPI «GIRA D1TALIA 21. maja 19S0 Danec J. Marcussen nepričakovano zmagal ^ncoz Hinault roza majica - Velik zaostanek Moserja in Saronnija PJ7* ~ Po včerajšnji etapi na na kolesarski dirki po bJL ™ Pontedere do Piše za j!?? 15111 Je Prišlo na skupni DjS do bistvenih spr Ijj. , nepričakovano je namreč 1..6« 30-letni Danec Marcussen, D?1.do bistvenih sprememb. nenripab-nt/or«^ io nnn ijh v^rjetno sedaj še više uvr-bi j. a ssupni lestvici, če si ne lik.v Predetapi v Genovi zaradi napal5e nabral 50 sekund >iii*!ja' ^fs ie sicer, da je vče-tudi precej sreče, ker je (j, Di Prvinai, predno se je “ - a> vendar to ne opraviču-zaostankov zlasti obeh ita-i^čnn Predstavnikov, favoritov za Vi nZItlaSo Moserja in Saronnija kii: rar*coz Hinault, nnva mr? S * kljub lca’. je namreč vozil v temu prišel na cilj le nova roza dežju, Zlasti za zmagovalcem. %, l. ,ezbo bo odslej za Saron-HaJ? ¥ ^le na sedmem mestu % ana°m 'več kot dveh minut, domnevajo, da je letošnji S* fei sZanJ morda dokončno izgub-' ' na slabšem je Battaglin, tudi med favoriti za konč- Včeraj ga je na cilju Mo in- . 1 Hinault, ki je startal (o kota??11^ njim. Danes bo-ittj na? P°mvali na otoku Elbi, L,, bo na sporedu 6. etapa. Vdar - r ni zelo .dolga (126 km), le izredno zahtevna. 1, Jv VRSTNI RED PtaS?®1 (Dan.), ki je 36 km 2 So 47 87? S P°PreČn° W' hinault (PA ™ ^ (fen ™or.) ' Saronm 1 Uin^HPNA LESTVICA Z G* (Fr.) 19.44’ 19” ’ -luaso" ' po 32” po 54” po 101” po 1 ’20” po ni” po 2’03” po 215” po 2’21” po 2’35” 45’21” 45’55” 4611” 46'18” 46’21” 46-23” 46’52” 47’08” 4712” }SS“ «”■> n-> (S,M S ^Ptini Hi B^nchelli (ZRN) v Prijateljski tekmi v Trstu (20.00) ^stina-Inter mogoče tržaški navi-^ razooan° Prišli na svoj račun: £ „.Tanbb v prvenstvu C-l li-pri .n,reč Triestina danes odi-"teljsko srečanje z novo-% državnim prvakom Inter- ^ Hat*bo pričela ob 20.00 in 'sdionu «Grezar». k POKAL UEFA anes v Frankfurtu jfVratna finalna tekma f liltraciit-Borussia ~ Drevi bo _ v C Pokal u P°vratno finalno sreča-*iHt0rv,a.b,FFA med domačim Ein-“'|L In Borussio iz Monchen- Glavni junak tekme je bil Jugoslovan Balič, ki je sam dosegel kar 13 zadetkov, medtem ko so pri Ci-vidinu vsi razočarali, še predvsem pa Pischianz in Petrovič, ki sta nosilna os ekipe. IZIDI 22. KOLA Volani - Cividin 22:15; Loaker -Agora 21:25; Evalt - Banco Roma 20:35; Teramo - Mercury 28:22; Fondi - Fabbri 25:23; Eldec - Forst 27:21; Scafatti - Tacca n.o. LESTVICA Volani Rovereto 41, Cividin Trst 39, Agora Rimini 37, Čampo Del Re Teramo 31, Banco Roma 28, Forst Brbcien 25, Eldec Rim 18, Loaker Bočen 17, Fabbri Rimini in Mer-cury Bologna 15, Scafatti 8, Fondi 6, Evalt Firence 1. Mas TENIS Prvenstvo Italije RIM — V prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Italije so med drugim dosegli tudi naslednje izide: Lendl (ČSSR) - Warwick (Avstralija) 6:1, 6:2; Barazzutti (It.) -Caujolle (Fr.) 4:6, 6:4, 6:0; Gott-fried (ZDA) - Proisy (Fr.) 5:7, 7:6, 6:4 Vilas (Arg.) - Merlone (It.) 6:2, 6:3; Ramirez (Meh.) - Bueh-ning (ZDA) 7:5, 6:4; Gerulaitis (ZDA) - Edmondson (Avstral.) 6:3, 6:0; Panatta (It.) - Glickstein (Izr.) 6:3, 7:6. BOKS Mladinsko EP RIMINI — Približno 120 boksarjev se bo od danes v Riminiju udeležilo mladinskega evropskega boksarskega prvenstva. Nastopili bodo tudi italijanski in jugoslovanski tek movalti. Nadzorni odbor ZSŠDI obvešča, da bo danes, 21. maja ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, sestanek predsednikov vseh včlanjenih društev. iiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiimiMimiiHHmiimiiiimimtiiiuHiiiifiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiimitiiimiraiimiiimii V IGRI MED DVEMA OGNJEMA- V TRSTU FINALISTA STA ZNANA To sta ekipi od Sv. Ivana in Sv. Frančiška, ki se bosta (v okviru osnovnošolske oiimpiade) konec meseca potegovali za 1. mesto ha. N%tLflllalni tekmi Ts‘ Borussie s 3:2, kar bo so zmagali pičla prednost pred f-utrachti" , P°vratnim srečanjem. gJ* l;ftU S10 tako potrebna zmaga A, ’ da osvoji letošnji pokal v pfg ^ (kS1°Pil\ °^niti, da bo Eintracht ,j ?llokaj okrnjeno postavo. "&L Q®|jo namreč T?. ,Weih, Borchers; Holzen ba, Kneib; Fleer, Scha- poškodovani in Miiller. POSTAVI t. -T; Pahl; Neuberger, *)orbel, Ehrmantraut; Lo- Li^ HavS; Hiogels; Matthiius, W ye- Kulik, Nickel, Nielsen, Alexis Ponnet (Belgija). Polfinalu JMa Kalija, Poljska, Nizo-^‘Uskeg AnSlija so polfinalisti C evropskega prvenstva. jl*u igral.’ A je Kalija v zadnjem , l:i d Oeodločeno z Nizozem- Valj13. Pa je v skupini D pre-Ju«oslavjj0 z 2 0 ' ,TAI.IJANSKA LIGA ^ Poraz Clvidina ClviLRovereto — VP»zv,?Tfst 22:15 (11:6) Vec-Farinatti, Na stadionu «1. majs> v Trstu je bodo v soboto kvalifikacijsko tekmovanje v igri «med dvema ognjema*, v okviru osnovnošolske oiimpiade, ki bo na sporedu zadnjo soboto tega meseca. Prijavilo se je devet šolskih reprezentanc iz vseh tržaških šol razen iz Skednja, kjer so trenutno tako otroci, kot starši in u-čitelji zaposleni s pripravami na po imenovanje šole in so se zato za letos odrekli nastopu na tej prireditvi. Posebno obeležje je dala tekmovanju prisotnost osnovnošolcev iz milj-ske občine, ki so letos prvič sodelovali na taki prireditvi in čeprav niso dosegli vidnejših rezultatov lahko rečemo, da je bil njihov nastop kar vzpodbuden. Ekipe šo bile razdeljene v štiri četrtfinalne skupine. V prvi so na-stopale ekipe iz Milj, Barkovelj in od Sv. Jakoba, v drugi iz Rojana in do Sv. Ivana, v tretji s Katinare in od Sv. Frančiška ter v četrti od Sv. Ane in iz Ulice Donadoni. V polfinale se je iz prve skupine uvrstil Sv. Jakob, ' i je premagal tako Barkovlje kot Milje, v tretji tekmi pa so Barkovlje odpravile Milje. Končni vrstni red v tej skupini je bil torej tak: 1. Sv. Jakob, 2. Barkovlje in ", Milje. V drugi skupini so Svetoivančani odpravili Rojančane, v tretji je Sv. Frančišek odpravil Katinaro in v četrti Donadoni Sv. Ano. Sledili sta srečanji za uvrstitev na 5. mesto, v katerih so Barkovlje premagale Rojan, Katinara pa Sv. Ano. V polfinalu je Sv. Jakob podlegel Sv. Ivanu, Donadoni pa Sv. Fran-čišku. V veliki finale, ki bo na sporedu 31. t.m., sta se torej uvrstili deseterici Sv. Ivana in Sv. Frančiška, v malem finalu pa se bosta pomerili šob od Sv. Ivana in iz Ulice Donadoni. 5. mesto si delita šoli iz Barkovelj in s Katinare, 7 Rojan in Sv. Ana. na 9, mestu pa so Milje. ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Rečanke boljše Bor - Partizan Reka 1:3 (-11, 13, -8, -10) V mednarodni prijateljski tekmi je Partizan Reka sinoči na stadionu «1. maj» premagal drugo postavo Bora, pa čeprav je igral boljše kot na zadnjih prvenstvenih tekmah Gostje, ki igrajo v hrvaški ligi, so bile predvsem boljše v napadu in bolj prisebne v končnici zadnjih dveh nizov. Za Tržačanke je bila tekma dokaj dobrodošla pred zanjima dvema prvenstvenima nastopoma v 2. diviziji. G. F. Vzporedno z deželnim mladinskim prvenstvom sta se odvijali tudi tekmovanji naraščajnikov in dečkov, na katerih so nastopih zastopniki Bora, Krasa in Mladine. Med nara ščajniki je zmagal Jan Bitežnik (Kras), ki je v finalu premagal Infantolina, tretje mesto pa si deli ta Košuta in Alan Tence (oba Mladina). V igri dvojic je Kras zasedel pdvi dve mesti s parom Bitežnik -L. Celja in I. Colja - Štoka. Dvojica Mladine Košuta - Tence pa se je u-vrstila na tretje mesto. Med dečki t- slavil Tržačan Ursich, zastopnika Krasa Štoka in I. Colja pa sta se prebila na drugo, oziroma tretje mesto. B. S. KOTALKANJE Na pokrajinskem prvenstvu Nadja Maraž zmagala Tekmovanja so bila na Peči v priredbi tamkajšnjega društva Vipava - Dobri rezultati naših kotalkarjev V soboto in nedeljo je bilo na betonski ploščadi na Peči pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju, ki ga je pripravilo domače športno društvo «Vipava». Tekmovanj, ki so bila razdeljena v razne kategorije, sta se udeležili tudi dve slovenski društvi, in sicer «Oton Župančič* iz štandre-ža ter domača «Vipava». Slovenski predstavniki so se dobro izkazali, in to še posebno v kategoriji mladink, kjer so predstavnice iz Štan-dreža zasedle prva tri mesta. Poglejmo podrobne rezultate. Začetnice: 1. Eleonora Colombo (AP Ronchi) 26,3 točke 2. Katy Puntin (UG Goriziana) 24,9 3. Katya Peretto (AC Pieris) 21,9 Začetniki: 1. Roberto Clemente (AC Pieris) 23,5 Flavio Blasi (AP) Ronchi) 21,2 Paolo Bosma (AC Pieris) 13,1 Mladinke: Nadja Maraž (O. Župančič) 142,7 Tanja Vižintin (O. Župančič) 119.6 Loredana Cingerb (O. Župančič) 113.7 Tanja Petejan (Vipava) 99,2 Tanja Vižintin (Vipava) 90 Simoneta Mašera (O. Župančič) 89,1 Roberta Burzio (O. Župančič) 77,8 Mladinci: Cristino Colombo (UG Goriziana) 110,9 Mario Gergolet (AP Ronchi) 96,70 Pavel Briško (O. Župančič) 86,6 Franko Pahor (Vipava) 78,3 Ekipna lestvica: Italcantieri 20 točk Oton Župančič 8 točk UG Goriziana, AP Ronchi in AP Pieris 7 točk Vipava 2 točki. (pr) 6. 10. 11. 3. 5. 1. 2. 3. pošteno potruditi, da so strli žilav odpor nasprotnikov. Pri Kraškem zidarju je bil med najboljšimi Švara, pri Miljčanih pa je prišla do izraza boljša skupinska igra. Kontovel — Bor 90:47 (33:22) KONTO VEL: Gulič 26, Košuta 24, Daneu 6, A. Gruden, A. Gruden 6, Pertot 4, Sedmak 5, Bangos 1, Čuk 18. BOR: Rudež 11, Struna 8, Križ-mančič 12, Šik 12, Žerjul 2, Gombač 4. Okrnjena postava Bora se je le v prvem polčasu enakovredno kosala z višjimi in predvsem bolj izkušenimi Kontovelci, ki so tokrat lahko poslab na igrišče tudi rezerve. Povedati moramo, da so rezerve svojo nalogo dobro opravile in da so občasno tudi navdušile z domiselnimi in lepimi akcijami. V mislih imamo predvsem Pangosa, ki je dobro prenašal žogo, Andreja Grudna, ki je dosegel šest točk, in na Sedmaka, ki je pokazal točnost pri metih iz srednje razdalje in ulovil precej odbitih žog. Med gosti pa sta bila najboljša Šik in Križmančič, vendar tudi ostali zaslužijo pohvalo za oožitvovalnost, ki so jo po-kazab. H. L. ODBOJKA V 1. ŽENSKI DIVIZIJI Kontovelke osvojile derbi Brežanke so jim nudile resnejši odpor le v enem nizu V 2. MD tudi tokrat tesna zmaga domovcev nad Juventino 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Kontovel 1:3 (15:6, 10:15, 8:15, 9:15) BREG: Salvi, Olenik, Martinelb, Stepančič, Švab, Slavec, Žerjal, Pre-molin, Trenta, Hrovatin. KONTOVEL: Denis Danev, Mari-za Danev, Černjava, Cibic, Prašelj, Rupel, V. Cibic SODNIKA: Fulzio in Benetti Brežanke so se od začetka potrudile in so igrale boljše kot sicer. S svojo požrtvovalnostjo so pokazale, da so se zmožne upirati tudi močnejšim ekipam. Že v prejšnjih tekmah letošnjega prvenstva so se bolj potrudile proti močnejšim ekipam. Tako tudi tokrat. Toda prednosti, ki so si jo pridobile v prvem setu, niso znale obdržati. Še vedno šepa igra v obrambi in prav to je bil glavni vzrok poraza. Kontovelke so bile bolj odločne v ključnih trenutkih, kar pa pri domačinkah nismo videli. Vsekakor, čeprav so slovenski derbi osvojile Kontovelke, so Brežanke zadovoljile s svojo igro. MRS S. Luigi — Sloga 3:1 (15:9, 15:11, 13:15, 15:3) SLOGA: Čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Milena in Ticjana Križmančič, Lazar, Milič, Ražem, Zoch, Hrovatin. Naše odbojkarice tokrat niso posebno dobro zaigrale, saj so bile večkrat na igrišču preveč statične. Vsekakor pa gleda naša ekipa že na prihodnjo sezono. Problemov z uvrstitvijo na lestvici Sloga namreč nima, tako da lahko varovanke trenerja Peterlina v teh zadnjih tekmah preizkušajo nov sistem igranja, ki jim bo prav pričel v prihodnjih sezonah. INKA 3. ZENSKA DIVIZIJA Sloga — Breg 3:0 (15:13, 15:6, 15:6) SLOGA: Adam, Benčina, Berdon, Čufar, Grgič, Križmančič, Repinc, Sosič, Vidah BREG: Alberti, Ksenija in Vilma Canziani, Kerin, Klun, Maver, Pe-čenik, Smotlak, Zlobec, Žerjal V slovemsKem derbiju je pri Banih po pričakovanju zmagala Sloga, ki je še vedno trdno na prvem mestu na lestvici. Sloga je tokrat nastopila močno okrnjena: disciplinska komisija pri odbojkarski zvezi je namreč za eno tekmo izključila kar tri Slogine igralke in za dalj časa celo trenerja. Ta ukrep je bil vsekakor KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI PRESTIŽNA ZMAGA DOMOVCEV Uspeh borovcev nad Kontovelora v prvenstvu 1. divizije KOŠARKA NA NARAŠČAJNIŠKEM TURNIRJU Zmagi Kontovela in Interja iz Milj Inter Milje — Kraški zidar 52:47 (32:24) KRAŠKI ZIDAR- Trampuž 4, Grmek, R. Švara 16, I. Švara 4, Fran-kič 8, Mulič 2, Ukmar 2, Kosovel 11, Vatovec, Rešeta, Renčelj. V prvih tekmah košarkarskega turnirja za igralce letnika 1956 in mlajše sta se pomerili ekipi Interja iz Milj in Kraškega zidarja iz_ Sežane. Čeprav so začeli Sežančani šele pred kratkim z igranjem, so v sorazmeroma kratkem obdobju o-svojih že precej košarkarskega znanja. To so namreč dokazah na tekmi proti Miljčanom, ki so se morah PROMOCIJSKA LIGA Dom — Mobiloasa 83:78 (43:41) DOM: Podberšič 15, Dornik (k) 17, Nanut, Terčič 7, Blažič 26, Ču-bej, Ziani, Semohč 18. PON Terčič v 17. min. d.p., Podberšič in Boschi v 20. min. d.p. SON Dom 24, Mobilcasa 22. V soboto so v zadnji tekmi letošnjega promocijskega prvenstva do-movci slavili prestižno zmago proti močni Mobilcasi, ki bo prihodnje leto nastopala v D ligi. Po izredno počasnem začetku so Krminci prišh v vodstvo, ki pa ni nikoli znašalo več kot sedem točk. Hvaličevi varovanci v teh trenutkih niso prikazah izredno blesteče igre, tod® v poslednjih-dveh minut ah so z nekaj1 res učinkovitimi protinapadi ukrotili nasprotnike, jih dohiteli in celo prehiteli. - V drugem polčasu so naši fantje vodstvo povečali na enajst točk. I-gra je postala nekohko bolj živčna /2? o> ml,l„ll„i,1,11,1111 mili,I,mi,»iniimni,„„„„„„„„„„„„ „m„„mmmmm„mmm"M,m,„mm„„i NA POBUDO KOMISIJE ZA PORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ V SOBOTO NASTOP NAJMLAJŠIH Tekmovanje so pripravili za otroke vrtcev s Tržaškega Ob zaključku letošnjega šolskega leta se razni nastopi otrok kar vrstijo: pevski zbori, balet, šolske prireditve, folklora, poimenovanja šol, razni zaključni šolski izleti, pa mladinske igre ter druga športna tekmovanja itd. Koledar je s temi prireditvami že tako zasičen, da sta neredko kar po dve v istem kraju in istem dnevu. Kljub tej izredni aktivnosti naših otrok pa je bilo le treba pripraviti tudi priložnost za srečanje naših najmlajših, to je za otroke vrtcey, ki še niso tako «vpreženi» v razne aktivnosti in so jim prav taka srečanja prvi koraki v naše bogato in pestro družbeno življenje. Komisija ?a doraščajočo mladino pri SKGZ je zato tudi letos pripravila srečanje otrok vrtcev s Tržaškega, za mesto in okolico, ki bo na sporedu v soboto, 24. t.m., na stadionu «1. maj* v Trstu (ob 15. uri). Prireditev bo potekala v obliki poligona, t.j. nastopa, med katerim tl' 8a|L Manzoni, Settin, o Belhni 1, Fat Cfyani 2 — ’ 2> Tpdeschi 2- Bellotto in Normsnni. p. Brandolin, Skalamera, f1Sc'hianz 2, Pellegrini 1, ^la J.J'al' ina Sempetta I. Gerebizza, An 5* e1, Pisanl- ^A: Vittorini Rim in Picci 1\Nk bi{aSi^az Cividina v gosteh: V»-f,Oiu namreč igrali proti o-»5 **. ToU ltarriecii za naslov, 7o-C*0aRan,at so domačini zaneslji-HtJ1 dr?., ter si praktično žago-^ Cr"11 naslov že štiri kola 05111 Prvenstva. NAMIZNI TENIS Deželno mladinsko prvenstvo Krasova deM«ta osvojila vrsto odličnili uvrstitev Nedeljsko deželno mladinsko namiznoteniško prvenstvo v Nabrežini je dekletom Krasa navrglo tri deželne naslove in kopico odličnih u-vrstitev. Na tekmovanju naraščajnikov pa je Kras osvojil dve prvi mesti. Med mladinkami Kras ni imel enakovrednih nasprotnic in je uvrstil svoje tekmovalke na prvih pet mest. Deželna prvakinja je postala razigrana Vesna Doljak, ki je v fi nalu odoravila sestro Sonjo. Ostala mesta si delijo Furlanova, Sedmaku va in Škrkova. V ženskih mladinskih dvojicah sta si deželni naslov zagotovili Sonja DoPak in Damjana Sedmak, ki sta premagali klubski soigralki Vesno Doljak in Alenko Furlan. V mešanih mladinskih dvojicah je Kras osvo til piva štiri mesta, S. Doljak -Suman, Sedmak - Cecchini, Škrk Pozzuto in Furlan - Frediani. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja v soboto, 24. t.m., TEKMOVANJE v malem poligonu za o-troke vrtcev s Tržaškega Tekmovanje bo na stadionu «1. maj» v Trstu in se bo začelo ob 15. uri. namreč za teden dni prekinili ob smrti jugoslovanskega predsednika Tita. MOŠKI V moški konkurenci so v dveh tednih odigrali eno samo srečanje in sicer med Piprji in Sokolom. Zmagah so Piprje, ki so tako še vedno kandidati za visoko uvrstitev, saj še niso bili poraženi. Vehko ži-vahne.ie pa bo v moški konkurenci ta teden, ko bo na sporedu več tekem. IZID TEGA KOLA Piprje - Sokol 3:1 LESTVICA Breg in Piprje 4, Sloga 2, Hranilnica in Sokol 0. Sokol je odigral tri tekme, Sloga eno, ostali pa po dve. ŽENSKE (Skupina A) V tej skupini se izločilna tekmovanja bhžajo koncu, saj bodo morah odigrati samo š< dve tekmi, ki bosta na vrsti ta teden. Ti tekmi pa bosta tudi dokončno uredili lestvico. Tu je stanje namreč še dokaj nejasno: Breg si je vstop v finale že matematično zagotovil, za drugega finalista pa imajo vse možnosti kar tri ekipe in sicer Paljnte, ZTT in Kras. Odločitev h > vsekakor padla ta teden. IZIDI 3. IN 4. KOLA 2:0 2:0 0:2 2:0 0:2 Kras - Adria Breg - ZTT Adria - ZTT Breg - Paljnte Adria - Paijnte LESTVICA Breg 6, ZTT in Paljnte 4, Kras 2, Adria 0. Paljnte in Kras so odigrali 4 tekme, Breg in ZTT tri. Kras dve. ŽENSKE (Skupina B) V tej skupini bodo morah odigrati samo še srečanje med Trimom in Navihankami, ki bo na sporedu prihodnji teden. V tekmi, ki je praktično odločala o drugem finalistu, je Bor Ekipa 10 premagal Slogo po zelo napeti in izenačeni igri z 2:1. Bor Ekipa 10 je tako prvi finalist, po vsej verjetnosti pa bo drugi Trim. IZID TEGA KOLA Bor Ekipa 10 - Sloga 2:1 LESTVICA Bor Ekipa 10 6, Trim in Sloga 2, Navihanke 0. Bor Ekipa 10 in Sloga sta odigrala tri tekme, Trim in Navihanke pa dve. INKA in napeta, kar je «belo-rdeče» spravilo nekoliko iz tira. Slednjič pa so le zbrali dovolj moči, da so zabeležili četrto zaporedno zmago. Tokrat lahko pohvalimo razigranega Blažiča, ki je bil najboljši strelec srečanja in Dornika, ki je zadel nekaj res pomembnih košev s srednje razdalje. Domovci bodo v nedeljo odigrali še zaostalo srečanje s Sagradom, ki je bilo svoj čas odloženo zaradi slabega vremena. Srečanj_ bo v Za-graju, s pričetkom ob 10.30. M. Č. 1. DIVIZIJA Bor C — Kontovel 85:67 (49:41) BOP C: Schillani 20, Pregare 6 (0:3), Gerdol 8 (0:3), Don, Zupančič, Švara 19 (3:6), Sancin, Lokar 22 (0:1), Kosovel 10. KONTOVEL: Andrej Gruden, 2 (0:4), Gulič 30 (6:16), D. Daneu 8;' Pangos 4, Sedmak 2, V. Daneu 2, Aleksander Gruden. Košuta, A. Pertot 19 (3:6). Danieli. PON: D. Daneu (25) in Danieh (33) -- oba Kontovel. SODNIKA: Bonicioh in Cavalie-re (TS). V nedeljskem slovenskem derbiju druge skupine prvenstva 1. divizije 'e tretja ekipa Bora nepričakovano slavila zmago nad Kontovelom. «Pla-vi» so tako osvojih svoj prvj prvenstveni par točk, katerega pa bi si lahko priborih že zdavnaj, saj so mnejo tekem zgubili le za las. Treba je vsekakor podčrtati, da so Kon tovelci nepričakovano nastopili i mlajšo ekipo (v glavnem naraščajniki), ki pa so se skoraj tri četrtine srečanja žilavo upirali nekohko raztresenim borovcem. Ves prvi polčas se je odvijal rahli premoči tržaške peterke (6-10 pik zaostanka), na začetku druge polovice pa so se Kontovelci nevarno približali: 58:57 v 6. minuti. Tedaj so «plavi» zaigrah bolj zbra no in tako tudi zanesljivo osvojih tekmo. Pri posameznikih imata pri Konto-velu Gulič in Pertot glavno zaslugo za dober nastop svoje vrste, pri Boru pa je bil najboljši Schillani, kateremu sta dobro pomagala Lokar in Švara. —fp— Polet - Don Bosco 65:78 (28:38) POLET: Ferluga 14, Vremec 27 (1:4), Lenissa, Tavčar,. Sedmak 12 (4:6), Gantar (kap.) 8 (2:3), Kuk, Hrovatin 4. V prvenstvu 1. divizije so pole-tovci doma izgubili proti peterk, Don Bosca, I i je zato trenutno naj močnejša ekipa prvenstva, saj je premagala celo vodeči Hurlingham bodo morali malčki opraviti razne naloge in premagati nekaj ovir. Vse to bo, seveda, primemo njihovim sposobnostim in prav gotovo ne bo med njimi nikogar, ki bi ne bil sposoben svoje naloge opraviti v celoti. Ker je to ena zelo redkih letošnjih prireditev za otrok( vrtcev smo prepričani, da bo udeležba na njej res številna. ODBOJKA REVIVAL 1980 Tekmovanje spet v polnem teku V minulem tednu so se zopet redno odvijale tekme v letošnjem odbojkarskem rekreacijskem prvenstvu Revival 1980. Tudi tu so jih ............,„„„.........................................................i 7. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA GAJA Padriško-gropajski H I J športniki polagali obračun delovanja V prostorih osnovne šole «K. D. Kajuh* je bil 7. redni občni zbor ŠZ Gaja. Ob prisotnosti lepega števila članov je predsednik Karel Grgič prebral svoje poročilo, v katerem je na kratko orisal delovanje društva v zadnjih dveh letih ter u-gotovil, da je kljub nekaterim težavam (predvsem finačnega in organizacijskega značaja) združenje u-spešno delovalo. Sledilo je izčrpno tajniško poročilo Aleksandra Možine, ki je v svojem posegu predvsem ugotovil u-trujenost odbornikov in članov, kar pa je treba čimprej odpraviti, da bo združenje opravljalo svoje važno poslanstvo pri združevanju starejših in mladine obeh vasi. Zato je poraz Opencev relativno tesen, saj so poleg vsega igrali okrnjeni postavi (manjkali so kar štirje standardni člani prve ekipe) Mladi poletovci so vsi igrali res dobro in je škoda, da so (predvsem prvem polčasu) zgrešili preveč metov iz lahkih pozicij, saj bi sicer izid bil še povoljnejši. Poleg odhčnega strelca Vremec bi pohvalili še playmakerja Ferlu go in Hrovatina ter Sedmaka. Sergij Tavčar Bor A - Bor B 63:79 (26:41) BOR A: Oblak tkap.) 12, Kapic 15 (7 na 11), Trevisan 22 (2 na 3) Rudeš, Parovel 2, Sestan 10 (2 na 2), Pertot 2. BOR B: Slobec 12 (0 na 1), Pe gap 19 (1 na 3), Bajc, Štavar Raseni 10 (2 na 4), Canciani (kap.) 12 (0 na 1), Jančar 2, Koren 26 ,(6„m 11),........... SODNIKA: Variola in Blasizza. Pet osebnih napak: Kapič, Rudeš, Parovel in Sestan — Bor A, Ko ren — Bor B. PROSTI METI: Bor A 11 na 14 Bor B 9 na 20. V drugem kolu drugega dela pr venstva 1. divizije je Bor B \ živčni tekmi premagal starejše Borove veterane. Tekma je bila lepa sodnika sta namreč s slabim so jenjem pokvarila igro in Bor A je celo končal tekmo le s tremi -gralci. Borova mladinska ekipa je začela zelo dobro, s hitrimi protinapadi je z lahkoto premagovala nasprotnike, ki so bih v začetku precej zmedeni, tako v obrambi kot v na padu. Tako je nadaljeval ves drugi polčas, z odlično napadalno igro Bora B in s Frankom Korenom na čelu, ki je bil neustavljiv s svojimi prodori. Drugi polčas se je začel z veli kim presenečenjem. Bor A je po časi nadoknadil razliko in remizi ral v dvanajsti minuti. Tedaj Oblakova četa popustila. To so mla dinci izkoristili in z zbranejšo igro zasluženo zmagali. Pri mladih zaslužijo pohvalo vsi, Franko Koren pa je bil v prvem polčasu najboljši. Pri veteranih je igral lepo le Trevisan. Max Zaostala tekma Servolana - Jadran 79:76 (41:36) JADRAN: Corbatti 15 (1:3). De bernardi, Pertot 13 (1:5), Slavec 12, čok 20 (2:3), Meneghetti 8 (0:1) Male, Barut 8. V zaostali tekmi prve divizije so jadranovci v Skednju proti Servo lani zopet izgubili. Naši zastopniki so si tokrat zapravili edinstven" priložnost za zmago, saj so bih nasprotnikom povsem enakovredni. Kot običajno pa so v ključnih tre nutkih zagrešili nekaj napak, kar jih je tudi drago stalo. Jadranovce gre tokrat pohvaliti za njihovo dobro igro v obrambi. David Čok Danes več tekem Dares bo v okviru prvenstva prve divizije zaposlenih več naših društev: v A skupini bo Bor B igral na domačem igrišču proti Servolani A, Jadran pa na tujem proti ekipi SGT; v B skupini pa bosta tako Kontovel kot Bor C zaposlena na tujem, prvi v Škednju proti Servo lani B, drugi pa proti Barcolani. prestrog ih tudi neutemeljen, kar je nekako priznala sama odbojkarska-zveza, ki je trenerju občutno znižala kazen. • Kljub vsemu je Sloga slavila zmago brez večjih težav, po prikazani igri pa bi zaslužile mlade Brežanke vsaj set. Te so namreč bile v prvem nizu stalno v vodstvu, do rezultata 13:10. Tedaj pa so se zmedle in prisebnejša Sloga je najprej osvojila set, nato pa še srečanje. INKA ' Kontovel — Volley Club 3:1 (10:15, 15:9, 16:14, 15:9) KONTOVEL: Prašelj, Carmen in Nadja Menegatti, Štoka, Tanja, Nataša in Romilda Daneu, Regent, Starec, Ban, Kemperle. Tokrat so Kontovelke zaigrale pod svojimi sposobnostmi, saj so bile na igrišču vse preveč statične in so zagrešile vehko servisov. Kljub temu so bile skozi vso tekmo boljše od nasprotnic in so zasluženo zmagale. Poudariti pa moramo, da so Kontovelke tokrat nestopile izključno z najmlajšimi igralkami, ki običajno igrajo v prvenstvu «under 15». Kontovel — II Moduio 2:3 (15:1, 15:0, 11:15, 10:15, 9:15) KONTOVEL: Štoka, Ban, Regent, Daneu, Husu, Prašelj, Daneu, Kemperle, Menegatti Kontovelke so tokrat izgubile, ko so v setih že vodile z 2:0. V prvih dveh setih so zaigrale res odlično in so popolnoma nadigrale nasprotnice, saj so jim skupno prepustile le eno točko. Dobro so servirale, še posebno učinkovite pa so bile v obrambi in napadu. Tudi v tretjem setu so nadaljevale z dobro igro, tokrat pa so se jim nasprotnice enakovredno upirale. Stanje je bilo izenačeno vse do enajstice, nato pa so Kontovelke zgrešile serjjo začetniških napak in prepustile set Tržačankam. Zgrešile so veliko servisov in tudi v polju so bile negotove. Nasprotnice so takoj izkoristile zmedo domačink in osvojile še preostala dva seta ter končno zmago. T.C. Breg - Volley club 3:2 (15:7, 8:15, 15:7, 9:15, 15:9) BREG: Kerin, Pečenik, Žerjal, Maver. Zobec, Smotlak, Ota, Alberti, Kocjančič, Klun. SODNIK: Ravelli. Brežanke so bile prepričane, da bodo premagale Volley brez težav, zato se niso potrudile. Toda nasprotnice niso bile istega mnenja in so jih presenetile že v drugem setu. Toda njihova igra ni bila tako dobra, da bi domače igralke lahko opravičile poraz v dveh setih, ki je bil posledica preštevilnih osnovnih napak tako v obrambi kot v napadu. Na srečo so se v odločilnem setu bolj zbrale in končno premagale še zadnji odpor nasprotnic. MRS 3:2 15:2, Sledilo je blagajniško poročilo Borisa Rismonda ter takoj nato volitve novega odbora. V glavni odbor, ki je manj številen od prejšnjega, je bilo izvoljenih 18 odbornikov. Na sestanku novoizvoljenega od- bora so izvolili glavni odbor. Za predsednika društva je bil ponovno potrjen Karel Grgič, za podpredsednika Valter Milkovič, za tajnico Magda Gojča, za blagajničarko Mira Grgič, za gospodarja pa Aldo Gornik. D. M. V nedeljo, 25. t.m , bo v Ljubljani zaključni del odbojkarske ga turnirja za «14. pokal prijateljstva*. V zamejskem za stopstvu bosta tokrat v moški konkurenci zaigrala Bor in Kras, v ženski konkurenci pa Bor in Sokol. Tekme bodo v študentskem naselju na Viču s pričetkom ob 9. uri (po italijanskem času). Točen spored bomo objavili v prihodnjih dneh. Dom — Juventina (10:15, 15:11, 13:15, 15:0) DOM (Gorica): L. Černič, I. Devetak, J. Prinčič (k), I. Juren, M. Jarc, I. Pahor, D. Jarc, B. Cotič in I. Komel. JUVENTINA (Štandrež): I. Plesničar. E. Golob, S. Corva (k), R. Faganel, D. Mučič, E. Marušič, L. Nanut in M. Kerpan. SODNIK: Ragni Marco; stranski: Claudio Sartori; zapisnikar Ba-stiani Giuliana (vsi trije iz Gorice). Tudi v povratnem slovenskem der. biju 2. moške divizije je slavil s tesno zmago po petih setih igre go-riški Dom. Igra vsekakor ni bila na ravni prvega medsebojnega srečanja obeh slovenskih goriških šesterk. Juventina je srečanje pričela odlično. V prvem setu so namreč Štan-drežci imeli vajeti igre v lastnih rokah. V drugem setu so igralci Ju-ventine delno popustili, kar je Doni takoj . izkoristil in izenačil. V tretjem setu pa so domovci nadalje* vah po sledeh prejšnjega seta. To* da pri vodstvu «belordečih» 7:3, so štandrežci izenačili. V odločilnih trenutkih seta pa so bili igralci Ju* ventine prisebnejši in odločnejši, kaif jim je omogočilo osvojitev tretje^i seta. V četrtem in petem setu so ci Juventine popustili na eeii\ i Do konca prvenstva 2. moške dir vizije manjkata še dve koli; V pri*, hodnjem kolu bo goriški Dom gb* stoval v Trstu, kjer se bo spoprijel' s tret.jeuvrščenim Rozzolom Tekma Rozzol . Dom bo na snoredu v nedeljo, 25 maja, ob 10 30, v tetovad-nici šole Rcssetti v Trstu (Ulica Zandonai). štandreška Juventina pa bo v soboto. 24. maja, ob 20. uri igra'a na domačih tleh proti šesterki Vol'ey Grado, ki zaseda zadnie mesto na skupni lestvici 2. MD I/ora prikiž-nost za Štandrežce. da osvojijo nov nar točk, ki jim matematično zagotovi obstanek v ligi. IGOR KOMEL 1. MOŠKA DIVIZIJA Oiv-pia — Libertas Turjak 0:3 OBVESTILO ŠD Primorje sk';cu’e v prn°r)eljek. 26. maja F89 v športnem krožku na Proseku ob 20 70 v prvem in »b 21 00 uri v drugem sklicanju 15. redni občni zb-r. DNEVNI RED OBČNFGA ZBORA 1. Izvolitev predsednika občuega zbora 2. Poročilo predsednika • 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Diskusija 7. Volitve 8. Razno Vabljeni člani in simpatizerji Uredništvo upravo oglasni oddelek TRST, Ul Monteechl 6 PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 tlnffe) Podružnica Gorica Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5 000 lir - vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN» V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800.00 din. DNEVNIK ZC SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 DZS • 61000 Ljubilo"4 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., «I5. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozai Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StTOT) 8 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ur bes«4 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furfantjo -Ju"l krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. , , , . 1 I član ltafiIi"*|M fzdaiBk^ZTT zveze Časop^^j arr 21. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I I Trst založnikov F|EG KOMISIJA PREDSEDSTVA CK ZKJ ZA MEDNARODNO SODELOVANJE JUGOSLAVIJA PODPIRA SODELOVANJE Z VSEMI, KI PRISPEVAJO K SOŽITJU Poročilo Andreja Marinca o obisku v Siriji in Dušana Popoviča o udeležbi na kongresu KP Sri Lanke BEOGRAD — Komisija predsedstva CK ZKJ za mednarodno sode lovanje je na seji, ki jo je vodil član predsedstva dr. Aleksandar Grličkov, obravnavala poročili o m biskih delegacij ZKJ v Siriji in Sri Lanki. Seje se je udeležil tudi član predsedstva CK ZKJ in predsednik zveznega sveta za mednarodne od noše Miloš Minic. Pred začetkom dela je komisija z enominutnim molkom izkazala počastitev predsedniku Titu. Komisija je sprejela poročilo An dre ja Marinca, ki je bil aprila na obisku v sirski stranki Baas, nato pa poročilo Dušana Popoviča o u-deležbi na 11. kongresu KP Sri Lanke, kjer se je sestal tudi s predstavniki stranke svobode ena kosti in pravice ter združene nacionalne stranke. V Indiji je imel Popovič pogovore s predsedniki KP Indije, KP Indije (marksistov) in kongresne stranke. Komisija je pro učila dosedanji razvoj odnosov in sodelovanja ZKJ s strankami in gibanji neuvrščenih držav. V razpravi so poudarili, da so za sodobni razvoj mednarodnih odnosov značilna vedno močnejša ho tenja po polni nacionalni, politični in gospodarski osamosvojitvi. Prav tako so čedalje bolj izrazite zahte ve, da je treba priznati in spoštovati pravico vsake skupnosti do njene etnične, kulturne in nacionalne identitete oziroma pravico vsakega naroda do neodvisnega notra njega razvoja, v skladu z njegovi mi lastnimi potrebami, tradicijami in prednostnimi nalogami. V nasprotju s politiko sile. vmešavanja in intervencij je nujno potrebno, da se različni spori, navzkrižja in antagonizmi urejajo z enakopravnim sodelovanjem, po miroljubni poti. s krepitvijo aktivne miroljubne koeksistence, kar odpira poti do vzpo stavitve novega sistema mednarod nih političnih in gospodarskih od nosov. Iz teh hotenj sta zrasla po litika in gibanje neuvrščenosti, ki sta zdaj njihov najširši in najprist nejši izraz kot samostojen in neblo kovski činitelj mednarodnih odnosov. Izvirno vsebino, širino in pomen politike in gibanja neuvršče nosti je potrdila, kot so poudarili na seji, tudi konferenca šefov dr žav ali vlad neuvrščenih v Havani V razpravi so opozorili na to, da gibanje neuvrščenosti zajema zelo širok in raznolik krog držav, če •-mamo pred očmi njihov politični sistem in smer razvoja, ki so si jo gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja, ki se kažejo tudi v razlikah v stopnji nacionalne zave sti, v naravi in kompleksnosti njiho vih družbenih in političnih struktur. Poudarili so, da čedalje več političnih strank in gibanj neuvrščenih držav sprejema politiko neuvrščenosti kot dolgoročno usmeritev svojih držav’, to pa izvira iz njiho vega spoznanja, da je ta podtika avtentičen izraz zgodovinskih teženj narodov po popolni nacionalni osamosvojitvi, enakopravnosti v mednarodnih odnosih, miru in varnosti kot prvih pogojih samostojnega notranjega razvoja. Na seji komisije so ugotovili, da bo ZKJ v svojih odnosih z vsemi revolucionarnimi naprednimi in de mokratskimi partijami in gibanji dosledno spoštovala načela enako pravnosti in suverene neodvisnosti sleherne partije, nevmešavanja v notranje zadeve in svobodne izbire različnih poti v boju za napredno družbeno preobrazbo in socializem, kot so že poudarili v deklaraciji beograjske konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav in zapisali v dokumentu berlinske konference komunističnih in delav skih partij evropskih držav leta 1976. Boj za socializem v lastni državi in odgovornost sleherne partije lastnemu delavskemu razredu in ljudstvu sta povezana z medsebojno solidarnostjo delovnih ljudi vseh držav, vseh naprednih gibanj in narodov v boju za svobodo in utrditev neodvisnosti, za demokracijo, socializem in mir po vsem svetu. CAGLIARI — Kvestura iz Nuora je včeraj sporočila, da je bil 9. maja v bližini tega sardinskega mesta ugrabljen 64-letni švedski podjetnik Fritz Aberg, ki je tudi last nik nekaterih vil v Oroseiu v pokrajini Nuoro. Preiskovalci so prišli do zaključka, da je bil švedski podjetnik ugrabljen, potem ko so v gozdiču našli njegov avto. Južnokorejska vojska stopnjuje represijo uiiiiimiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiMiimiiiiiiiHiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii » NA SODIŠČU V CATANZARU Jutri začetek prizivnega procesa zaradi atentata na Trgu Fontana Fašist Ventura, ki je bil skupaj s Fredo in Giannetti-nijem obsojen na dosmrtno ječo, je še vedno v zaporu v Argentini - Sodna obravnava tudi proti generalu Malizii izbrale. To je pogojeno z bogastvom kulturne dediščine neuvrščenih dr žav, z velikimi razlikami v stopnji CATANZARO — V tem mestu se bo jutri pričel prizivni proces zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu, 12. decembra 1969, v katerem je kot znano izgubilo življenje 16 oseb, ranjenih pa jih je bilo nad devetdeset. Prvostopenjska sodna o-bravnava. v kateri so bili obsojeni na dosmrtno ječo fašista Freda ih Ventura in bivši član državne obveščevalne službe SID Giannettini, je jasno dokazala, da so atentat izvedli fašisti v sodelovanju s takratno obveščevalno službo, ki je uživala podporo visokih političnih in državnih oblasti. Te odgovornosti niso bile nikoli točno razkrite, tarča sodne preiskave pa je bila doiga leta skupina anarhistov Pietra Val-prede, ki je bil s sramotno razsodbo oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. aiiifiiiiiiiiikiiiMMiMMMtiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiimiMiimiiKiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniuiiiiiiini Številne države ZDA zasul vulkanski pepel Na prizivni sodni obravnavi bo odsoten fašist Giovanni Ventura, ki je med procesom prve stopnje zbežal v Argentino, kjer so ga aretirali in je še danes v zaporu v Buenos Airesu. Italijanske oblasti so že večkrat zahtevale njegovo izročitev, a so vedno naletele na gluha useša tamkajšnje vojaške hunte. Na potek prizivne obravnave bo močno vplivala tudi sodna preiskava proti Andreottiju, Tahassiju in Rumorju, ki so obtoženi lažnega pričevanja prav na prvem procesu v Catanzaru. Slednja zadeva je še v rokah posebne parlamentarne komisije, ki pa bi morala v kratkem zaključiti svoje delo ter izdati dovoljenje za sodni postopek proti trem političnim osebnostim. Prav jutri se bo v Potenzi začel tudi proces proti generalu Malizii, bivšemu voditelju SID, ki je tudi obtožen lažnega pričevanja v zvezi s sodno obravnavo o pokolu v milanski Kmečki banki. V zvezi s temi dogodki, ni izključeno, da bo prišlo do prekinitve prizivnega procesa v, Catanzaru in do združitve preiskav proti Rumorju, Tanassiju, Andreottiju in generalu Malizii. To bodo kot kaže jutri tudi zahtevali nekateri odvetniki družin ubitih ljudi v atentatu, čeprav je predsednik sodnega zbora že javno napovedal, da se bo sodna obravnava odvijala brez prekinitev vse do 8. junija, ko so na spo- še posebej. Komemoracijo je s kratkim uvodnim pozdravom začel pokrajinski tajnik KPI Renzo Toschi, nakar je o liku tovariša Tita spregovoril najprej Dušan Jug, ki je njegovo življenje in delo podal zlasti z vidika razvoja Jugoslavije in njene notranje in. zunanje politik;«, Z italijanske strani pa je spregovoril Mario LIzzero, ki je v svojih izvajanjih podčrtal zlasti sodelovanje med jugoslovanskimi in slovenskimi partizani ter tiste momente iz Titovega življenja in iz jugoslovanske politike, ki so za italijanske komuniste bolj zanimivi. redu upravne volitve. Prizivni proces se bo vršil v veliki dvorani centra za prevzgojo mladoletnikov, kjer je bila na sporedu že prvostopenjska sodna o-bravnava. ki se je začela 18. januarja 1977, končala pa 23. februarja 1979. Sodni zbor je izrekel razsodbo po 82 urah posvetovanja, kljub temu pa je zagonetno ozadje pokola in fašističnega rovarjenja tistih let še vedno nerazkrito. V Vidmu spominska svečanost za Titom VIDEM — V ponedeljek so se predsednika Tita spomnili s skromno, a zbrano komemoracijo tudi na videmski konfederaciji KPI. šlo je v bistvu za razširjeno sejo pokrajinskega sveta, katere se je poleg številnih članov federalnega komiteja, predstavnikov sekcij in samega deželnega tajnika KPI Giorgia Ros-settija, udeležila tudi osemčlanska delegacija Zveze komunistov Slovenije iz tolminske občine, ki jo je vodil sekretar Dušan Jug. Delegacija se je pred slovesnostjo srečala s predstavniki videmske federacije in na kratko izmenjala mnenja o političnem položaju v o-beh državah in v obmejnih krajih Mmtht na karabinjersko kasarno v Milanu MILAN — Prejšnjo noč so teroristi izvedli atentat proti eni največjih karabinjerskih postaj v Milanu, kjer ima med drugim svoj sedež tudi posebni protiteroristični oddelek, ki ga vodi general Dalla Chiesa. Teroristi so izstrelili proti strehi kasarne več preprostih bomb in to iz bližnjega poslopja, ki je že nekaj mesecev prazno. Eksplo zija je povzročila le gmotno škodo ter poškodovala nekatere električne in telefonske žice. SEUL — Južna Koreja preživlja najtežje trenutke svoje najnovejše zgodovine. Proglasitev izrednega stanja po študentovskih demonstracijah, ki so zahtevali demokratične reforme, je pahnila državo v kaos. Opozicija je zahtevala preklic vladnih sklepov in parlamentarno razpravo o upravičenosti takih pobud. V odgovor so najuglednejše predstavnike opozicije pozaprli, kar je povzročilo val ogorčenja in protestnih manifestacij, da so morali proti manifestantom poslati vojsko, saj niso bili varnostni organi več kos položaju. Predvčerajšnji neredi v Kvvangju, ko je vojska ubila otroka in pozaprla več sto manifestantov, so prisilili vlado, da je včeraj odstopila. Odstop pa je le beg pred stvarnostjo, saj je povsem jasno, da je bila vojska še pred nedeljsko proglasitvijo izrednega stanja edini ju-žnokorejski gospodar. Kot običajno so za vse sedanje zaplete obtožili severnokorejske «a-gente». Vesti so takoj pritrdilno podprli predstavniki ameriške vojske, ki prav tako skušajo vzpostaviti pogoje za odločne posege pred »komunistično nevarnostjo*. Južnokorejska vojska pa dobro ve, kje ji preti nevarnost. Včeraj so tako z orožjem preprečili zahodnim časnikarjem, da bi se udeležili tiskovne konference na domu nekega voditelja opozicije, ki se še ni znašel za rešetkami. Do tujcev je bila solda-teska še kar spodobna, svoje politike, ki so hoteli v parlament pa je surovo razgnala. V bolnišnicah se medtem iz ure v uro veča število ranjencev, saj so neredi zajeli skoraj vsa mesta. Podatki o žrtvah so protislovni, opozicija trdi, da so vojaki ubili več desetin demonstrantov, generalštabi pa zagotavljajo, da so take vesti zgolj izmišljotina. Ob tem je razumljiva skrb vojske, ki se boji, da bi svet končno spoznal, da je le orodje represije in diktature, ne pa branik »svobodnega sveta*, kot to že desetletja zatrjujejo v Washing-tonu. lUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHMiiimiiiiiiiiiimiiniiiiitmiiiiiiiminiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiifi VESTI S TOLMINSKEGA 25. MAJA OBČINSKI PRAZNIK TOLMINA TOLMIN — 25. maja praznujejo občani občine Tolmin svoj občinski praznik. V tem datumu je združen spomin ria več pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja na Tolminskem ali v zgornjem Posočju. Maja 1943 so partizanske enote na področju občine imele veliko uspešnih bojev s sovražnikom na Kolovratu, Matajurju in na Stolu. 25. maja 1943 se je uspešno končal pohod Gregorčičeve in Gradnikove brigade v Beneško Slovenijo in Rezijo. Občina Tolmin meri kar 939 kvadratnih kilometrov in je po površini največja v SR Sloveniji. Od zgornje meje na Vršiču (1611 m) do spodnje meje pri Petrovem br-du je kar 107 km. Po območju tolminske občine poteka 96 km državne meje s sosednjo Italijo. Občina Tolmin je redko naseljena, saj pride na kvadratni kilometer VANCOUVER - Po nedeljski eks-iloziji ognjenika Mount St. Helens ameriški zvezni državi Washing-sn se oblaki pepela dalje širijo pro-i vzhodnim območjem ZDA. Oblati so proglasile izredno stanje ne amo v državi Washington temveč številnih območjih Montane in I-aha. Ognjeniški pepel prekriva na-tireč ceste, naselja, in je po mne-ju izvedencev koroziven: onesna-il je že številne vodovode in gro-a življenje ljudi z dihalnimi obole-ji. V državi Washington so števil-ceste zaradi pepela neprehodne. Znanstveniki pa medtem napovedujejo, da lahko pričakujemo v prihodnjih dveh letih delno ohladitev zemeljskega ozračja, Na sliki (telefoto AP); grozljivi oblaki pepela se širijo po ZDA. HiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHin V Srbiji ugotavljajo škodo BEOGRAD — Po podatkih, ki prihajajo iz štabov civilne zaščite ob čin in medobčinskih regionalnih skupnosti, ki jih je prizadel potres, škode še niso natančno raziskali, vendar je jasno, da je zelo velika in ponekod katastrofalna. Žrtev ni bilo, ranjenih pa je približno 40 ljudi, od tega 4 osebe huje. Najbolj je prizadeto območje občin Brus in Kuršumlije, Aleksandrovac, Raška in Blače. V občini Brus so posledice potre sa hude, posebej na planinskem območju, kjer je porušenih približ- no 450 stanovanjskih poslopij, veliko število hiš in gospodarskih o-bjektov pa je poškodovanih. Ogroženi so tudi naftni viri, v nekaterih krajevnih skupnostih pa ni elektri ke. Tudi cestni promet je ponekod prekinjen. Vsi štabi civilne zaščite na ozem lju ogroženih občin sprejemajo u-krcpe za odpravo posledic potresa, drugi štabi civilne zaščite v Srbiji pa so sprejeli ukrepe za organizi ranje pomoči. Republiški štab ci vilne zaščite je prek drugih štabov civilne zaščite organiziral zbiranje pomoči in štabi civilne zaščite iz vseh republik so že ponudili pomoč. Pomoč nudi tudi RK Jugoslavije. Na ogroženem območju najbolj potrebujejo šotore, odeje in gradbeni material. Tudi v nekaterih kosovskih občinah je potres povzročil škodo, zlasti pa v občini Leposavič, kjer je poškodovanih 300 stanovanjskih poslopij. V pokrajinskem štabu civilne zaščite pravijo, da že odpravljajo posledice potresa in za tiste, ki so ostali brez domov, organizi rajo nujno pomoč, (dd) samo 22.5 prebivalca. Leta 1910 je živelo na Tolminskem 32.187 ljudi, pred potresom 1976 pa je število prebivalcev padlo na 21.269. Zaradi pospešene industrializacije odročnih krajev, ki se je začela že pred potresom in zelo uspešne popotresne obnove, so lani prvič po letu 1910 zabeležili rahlo naraščanje prebivalstva. To utemeljeno vzbuja upanje, da odročni kraji na Tolminskem ne bodo izumrli. J. O. Uspešno poslovanje tovarne «Clciban» TRŽAŠKI DNEVNIK V MILJAH SPLOŠNA STAVKA Z JAVNIM PROTESTNIM SHODOM fiJto Adriatico: danes enourna stavka kovinarjev na Tržaškem Na ministrstvu za državne soudeležbe sestanek tržaške delegacije s podtajnikom Dalmasom Podtajnik na ministrstvu za državne soudeležbe Dalmaso sprejme danes ob 17. uri odposlanstvo s Tržaškega, ki mu bo predočilo nevzdržne razmere v miljski ladjedelnici Alto Adriatico. V delegaciji bodo pokrajinski tajniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Gia-luz, Degrassi in Fabricci, zastopništvi kovinarskega sindikata FLM in tovarniškega sveta, pa še deželni odbornik za industrijo De Carli in miljski župan Bordon. Podtajniku bo odposlanstvo ponovilo zahieve, ki so jih sindikalisti že postavili pretekle dni ministru za državne soudeležbe De Michelisu, ko se je mudil v Gradežu in v našem mestu. Deželna finančna družba Fri-ulia naj poveča svoj delež na delniškem paketu CAA od 33 na 49 odstotkov, poišče naj se državna u-stanova, ki bi prevzela nadaljnjih 2o odstotkov paketa, preostalih 31 odstotkov pa bi lahko šlo enemu ali številnejšim zasebnim podjetnikom. Nikakor ne seveda Broggiju in Napoleone ju, ki sta glavna krivca za nastali položaj in ki nimata po splošnem mnenju delavcev, sindikatov in Miljčanov ničesar več iskati v ladjedelnici. Ta obrat je eden redkih v Italiji, ki ni podlegel hudi krizi ladjedelništva. Prvič zaradi svojih omenjenih prostorno - proizvajalskih dimenzij in drugič, ker mu visoka stopnja strokovne podkovanosti 450 uslužbencev jamči tudi v bodoče neprestan dotok naročil. Skratka: ladjedelnica ima prav vse pogoje za nadaljnji in cvetoč razmah, le denarja ni — dolgovi presegajo, kot znano, 16 milijard lir. Poslanec Cuf-faro je to pripisal dejstvu, da so se na miljski obrat sesuli dolgovi, ki z dejavnostjo ladjedelnice nimajo ničesar opraviti ampak so sad zasebnih špekulacij obeh podjetnikov. Pripomnil je, da bi ob zdravi in smotrni režiji ladjedelnica bila lahko celo rentabilna. Komunistični poslanec je z druge strani naglasil potrebo po koreniti preobrazbi celovite dejavnosti družbe Friulia, ki je danes usmerjena zgolj v »reševanje brodolomcev*. Sploh bi bilo po njegovem treba preveriti ves delniški ustroj italijanskih ladjedelnic in KPI se je v tem smislu že angažirala na parlamentarni ravni. Komunisti so se istotako zavzeli za ponovni razmah Tržaškega arzenala — Sv. Marka, ki ga dokument Fincantieri o preustroju ladjedelskih in sorodnih dejavnosti še omenja ne. TA - SM naj ohrani vseh troje svojih značilnosti, to je gradnjo specialnih plovil in naprav, preobdelo-valni sektor in ladijska popravila, zato naj se tudi čimprej dogradi suhi dok. Ne samo, arzenal naj postane vodilni obrat na področju la- dijskih popravil na Jadranu. Sindikati celo zahtevajo, kot je prišlo do izraza na včerajšnjem sestanku med tovarniškima svetoma CAA in TA -SM ob navzočnosti predstavnikov pokrajinskega vodstva FLM in vsedržavnega koordinatorja za ladjedel, stvo Ezia Gionca, da postane tržaški obrat vodilni tudi v vsedržavnem okviru, zlasti kar zadeva specialne gradnje. Enotna sindikalna zveza se tudi sicer bori za preosnovo vsega ladje-delstva v nasprotju z dosedanjo politiko rimske vlade, ki se udinja določenim navodilom iz Bruslja, kakršna ne morejo biti merodajna za vse ladjedelnice znotraj Evropske gospodarske skupnosti, saj se la-djedelstvo v posameznih državah članicah EGS pač ubada z različnimi specifičnimi problemi. Zahtevo po rešitvi miljske ladjedelnice, po razmahu arzenala in sploh po zagonu vseh kovinarskih, železarskih, pa tudi elektronskih dejavnosti na Tržaškem bodo danes podkrepili kovinarji z enourno stav- Isto^5”? upravlja sklad, porabiti aa^ ji ne naložbene načrte, to P°n‘ ^ financiranje dražjih P°*>u°jnsijiv^ bi enoletna denarna razpelom ne zadostovala. ko na pokrajinski ravni. - od 11. do 12. ure - bo v splošna stavka in na Marc* nijevem trgu protestno delavk sindikalno zborovanje, (dg) Danes v poslanski zbornici povečanje Sklada za Trst Peta komisija poslanske z (za proračun in gospodarsko^ j, vanje) vzame danes v PfujTutek glasovanje vladni zakonski j, letošnjega februarja 0 * ^ t- dotacije Sklada za Trst n® lijard lir letno za dobo 15 is« ,wii;;oTTi lir. Foio' . nn gre za 450 milijard lir- i tega zneska bo smela kornisj"^. NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Deželni odbornik Biasuttj o načrtu ljudskih grade11) Na včerajšnji seji deželnega sveta se je razvnela živahna razprava predvsem okrog štirih zakonskih osnutkov, ki jih je skupščina sicer odobrila, čeprav so svetovalci opozicije izrazili nekatere pomisleke predvsem o načinu oziroma zamudah pri njihovih predstavitvah. Ti pomisleki so zadevali predvsem zakonski osnutek o ponovnem financiranju zakona št. 30, ki zadeva popravila poslopij prizadetih od potresa. Ostala dva zakonska osnutka pa obravnavata ukrepe in stroške za hitrejše opravljanje javnih del oziroma norme za pregled cen v zakupu, ki so jih financirali s prispevkom EGS. Središčnega pomena na včerajšnji seji deželne skupščine pa je bila tudi interpelanca svetovalca Štoke (SSk) o načrtu za ljudske Gradnje v tržaški občini. S svojim vprašanjem je Štoka postavil pristojnemu odborniku vrsto pomislekov v zvezi s celotnim načrtom, ki orizadeva predvsem slovensko prebivalstvo. Odbornik Biasutti je v svojem odgovoru dejal, da načrt o ljudskih gradnjah ni bil osnovan na demografskem porastu prebivalstva, ampak na predvidevanjih spremenljivosti in porasta družin, ‘h kar narekuje potrebo po d novanjih. V zvezi s pomisie® ^ razlaščanja močno prizadeval vti-bivalstvo in ne nazadnje tu , narski sektor, je odbornik bodo interesi prebivalstva jj-vani, glede vrtnarstva pa se Črtu za ljudske gradnje n® nič spremeniti, na to jej^^ j* misliti prej. Odbornik BiaS ,jV.sl tudi dejal, da slovensko P . n»-stvo ni najbolj prizadeto, Lj)« črt za ljudske gradnje de® paj občino na 16 sektorjev, "1 r.si bi gradili stanovanja. O 1 bi se tudi posvetovali s P ^ s« stvom, je še dejal Biasutti- ^ predlagali nekatere man.ls® cCitf> membe v naeriu. ta pa je jgjjnj* osvojen in niso možne n® predelave. Predavanje arheolog? V sejni dvorani miljskega it stva bo v ponedeljek. 26- j- jr 18.30 predavanje ravnatelji heološkega odseka pri sponj® ^ tt varstvu dr. Maselli Scotti. $ prikazala kulturno - zgodovi ^t men nedavne dragocene arn fj p na jdbe v nekropoli gradišča v rošcih. GORICA — Tovarna obutve in o-troških potrebščin »Ciciban* iz Mirna bo letos izvozila 300.000 parov otroških čevljev, razne obutve, le- j šenih igrač in otroških potrebščin \ v skupni vrednosti 120 milijonov dinarjev. Izvažajo tudi otroško šport-«CMY» (Ciciban - Miren . Jugosla vija). Predvidevajo, da bodo do leta 1985 povečali izvoz na 400 milijonov dinarjev. Pred kratkim so podpisali dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s podjetjem «Beneco» iz Čedada, ki bo v ta posel investiral 100 milijonov lir, »Ciciban* pa 5 milijonov dinarjev. Po skupnem programu predvidevajo, da bodo že letos dosegli 900 milijonov lir prometa, leta 1981 že 1,5 milijarde lir, a leta 1985 pa kar 3,5 milijarde lir. , »Ciciban* iz Mirna in »Benec-o* iz Čedada bosta skupno proizvajala otroško športno obutev za Belgijo. Nizozemsko in Luksemburg, kjer se je mirenski »Ciciban* uveljavil že pred petimi leti, Z zdravstveno polico. "Garanzia Samtana" še laže ozdraviš. Na vse to moraš pomisliti pravočasno. ”Ne morem si dovoliti, da bi zbolel!” kolikokrat si tako rekel tudi ti! Bolnišnica, zc ravniki, izvidi... na to ne pomisliš rad. Toda na to moraš pomisliti - pravočasno. S polico "GARANZIA SANITARIA” lahko dobiš najbolje opremljene klinike po svetu, najsodobnejše zdravljenje, zdravnike, ki si jih izbereš sam. Poleg tega vsa zdravila, izvideykirurŠke j,, posege in še celo oskrbo na domu ali v t°Pu c0, In račun pošlješ zavarovalnici Lloyd Adr*9 In ne samo to, dobiš tudi dnevnico za ^ ves čas, ko izostaneš od dela zaradi b°‘eZ Tako tudi laze in... udobneje ozdraviš. Lloycl Adriatico ASSICURAZIONI poiščite v rubriki “PAGINE GIALLE" pod "Assicurazioni" najbližjo agencijo Lloyd Adriatico