/ra,* /,4^ N D s-vtošitce. NO. 220 Ameriška Domovih COLI AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LIX — VOL. LIX Nemci dobe letališča na — francoskih tleh Francija in Zah. Nemčija sta skoro zaključili dogovor o vzpostavi nemških letalskih oporišč na francoskih tleh. , BONN, Nem. — Pred nekaj tedni so odšle na francoska vojaška vežbališča enote nemške arkade im padalskih oddelkov, ne bo dolgo, ko se jim bodo pridružile tudi enote nemškega letal-®tva. Zadevni dogovor je skoro zaključen. Zabodnonemšlke letalske sile bodo dobile dve letalski oporišči 11 a francotslkih tleh) eno na Kor-ziki, drugo na področju Istres Nedaleč od Marseillesa. Sodelo-Vanje med obema državama bo s tem postalo še tesnejše. Zah. Nemčija je 'skušala v začetku letošnjega leta dobiti letališča v Španiji. T0 je povzroči-10 pravi vihar nezadovoljstva in kritike ne samo v komunističnem svetu, ampak tudi v zahodni Ev-roPi- Načrt je tako padel v vo-č0> namesto španskih letalskih oporišč je dobila Nemčija končno oporišča v Franciji. Zah. Nemčija je premajhna, Vremenske razmere tam prene-^godne, da bi bilo mogoče uspe-sno vežbanje moderne letalske sile. Francoska javnost je prihod Omskega vojaštva na svoja tla sprejela mirno, toda ne z ravno prijetnimi občutki. Smisel zai s'v&rhCst ji pravi, da bo na ta llačin imela Francija nekako Nadzorstvo mad nemško vojaško sll°> čustva pa o spominjajo Hitlerjevo vojaštvo, ki je med rugo svetovno vojno gospodari. ° rra francoskih tleh. Spremembe v vodstvu ^rške vojaške vlade Gursel je odpustil 14 yanov vojaškega odbora Jb imenoval nekatere nove. Fo naj bi državo čim preje Privedlo do demokratičnega reda. ANKARA, Tur. — Na Tur-,em se politični položaj ne raz-V^a v smislu trezne, pametne j^Utike.. Velik, napihnjen pomični proces proti bivši zakoni vladi je novi vojaški vla-, 1 k10!! v škodo kot v korist, ta-0 doma ikot v tujini. Vodja vla-.e gen. Gursel je spoznal, da treba nekaj ukreniti.. Odpu-11 je 14 članov vojaškega sve-ln imenoval nekaj novih. 'Sprememba naj bi bila zmaga ^a zmerno skupino in naj bi po jCseda.h samega Gursela vodi-^ Pospešeno k demokratični ob-llki vlade. , v ^ 'koliko so napovedi upravi-^erie in koliko je gen.. Gurselu ° prave demokracije, bodo po-azali bodoči meseci. jJ-V državi Wyoming so ležišča eirnoga na nekako 20,000 kv. ailjah. V Temenski prerok pravi: ^Heln° 0biačno in milo. Naj-.^\)a temperatura 65, najnižja Novi grobovi Blaž Kokot V soboto zvečer je nenadoma umrl 70 let stari Blaž Kokot z 1142 E. 66 St. Bil je v pokoju. Doma je bil iz Metlike in ni imel tu nobenih sorodnikov. Truplo je bilo odpeljano v o-krajno mrtvašnico. Eugene D’ErcoIe Preteklo soboto je umrl Eugene D’ErcoIe s 13715 Deise Ave., mož Jennie, roj. Tomšič, oče Normana, Janifer in Janice, sin Emilije in pok. Ercole, brat Alberta, Mrs. Jean DeRose, zet Mr. in Mrs. Adolf Tomšič s 4017 St. Clair Ave. Pogreb bo iz Di-Cicco & Sons pogreb, zavoda na 15707 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vnebovzete jutri ob devetih dopoldne. Vaša Timarac V nedeljo popoldne je nenad- no zadet od kapi umrl v gostilni na Payne Ave. 41 let stari Vaša Timarac s 1395 E. 66 St., doma iz Srbije. V Ameriko je prišel pred 10 leti. Tu ni zapustil nobenih sorodnikov. Za pogreb skrbi njegov rojak Mladin Banovic, s katerim sta skupaj stanovala. Pogreb bo v četrtek ob 12:45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih, nato na pravoslavno pokopališče sv. Teodozija. i I,; ! Ih | Pastirsko pismo prof! komunizmu na Kubi! Nadškof iSantiaga poudarja duhovno stran boja proti kontuniziru. HAVANA, Kuba. — Nadškof Santiaga, drugega naj večjega mesta na Kubi, Perez Serantes ie v pastirskem pismu opozoril katoličane na otoku, da se morajo postaviti v obrambo proti naraščanju in utrjevanju komunizma na Kubi s svojimi lastnimi močmi in sredstvi,v ne pa da računajo na vojaško n gospodarsko moč ZDA. Po njegovem se boj v svetu dejansko me vrši med Washing-tonom im Moskvo, ampalk med Moslkvo in Rimom, med materi-ailistionim naukom M a r x a in' naukom Božjega Sina. Nadškof je znan na Kubi po tem, da je Fidela Castra rešil smrti, ko se je prvič Castro dvignil proti vladi Batiste. Premagan je iskal zavetja v nadškofijski cerkvi. Jugoslovani nevoljni radi rastoče draginje Povprečen Jugoslovan zasluži manj, jkot je potrebno za kritje povprečnih potreb. Cene porasle bolj kot zaslužki. CLEVELAND, O. — Dopisnik New York Times-a Underwood poroča iz Beograda o tamkajšnjih zaslužkih in cenah običajnih potrebščin na temelju uradnih podatkov Titove vlade. Za boljše razumevanje razmer navaja šalo, ki kroži po Beogradu. Ta govori o Jugoslovanu in A-merikancu, ki sta se srečala. “Povej mi, koliko zasluži povprečni delavec v Ameriki?” vpraša Jugoslovan. “Mislim, da okoli $300 do $350,” odgovori Amerikanec. “Koliko potrebuje za hrano, 'Stanovanje in obleko?” nadaljuje Jugoslovan z vprašanji. “Po' moji sodbi okoli $250 do $300,” pravi Amerikanec. “Tako mu ostane od $50 do $100 na mesec,” meni Jugoslovan in vpraša. “Kaj napravi s tem denarjem?” “Tega ne morem odgovoriti, ker mi smo svobodna dežela in nikogar ne sprašujemo, kaj počenja s svojim denarjem! No pa povej, koliko zasluži povprečni delavec pri vas?” pravi Amerikanec. “Povprečno. zasluži od 15,000 do. 16,000 dinarjev,” odgovori naglo Jugoslovan. “In koliko ga stane povprečno življenje?” hoče vedeti Amerikanec. “Okoli 20,000 dinarjev!” pravi Jugoslovan. “To se pravi, da mu vsak mesec manjka od 4,000 do 5,000 dinarjev. Kako potem shaja?” se čudi Amerikanec. “Kdo ve! Mi smo svobodna dežela in tudi nikogar ne sprašujemo!” odgovori Jugoslovan. Ameriški časnikar nato navaja zaslužke in cene in prihaja do zaključka, da je potrebno okoli $70 na mesec za hrano štiričlanske družine, med tem ko naj bi bil po njegovem računu na temelju uradnega tečaja dolarja proti dinarju, povprečni mesečni zaslužek jugoslovanskega delavca s priračunano otroško doklado okoli $81.97. Za obleko, stanovanje in vse ostale potrebščine štiri članske družine ostane torej mesečno le še $11.97. Washington protestiral zaradi smrtnih obsodb WASHINGTON, D. C. — Vlada Združenih držav je v Havani ostro protestirala proti smrtni obsodbi in njeni izvršitvi nad tremi državljani ZDA. Ti so bili zajeti, ko so se s skupino kubanskih domačimi v izkrcali v oktobru na vzhodni obali Kube, da bi se pridružili oboroženim nasprotnikom Castrove vlade v gorah. Zajeti, naglo obsojeni in usmrčeni so bili: Anthony Zarba, star 27 let, Robert Fuller, star 25 let, m Allan Thompson, 36 let. Ameriški protest trdi, da so bili omenjeni trije obsojeni na smrt in po kratkem postopku usmrčeni samo zato, ker so bili državljani Združenih držav. . , Jugoslovanski skoije na posvetih v Rimu Katoliška nadškofa iz Zagreba in Beograda ter ljubljanski škof na pripravljalni seji koncilskega odbora. RIM, It. — Koncem tedna so prispeli sem zagrebški nadškof J. Šeper, beograjski nadškof J. Ujčič in ljubljanski škof A. Vovk ter tajnik škofijskih konferenc vladika Buhatko, da se udeleže pripravljalne seje koncilske komisije v Vatikanu. Ta se je začela v ponedeljek. Ob tej priložnosti se bodo vodniki katoliške cerkve v komunistični Jugoslaviji brez dvoma posvetovali s Sv. stolico o ureditvi odnosov med Sv. stolico in Jugoslavijo na eni strani, na drugi pa med Katoliško cerkvijo in jugoslovanskimi komunističnimi oblastmi. Te so spoznale, da jim spor s Cerkvijo več škoduje v svetu, kot morejo pričakovati dcma koristi od pritiska na Cerkev in se tako odločile za “sožitje,” ki ga sicer jugoslovanska vlada vneto propagira v mednarodni politiki. LETALO PRESTREGLO GLAVO VRŽENO IZ UMETNE LUNE Letalu 019 Pelikan II. se je posrečilo včeraj prestreči glavo umetne lune, ki je bila preteklo soboto poslana na pot okoli Zemlje. To je drugi uspeli poskus te (vrste. HONOLULU, Hawai. — Združene države so v zadnjih letih izvedle vrsto poskusov prodora v vesolje, toda nobeden ni bil tako uspešen kot zadnji z umetno luno Razkrivač XVIL, Tega so poslali na pot qkoli Zemlje preteklo soboto s posebno kaipsulo, težko 300 funtov in' napolnjeno s celo vrsto raznih aparatov. Včeraj so sprožili naprave, ki so to kapsulo vrgle iz okoli Zemlje krožečega satelita v smeri proti Zemlji na področju Havajev. Deset minut potem jo je letalo Pelikan II. prestreglo, ko je plavala s padalom počasi proti vodni gladini. Titovi zastopniki na poti v 'ZDA za trgovinske razgovore BEOGRAD, FLRJ. — Zvezna vlada je poslala v Združene države posebno odposlanstvo za razgovore o razširjenju medsebojne trgovine. Jugoslavija bi rada prodala v ZDA čim več blaga, da bi mogla na ta način kriti stroške za lastne nakupe blaga v tujini. i Kapsulo z aparati, ki jo je prestreglo letalo pod vodstvom capt. Gene W. Jones iz Walla Walla, Wash., so poslali v Sunnyvale v Kaliforniji, kjer bodo letalski strokovnjaki ugotovili, kake podatke so v njej nameščeni aparati na poti okoli Zemlje zbrali. Razkrivač XVII. je satelit nove vrste, takozvani Agena B model, ki ga nameravajo uporabljati še v vrsti novih poskusov. Na svojih potih okoli Zemlje bo posnemal zemeljsko površino z izredno o-strimi televizijskimi in fotografskimi aparati in te posnetke pošiljal svojim gospodarjem. Trdijo, da bodo ti posnetki tako u-spešni, da ne bodo poleti letal vrste U-2 nič več potrebni. Včerajšnji uspeh je drugi svoje vrste. Letalskim silam se je posrečilo 19. avgusta rešiti iz morja glavo Razkrivača XIII. Vlada v Venezueli odstopila CARACAS, Vemez. — Venezuelska vlada je bila dejansko že dolgo v krizi, sedaj je kriza prišla v zadnjo etapo; vlada je odstopila. Razgriizel jo je spor med koalicijskimi strankami. Demokratsko - republikanska unija in krščanski socijalisti so zagovarjali srednjo linijo v vseh političnih vprašanjih. Stranka demokratske akcije sili z vso močjo na levo. Pred sednik Betancourt je stranke dolgo časa miril; kot se zdi, so mu poskusi sedaj spodleteli. Vladna kriza je za deželo toliko bolj neprijetna, ker so nemirne tudi ostale države v Latinski Ameriki. Betancourt še ni povedal, kako misli reševati sedanjo krizo. , I CLEVELAND, O. — Ugibanja, koliko je vera vplivala na ameriške volivce pri zadnjih volitvah, gredo svojo pot in odkrivajo izredno zanimive podatke, ki bodo gotovo zanimali tudi naše bralce. Že 1. 1956 je sedanji novi predsednik Kennedy napisal posebno spomenico, namenjeno samo za demokratske prvake, ki v njej slika pomen katoliških glasov za republikansko stranko. V spomenici našteva 14 “katoliških” držav, ki so izredno važne za demokratsko stranko. Ako stranka zmaga v /teh državah, si ustvari trdno podlago za dokončno zmago. So to države, ki ležijo večinoma na vzhodu. Za Kennedya je 4 leta kasneje glasovalo 11 držav. Njegova napoved je torej slonela na precej realni podlagi. Podroben pregled v olivnih rezultatov po okra. Vpliv “verskega vprašanja” na izid volitev jih in volivinih okoliših pa dopušča sledeče zaključke: V krajih, kjer živi veliko katoličanov, je veliko volivcev prešlo od Eisenhowerja v 1. 1956 na Kennedya v 1. I960. Kennedy se je dalje odrezal v teh krajih veliko boljše kot demokratska kandidata Truman in Stevenson. Kako so protestantje glasovali za Nixona? V nekaterih državah, posebno sredi dežele in na zaipadu, so mu pomagali do zmage. To so države, ki imajo malo volivnih mož. Največ so mu pomagali s tem, da so s svojimi glasovi zmanjševali Kennedyevo zmago. Kennedy je sicer zmagoval, toda z zelo majhnimi večinami, kar se je nazorno pokazalo pri splošnem izidu. Kennedya so praviloma rešile velike večine, ki jih je dobil v takih mestih kot so New York, Philadelphia, Chicago, Detroit itd. Večine so ustvarjali glasovi delavskih in. katoliških vrst. Niso pa katoliški glasovi mogli zmeraj pomagati do zmage. V |ko moramo priti do napričako-Wisconsinu je zmagal Nixon, (vanega zaključka, da je vera akoravno so katoliški volivni okoliši strnjeno glasovali za Kennedya. Isto se je dogodilo v severni Dakoti. Kennedy je tam propadel, akoravno so katoliški kraji vsi glasovali zanj. Na drugi strani so protestantje pomagali Nixonu do zmage v državi Oklahoma. So bili tudi kraji, kjer se vpliv vere ni dosti poznal, talko na primer v nekaterih okrajih v državi Illinois in v Severni Karolini. Zanimivo je, da na jugu dežele versko vprašanje ni igralo tako velike vloge) kot so mislili. Demoikratje So izgubili samo tri države: Florido, ki je pa že precej izgubila značaj južne države, Tennessee in Kentucky, v vseh ostalih so zmagali, akoravno s pičlo večino. Demokratska tradicija in vpliv senatorja Johnsona sta bila močnejša od vere in nezadovoljnosti s strankinim volivnim programom. Ta- bolj vplivala na volivce na prostoru od Bostona do San Francisca kot v južnih državah. Vsi so mislili, da bo drugače. Volivni rezultati povedo dalje, da je verski vpliv bil skoraj bolj povdarjen na deželi Ikot v mestih. To je ujezilo bivšega predsednika Trumana tako zelo, da je rekel v svojem komentarju o volitvah, da so ti “prekleti” farmar-j i volili kar po vrsti pod verskim vplivom. Seveda bo izjava zopet dvignila prah, dasiravno v bistvu ni lagal. Da verski vpliv ni našel na zunaj ostrejših oblik in imel hujših posledic, to je zasluga voditeljev protestanitovskih sekt, ki so v ogromni večini nasprotovali vmešavanju vere v politiko. Dolžni smo jim čast in hvalo, akoravno jim verniki niso zmeraj sledili. S svojimi izjavami so vsaj preprečili izgrede in iz- Amerika vrnila Angliji oporišča v Zahodni Indiji CLEVELAND, O. — Pokojni predsednik Roosevelt je napravil med zadnjo vojno svojo prvo večjo “vojno” kupčijo z Anglijo v Zahodni Indiji. Prepustil je Angliji 50 zastarelih rušilcev, zato pa vzel od Anglije v najem celo vrsto vojaških oporišč in luk v Zapadni Indiji. Po zadnji pogodbi z Anglijo smo ji vrnili skoraj vsa oporišča, so izgubila na pomenu in postala predraga. Oporišča so bila na otokih Jamajka, Trinidad, Antigua in Santa Lucia. Na drugi strani bo pa naša vojna mornarica vzela v najem nekaj obale in luk na otokih Babama, ki jih rabi jih za preskušanje orožja. Privatni razgovori naj bi pomagati k boljšemu razumevanju ZDA, ZSSR NEW YORK, N. Y. — Skupina uglednih Amerikancev se je v zadnjih dneh razgovarjala tu s skupino uglednih oseb iz Sovjetske zveze. Zaključno poročilo pravi, da so razgovori v precejšnji meri pomagali k boljšemu medisebojnemu razumevanju. L Med sovjetskimi gosti je bil vodnik znani pisatelj Aleksan-ner Kornejčuk, ki je znan pq.tesnih osebnih. stikih s predsednikom vlade Hruščevom. V ameriški Skupini sta bila prof. Walter Rostov, svetovalec Kennedya, in bivši. dem. sen, William Renton, ki je znan kot vplivna osebnost v demokratski stranki. Sestanek je bil pod okriljem Fordove ustanove. Za bližnjo bodočnost napovedujejo še več podobnih sestankov, ki naj pripravijo pot za razumevanje obeh vodilnih sil sveta. Kanadizacija ameriških podružnic v Kanadi? OTTAWA, Can. — Napovedujejo, da bo parlament, ki se bo sestal v četrtek na zasedanje razpravljal tudi1 o predlogu, naj pride na čelo podružnic ameriških podjetij v Kanadi večje število Kanadčanov in naj postanejo Kanadčani tudi lastniki večjega dela teh podjetij. V kakšni obliki bo vlada zadevne načrte predložila in skušala izvesti, je za sedaj še nejasno, njegova Predsednik vlade Diefenbaker je burjo in vsekakor ponovno izjavil, da bo Kanada 'poskrbela “za popolno ohranitev kanadske suverenosti.” Ta je do neke mere prizadeta po ameriški zakonodaji, ki predvideva, da se morajo podružnice ameriških podjetij v tujini ravnati po predpisih, ki veljajo za glavno podjetje. Na ta način je lani Ford prepovedal svoji podružnici v Kanadi prodajo avtomobilov rdeči Kitajski, čeprav bruhe sovraštva in to je že dosti. Kanada take prepovedi ne pozna. Iz Clevelanda in okolice Poroka — , G. Edward Champa z 6127 St, Clair Ave. in gdč. Mary Ann Marvich z E. 200 St. sta se v soboto poročila v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. Čestitamo! V Florido— G. Frank Gorenc iz Clevelanda in ga. Mary Kuhar iz Geneve v Ohio sta danes odpotovala na oddih v New Smyrna Beach v Floridi. V bolnišnici— ■ Mrs. Angela Virant z 2194 Glenridge Rd., Euclid, preje z 1161 Norwood Rd., je bila v St. Vincent Charity bolnišnici operirana. , Henry Batich s 725 E. 159 StJ je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 344. Obiski so do-, voljeni. , Frank Miklavčič z 1032 E. 71 St. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 367, Obiski so dovoljeni. — Vsem trem želimo naglega okrevanja! Rokoborba— , V četrtek zvečer se bosta sprejela brata Roy in Ray Shires iz Atlante z bratoma Mikom, in Docom Gallagher. Začetek sporeda ob 8:30 v Cleveland Public Auditorium. Nenavadna strogost! GRAIiAMSTOWN, J. Af.. — Rhodes univerza je odredila, da je treba vsakega fanta in dekleta, ki se ju zaloti pri poljubova-nju, pri hoji “pod roko” ali “drugih oblikah nespodobnega vedenja,’ kaznovali pa mestu!, T -0- I Zadnje vesti \ KEY BIS.CAYNE, F|ai —v|erM je J. Kennedy, izvoljeni sednik ZDA4. obiskal Ui svo-- ieka prem a ganega tekmec^ podpredsednika ZDA R. na. Z njim se je razgovkrjiU nad eno uro. Sestanek Je bij prisrčen in politično pomemben za deželo kot ves svet. Pokazal je slogo ZDA v osnovnih vprašanjih, ki zadevajo narodno bodočnost. Napovedan je kasneje nov sestanek, verjetno v Washingtonu. LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska zveza je objavila, da bo s 1. januarjem 1961 uvedla “trdi” rubelj, ki bo vreden nekaj več od dolarja, med tem ko je sedaj uradni tečaj štirje rublji za en dolar. Novi rubelj bodo menjali za 10 starih. NEW ORLEANS, La. — S t i r i črne šolarke so včeraj pod varstvom zveznih maršalov vstopile v prvi razred doslej čisto belih osnovnih šol v New Orleansu. Kljub veliki množici ljudi in navzočnosti državne policije, ni prišlo do nobenih izgredov. , WASHINGTON, D.C.— Zvezne oblasti so ugotovile, da se je potniško letalo, ki je padlo z nogometnim moštvom iz Kali-ronije 29. oktobra na tla pri letališču Toleda, ponesrečilo, ker je bilo preobloženo in neprimerno za take polete. AUGUSTA, Ga. — Danes bo predsednik Eisenhower prekinil svoje počitnice za razgovore z zakladnim tajnikom Andersonomi in z obrambnim tajnikom Gatesom. i KHERISKA DOMOVINA, NOVEMBER 15, 1560 Ameriška Domovina /»IVI E RT It/»V—MOVIE 6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Pifblisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month* Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 220 Tues., Nov. 15, 1960 Sedemletna vojna v Alžiriji ga ima v sedanjih oblastnih zborih, kjer so zastopane vse struje alžirskega prebivalstva. General ima načrt, da potom voljenih oblastnih organov dvigne gospodarsko blagostanje in politično samozavest domačinov. Ko bo to doseženo, naj domačini izbero res reprezentativno zastopstvo za pogajanja s Francijo. Uporniška vlada pobija to z veliko srditostjo. 4 4; Vsak od teh kamnov spodtike je velik, ne bo ga lahko spraviti s poti. Med tem čas hiti, nezadovoljnost v Franciji pa raste. Čisto lahko se zgodi, da bo Francijo pretresla ponovno huda kriza, preden se bodo pogajanja za sporazum med Francijo in uporniki premaknila z mrtve točke. Kriza bi seveda imela lahko tudi nevarne mednarodne posledice. BESEDA IZ NARODA Zlati jubilej župnije v Sheboyganu Začetkom novembra 1. 1954 so padli prvi streli v Alžiriji. Streljati so začeli alžirski uporniki, ker so mislili takrat in mislijo še danes da se da od Francije izsiliti neodvisnost samo z orožjem. Državljanska vojna v Alžiriji prehaja torej v svoje sedmo leto. L. 1954 ni nihče mislil, da bo trajala tako dolgo in da bo zahtevala tako velike žrtve, obenem pa tako vplivala na vso francosko politiko. Tisti, ki so se borili na fron tah, štejejo v svojih vrstah nad 150,000 mrtvih, največ seveda na uporniški strani. Teroristi so povrhu ubili še kakih 14,000 alžirskih domačinov pod izgovorom, da so sodelovali s francosko upravo. Par sto žrtev je ta vojna zahtevala tuli v Franciji sami, pobijali so se Alžirci med seboj; jih je namreč tam precej na delu in uporniško gibanje^ jih je s terorjem hotelo prisiliti, da se vljučijo v uporniške vrste. Vojna je dalje primorala nad 200,000 domačinov, da so zbežali v Maroko ali v Tunizijo, kjer živijo kot politični begunci v skrajno težkih življenskih razmerah. Njihova usoda je negotova, niti ZN ne vedo, kaj naj z njimi naredijo. Državljanska vojna je nepričakovano močno vp'ivala tudi na vso francosko politiko. Skoraj vsako leto je padlo najmanj par vlad radi alžirske državljanske vojne, dokler ni 1. 1958 radi tega propadla tudi takoimenovana četrta francoska republika in napravila prosto pot peti z generalom De Gaullom na čelu. Tudi De Gaullu ni bila dana sreča, da konča vojno v Alžiriji, dasiravno je odstranil glavno zavoro; v imenu Francije se je izjavil načeloma za alžirsko neodvisnost. Žal je obložil pot do neodvisnosti s takimi pogoji, ki jih uporniki ne smatrajo za sprejemljive. Vojna gre svojo pot, nihče ji ne vidi konca, vsi se pa bojijo, da bo še rodila težke krize ne samo za Francijo ampak za ves svet. Kako je to, da se morejo uporniki držati tako dolgo proti francoski armadi, ki šteje nad 400,000 mož in ki je oskrbljena z vsem modernim orožjem. Upornikov ni niti ena desetina, oboroženi so slabo in vendar se drže. Zakaj ? Uporniki se drže gverilske taktike in terorja. Ne spuščajo se v frontalne napade, ne bojujejo se ob belem dnevu. Njihovi okopi so zasede. Domače prebivalstvo držijo v strahu z brezobzirnim terorjem. Kadar so Francozi v premoči, se lahko umikajo bodisi v saharsko puščavo, ki ne pozna meje, bodisi v Maroko ali Tunis, kamor francoske čete ne smejo’prodirati. Kar jim vojakov pogine na bojnem polju, jih nadomestijo s pritokom iz vrst domačinov, kar navadno dosežejo s terorjem. Domačinom ne preostane drugega, da ali gredo med upornike ali pa čakajo na strel iz uporniških pušk ali revolverjev. Orožje in municijo dobivajo uporniki od komunističnih in arabskih držav. Nobena stran ne more torej računati s tem, da bo nasprotnika iztrebila. To spoznanje je dalo povod, da so posredniki ustvarili stike med Francijo in uporniki. Stiki so rodili pregovarjanje po posrednikih, kar je vsaj razčistilo b istvo spora. BiSiVo spora ni danes več v vprašanju neodvisnosti Alžirije, ampak o poti, ki naj vodi do nje. Štirje so kamni spodtike na tej poti; De Gaulle pravi, da plebiscita o neodvisnosti ne more biti, dokler ni dežela pomirjena. Pomirjena je lahko samo na dva načina: ali en nasprotnik iztrebi drugega ali pa se oba sporazumeta vsaj za premirje, ako že ne za mir. Uporniki pravijo, da ne ugovarjajo v načelu premirju, toda nočejo ne izročiti nikomur svojega orožja, ne razformirati svojih vojaških oddelkov. De Gaulle še ni dal jasnega odgovora na uporniške opazke. De Gaulle se nagiba k stališču, da naj plebiscit bdloči, kam hočejo priti posamezne alžirske pokrajine, na francosko stran ali na alžirsko. Uporniki zagovarjajo načelo alžirskega edinstva; dežela naj bo kot celota to, kar bo želel plebiscit. S tem bi prišlo nad milijon francoskih priseljencev kot manjšina v a žirsko republiko. De Gaulle se s tem ne strinja, kajti po njegovem naj bi alžirski okraji s fransosko večino, ostali pod Francijo, ostali okraji naj pa tvorijo alžirsko republiko. Na Francijo bi odpadli najnaprednejši in najbogatejši okraji, tega pa uporniki nočejo. Kdo naj kontrolira potek plebiscita? Uporniki ne zaupajo Franciji in zahtevajo, da ZN izvedejo plebiscit. De Gaulle pravi, da je Francija zibelka svobode in da svojega ugleda kot svobodna država ne bo packala s p’ebiscitom v Alžiriji. Plebiscit mora torej ostati notranja francoska zadeva. Kdo naj zastopa domačine pri pogajanjih s Francijo? Uporniška vlada si lasti monopol, ki ga De Gaulle ne prizna. General pravi, da uporniška vlala ni samo uporniška, ampak tudi teroristična. Se ne bojuje samo proti Franciji, obenem tudi terorizira domačine, posebno svoje resnične ali prividne politične nasprotnike. Zato ne vživa zaupanja pri Treba je dobiti širše zastopstvo intere- Sheboygan, Wis. — V nedeljo Kristusa Kralja, 30. oktobra, je fara sv. Cirila in Metoda v Sheboygan,Wis., z vsemi slovesnostmi obhajala svoj zlati jubilej — 50-letnico svojega obstoja. Proslava je bila naravnost veličastna, toda razvila se je le v notranji duhovni smeri. Zunanja proslava z banketom se je vršila teden pozneje, v nedeljo 6. novembra. K proslavi na nedeljo Kristusa Kralja je prišel mihvauški nadškof Most Rev. William E. Cousins D.D., ki je imel pri glavni jubilejni maši cerkveni govor in isti dan popoldne je birmal 175 birmancev. K cerkveni slovesnosti se je zbralo kakih 60 duhovnikov, za katere je bil pripravljen po sv. maši obed v cerkveni dvorani. Slovesno mašo vpričo nadškofa je opravil Msgr. Rt. Rev. J. Juriček iz Omaha, Nebr. Mon-signore je doma iz Sheboygana in je imel v cerkvi sv. Cirila in Metoda svojo novo mašo 15. junija 1924. Monsignor je hrvat-ski rojak in je prišel v Sheboy gan, ko je bil 12 let star. Njegov oče še zdaj živi v Sheboyganu in spada v faro sv. Cirila in Metoda. — Pri slovesni maši sta asistirala domača duhovnika Rev. R. Fale in Rev. P. Carek. Med slovesno mašo je prepeval izredno dovršeno in živahno mladinski zbor šole sv. Cirila in Metoda pod vodstvom sestre prednice Rose Ovca. Učiteljice v šoli so namreč naše lemontske sestre. Po jutranji slovenski maši je spregovoril par besed p. Odilo Hajnšek OEM, ki je bil povabljen na jubilej. Skoraj vsa fara je ob jubileju prejela sv. obhajilo. Pri sv. birmi smo posebno občudovali to, da so vsi birmanci imeli posebne uniforme: fantki rdeče dolge halje, dekleta pa ravno take v beli barvi. Na krdelo te mladine je bil prekrasen pogled. Vsem se nam je zdelo to zelo praktično, da so bili vsi birmanci enako oblečeni. Nobenega razkazovanja! Nič se ni poznalo, kateri otrok je od premožne družine, kateri pa od bolj siromašne. Saj je vsak človek le toliko vreden, kolikor ima bogastva v duši! Faro sv. Cirila in Metoda je ustanovil Rev. James Černe, ki je umrl leta 1948. Izbral je prekrasni prostor za farna poslopja na gričku, da se vidi cerkev po vsem mestu. Prvi župnik je pozidal tudi farno šolo in je poklical v župnijo sestre iz Remonta. On je pripravil fari tudi prekrasno lastno župnijsko pokopališče v tako zveni Zeleni dolini. Father Černe je bil rojen na Dobravi pri Bledu in je bil daljni sorodnik pesnika Prešerna in sedanjega ljubljanskega škofa Antona Vovka. Drugi župnik v fari je bil Rev. Alojzij Mlinar, koroški rojak. Bil je krščen pri istem krstnem kamnu kot pokojni škof dr. Gregorij Rožman. Bil je za župnika v Sheboyganu le dve leti, od 1919 do 1921. Leta 1932 se je vrnil na Koroško in je po treh letih umrl ter je pokopan v Šmi- vseh domačinih. Irena je sov domačinov, kot je uporniška vlada. De Gau'le pravi, da klavžu na Djavi. Dočakal je 62 let svojega življenja. Tretji župnik je bil Rev. Rudolf Potočnik. Leta 1935 je prišel na faro. Pa je bil vedno zelo Dolehen, zato si je dobil prvega kaplana v osebi Rev. Villiam Tarman iz Minnesote. Leta 1941 je Father Potočnik resigniral na faro in je po dveh letih umrl v bolnišnici sv. Kamila v Wauwatosa, Wis. Pokopan pa je med slovenskimi duhovniki v Milwaukee na Kalvariji. Od takrat ima fara tudi vedno kaplana. Začasni župnik samo za eno leto je bil v Sheboyganu Rev. Venceslaus Ardas OFM Conv. Bil je istrski Hrvat in je posebno veliko delo storil takrat, da je zbral k cerkvi Hrvate, ki jih je precej v Sheboyganu. Tudi Slovenci so imeli gospoda Arda-sa zelo radi in se ga še zdaj hvaležno spominjajo. Tudi on že počiva v miru božjem. Lansko leto meseca oktobra je odšel v večnost. Peti župnik Rev. Louis F. Koren je vodil faro sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu nadalj-nih 15 let. Faro je obnovil na zunaj in na znotraj. Poglobil je rped župljani evharistično življenje, pogostno prejemanje sv. zakramentov; vpeljal je v farno življenje pobožnosti na čast Žalostni Materi božji, Mali Cvetki in sv. Jožefu. Ustanovil je v fari Vincencijevo konferenco in Marijino legijo. Obnovil je vsa cerkvena poslopja in zemljišča. Četrt milijona dolarjev je za ta dela uporabil. Posebno pozornost vzbuja sedanja notranjost cerkve sv. Cirila in Metoda. Nadškof Cousins se je izrazil, da je slovenska farna cerkev v Sheboyganu ena najlepših v nadškofiji. Res: človek kar ostrmi, ko stopi v to prekrasno hišo božjo. G. Koren je začel tudi “Stavbeni sklad” za novo sestersko hišo, ki jo sedanji župnik končava ravno za 50-letnico fare. Do Božiča se bodo sestre vselile v svoj novi prekrasni dom. Šesti in sedanji župnik je Rev. B. J. Wilimek, ki je nastopil svoje mesto 2. jan. 1957. Ni Slovenec, pa se je lepo uživel v slovenske razmere in se je priučil tudi jezika, ker je slovaškega rodu. Sicer pa je zdaj najbolj važno pridobivati mladino. Father Wilimek zna oboje: držati stare in pridobivati mlade. Njegovo delo je tudi novi sesterski dom, ki ga je začel zidati letošnjo pomlad. Dve redki umetnosti v farni cerkvi: Posebno pozornost vzbuja slika Marije Pomagaj na steni pri stranskem oltarju na evangeljski strani. Prej je imela slika svojo lastno kapelo pod korom; pri urejevanju cerkve pa je Father Koren pod korom naredil prostor za male otroke z materami in v ta namen vpora-bil kapelo, kar je seveda potrebno v vsaki cerkvi. Takrat je dobila Marija Pomagaj bolj vidno mesto pri stranskem oltarju. Farani to Marijino podobo zelo časte. Kako je podoba prišla v Sheboygan? Leta 1925 sta šla o-biskat staro domovino Mr. Anton Štiglic st, in njegov sin Anton ml. Ona dva sta Marijino podobo prinesla s seboj, ko sta se vrnila. Pokojni Father Černe je že prej naročil ali pisal pisatelju Francu Finžgarju, naj mu preskrbi dobro sliko Marije Pomagaj. Finžgar je delo izročil znanemu slikarju Rihardu Jakopiču, ki je šel na Brezje sam in je prav v cerkvi naredil kopijo ali posnetek Marije Pomagaj. Blagoslovljena je bila podoba na Brezjah in dotaknje-na pravi originalni milostni podobi. Druga umetnost sta kipa cerkvenih patronov sv. Cirila in Metoda. Oba sta res prekrasno rezbarsko delo z lipovega lesa. Naročil je delo tudi pokojni g. Černe in sicer pri priznanem umetniku v Fond du Lac, Wis. Treba bi bilo poizvedeti za ime umetnika. Izvedenci trde, da sta to najlepša kipa slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v tej deželi. Zvonovi: Skoraj gotovo so sheboyganski zvonovi edini v tej deželi, ki ,so bili vliti v Ljubljani. Izdelala jih je znana in stara livarna zvonov Samassa. Iz te livarne je skoraj večing slovenskih zvonov, razen naj starejših. Zvonovi res “premilo pojo”. Pa tudi majhni niso. Glasbeno imajo te-le glasove: D, Fis (F sharp)) in A. Pravi trizvok, ki je podlaga vsaki muziki. Tudi obešeni so zvonovi “po naše” in zato se tudi zibljejo in pojejo “po naše”. Ko so zbirali denar za zvonove, so določili v Sheboyganu tri dekleta: Kranjico, Štajerko in Hrvatico, če bi farane razdelil na tri dele, bi morda res tretjina padla na Kranjce, tretjina na Štajerce in tretjina na Hrvate. — Stroški za zvonove so znašali v livarni $901.00 z voznino vred do New Yorka. Carina je znašala $402, prevoz iz New Yorka do Sheboygana $69, obešanje pa $84. Zvonovi so dospeli na svoje mesto 19. oktobra 1913 in na praznik Vernih duš 2. novembra istega leta jp zvonove blagoslovil milwauški nadškof Most Rev. Sebastian Messmer. Torej zvonovi že donijo iz zvonika line nad 47 let. Božji klici: Nekak termometer prave temperature resničnega verskega življenja v vsaki fari je število duhovniških in redovniških poklicev. Fara, ki je imela pogosto novo mašo, je med našim in med vsakim ljudstvom vedno slovela in bila spoštovana. Veliki hrvatski kardinal pokojni nadškof Alojzij Ste-pinac je ob neki priliki rekel: “Fara, ki ne vzgoji toliko duhovnikov kot jih sama potrebuje, ni upravičena, da bi imela svojega lastnega dušnega pastirja!” Kako je v tem oziru s faro sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu? Omenjeno je že bilo, da so bili na jubilejni dan pred oltarjem trije duhovnki sinovi iz domače fare: Msgr. Juriček, Father Fale in Father Carek. To so trije. Četrti je bil p. Ciril Šircelj, ki je lansko leto kot frančiškan umrl v Lemontu. Bil je komaj 46 let star. Prihodnje leto bodo pa imeli v fari kar dve novi maši in sicer bosta novo-mašnika Rev. R. Ceprich in Rev. W. Repenshek. Potem je pa še po raznih semeniščih 13 fantov od fare, ki se mislijo posvetiti duhovskemu poklicu, V Lemontu pri frančiškanih je pa še za brata Bro. Feliks 'Korošec. Ženskih redovnih poklicev ima fara v vseh 50 letih trinajst, izmed katerih je ena redovnica umrla, 12 jih pa še živi. Največ jih je seveda pri slovenskih šolskih sestrah v Lemontu, ker te sestre uče na farni šoli sv. Cirila in Metoda. Poleg tega ima fara še šest deklet, ki so kandidatinje za redovnice. Torej: skrbna setev gre v rumeno klasje. Naj fara sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu stopa od jubileja do jubileja in vsak jubilej naj zapiše v spominsko knjigo večje notranje in zunanje uspehe. P. Odilo, OFM Narodi in države v Afriki (Politični zemljevid Afrike na 3. strani.) V narodnem in političnem ozi. ru se je afriški kontinemt v zadnjih letih tako razvil, da njegovega zemljevida večinoma ne poznamo več. Tale pregled bo morda dal vsaj nekaj osnovnih podatkov, da 'bomo laže razumeli novice in razprave o sedanji A-friki. ,1. ;Neodvisne države ETIOPIJA ki vključuje tudi orejšnjc Eritrejo, je neodvisna država že iz najstarejših časov, glavno mesto je Adis Ababa. O-zemlja je 455,000 kvadratnih milj, prebivalcev 21.5 milijonov, vladar je cesar Haile Selassie I. LIBERIJA je neodvisna od leta 1847; glavno mesto je Monrovia, ozemlje obsega 43,000 kvadratnih milj, prebivalcev ima 1,250,000. (Sedanji predsednik te republike je William V. S. Tuibman. JUŽNOAFRIŠKA UNIJA je neodvisen država, članica britan. sike Skupnosti narodov od leta 1910. Poprej so na tem ozemlju bile britanske kolonije in neodvisne republike. Glavni mesti sta Pretoria in Capetown. Meri 472.000 kvadratnih milj in ima 14.5 milijonov prebivalcev. Sedanji predsednik Vlade' je Hendrik F. Verwoerd. ZDRUŽENA arabska republika (Egipt) je neodvisna država od leta 1922 poprej je bil Egipt britanski protektorat. Glavno mesto je Kairo, ozemlje meri 386.000 kvadratnih milj, prebivalcev ima 25 milijonov. Predsednik Gamal Naser je istočasno tudi predsednik Sirije, ki se je združila z Egiptom v ZAR. LIBIJA je neodvisna od 24. decembra 1951. Poprej je bila italijanska kolonija, ki sta jo po drugi svetovni vojni upravljali Francija in Velika Britanija. Glavni mesti sta Tripoli in Ben. gazi. Ozemlje meri 679,000 kvadratnih milj, prebivalcev je en milijon. Vlada ji kralj Idris I. SUDAN je neodvisna država od 1. januarja 1956. Poprej je to bila pokrajina pod skupno upravo Egipta in Britanije. Glavno mesto je Kartum (Khartoum). Država meri 967,000 kvadratnih milj in ima 11 milijonov prafoivalcecv. Oblika državne vlade je republikanska, a sedaj vlada tam vrh. svet, ki mu predseduje general Ibrahim Abboud. MAROKO (Morocco) ima neodvisnost od 2. marca 1956. Poprej je bil to francoski in španski protektorat, del pa mednarodna cona Tamger. Glavno mesto je Rabat. Meri 174,000 kvadratnih milj in ima 10 milijonov prebivalcev. Sedaj vlada kralj Mohamed V. TUNIZIJA je dobila neodvisnost 20. marca 1956. Glavno mesto je Tunis. Poprej je bil to francoski protektorat. Meri 48,- 000 kvadratnih milj in ima 4 mi. lijonei prebivalcev. Predsednik republike je Habib Burgilba. GANA je dobila neodvisnost 6. marca 1957. Poprej so bili deli britanske kolonije' in protektorati. V zadnjem času je upravljala Velika Britanija to ozemlje kot mandatar Združenih narodov. Glavno mesto je Accra. Dežela meri 92,000 kvadratnih milj in ima 5 milijonov prebivalcev. Predsednik republike je Kwame Nkrumah. GVINEJA je neodvisna od 2. oktobra 1958. Poprej je to bilo francosko ozemlje. Glavno mesto je Konakry. Država meri 95,000 kvadratnih milj in ima 2.7 milijona prebivalcev. Sedanji predsednik republike je Seiko u To ure. KAMERUN je neodvisna država od 1. januarja 1960. Poprej jo je upravljala Francija kot mandatar Združenih narodov. Glavno mesto je Yaounde, meri 167,000 kvadratnih milj in ima 3.2 milijone prebivalcev. Predsednik republike je Ahma-iou Ahidjo. TOGO je dobii neodvisnost 27. aprila 1960, poprej je deželo upravljala Francija kot mamda- 1 ' tar Združenih narodov. Glavno mesto I je Lome. Dežela meri 22,000 kvadratnih milj in ima 1.1 milijon prebivalcev. Pred-sedlnilk vlade je Sylvamus Olympic. SENEGALIJA je neodvisna od 20. junija 1960, poprej je bila francoska avtonomna dežela. Glavno mesto je Dakar. Država meri 76,000 kvadratnih milj in ima 2.5 milijonov prebivalcev. Predsednik vlade je Mamadou Dia. MALI je dobil neodvisnost 20. junija 1960, poprej je bila to avtonomna dežela Francije — Sudan. Glavno mesto je Bamako. Meri 465,000 kvadratnih milj in ima 4.3 milijone prebivalcev. MADAGASKAR (Malagasy) je proglasil neodvisnost 26. junija 1960. Poprej je bil francoska avtonomna dežela. Glavno mesto je Tananarive. Država meri 228,000 kvadratnih milj in ima 5 milijonov prebivalcev. Predsednik republike je Philli-bert Tsiranama. KONGO je proglasil neodvisnost 30. junija 1960. Poprej je bil belgijska kolonija. Glavno mesto je Leopoidsville. Država meri 905,000 kvadratnih milj in ima 13 miliijonov prebivalcev. Predsednik republike je Joseph Kasavulbu. SOMALIJA vključuje ozemlje bivše italijanske in bivše britanske Somalije. Postala je neodvisna 1. julija 1960. Glavno mesto je Mogadiscio. Država meri 246,000 kvadratnih milj in ima dva milijona prebivalcev. Predsednik vlade je Abdirascid Ali Scermarche. DAHOMEY je postal neodvisen 1. avgusta 1960. Ta in vse naslednje neodvisne države v A-friki so bile dežele pod francosko ^upravo do razglasitve neodvisnosti. Glavno mesto je Porto-Novo. Država meri 45,000 kvadratnih milj in ima 1.7 milijon prebivalcev. Predsednik vlade je Hubert Maga. NIGER je neodvisen od 3. avgusta 1960, glavno mesto je Niamey. Država obsega 459,000 kvadratnih milj ih ima 2.5 milijona prebivaicev. Predsednik vlade je Hamani Diori. ZGORNJA VOLTA je neodvisna od 5. avgusta 1960, glavno mesto je Ouagadougou. Država meri 106,000 kvadratnih milj in ima 4 milijone prebivalcev. Predsednik vlade je Maurice Ya-meogo. SLONOKOŠČENA OBALA. — Neodvisna je od 7. avgusta 1960, glavno mesto Abidjan. Država meri 125,000 kvadratnih milj in ima 3 milijone prebivalcev. Predsednik vlade je Felix Houp-houet-Boigny. ČAD. — Neovisnost 11. avgusta 1960, glavno mesto Fort Lamy. Država meri 495,000 milj, ima 2.6 milijona prebivalcev. Predsednik vlade je Francois Tombalbaye. SREDNJE - AFRIŠKA REPUBLIKA. .— Neodvisnost 15. avgusta 1960. Glavno mesto Bangui, meri 242,000 kvadratnih milj, ima 1.2 milijon prebivalcev. Predsednik vlade je David Da-cko. REPUBLIKA KONGO je neodvisna od 15. avgusta I960. Glavno mesto je Brazzaville. Meri 135,000 kvadratnih milj in ima 795,000 prebivalcev. Predsednik vlade je Fulbert Youlou. Preje je bila francoska kolonija. GABON je neodvisen od 17-avgusta 1960, glavno mesto je Libreville. Meri 102,000 kvadratnih milj in ima 421,000 pre' bivaicev. Predsednik vlade je Leon M’ba. NIGERIJA je postala neodvi' ena 1. cktobra 1960. Prej je bila britanski protektorat, deloma pa britanska kolonija. Glavno mesto je Lagos. Meri 339,000 kvadratnih milj in ima 33 mili' jonov preibivalcev. Predsednik vlade je Alhaji Sir Abubakar (Dalje na 3. strani) AH35KIIKX KANAOSSK A. /liiiERi$k/i Domovih /iiviE wg/mrti—mo/vie- AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta Narodna zavest in narodni ponos Narodna zavest je spoznanje in priznanje pripadnosti narodu. V njej je tedaj obsežena razumska prvina: spo-^nanje dejstva obstoja našega naroda, njegovih posebnosti, I * ga ločijo od drugih narodov, naše osebne povezanosti z astnim narodom, vpliva narodnega okolja na naše osebno, kulturno in duhovno življenje ter priznavanje našega dolga narodu za to, kar smo prejeli. V narodni zavesti je obseže-na tudi volja, biti član naroda, iz katerega smo izšli, ter pri-nesti svoj delež k razvoju narodnega življenja. Razumno, ^obodno, radovoljno priznanje dejstva, da smo Slovenci, 10 je srčika naše narodne zavesti. Toda pri narodni zavesti je silno močna tudi čustvena Prvina, morda močnejša kot pri zavesti pripadnosti kateri-k°u drugi družbeni tvorbi. Čustvena navezanost na lastni narod je nekaj naravnega, saj je narod naravno občestvo in Pr' vsaki naravni skupnosti je z njo dana tudi čustvena na-Vezanost nanjo, kot to najlaže opazujemo pri družini. Osno-ya Čustvene povezanosti človeka z narodom je čutno — du-[>0vna človeška narava. Zaradi take narave potrebujemo Ucu znamenj, s katerimi se simbolizirajo naša navezanost na narod, narodna skupnost, ideje, ki so vodile rodove Slo-yencev pred nami na poti skozi zgodovino. Narodna zabava, narodna himna so taka znamenja. Narodni prazni-^ so dnevi, ki nam služijo za poživitev narodne zavesti, za Tom in narodno pomembnih dogodkov v preteklosti, pa nam benem dajo novega zagona za delo v prihodnjosti. Tudi Ve‘iki možje iz narodne zgodovine lahko postanejo — in j^jvečji med njimi bi nam morali biti — ne le vzor za delo, Marveč naravnost narodni simboli. Poznavanje in sprejemanje narodne tradicije, poznava-.,)e >n obramba narodnih interesov, poznavanje narodnih 'Realov in delo za njih uresničenje je kot tok, ki prihaja iz P^-teklosti in skozi težave in boje sedanjosti išče poti do D°ljše prihodnosti naroda. To je tok, ki gre skozi zavest Posameznih Slovencev in nas vse druži v skupni narodni tvesti. V to zavest je vključen tudi naš narodni ponos. Ponos '/’■vira iz poznanja vrednot, ki jih je narod v preteklosti po-a^ab Kaj imamo pokazati Slovenci? Nismo odločilno Ruvali na potek svetovne zgodovine. Toda ohranili smo .e 2 vztrajno zvestobo naši zemlji in zrasli v resnično kul-Uren narod kljub brezprimernim oviram in pritisku tuj-,ev- Žilava, tiha zvestoba slovenskega rodu nam je lahko nam mora biti v ponos. Danes jo potrebujemo Slovenci 'ernara bolj kot kdajkoli v zgodovini: oni doma, da ne ob-Pajo zaradi teme, ki je legla na slpvensko zemljo; mi zu-1> da se ne utrudimo zaradi daljav, ki nas ločijo od domo-'b*- 'n med nami v velikem svetu. Združimo se v tej zve-' °bi za skupno delo, strnimo se v močno dejavno skupnost. V. A. Čestitke sosedom v Or°nto, Ont. — Ko pišem tele ^stice, je minula težko priča-°vana in v glavnem prečuta e’ ko ste tam doli v Združenih ^]yVah šteli glasove. S takim hhanjem smo od daleč priso-ko^Vah vašemu volilnemu boju, ^ bi se odločala usoda naše kk^tednjo noč pa je UrČ"' Tv„ . aparatu ali pa je od časa do j? a telefoniral prijatelju po-^ edujoč po volilnih rezultatih. ni svet prenehal sprejemati udarce in ponižanja, doba, ko bo prešel v ofenzivo. Por. Ob prazniku narodnega osvobojenja Po prvi svetovni vojni smo Slovenci napravili velik napor, da bi združili naše narodno ozemlje v eno, enotno, samoupravno enoto, da bi dosegli v njej in zanjo narodnostno-politi-ono neodvisnost in tako ustvarili predpogoje za svoboden razmah in napredek. ( Uspeli smo v glavnem. Načelo sel; ane3 zjutrai smo bili vsi ve- ;samoodiočbe je zmagalo tudi v lup 0'b no’vkh, ’ ' ' r ‘s komer sem govoril, ^Sedel ali pri radiju ali pri moharhije in ohranila del tega imena, ni imela te moči, dasi je zahtevala isto. Vendar pa ji je uspelo, da je od vsega začetka bojev in pogajanj za Koroško to vprašanje bilo postavljeno kot vprašanje Nemcev proti Slovencem, pri čemer so Italijani takoj zavzeli in do konca držali nemško stališče. Prodrli so pri odločilnih zmagovitih zaveznikih, ki so krojili novo politično mapo Evrope1. Da bi nam za trajno izbili pravico lastiti si Koroško, so izvedli ljudsko glasovanje v južnem' delu Koroške. Usoda slovenskega življa na Koroškem od plebiscitnih dni sem nam je tudi politično ogledalo, poulk in opomin. Odgovor nam je na vprašanje, kaka bi bila usoda vseh Slovencev, ce bi se leta 1918 ne bila ustvarila narodna država, žei itak brezpomembni bi bili postali cilj izbruhov sproščenega sovraštva Nemcev, Italijanov in Madžarov po prvi svetovni vojni in kako desetletje pred drugo bi bili žrtev fašizma in hitlerizma. Druga svetovna vojna bi nas našla izkrvavele in izčrpane in na našem narodnem telesu dodale le to pospešeno ubijanje. (Iz govora dr. M. Kreka na proslavi 29. okt. v Torontu). Za vipavsko semenišče Ni dolgo tega, odkar je bilo v Vipavi ustanovljeno malo semenišče z nalogo, da primorskim Slovencem nadomesti tistega, ki je ostalo onstran meje v Gorici. v I Ustanova seveda ima še dosti težav, med drugim pa še najbolj potrebuje razne opreme. Rojaki, ali bi bili pripravljeni pomagati po svojih močeh, da bi to plemenito ustanovo razveselili z malim darom za Božič 1960? Denarna nakazila, z navedbo ‘ZA VIPAVSKO SEMENIŠČE” pošljite čimprej ali vsaj do 10. decembra na sledeči naslov: “Our Lady Help of Christians Parish Church,” 611 Manning Ave., Toronto 4, Ornt., Canada. Zahvaljujemo se že vnaprej iz vsega srca vsem onim, ki se bodo odzvali, pa jim že sedaj iskreno voščimo: Srečne in vesele božične praznike 1960! Za odbor: Val. Z. Jelinčič. Odpor proti komunizmu na Slovenskem Pravijo, da jei sedanjost sad preteklosti in da bodočnost raste iz sedanjosti. Zaradi čimboljše orientacicje v sedanjosti je nujno, da se od časa do časa obrnemo nazaj in kritično premotrimo tiste dogodke, Iki smo jim bili priče in tiste, ki smo jih pomagali ustvarjati. S tem služimo pripomočkom, zgodovine in pomagamo, da pride na dan pravična sodba o ustvarjalcih preteklih dogodkov. Pod temi vidiki je SKAS v Torontu svoj redni novemberski sestanek posvetil protikomunističnemu odporu na Sloven-ekem. Sestanek je bil 8. novembra zvečer v prostorih Slovenske pisarne. Udeleženci so razpravljali nekako o sledečih točkah protikomunističnega boja: Revolucijo na Slovenskem je med drugo svetovno vojno začela komunistična partija. Oborožen odpor ]e bil izzvan, vsiljen. Ta odpor proti rdečim revolucijonarjem in njihovim zločinom nad nedolžnim ljudstvom ni bil samo dovoljen, postal je dolžnost vseh, ki niso hoteli biti udeleženi pri zločinu. Slovenski narod je bil ideološko na ta odpor pripravljen, saj je foil ta boj samo ena faza boja, ki ga je naš narod bojeval skozi zgodovino, da je mogel obdržati svoje verske in narodne svetinje. Usodno pa je bilo da ta oborožen odpor ni bil predviden in se je zato začel vojaško nepripravljen. Za njegov izid je bilo usodno tudi, ker za protikomunističen odpor tedaj ni bilo ne prostora, ne smisla in je v seznamu tedanjih dogodkov v svetu ta odpor delal napoto. Odpor tudi ni bil vključen v tedanjo celotno problematiko slovenskega naroda, ki sta ji dajali oznako okupacija in revolucija. Pečat kolaboracije z okupatorjem je bil za večino moštva krivičen. Nepristranska zgodovina bo morala zapisati, da so oborožene protikomunistične sile na Slovenskem med drugo svetovno vojno rešile slovenskemu narodu življenje. Kaj bi bilo Nemcem in Italijanom izprazniti prostor z odstranitvijo enega milijona ljudi?! Saj itak že vso zgodovino gledajo na Slovenijo kot na svoj prostor! Ko bo razprava o gornjih točkah dopolnjena s prispevki na sestanku sodelujočih, bo objavljena v celoti. Predsednik. vancouvenskem p r i s t a nišču. Štrajk se je začel preteklo sredo petem, ko skoro celoletna pogajanja niso privedla do sporazuma. * Reipno šemo je postal važen pridelek Saskatchewana. Lani je prinesel okoli 22 milijonov dohodkov, letos pa bo še porastel, ker je pridelek skoraj še enkrat večji kot lani. Vse kaže, da je pridelovanje repinega semena postalo važna veja kmetijstva v tej pokrajini. -------O------- Previdnost — Zakaj pa imaš pri postelji rešilni pas? — Ker sem že tri noči v sanjah videl, da se potapljam. Iz preslolnke in križem po deželi Glavni zvezni tožilec je pred- gospodarska bloka: Skupni trg zunanjih sedmih. Da bi olajšala izvoznikom orientacijo na svetovnih tržiščih, le vlada poklicala domov za dva tedna vseh 111 trgovinskih zastopnikov iz 49 različnih držav. V prestolnici bodo ostali dva tedna. Na eni strani bodo dobili nova navodila od vlade, na drugi bodo pa na razpolago izvoz-ni-kena za vse potrebne1 podatke o razmerah v raznih delih sveta. NARODI IN DRŽAVE V AFRIKI (Nadaljevanje z 2. strani) Tafawa Baleva. Država ostane v britski Skupnosti narodov. MAVRITANIJA bo postala neodvisna 28. novembra 1960. Doslej je francoska avtonomna dežela. Glavno mesto je Nouakchott. Meri 419,000 kvadratnih milj in ima 725,000 prebivalcev. Predsednik vlade je Moek-tar Ould Daddah. SiIERA LEONE bo dobila neodvisnost 27. aprila 1961. Doslej je britanska kolonija in protektorat. Glavno mesto je Free, town. Meri 28,000 kvadratnih milj in ima 2 milijona prebivalcev. Predsednik vlade je Sir Milton Margai. težil spremembo zakona o pijanosti in pijančevanju. Med tem ko je sedaj v veljavi zakon, ki kaznuje preobilno pitje alkoholnih pijač samo po sebi, ga smatra torej za kaznivo dejanje, predvideva novi predlog pijanost in pijančevanje kot družbe, no zlo, ki ga je preje treba zdraviti kot kaznovati z globami in ječo. Sedaj je določena kot prva kazen za onega, ki ga zalotijo pijanega v javnosti, na $10 do $50 ali o0 dni zapora; druga zadevna obsodba dvigne globo že na $50 do $100 ali en, do dva meseca zapora; tretja kazen določa tri do šest mesecev ječe. ♦ Zunanja trgovina preživlja nekako tretjino celotnega prebivalstva dežele. V zadnjih mesecih je postala prav posebna skrb vlade. Tekom letošnjega leta je zunanja trgovina dosegla rekordno višino $5,180,000,000 ali nekako 8 odstotkov več kot v preteklem -letu. Ta porast ni odstranil primanjkljaja. Kanada še vedno v tujini veliko več kupuje, kot prodaja. Izgledi na zboljšanje razmer, v bodoče niso ravno rožnati, nasprotno se pojavljajo nove težave v trgovini z Evropo, ki se je razledila v dva MALI OGLASI Sobe se odda 4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave. (X) Naprodaj Dobroidoča delikatesna trgovina z C-2 licenco in dostavljanjem piva. Cena zete ugodna. Kličite po 7. uri zcečer UT 1-6249. —(221) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica se oddajo na 1105 E. 66 St. Kličite KE 1-1861. (221) olb novici, da imate novega predsednika J. F. Ken- tv^e čestitke k njegovi izvoli. Pr blabajajo iz srca. Nov je vaš ,po Se^n^’ P04n življeniskih sil, cbtn in ne manjka mu pogu-je , T takega vodnika potrebu. ltl , anes svobodni svet: Garača kjj Qrca, ki bo zbudil vse zdrave ile Amerike in ostalega svobod-2lvsa sveta in jih pcpeljal v ofen-i),, Pteti hordam Ibreziboštva in ^ijalizma. tu en razteg je, da smo veseli -pt na vašemu severu. Novi po Sectei|k je katoliški človek. rčpfVoT veri in po veri svojih Cv Pripada tisti duhovni sili, $ta^e danes edina uspešno po-Ttn V 'bra'n komunizmu. S i ave na voditelj najmočnejše dr- iltaN svetu uvršča med velike sV0(? formirane državnike c0j, °dnega sveta, kot so Fran-te i ° Gaulle, Nemec Adenauer hit- abjanski državniki nasled-Gaisiperija. '1,ho *ern vesetem razpoloženju hov ^°Ti upov, da se začenja ^ c oba v,borbi svobode s ko- u,tez;m0.m V našem slučaju v toliki meri, da se je glavni del ozemlja, ki na njem žive Slovenci, oprostil tujerodnih vlad, ki so nas zatirale, zaničevale in si prizadevale, da nas uničijo kot narodnostno sku. pino. Ko je pa osvobodilno dete prišlo na obmejne pasove, se je uveljavila stara skušnja, da v političnem boju še tako pravičen argument često, skoraj redno, ne zmaga, če1 ni opremljen z zadostno močjo. Sosedje naši: Italijani, Nemci in Madžari enostavno niso hoteli sprejeti našega dokazovanja, da imamo naravno pravico do Primorske Slo. venije, Koroške Slovenije in Po-rabakih slovenskih naselij. Italija je svoje stališče uveljavila kot močna zaveznica zmagovite ali-janse in preprečila, da bi bili primorski Slovenci sploh dobili kako priložnost in pravico, da izrazijo svojo voljo, v kaki im kateri državi hočejo živeti. Primorska Slovenija je bila enostavno odrezana od matice in nasilno vključena v Italijo. Avstrij- ska republika, ki je nastala kot doba, ko bo svobod- ostanek razpadle' avstro-ogrske POZOR! Uprava želi imeti točen naslov naročnika g. Franka Stopar, 26 Severn St., Sudbury, Ont., ker je ta pcmankljiv, in pošta “A-meriško Domovino” vrača. V prestolnem govoru je vlada Quebeca napovedala vrsto reform na področju socialnega skrbstva, šolstva in kulture. Predloženo je zavarovanje za bolnišnico, povečanje pokojnin za potrebne matere, slepe; invalide, vdove in zelo stare. Predvidene so posebne družinske doklade za dijake v starosti od 16 do 18 let, ki naj jim pomagajo k nadaljevanju šolanja. Vlada namerava odpraviti vse šolnine za osnovne in srednje sode ter povišati šolsko obveznost na 16 let. * Ontarijska delavska federacija se je na svoji 4. letni konferenci hudo pritoževala nad vlado, ki ne ukrene nič za zmanjšanje brezposelnosti. Delavski vodniki zahtevajo dolgoročne načrte in ne zasilno krpanje, ki vprašanju brezposelnosti ne seže do korenin. * Prebivalstvo Kanade je pretekli teden doseglo 18,000,000. V dveh latih in sedmih mesecih je poraste za en milijon delno zaradi vseljevanja, še več pa zaradi naravnega prirastka, ki pa je od 1. 1957 Sam v stalnem rahlem upadanj u. * Nova škotska je v resnih skrbeh zaradi nevarnosti, da bodo zaprli tri premogovnike na Cape Breton, s čimer bi zgubite okoli 2,500 rudarjev svoj zaslužek. Posebna delegacija s predsedni-kem vlade na čelu bo skušala dobiti pomoč zvezne vlade v Otta-wi. * Štrajk delavcev v skladiščih žita v Vancouverju in v New Westminstru bo zakasnil izvoz žita in škodoval tudi prometu, v Blizu E. 185 St. Bungalow, zelo lep in čist, 4 spalnice, 2Vž garaža, nekaj sadnih dreves.. Prazno. Se lahko takoj vselite. Se proda po pravi ceni. V najem 5 modernih sob se odda v Neff Rd. okolici blizu bulevar-da. $80.00. John Knific Sr. Realty 820 East 185 St. IV 1-9980 Naprodaj V Euclid, O., 4V2-sobni bungalow, stavbenik Berzin, dvojna garaža, v fari sv. Kristine, 8 let star. 22451 Beckford Ave. $18,900. Kličite KE 1-0992. (223) Stanovanje se odda Lepo stanovanje se odda, 6 sob s kopalnico, furnez na plin. Kličite EN 1-9808 ali UT 1-0966 ali se zglasite pri Lil & John’s Cafe, 5301 St. Clair Ave. (224) Stanovanje se odda 3 sobe in kopalnica se oddajo paru brez otrok. Gorkota in garaža. Kličite HE 1-9183 od 4. do 6. pop. (223) Sobe se odda Odda se 3 sobe in kopalnica na 986 E. 63 St. Vpraša se pa na 988 E. 63 St. (X) y AVE 1=&AFEI ačGh WmrWiW AVI MG S •13 Eott IBSIh Straat 25000 Euclid Avanu* 623S St. Clair Avanu« Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Politični zemljevid Afrike — Afrika je eden izmed delov Starega sveta. Z dolino reke Nila in pokrajinami ob Sredozemskem morju je stopila že zelo zgodaj v zgodovino. Egipt smatrajo za. epo izmed zibelk človeške kulture. Celotna zemljina meri 11,«500,000 kv. milj in ima okoli 180 milijonov prebivalcev. Do druge svetovne vojne so obstojale v Afriki dejansko le tri neodvisne države: Liberija, Egipt in Južno-afriška unija. To število se je do letos skb-ro že podeseterilo in ni več daleč čas, ko bo dosegla zadnja kolotiija v Afriki neodvisnost. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLU GA POGREBI OD $200.U0 NAPREJ 3G5 East 156th Street RKnmore 1-94U GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.. 1)002 I^Ueshore Blvd. Pokličite podnevi ali nonočj HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 1 AMERIŠKA DOMOVINA, 1 || JULES VERNE: . j 1 CARSKI SEL 1 1 (Hihaei Sfrogov) g POVEST S Medtem se je kibitka pomikala polagoma naprej. Mihael Strogov je želel, da bi tekla hitreje. Toda Nikolaj in njegov konj sta bila vajena takega koraka; niti eden niti drugi bi se mu ne bil hotel odreci. 'Konj je hodil tri ure in počival eno uro — noč in dan. Med odmori se je konj pasel, potniki iz kibitke pa so jedli v družbi zvestega Ser-kota. Kibitka je imela najmanj za dvajset oseb zaloge in Nikola jo je dal velikodušno na razpolago svojima gostoma, ki ju je imel za brata in sestro. Po enodnevnem počitku si je Nadja zopet nekoliko opomogla. Nikolaj je gledal na to, da ni pogrešala ničesar. Potovali so, dasi počasi, vendar kolikor toliko udobno in enakomerno. Včasih se je primerilo, da je Nikolaj med vožnjo ponoči zadremal; njegovo samozavestno smrčanje je pričalo, da je imel mimo vest. Ako bi bil kdo ob takih prilikah natančneje opazoval Mihaela Strogova, bi bil morda videl, kako je z roko poiskal vojke in priganjal konja k CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DRY GOODS STORE with Post Office sub-station. Good established business. Good location. Priced to sell. 521 S. Kilbourn NEvada 8-8993 or NEvada 8-3447 _____________________________(221) COCKTAIL LOUNGE — RESTAURANT Heart of Loop. Must sell account illness. Good going business. Present owner established 13 years. Call 10 a.m.-Noon. WE. 9-8543. (222) REAL ESTATE FOR SALE VICINITY 63rd AND WESTERN 7 room brick bungalow, octagon front, 4 bedrooms, full basement, 2 car brick garage, gas heat. (In- come) For sale by owner. Near everything. REgent 7-1620. (220) BY OWNER — Terrific. Beautiful executive home. Must sell immed. 3 bdrm., IVa baths. 12’xl9’ paneled den dr 4th bdrm. Fin. bsmt. with bar. 2 car gar. Excel, trans, and shopg., church, schools. Priced for immed. sale. Phone Mr. Daley. FI. 6-0079 or WA. 5-8960. (220) OAK LAWN AREA — By owner. 7 room brick ranch. 3 bdrms., rec. rm., gas heat, alum, stormsscreens-large lot — 94’x 165’, att. garage. $4,000 down. Shopping center planned 1 block. GA. 2-1084. (222) OAK LAWN — By owner. 5 rooms. IV2 year old. Att. 2 car garage. Full basement. Corner lot. $25,000. Owner leaving for Arizona. Must sell. GA. 3-3782. (221) večji naglici v veliko začudenje Serkota, ki pa kljub temu ni rekel ničesar. Ko pa se je Nikola predramil, je začel konj takoj zopet krevsati po svoji navadi. Kibitka pa je vkljub predpisani hitrosti vendarle prevozila daljšo pot. Tako so prevozili Išimsk, trge Išimskoje, Berikilskoje, Kiskoje, reko Marijinsk, trg enakega imena, Bogolovskoje in končno majhno reko Čulim, ki loči zapadno Sibirijo od vzhodne. Pot se je vila včasih čez neizmerne in nepregledne pustinje, včasih pa skoz goste in neskončne gozdove jelk. Potnikom se je zdelo, da jih ne bodo CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 6836 So. Kildare — BY OWNER Brk, 4 & 3; 10 yrs. old; bsmt; gar. Indiv. gas heat. Many extras. Priced for quick sale; in low 20’s. By appt. only. After 3 P.M. weekdays, or weekends, any time. RE 5-3908. (231) BY OWNER: Leaving state, 6 room frame house, 2 bedrooms, family room, tile cabinet kitchen and bath, storms and screens, new gas burner, 2 car garage, side drive. Gladstone 3-5028 after 6 p.m. or weekends. Immediate possession. (222) BY OWNER — Must sell 5 rm. fully insulated bungalow. Gas heat, encl. porch, full bsmt. with rec. room. St. Angela’s Parish. Priced well below $20,000. AUstin 7-2341. (222) LOMBARD — BY OWNER. 6 rm. all face brick. Contemporary bilevel. 2 car gar. Side dr. Comb. S-S. G. E. kit., tile bath, colored fixtures. New crptg. thru-out. $18,900. Low down payment. 1437 S. Stewart Ave. MA. 7-4945. (222) BEAUTY SPOT OF PALOS~~ HEIGHTS — BY OWNER Attr. cor. 8 rm. deluxe residence. F.A. oil ht., 1% tile baths, Mod. cab. kit. Full bsmt. Gar. 185x210 lot with fruit trees and various flowers. Sac-rif. Call Chas. Haas. GI. 8-1312. (222) VICINITY 79TH-KEDZIE New 3 bdrm. brk. homes. F-bsmt. Gas ht. Low dn. pymt. BE 3-5458. (221) BROOKFIELD — By owner transferred. 3 Bedrm. brick bungalow. 50x125 lot. Garage, basement, attic; extras. Sacrifice $18,300. 3235 So. Prairie, HUnter 5-5274. (222) EVANSTON — BY OWNER $2,000 down will handle on contract sale, 6 rm. brk. ranch, 20 ft. liv. rm., 15 ft. kit., 9x11 dining area. Scrn. patio. Air cond., 4 appl.1, cptg. Ige., fenced lot. Stms., scrns. Schls., shpg., trans. Excel, financing. No bsmt., walk up floored attic stor. Low $20s. 814 Brown. UNiversity 4-7495. prevozili nikdar. Vsa pokrajina je bila zapuščena in trgi skoraj popolnoma prazni. Kmetje soi zbežali onstran Jeniseja, misleč, da bo morda široka reka zadržala Tatare. Dne 23. avgusta je kibitka dospela v trg Ačinsk, ki je od Tomska oddaljen kakih 380 vrst. Do Krasnojarska je bilo še 120 vrst. Spotoma se ni pripetilo nič posebnega. Nikolaj, Mihael Strogov in Nadja so bili že šest dni skupaj in so ostali, kakršni so bili. Prvi je bil neomahljivo hladnokrven, druga dva pa nemirna, ker sta se bala trenutka, ko se bo treba ločiti od njunega tovariša. Mihael Strogov je opazoval pokrajino, po kateri so se vozili tako rekoč z očmi Nikolaja in mladenke. Drug za drugim sta mu opisovala kraje, mimo katerih se je vozila kibitka. Vedel je, kdaj je bil v gozdu in kdaj na planjavi, povedala sta mu, če je stala na stepi kaka koča ali če se je kak Sibirec pojavil na obzorju. Nikolaj je bil neizčrp-Ijiv. Govoril je rad in dasi je stvari razmotrival po svoje, ga je bilo vendar prijetno poslušati. Nekega dne je Mihael Strogov vprašal pa vremenu. “O, prav lepo vreme je, očka,” je odgovoril Nikolaj. “Imamo pa tudi zadnje poletne dneve. Jesen v Sibiriji je kratka in kmalu bomo imeli prvi zimski mraz. Morda se bodo Tatari čez zimo utaborili?” Mihael Strogov je dvomljivo zmajal z glavo. “Ali ne verjameš, očka?” je dejal Nikolaj. “Misliš li, da bodo drli naprej proti Irkutsku?” “Tega se bojim,” je odgovoril Mihael Strogov. “Da ... imaš prav. S seboj imajo človeka, ki jih ne bo pustil spotoma zamrzniti. Ali si že kaj slišal o Ivanu Ogarevu?” “Da.” “Ali veš, da je grdo, ako človek izda svojo domovino?” “Da, to je grdo...,” je odgovoril Mihael Strogov, ki je hotel ostati popolnoma miren. “Dragi očka,” je povzel Nikolaj, “zdi se mi, da si premalo razjarjen, ako se vpričo tebe govori o Ivanu Ogarevu. Vsakemu Rusu mora vzkipeti srce, kadar sliši to ime!” “Verjemi mi, prijatelj, da ga sovražim bolj, kakor ga moreš ti kdaj sovražiti!” je odgovoril Mihael Strogov. “To ni mogoče,” je dejal Nikolaj, “to ni mogoče. Ako mislim na Ivana Ogareva in na gorje, ki ga je povzročil naši sveti Rusiji, me zgrabi jeza in ako bi ga imel v rokah ...” “Ako bi ga imel v rokah, prijatelj? .. “Mislim, da bi ga zadavil!” “Jaz pa vem, da bi ga!” je odgovoril mimo Mihael Strogov. Sedmo poglavje. Prehod čez Jenisej. Dne 25. avgusta proti večeru je dospela kibitka tako daleč, da se je že videl Krasnojarsk. Potovanje od Tomska do sem je trajalo osem dni. Mihael Strogov se je trudil, kolikor je mogel, da bi potovali hitreje. Ker pa je Nikolaj le redkokdaj spal, ni mogel poganjati konja, ki bi bil v drugih rokah to pot lahko prevozil v 60 urah. O Tatarih k sreči še ni bilo nobene sledi. Na poti, po kateri se je vozila kibitka, še ni bilo 0-paziti nobenega poizvedovalca. To je bilo samo po sebi razumljivo. Emirjeve čete so morale očividno imeti tehten vzrok, da niso neutegoma prodirale proti Irkutsku. i Tatarske čete so v resnici zadele na odpor. V jenisejski pokrajini so namreč nagloma sestavili nov ruski zbor, ki je hitel proti Tomsku, da si ga zopet osvoji, ako bi bilo mogoče. Toda bil je premajhen in se je moral umakniti pred združeni- mi četami emirja. Kan Feofar je tedaj zapovedoval buharskim, kokanskim in kunduškim vojakom, ki so šteli 250,000 mož. Proti tako močni vojski ruska vlada ni mogla postaviti zadostnih sil. Ker se vpad ni dal odbiti tako hitro, je imela tatarska vojska prosto pot proti Irkutsku. 1 Mihael Strogov ni vedel, da se je boj pri Tomsku vršil 22. av- Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARIN® ŠT. 29 ZSZ Pitedsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tainik Jos. Ponikvar. 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees OARNTOUA HIVR NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, I.t. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, pod-preds. Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., EN 1-1918; blag. L. Pike, zap. I. Babnik. Drugi uradniki za otvoritev seje: Frank Mnier, Anton Smith. John Šuštar, Joseph Jaklič, Anton Debelak, Jack Subel, Frank Meserko. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Joseph Drobnick, Karl Stwan. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v SND dvorana št. 1 ob 9:30 predpoldne. T'rusven urad v starem noslopiu SND. soba 6, zgoraj. Uradne ure vsako soboto od 2 do 5 zvečer. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robern Rd., Eastlake, WH 2-3062; Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Pauline Balish, pod-prds. Angela Okleson, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; zapisnikarica Justine Klemenčič; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; gusta. Zato emirjeve sprednje straže 25. avgusta še niso mogle priti do Krasnojarska. Dasiravno pa Mihael Strogov ni mogel vedeti tega, kar se je zgodilo po njegovem odhodu, je vendarle vedel, da je Tatare prehitel za več dni. Zato je smel upati, da pride pred njimi v Irkutsk, ki je bil oddaljen samo še 850 vrst (900 km). 1 (Dalje prihodnjič.) nadzornici Mary Yeraj, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Rediteljica Mary Deželan; nadzornice: Julia Slogar, Dorothy Strniša in Mary Sajovec. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani pod cerkvijo. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETF. Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Paulina Kastelic, taj Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056. zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvourni. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St. Ml 1-5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr J. Oman, duhovni vodia Rev. Victor Cimperman, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St, Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph ZaWicki. Skupno abhapio vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7 uri zjutraj. Vsi katoliški fantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St. N.W.. Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland E. Ohio. Prihodnja glavna “mia ho de 4. nedeljo v aprilu 1961 pri Rainbow Hunting and Fishing Klubu v Cleveland, Ohio. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Joseph Zupančič, podpredsedik Frank Kramer, blagajnik Bili Gerl, tajnik Frank Beck, 1229 E. 176 St, IV 1-5834. CHOICE TERRITORIES THROUGHOUT THE ENTIRE UNITED STATES SELL ONLY 1% OF YOUR MARKET TO NET $25,000.00 FRANCHISED AREAS AVAILABLE For sky-rocketing line of enzyme-based feed supplements for all livestock. Allied products. Nationally advertised. Show farmers how to save 10% to 207o on feed costs. Nothing else like it for consistent performance. Should net $25,000 annually by selling only 1% of the market : in your area. Build a live-wire dealer organization and sell 5% to 10% of market. We’ll show you how to set up and train dealers. : Some capital investment required. If interested, we’ll fly you to Sheldon, Iowa, to see for yourself. , Write or call collect to Orville Ohlen Northern Biochemical Corporation Sheldon, Iowa FAirview 4-2587 (221) Kramer’s je prav tako blizu kot vaš telefon 1 Samo pokličite in ocenjevalec bo prišel do vas in naredil BREZPLAČEN PRORAČUN PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI • PRIZIDKI • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS POSLUJEMO ŽE OD LETA 1934 PREDELAVA DOMOV 4212 Lee Road, Cleveland 28. PODNEVI: SK. 2-7272 PONOČI: SK. 1-4429 ER. 1-9665 IMENIK RAZNIH DRUŠTEV rt...................... » -» h K Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Milena Dolenc, tajnik Jože Likozar, blagajničarka Mary Prince: nadzorni odbor: Andreja Stanonik, Karl Zajec; zastopniki: Emi Veider, Edi Veider, Mira Adamič, Franc Bajc; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: 1252 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. EN 1-6210. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik Carl Samanich, 2. podpredsednik Frank Culkar, tajnica Margaret T.oucka, 3540 W 63. St WO 1-5222, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Ana Jesenko, nadzornika Marianne Culkar, Frank Stibil, zastopnik za SD na Denison Ave.: Frank Pultz. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schade Ave. Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Lojze Lončar, podpredsednica Ančka Kamin, tajnica Rozi Zupančič, blagajničarka Bernardka Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik. Lah Jože, Marija Mlečnik. Breda Osčnar, Janez Žakelj, Jože Rus, Nežka Petek, Marija Mertik, Mihela Ošaben, Stane Osenar, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Joseph J. Preskar, 21771 Miller Ave., IV 1-0663; blagaj. Frank Ivančič. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Frances Gor- janc, Mary Segulin in Josephine Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd,. GL 1-1876, blag. Louis Godec; zapisnikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: Anna Nagode, Mary Stražišar, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC; Frank Segulin. George Nagode, Louis Godec, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE, Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor; Thomas A. Pluth, Rudy Ivančič, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, Anton Mihelich. Ostali direk.; Frank J. Taucher, Josephine Henikman, Frances Gorjanc, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat. podpredsednik Michael Lah, blagajnik Joe Barbis, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Victor Derling. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, 'jos. Smolič, Henry Grosel. Go- spodarski odbor: predsednik Frank Matoh, Frank Kocin. Jacob Mejač. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Kastiger, Ivan Jakomin, John Gorup. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Kolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mahnič. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIK Predsednik Joseph Birk, podpredsednik Anthony Zakrajšek, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik Krist Stokel; zapisnikar Joseph Okorn. — Nadzorni odbor: Frank Eler- sic, preds., Anton Wapotich, Josephine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Frank Wirant, Andy Champa, Blaž Novak, Frank Plut, Janko Rogelj, Edward Kenik; namestniki: Joseph Zorman, John Centa, John Smuk. Vratar John Breščak. Seje direktor! j a se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Stibil, podpredsednik Frank Loucka, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Stepic, nadzorni odbor: Mary Kolenc, Bessie Stibil, Margie Loucka, Steve Bielecki, oskrbnik Gene Bisson. Seje vsaki drugi četrtek v m6" seču. UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA , . Frank Jakšič, predsednik; Jakob Žakelj, podpredsednik; Ivanka P°' graje, tajnica; Franc Šega, blaga)' nik. Odborniki: Alojzij Bajc, Karol Bojc, Ferdo Gospodarič, Matt Gr-dodolnik, Alojzij Hribar, Matt Inf'" har, Josip Ovsenek, Janez Ovsenik, Edmund Turk. Telefon Baragovega doma: EN 1-5926 in HE 1-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1 E. 71 St.; podpredsednik Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E-«6th St. Tel HE 1-9183: hlag^: nik John J. Leskovec, 377 E. 32y St, Willowick, O.; nadzorniki. Tohn Lokar, Fra-nk A. Turek i? Anthonv Petkovšek; zastopnik Za klub SND Frank Bavec, za SD b8 Holmes Ave. Frank Bavec in Vrnnk Marolt za konferenc0 SND John Lekan. Seje se vr' šijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare aoslopje. Društvo sprejema nove >d 16. do * *5. leta s prosto pristopnino