Knjižica dr. Adolfa Fischhofa. (Dalje.) O Švaj ci pravi dr. A. Fiacbhof, da je republikaaaka Avstrija v mal naeri, Avstrija pa je aioBarhičaa Švajca v veliki averi. Švajca se je začela blizo takrat kakor Avatrija, m več aaiareč razloeka, kakor samo 25 let. Ol>e državi, ki boste kroalu 600 let stari, ste izrastli iz Nemčije ia ste postali pozaej samostalae. V Avatriji ai saaio ea aarod ia bj sarao eaa dežela, obe ste zmes več aarodov ia več dežel, ki so ae po času deloraa aa aiirai poti, deloma pa po vojaib pridobitvab zdru žile, ia ki so vkljub ti zvezi aarodBO zavest ia deželao po 8ebaost ohranile. V obeh državah so bile BiBogokrat državopravBe boaiatije tudi v Švajci, v kteri bivajo ^Neaici, Lahi ia Fiaacozi, so bili aarodBi razpori, tadi v Švajci so bili boji; kakor je Bacbovo stiaaolo Avstrijo pod eao kopito, tako je Švajca raorala Bositi fraacoski jarem, dokler ae ai leta 1803 ustaaovila federalističaa ustava. Leta 184» se je tadi vaela prekacija v Švajci, sklical se je veadar osnovalai zbor, v kterem ao priproati mestjaai jb kaietje astaaovili sedaJBo švicarsko astavo, ki je tako izvrataa , da ji krnalo ai para, — vse dežele ia aarodi ao v zvezo stopili z eaakiaii pravicaaii, ia srefcaa je zdaj ta država brez ceBtralističae modrosti, brez stalae armade, ia skoro brez vsakega dolga; za vojaške dolge potrebaje zlo malo! Le za aektere zadeve iaia skupao vlado, t vseh dragib zadevah pa vlada 25 kaatoaov saaioatojao, vsak za se, ker se Bobea aarod Be dotekae pravic dragega Baroda, zato ai Bobeaega prepira aied BJirai, vsak ima, kar aiu gre, ia Bog Be daj, da bi oadi Neaici svoj jezik ia svojo kulturo vsilili drugiai. Pisatelj stavi po vseai teai Švajco v izgled Avstriji, ia ko oiaetuje aekterc ugovore, pride do tega, da reče: državi (središča) uaj se pusti gospodarstvo, deželaai pa saaioatojao vladstvo. To raora biti gealo avstrijskiBi državaikom. Oseai aarodov je zaatopaao v državnera zborudapajskem (Nemci, Italijaai, Ramaai, Poljaki, Ruaiai, Cehi, Sloveaci ia Srbi dalmatiaski). Ravaopravaost bi tcdaj zabtevala, da bi se govorilo v državaeai zboru v vaeh teb jezikib ia delale postave, ker pa pri taki babiloaski jezičai zmešajavi ne bi bilo mogoče zborovaaje, zato je obveljal aeaiški jezik za govore ia postavodajstvo; ali ni obveljal po sili postavai, obveljal je le po sili okolščia. Ali pa v tej, čeravao le moraličai jezičai aili, ai v aič devaaje vseb drugih aarodov? Ali se ae čutijo razžaljeae zato, da jih zastopBiki, kedar stopijo v zboraico — kjer 8e opravlja državljana aajviše opravilatvo, uamreč postavodajstTo — morajo v preddvorani popustiti jezik tistega aaroda, kterega oai zaatopajo ia morajo vae svoje miali ia čutje obleči v obleko tujega jezika. Ali tedaj ne bi bilo bolje, po izgleda Švajce omejiti obravaave v središaem zhoru ediao le aa take zadeve, ktere so skapae vseni aarodoai ia ktere se v skupaem zbora najkoristaejše izgotoviti dajo? — Ako se v taki skapsčiai govori aemški, ae aibče ae bo čatil razžaljeaega, kakor se ne čutijo razžaljeae diplomati najbolj poaosaih narodov, da v mednarodaeia občeaja velja le en jezik, aamreč fraacoski. Narodn vzeti njegov jezik v okrožju ajegovega delova- iBJa, je toliko, kakor aaroda vzeti aarodni orgaa, oiišljeaja fljegovega. nPa saj ae postave prestavljajo v vse jezike!" poreče kdo. Ali aa to nioraaio odgovoriti, da prestava ia izvirnik Bi vse eao; ako boče prestava živa biti ia oživeti, se ae sme aiebaaičao vezati aa besede tajega jezika. Neracev je la sarao četrti del v Avstriji ia aa Ogerskem, tedaj ae veljajo priroere, ki jih delajo eaostraBski nemškutarji z dragiaii državami, češ, tudi dragod velja le eu jezik v postavodajstvu. Da je ta ugovor piškav oreb, dokaznje dr. Fischhof s tem , da naraja razraere aarodov v drugih državah. Na Praskem — pravi — vlada aemški jezik, ali v Prusiji (Prajzovakem) je nied 18Ya aiiljoai prebivalcev, 16 aiilijoBOv Nemcev , le 2% milijoaa je Neaemcev. Rusija ateje okolo 77 lailijouuv dua, 53y2 aiilijoaov pa je Rusov, zato je vladai jezik ruski; aa Fraacuskem je okoli 38 aiilijoaov prebivalcev. ali 32'/9 milijonov je Fraacozov, zato je fraflcoski jezik vladai; — aa Angleškem je 29 aiilijoaov prebivalcev, 22 milijoaov pa je Aagležcv, ia zato je glavai jezik aagleški. V Avstriji pa so vae drnge atevilke: cela Avstrija irna le 8Va aiilijoaa Neaicev , 26V2 aiilijoBOV Neaemcev. Ali tedaj v takib razmerah aiora Avstrija poaemčiti vse Beaemške aarode? ali sme? Polovičarska je bila dozdaj avstrijska politika; oaa je aekoliko aarodaih pravic dovoljevala aarodom, pa po teta bipouia vstavila aa viših rae8tib! To m pametao, pa tadi Bi pravičao. Narod, kterema se nekaj poauja, hoče ioieti vae, ia a teai, da 8e ma Bekaj dovoljuje, kaže se ravao, da iraa pravico do vsega. (Dalje prih.)