Kuiturna zadaea naobražsne žene. Predavala Regina Oobec v ženskem odseku akademske omladine v Zagrebu. (Konec.) III. Svobodni smo v svobodni dotnovini! Rešili smo se okov tujega jarma in ni se nam treba več pokoriti za to, ker smo sinovi in hčere slovanskega naroda! A suženjski duh je še v nas! Kakor so pri svetovnem preobratu, v začetku naše svobode zabredli nekateri v brezsrčen in brezmeren šovinizern, tako moramo danes v našo nečast izpovedati, da smo zapadli zopet v malobrižnost in neumestno toleranco, ker dopuščamo narn Slovanom sovražnim elementom, da hinavski zavijajo syoje mišljenje v fraze internacijonalizma in mi jih lahkoverno poslušamo in jim verjamemo. Izobražena žena! Zavedaj se sama in povej istim, ki tega ne vedo, da je narodna zavednost prosveta, da so prilike in časi, ko moramo v prvi vrsti upoštevati narodni jezik in narodno blago. Trdna, značajna žena, idi v trgovine in povej trgovcem, ki \z upornosti in zaničevanja nočejo poznati slovanske be- sede, da je njihova človeška dolžnost, da cenijo naš jezik, ker cenijo naš kruh! To ni zatiranje, to ni fanatizem! To je naša narodna in kulturna dolžnost! Mi moramo gojiti v narodnosti kozmopolitizem, a.ne internacijonalizem! Kozmopolit ne bode nikoli zatajil svoje narodnosti, ne bode ga sram pove- dati, katerega naroda otrok je. Cenil in gojil bo umetnost in kulturne vrednote drugih narodov, a gojil jih bo kot Slovan,  s slovansko dušo in na slovanski način. ,,Naše geslo je narodnost — Slovan-  stvo, ki mora stopiti z meglenega piede- stata na realna t!a živega medsebojnega spoznavanja in vzajemnosti v delu, ne v  samih manifestacijah. Slovanstvo je le nadaljevanje nacijonalne ideje, ki naj se izraža zlasti v kulturnem in gospodar- skem delu. Želeti je čim ožjega spozna- vanja in sodelovanja posameznih stanov nam sorodnih narodov... kot prva etapa v tej vseslovanski vzajemnosti pa stoji realizacija jugoslovanske ideje, ki smo jo sicer danes že polrtiško dosegli ne pa še kulturno in gospodarsko. Namesto ide- ologije o enotnem jugoslovanskera jeziku je treba postaviti načela kulturne koope- racije in temeljitega gospodarsko-organi- zatoričnega dela med narodom .. " ,,V to svrho je pa treba večini teme- ljite samoizobrazbe, ki mora biti pred- vsem vsestranska. Ni dovolj le pedagoška in stanovska izobrazba. Ona mora biti vse širša in globlja. Nujen je študij sociologije, politike kot znanosti in nacijonalne ekonomije." ,,Narodno gospodarsko delo je težišče vsega narodnega dela in vršujeta naj vzajemno mož in žena na podlagi velike ideje socializma." ,,Da bo pa narod sprejemljiv za to veliko idejo, je treba intenzivnega prosvetno-kulturnega dela. Kultura mora biti podlaga vsemu politiškemu in gospodarskemu delu med narodom. Kulturno delo mora biti zato nepolitiško, ali bolje rečenc — brez strankarskega pečata. Politika namreč nikakor ne sme iskati namena sama v sebi ali morda celo v osebnih koristih, ampak je le del praktičnega kulturnega udejstvovanja ... Kakor nas more gospodarsko osvoboditi le socializeni. tako nas more politiško le demokratizem, ki uniči vse razredne privilegije..." Citirane odstavke sem vzela iz programa našega slovenskega učiteljstva, ki slavi ž njim svoj kulturni preporod in reprezentira y možu in ženi ona činitelja, ki sta v prvi vrsti poklicana. da peljeta tudi narod k zibeli preporoda ler ga pripravita za svečani dan vstajenja k lepši in svobodni bodočnosti! —