OCENE, ZAPISKI, POROČILA, GRADIVO F R A N C E K O B L A R (1889-1975) Pisat i o a k a d e m i k u prof . F rance tu K o b l a r j u , ki je umrl 11. j a n u a r j a letos, ni lahko. N e n a v a d n a obsežnost in mnogostranost n jegovega dela bi namreč za- htevala od nas obsežno obravnavo , izčrpno oceno njegovih številnih ob jav in publ ikac i j , k a r v me jah zamiš l j enega p r i s p e v k a seveda ni mogoče storiti. Po drugi strani p a je bi la navzočnost F rance ta K o b l a r j a v našem j a v n e m živl jenju zlasti v zadnj ih dvajset ih , tridesetih letih tako neagres ivna, naravnost subti lna, da j i na prvi pogled težko odkr i jemo g lob l j a ide jna izhodišča, čeprav so ta izhodišča še k a k o u s m e r j a l a n jegovo dolgoletno, plodno us tvar ja lnos t . K l j u b tak im in drugačn im omej i tvam, ki j ih čutimo, se nam danes , ko je Koblar - jev ž iv l jenj ski opus dopolnjen, že kaže jo razsežnosti n jegovega deleža k razvo ju s lovenske kul ture in s lovenske humanis t ične znanosti dva j s e tega stolet ja . N a j p r e j se nam pri r a z m i š l j a n j u o K o b l a r j u p o n u j a ugotovitev, k a k o po- membno je na n jegov izbor področ i j dela, ne toliko na n jegovo miselnost, vpli- valo zgodovinsko d o g a j a n j e časa . D v e svetovni vojni delita namreč njegovo večstrunsko de javnost na tri med seboj povezane, vendar dovol j razl ične dele. Prvo obdobje K o b l a r j e v e g a ž iv l jenja , n jegova g i m n a z i j s k a in š tudentovska leta t j a do srede p r v e svetovne vojne, označu je avtor jev u s tvar j a ln i odnos do l iterature. Kob la r je v tem času pesnik in pr ipovednik, s a j je v d i j a šk ih roko- pisnih listih in drugih katol i ških glasi l ih objavi l več kot sedemdeset pesmi, med njimi nekuj sonetov in sonetni venec, vrsto črtic in povesti , lotil p a se je celo romanu. V n jegovem pr ipovedniš tvu ima vidno mesto socia lna temat ika , kar je nedvomno v zvezi z de lavsk im poreklom pi sa te l jevega rodu. Nas lovi pripoved- nih del, kot so Proti služba, Med trpini, Delavčeva družina, Visoki in nizki. Zgodba o revščini in drugi , d a j e j o slutiti, k a k š n a so bi la besedno obl ikovalna p r i z a d e v a n j a m l a d e g a š tudenta s lavis t ike in klas ične f i lologi je. V ta čas, v čas pred prvo svetovno vojno, sodi tudi večina Kob la r j ev ih poslovenitev iz tujih knj iževnost i , med kater imi p rev ladu je jo prevodi iz po l j ske in nemške literature. Podatek , da je posebej za prosvetno-kulturno delo v rojstnem k r a j u , v Železni- kih, poslovenil neka j tujih dramsk ih del, dokazu je , k a k o p o m e m b n a se m u je zdelu l judsko vzgo jna f u n k c i j a kulture. Zavest o tej f u n k c i j i kul ture kakor tudi n jegova mlados tna doba sploh z l i terarnimi poskusi vred je pust i la vidne s ledove v K o b l a r j e v e m poznej šem delu. Ne nazadn je jih odkr i jemo v lepočut- nem, vendar š iroko komunikat ivnem jeziku njegovih kusnejš ih znanstvenih raz- p r a v in pub l ikac i j . V obdobju med obema v o j n a m a je Koblar predvsem literarni in g ledal i ški kritik oz iroma esejist . Kot knj iževni krit ik je ocenjeval zlasti dela sodelavcev D o m a in sveta, pu tudi l iterarne novosti drug ih pisate l jev . Težišče n jegovega krit ično poročeva l skega dela je ve l ja lo seveda pr ipovedni in d r a m s k i knj ižev- nosti, čcpruv neredko zas ledimo v revi jah in časopis ih tudi K o b l a r j e v e ocene sodobne s lovenske poezije. Kot poda l j šek navdušenju za narodno prosvetno delo iz mladost i p o j m u j e m o v tem času n jegovo poročan je o umetniško m a n j tehtnih leposlovnih i zda j ah Mohor jeve družbe v C e l j u in Gorici , Vodnikove družbe in Gor i ške matice. Presenetl j ivo številna so poroči la o na jnove j š ih do- sežkih h r v a š k e in s rbske knj iževnost i . Kot esej ist in pisec r a z p r a v p a je K o b l a r razen do velikih av tor j ev iz jugos lovansk ih l i teratur kaza l več je nagn jen je še do pomembnih pisate l jev ruske in pol j ske , de loma češke književnosti . D a za- vzema v n jegovem r a z p r a v l j a n j u o umetnosti evropska d r a m a t i k a eno osrednj ih mest, j e s a m o po sebi razuml j ivo . V tej zvezi p a j e vredno pr ipomnit i , da j e izrazito polemičnih se s tavkov pri njem razmeroma malo in da še ti sodi jo večidel v d v a j s e t a leta. Zvečine so torej p lod m l a d e g a kr i t ika in esej ista , ka r p a ne pomeni, da Kob la r pozneje ni pr iha ja l v konf l ik tne odnose bodis i s krogom svetovnonazorskih somiš l jenikov ali s preds tavnik i d rugačn ih pogledov na člo- veka in družbo. Njegovo soočanje z nasprotnimi stal išči p a navadno nima po- udar j ene n a p a d a l n e ostrine, tudi ne i zha ja iz pr imit ivne težnje po s trokovnem ali mora lnem razvrednotenju nasprotn ika , temveč se opira na obzirno, v iz- razno posrednost vpleteno ironijo. K o b l a r j e v eros v čusu med prvo in d rugo svetovno vojno j e slej ko pre j vel ja l g ledal i ški krit iki . Polnih dva j se t let je Kob la r sledil p r o g r a m u sloven- skega narodnega g leda l i šča v L j u b l j a n i in je v tem času , se p rav i od 1919 do 1939, napi sa l okrog tristo sedemdeset krit ičnih ocen ali na g ledal i šče in igra lce vezanih ses tavkov. Pri tem oprav i lu je izha ja l iz načela , na j bo g leda l i ška uresničitev d r a m s k e g a dela v harmonični sk ladnost i z l i terarno umetnino, ka r j e narekova lo enakovredno pozornost tako do d r a m a t u r š k e razčlenitve dela kot do g leda l i ške uprizori tve l i terarnega besedi la . Vendar se zdi, da so v kri t ikah razčlenitve d r a m s k e l i terature bol j premiš l jene od p r e s o j a n j a igralskih stvari- tev, ki se j e neredko nas l an j a lo zgol j na splošen vtis ku l t iv i ranega kr i t ika . V zgodovinsko razvo jnem pogledu p r e d s t a v l j a j o K o b l a r j c v e g leda l i ške ocene ven- dar prece j šen napredek svo je zvrsti. Dv ign i le so se n a d estetsko negotovo, po- gosto kar zasebniško p i s a n j e Krana G o v e k a r j a in Mil jut ina Z a m i k a o delu naše D r a m e in t ako ustvar i le sol idne temelje, iz katerih je ras la naša p o z n e j š a g leda- liška publ ic i s t ika . Ni pre t i rana trditev, da predstavl ja jo« Kob la r j cve g leda l i ške kritike, zbrane v dveh kn j igah Dvajset let slovenske Drame 1964 in 1965, p r v o strnjeno zgodovino na šega os redn jega Ta l i j inegu h r a m a med obema v o j n a m a — s pr idržki seveda, ki gredo v s a k e m u osebnemu pr i čevan ju o nadosebni , š irše pomembni de javnost i neke kul turne ustanove. D r u g o obdob je K o b l a r j c v e g a ž ivl jenju in dela se tako precej loči od njegovih d i j a šk ih in š tudentovskih let. V času med obema v o j n a m a je Koblar med vo- dilnimi osebnostmi v s lovenski kulturni j avnost i . Od 1923 do 1937 je razen dveh let sourednik in g lavni urednik D o m a in svetu, od 1929 do 1932 in od 1935 do začetka vojne je d r a m s k i in kul turni referent ter vodju u p r a v e in p r o g r a m a l j u b l j a n s k e g a Radia , nekaj letni predsednik D r u š t v a s lovenskih pisate l jev , sicer p a ves medvojni čas pro fe sor na g imnazi j i in vzgoj i te l j . Z d rugo svetovno vojno in obdobjem po nje j se po loža j K o b l a r j a v sloven- skem družbenem živ l jen ju spremeni . Letu 1946 pos tane redni profesor na teda j us tanovl jeni A k a d e m i j i za igra l sko umetnost , k jer dela, neka j ča sa tudi kot njen rektor, vse do 1970. Za rednegu č l ana S lovenske a k a d e m i j e znanost i in umet- nosti je izvoljen letu 1964, nas lednje leto za t a jn ika njenega drugega razreda . Po smrti Antona Melika p revzame letu 1966 predsedniš tvo S lovenske matice. podpredsednik je bil ves povojni čas, član njenega upravnega odbora pa že izpred druge svetovne vojne. Y ta življenjepisni okvir, očrtan kar se da skopo, sodijo tudi nove preokupacije Koblarjevega duha. Po letu 1945 se njegova de- lovna prizadevnost preusmeri tako, da se povsem osredini na znanstveno raz- iskovanje literarne preteklosti, posebej še na zgodovino slovenske drame, ki Koblarju zdaj ni bila samo njegovo najgloblje intimno nagnjenje, temveč tudi poklicna dolžnost. Kot znanstvenik se je Koblar predstavil že pred drugo svetovno vojno. For- malni dokaz tega njegovega prizadevanja je bila leta 1941 obranjena doktorska disertacija Dragotin Kette: Zbrano delo (z uvodno razpravo o pesnikovem živ- ljenju in delu), medtem ko ga je preučevanje zgodovinopisne problematike za- poslilo že mnogo prej. Tako je npr. že konec dvajsetih let začel sodelovati pri Slovenskem biografskem leksikonu, ki mu je ostal zvest vse življenje, in je zanj napisal okrog sto petdeset prispevkov o vidnih, pa tudi manj vidnih delavcih v naši literaturi in kulturi. Dejstvo, ki po svoje razkriva Koblarjevo pojmovanje zgodovine. Po njegovem zgodovine ne ustvarjajo le velike in izjemne osebnosti, na klimo časa vplivajo še številni manj izpostavljeni, manj opazni in zato ne nujno tudi manj pomembni javni delavci. Ze pred drugo svetovno vojno je Koblar začel s kritičnimi izdajami del naših literarnih ustvarjalcev, saj je pripravil dvajseti zvezek Cankarjevih zbra- nih spisov, Cvelbarja, Ketteja, Stritarja in druge. Po letu 1945 pa je na tem področju opravil naravnost občudovanja vredno delo. Izdal in z opombami je opremil vrsto naših pesnikov in pisateljev, tako npr. zbrano delo Simona Gregorčiča v štirih, Dragotina Ketteja v dveh in Josipa Stritarju v desetih knjigah, izbrune spise Fruncetn Bevku v dvanajstih knjigah — vse pri Državni založbi Slovenije. Za Mohorjevo družbo je pripravil izbrano delo F. S. Finžgarja in Ivana Preglja, vsakega po sedem knjig, za Slovensko matico leposlovje, eseje in kritike Izidorja Cankarja v dveh knjigah. Opozoriti kaže še na nekaj posa- meznih izdaj teh in drugih avtorjev ter miniaturnih izborov pesmi. Ob tekstov- no kritičnem in komentatorskem delu pa Koblar ni pozabil na ustvarjalno pre- učevanje naše literature. Velika sinteza tega prizadevanja je nedvomno mono- grafija o Simonu Gregorčiču, o njegovem času, življenju in delu iz leta 1962. Poleg te publikacije nazorno izkazuje Koblarjevo metodo literarnega zgodovino- pisja, njegov način razlage in vrednotenja besedne umetnosti še »poiskus mono- grafije« o Ivanu Preglju, objavljen v zadnji knjigi njegovega izbranega dela leta 1970. T u d i zgodovina d r a m a t i k e in g ledal i šča i m a svo je na s t avke že pred letom 1941. Z duhom in srcem p a se ji je Kob la r lahko zapisul šele po koncu druge svetovne vojne, ko se je to področ j e dela pri njem razmahni lo v vseh smereh in posta lo n jegova sredi ščna naloga . Spe t i m a m o pred seboj vrsto pr i spevkov iz o b m o č j a naše in tuje d r a m a t i k e v različnih obdobj ih , ki j ih vseh na tem mestu ka j - p a k ne moremo omeniti . Neposredno po koncu vo jne p a iz vrste drug ih izs topata zlasti dve izda j i — Starejša slooenska drama 1951, izbor besedil in š tudi ja , ter n jeno n a d a l j e v a n j e Novejša slovenska drama 1, 1954, ki p r e d s t a v l j a natura l izem in s imbolizem. Vunjo je vk l jučena ruzpruva z dosti znači lnim nas lovom za K o b l a r j e v o metodo interpretac i je d r a m s k e knj iževnost i : Razvoj in motivika. O b e deli sta seveda le uvod, s a m o p r i p r a v a za de jan je , ki je šele prišlo. V letih 1972/73 je Koblar izdal Slovensko dramatiko v dveh kn j igah . V n je j je prvi pri nas popisal nastanek in razložil razvoj te zvrsti slovenske literature od njenih začetkov do druge svetovne vojne. Hkrati je sklenil znanstveno razisko- vanje naše drame — pa ne samo to. Naključje je hotelo, da je prav njegova zadnja beseda o dramski umetnosti postala njegova zadnja beseda sploh. O b Koblarjevem delu, ki stoji zdaj zaključeno pred nami, si je mogoče zastaviti najrazličnejša vprašanja. Lahko se vprašujemo o realnih dosežkih njegovih raziskav v območju književnosti, dramatike in gledališča, vprašujemo pa se lahko tudi o metodi njegovega dela. Prej ko poskušamo odgovoriti na zadnje zastavljeno vprašanje, si moramo pri Koblarju ogledati pojav, ki v naši literaturi sicer ni izrazito specifičen, pa tudi ne splošno tipičen, zato ga lahko pojasnimo le dvostransko, iz njegove osebnosti in iz zgodovinskih okoliščin. Gre namreč za preprosto, na videz neproblematično dejstvo o Koblarjevem razvoju iz literarnega in gledališkega kritika v literarnega in gledališkega zgodovinarja, iz ocenjevalca žive umetnosti v raziskovalca umetnostne preteklosti. Gre za preusmeritev, ki se je v njem pripravljala že pred drugo svetovno vojno, ures- ničila šele po njej. Očitno pa je pri Koblarjevi preobrazbi razmerja do literature in gledališča nekaj. Sprožili so to preobrazbo najrazličnejši osebni motivi, po- spešile in dovršile so jo nove družbenopolitične okoliščine pri nas po koncu druge svetovne vojne. Vsekakor poglavje iz intimne biografije človeka, ki ga bo morda nekoč osvetlila korespondenca sodobnikov ali drugi viri zasebnega značaja. Nas zanima na tem mestu le strokovni del preusmeritve. V tem pogledu prehod iz enega področja dela v drugo Koblarju očitno ni povzročil posebnih zapletov. Stanje literarnozgodovinske znanosti pri nas je bilo pred letom 1941 takšno, da Koblar kot adept v slovstveni zgodovini sploh ni bil postavljen pred izbiro, kateri metodologiji historiografije naj se pridruži. Sprejel je pač metodo pozitivističnegu raziskovanju besedne umetnosti in se vključil v takrat prevla- dujoči, če ne kur edino veljavni tok slovstvene vede, ki sta ga usmerjala France Kidrič in Ivan Prijatelj. France Kidrič je bil — mimogrede rečeno — tudi referent pri obrambi Koblarjcve doktorske teze. Seveda se Koblarjeva koncep- cija literarne zgodovine docela ne pokriva s Kidričevo ali Prijateljevo. Pred- vsem ni moglo ostati dvajsetletno spremljanje in ocenjevanje sodobne slovenske literature med obema vojnama brez vpliva na Koblarjev model preučevanja literarne preteklosti. Nekatere miselne sestavine katoliškega ekspresionizma so očitno prešle v njegovo literarno zgodovino in živele v njej naprej. Zlasti velja to za kategorijo duhovnosti, naj jo že razumemo kot dualistično nasprotje snovnosti, kot težnjo po notranjem bistvu osebnosti ali kot etos človekovega dejanja in nehanja. Povedano ne potrjuje le Koblurjevo praktično delo, temveč tudi ena redkih njegovih teoretičnih izpovedi zadnjega cusu, ki v kontekstu sicer predstavlja tiho polemiko z novimi in najnovejšimi smermi v naši lite- rarni vedi, sumu po sebi pa jasno označuje načelna izhodišča Koblarjcve lite- rarne zgodovine in hkrati že spoznanja njegovih izkušenj na tem področju dela. Ko govori o Cankarju, izhaja Koblar iz prepričanja, da pisateljeva umet- nost »izraža človekovo osebnost«, da pa umetnost tudi ni mogoče »ločiti od so- cioloških in dušeslovnih vezi kraja in času«, ker da »izraža vse naše kulturno in politično ozadje«. Hkrati dodaja — in v tem dodatku vidimo odmev miselnosti čusu, ki je oblikovala Koblarjev načelni pogled nu literaturo — da je Cankur- jeva umetnost izraz »zgodovinskih in nad zgodovinskih pogojev«, zato pri razmišljanju o njej ni mogoče »pustiti vnemar politične in duhovne zgodovine«. (S lavis t ična revi ja XVII , 1969, 9—10). Za K o b l a r j a kot l i terarnega zgodov inar j a je po temtakem znači lna t radic ionalna koncepc i j a l i terarne vede, toda n jegovo nag l a ševan je »nadzgodovinsk ih pogo jev« in »duhovnost i« kaže, da se je od nje tudi odmikal . Njegov biografsko-socio loški pozit ivizem se zato od drugih pred- s tavnikov te metode raz l iku je toliko, kolikor ga oprede l ju je s amosvo je , iz ekspres ionizma i zha j a joče r a z u m e v a n j e umetnosti . P o d o b a F r a n c e t a K o b l a r j a v naš i kulturi p a ne bi b i la niti pribl ižno za- okrožena, če ne bi na tem mestu v s a j bežno opisal i še n jegovega posebnega po loža j a znotra j s lovenskega l i terarnega, ku l turnega in ne n a z a d n j e tudi poli- t ičnega d o g a j a n j a . Kob la r sodi namreč v tisto generaci jo l iterarnih us tvar j a l cev in krit ikov, ki je odločilno re formira l a katol i ško smer naše umetnosti . N a čelu generac i je stoji Izidor C a n k a r , ki se mu je s Francetom Steletom pridruži l še Koblar , pozneje p a g iban je kr ižar jev , o katerem vemo, da je v tridesetih letih sproži lo in dovrši lo ideološko d i ferenciac i jo v kato l i škem poli t ičnem taboru, ka r j e povzroči lo novo r a z v r š č a n j e družbenih sil tik pred zače tkom druge svetovne vojne. N a s t u k a j seveda ne zan ima pol i t ična zgodovina med- vojne dobe, temveč le nekateri Kob la r j ev i nastopi v l iteraturi , ki so izzvali ideološka navzkr i ž j a na katol i ški strani in odmeval i v polit ičnem živl jenju p redvo jnega časa . V tem pogledu bržkone zlepa ne bomo mogli dovol j naglas i t i pomena , ki ga je imel za ob l ikovan je K o b l a r j e v e g a svetovnega nazora in poli- t ičnega p repr i čan j a , da o l i terarni estetiki niti ne govorimo, Izidor C a n k a r . Obseg in z n a č a j p r i spevka nam celo ne dovol ju je , da bi popisa l i v s a j n june pog lav i tne medsebojne stike, zados tu je nuj ena s a m a vzporednica . K a k o r Izidor C a n k a r , tako je tudi Kob la r p r iha j a l , čeprav v drugačnih , morda m a n j radi- kalnih obl ikah, v spore z normat ivnim katol i š tvom. Logično je namreč, da je Kob la r s svojo težnjo po svobodnost i , ki p a jo je živel v m e j a h k r š č a n s k e g a sve- tovnega nazora , zbu ja l pomisleke, n e z a u p a n j e in celo obsodbe v lastnem poli- tičnem okol ju . Spomnimo se s a m o na nekuj takih neskladnost i in nes tr in jan j med n j im in dogmat ičn imi ideologi. Na pr imer : Ka to l i ška l i terarna kri t ika je od leta 1904 težila za tem, da bi Otonu Zupančiču pos tav i la ob s tran S i lv ina Sar- denka , g l avnega pesnika Domu in sveta v čusu moderne. To neutemel jeno izena- čevan je je prvi zavrnil I v a n C a n k a r , na katol i ški s trani pu je nereulno prece- njevunje S a r d e n k a odklonil Koblar , ki ni opustil nobene pri ložnosti , da ne bi pokaza l na p r a v o vrednost enega in d r u g e g a pesnika , ka r katol i škim ideologom seveda ni bilo všeč. Ko je npr. Kob la r ob petdesetletnici obeh pesnikov napisa l pr igodniški pr i spevek v po l judni Koledar Mohorjeve družbe, je Zupanč iča ne- dvoumno označil za » n a j v e č j e g a m o j s t r a in ob l ikovavca na šega j ez ika v no- ve j šem času« in odločno pr ib i l : »Zupančič je za Prešernom naš na jveč j i pe- s n i k . . . « (KMD 1928, 65—67). Ali pr imer iz g leda l i ške kri t ike: O b uprizoritvi komedi j e V. S k v a r k i n a Tuje dete v l j ub l j ansk i D r a m i je Kob la r pozit ivno ocenil delo sov je t skega av tor j a . Ideologi pol i t ičnega kato l i c izma p a so na občnem zboru Prosvetne zveze 17. oktobra 1955 napad l i repertoar l j u b l j a n s k e D r a m e , češ da v s lovensko kul turo u v a j a »marks i s t ično-destrukt ivno tendenco«, in hkrat i zuhtevali , n a j bo g leda l i ška kr i t ika v ka to l i škem tisku do takih p o j a v o v j a sne j - ša, ideološko odločne j ša . Kob la r ni klonil ter je v odgovoru na kri t iko njegove ocene upr izor i tve sov je t skega k o m e d i o g r a f a vz t ra j a l pr i svojem stulišču (Dva j se t let s lovenske D r u m e II, 1965, 256—259, 266, 443—444). Ali : Ko se je v letu 1937 zaostr i la ide jna kr iza Domu in sveta, je bil Kob lar kot tedanj i g lavni urednik revije na čelu velike večine sodelavcev in se je v njenem imenu nepopustljivo in načelno dosledno pogajal z založbo. Ob Kocbekovem članku Premišljanje o Španiji v prvi dvojni številki Doma in sveta tega leta. ki je bol j sprožil kot povzročil napetosti, se je začela ideološka diferenciacija med izobraženstvom v katoliškem taboru. Založba je tedaj zahtevala zase pravico, da pregleda vse prispevke pred objavo v reviji, kar je pomenilo popolno nezaupnico uredništvu. Glede na to, da sodelavci revije v takem položaju ne bi mogli več ustvarjati »v popolni svobodi«, je uredništvo odstopilo in demokratično misleči domin- svetovci, med njimi Koblar, so naslednje leto ustanovili novo revijo Dejanje. Znano je, da so se sodelavci te revije med drugo svetovno vojno v velikem šte- vilu pridružili Osvobodilni fronti, po koncu vojne pa vključili v kulturno živ- ljenje nove družbene resničnosti. Omenili smo že in navedeni primeri samo potrjujejo trditev, da Koblar ni bil napadalno polemična narava, temveč defenzivni polemik, ki se je v lastnem političnem svetu boril proti konservativnosti, proti institucionaliziranim oblikam svojega nazora. In čeprav ta njegova prizadevanja niso bila neuspešna, je poli- tično življenje pred drugo svetovno vojno vedno bolj težilo k skrajnim na- sprotjem in v javnosti so vedno bol j prevladovale neizdiferencirane, poeno- stavljene resnice. Verjetno se zdi zato, da so poleg intimnih nagibov, na katere smo že opozoriti, tudi nestrinjanja z ideološkimi pritiski v lastnem taboru in predvsem razhod z ideologi uradnega katolištva usmerili Koblarja na drugo področje dela. Tudi nove razmere po vojni z novimi nalogami in zahtevami Koblarjeve odločitve niso mogle spremeniti. Tako nam je iz spleta najrazlič- nejših dejavnikov, od najbolj osebnih do družbenopolitičnih in ideoloških, zraslo Koblarjevo historiografsko delo kot enakovredna dopolnitev njegove kri- tične dejavnosti pred vojno. Po vsem tem se liani danes Koblarjev opus ne zdi le zaključen, temveč v svoji zaključenosti tudi uravnotežen. Tak stoji zdaj pred veliko preizkušnjo časa: odprt sprejemanju, kritičnemu preverjanju in potrje- vanju. France Bernik SAZU, Ljubljana CHRISTIAN S. STANG, OPUSCULA LINGUISTICA Ausge\vählte Aufsätze und Abhandlungen, Universitetsforlaget, Oslo 1970. « Knjigo so izdali prijatelji in kolegi prof. Stanga, da bi z njo počastili njegov življenjski jubilej, 70-letnico. 2e naslov pove, da gre za izbrane krajše jezikoslovne spise, natisnjene med letoma 1924 in 1969 po raznih revijah, naj- pogosteje v Norsk Tidsskrift for Sprogvidenskap, pa tudi v Scando-slavici, Die Welt der Slaven, Lingua Posnaniensis, Symbolae Osloenses itd. ter v priložnost- nih zbornikih. Izpuščene so vse recenzije, nekrologi in seveda samostojne publi- kacije, a tudi posamezni članki kot npr. »Slavische indeklinabilc Adjektiva auf -b« ali »Zum Aoristtypus got. herum*, oboje v Norsk Tidsskrift for Sprogvidens- kap. S člankom »Über die obligatorische Possessivsuffigierung in den mclunesi- schen Sprachen« je Stang pokazal, da ga pritegujejo tudi neindoevropski jeziki;