Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Dr. Franc Križnar, Dr. Dimitrij Beuermann (1960–2023) Prijatelju, sodelavcu v spomin Dr. Dimitrij Beuermann (1960–2023) Dr. Franc Križnar Tole je le eden izmed motov, ki je pospremil letos mnogo prezgodaj umrlega kolega in prijatelja, urednika in sourednika naše revije Glasba v šoli in vrtcu, ugledne- ga slovenskega glasbenega strokovnjaka, v slovenskem glasbenem šolstvu kar prvega med enakimi. Saj se je v zadnjih desetletjih ali skoraj treh desetletjih v vlogi prvega med enakimi povzpel v piramidi glasbenega šol- stva prav na njen vrh kot višji svetovalec (za glasbeno šolstvo); nazadnje na območni enoti Murska Sobota Zavoda RS za šolstvo. Mnogi, ki smo ga poznali oseb- no in strokovno in smo z njim delali leta in leta, se ga spominjamo kot tehtnega kolega in strokovnjaka, kot človeka, pa tudi kot tistega, na katerega si se lahko res zanesel; v vseh pogledih. Zagotovo je bil zadnja desetle- tja, če že ne kar kot njegov spiritus agens, velika skala v mozaiku slovenskega glasbenega šolstva, ki že kar nekaj Dimitrij, naš prijatelj in sodelavec Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. Tone Pavček časa nosi vodilno vlogo v evropskem kulturnem pro- storu. S številnimi deli, načrti, članki, monografijami, učbeniki … je popisan njegov seznam del v COBISS-u, tako da lahko ugotovim, da je bil ne le eden izmed šte- vilnih »državnih glasbenih uradnikov«, temveč tehten soustvarjalec glasbenega šolstva pri nas. Rodil se je 19. aprila 1960 v T rbovljah, četudi je bil vseskozi pregovorno Zagorjan v glasbeni družini. Šolal se je od osnovne šole prek glasbene šole do Ljubljane in vse do angleškega Manchestra. V Ljubljani je končal Srednjo glasbeno in baletno šolo, današnji Konservato- rij za glasbo in balet Ljubljana (klarinet, 1979, in sakso- fon, 1981), (do)končal je izobraževanje na oddelku za glasbeno vzgojo in zborovodstvo na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani (1981), klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo (1983), izobraževalni menedžment 2 Skupinska slika z Debatne kavarne, Ljubljana, Cankarjev dom, 23. 11. 2017; z leve: dr. Dragica Žvar, mag. Milka Ajtnik, dr. Franc Križnar in dr. Dimitrij Beuermann NEKROLOG 3 na Metropolitanski univerzi v Manchestru v Angliji (2009) in vse tole okronal še z znanstvenim doktora- tom na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo (Prepoznavanje implicitnih glasbenih vrednot kot sredstvo za razvoj osnovnošolske glasbene ustvarjalno- sti, 2008). Enormen in zavidanja vreden tovrstni opus. Bil je učitelj in ravnatelj v Glasbeni šoli Zagorje ob Savi (1981–87 in 1987–1989; tam je nasledil nenadno pre- minulega očeta Riharda Beuermanna), dirigent in umet- nik-skladatelj. Vse od leta 1995 naprej je bil vseskozi vpet v Zavod RS za šolstvo. Bil je med prvimi, pionir- skimi člani uredništva revije Glasba v šoli in vrtcu (od leta 1995 naprej), vmes pa kot tretji po vrsti tudi njen odgovorni urednik (2008–10), pri čemer je venomer in pokončno zastopal glasbeno šolstvo v vsej njegovi verti- kali. Vmes (1989–1995) je bil nekaj časa »na svobodi,« samostojni kulturni delavec in učitelj (klarineta in sak- sofona) v Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik, dokler ni prišel najprej na Ministrstvo za šolstvo in šport RS (1995), nato pa v vrste Zavoda RS za šolstvo, kjer je ostal vse do svoje prerane in krute smrti (na Zavodu RS za šolstvo je bil torej od leta 1995 do 2023; celih 28 let). Kot rečeno, je šel nazadnje iz Ljubljane v Mursko Soboto, kjer si je našel v bližnjih Beltincih tako svoj dom kot tudi zadnje (zemeljsko) prebivališče. V števil- nih odborih, komisijah, žirijah … je veljal za iskane- ga in tehtnega (strokovnega) sodelavca, na primer kot glavni ocenjevalec Državne izpitne komisije za glasbo in namestnik njenega predsednika. Umrl je 7. junija 2023 v murskosoboški bolnišnici, pokopan pa je v Beltincih. Dimitrijeva kolegica in zadnja, aktualna odgovorna urednica revije Glasba v šoli in vrtcu (od leta 2020 naprej) dr. Inge Breznik je pred njegovim prezgodnjim grobom (Beltinci, 12. 6. 2023) takole označila našega skupnega kolega, prijatelja in sodelavca: »… Bil je zelo razmišljujoča osebnost. Ukvarjal se je z vizijo kakovostne šole, kjer je iskal poti za izboljšanje procesov učenja in poučevanja, spremi- njanje pedagoškega ravnanja, ki ni usmerjeno le v dosego ciljev, ampak v iskanje mnogoterih izobraževalnih doživetij. Na prvo mesto je postavljal proces ustvarjalnosti, prek vpra- šanj 'Kam? Kako? In zakaj?' pa nas je vodil, da se oziramo vase in spoznavamo, da ni poti do sreče, kajti sreča je pot …« Dimitrij, lepo je bilo delati s teboj, vsi skupaj smo preradi živeli, delali in sodelovali za lepoto in muziko, ampak dolgost življenja našega je kratka!