Razne novice. Godovi prihodnjega teSna. 28. nedelja: 20. po Binkoštih; Vaclav, kralj. 29. pondeljek: Mihael, nadangelj; Evtihij, mučenec. 30. torek: Hieronim, spozDav. in cerkveni učenik; Honorij, škof. 1. sreda: Remigij, škof; Areta, mučenica. 2. četrtek: Leodegar, škof; Teofil, spoznavalec. 3. petek: Kandid, mučenec; Evald, mučenec. 4. sobota: Frančišek Seraf., spozn ; Edvin, kralj. * Ceniene naročnlke, kišenisovplačali narofinine za naš list, prosimo, da nam isto takoj pošljejo, ker bi bili drugace prisiljeni, jim list ustavitL * Zlatomašnlk Jakob Koletlnlk -J- Dopisnik nam poroča žalostno vest, da je dne 18. tekočega meseca preminul v Smartnu na Paki vpokojeni župnik hajdinski. zlatomašnik velečastiti gospod Jakob Kolodnik. Porodil se ]e dne 21. julija 1830 pri Sv. Barbari pri Borlu. V mafinika je bil posvečen dne 24. jul. 1859. Kot kaplan je nato služboval tia raznih župnijah, kot pri Sv. Petru pri Radgoni, pri Sv. Andražu, pri Sv. Trojici v Trbovljah, kot provizor pri Sv. Miklavžu, v Crešnjevcu itd. lLeta 1872 je bil lmenovan za župnika v Razborju, kjer je pastiroval ciilih 24 let. Leta 1886 je postal župnik v Hajdinu. V pokoj je stopil leta 1897. Pogreb rajnega zlatomašnika se je vršil v soboto ob VAl. uri dopoldne v Smartnu na Paki. R. i. p. * Avstrijski škofje se bodo sešK na Dunaju letošnjo jesen. Skofe povabi starosta avstrijskih cerkvenih knezov, solnograški kardinal Katscbthaler. Na zboru se bodo baje razmotrivala tudi cerkvena vprašanja, ki se tičejo juga monarhije in po v zvezi z zadujimi dogodki na Balkanu, o katerih se zdaj tudi na iipostolski stolici v Rimu posvotujejo * S pošte. Za poštarico na Dobrni je imenovana Marija Ivanc, poštna oliciantinja v Ljutomeru. i^oštna pripravnica Pavla Schon je imenovana za poštno oficiantinjo v Ljutomeru. in Jerica Grisold v. Sevnicl. * Zmaga za zmago. Na Kranjskem se vrše sedaj volitve v okrajne cestne odbore. Skoro povsod zmagujejo naši pristaši. Liberaloi so zmagali le tam, kjer so se zvezali z Nemci, nemškutarji in socialnimi demokrati, n. pr. v Tržiču na Gorenjskem, kjer so ,.najboljši narodnjaki" liberalci poklicali na pomoC zajmzene narodne nasprotnike in so žnjihpomoCjospravili enega svojib v odbor. V Kofievju pa so se libe- ralci zvezali s socialnimi demokrati. Na Kranjskem 60 okrajni cestni odbori približno to, kar pri nas okrajni zastopl. * Slovenskl katoliškl mladeničl -- voiaSki novinci. Mladenič R. P. naim piše: Oktober so bliža! Kmalu se bo treba posloviti od doma in se podati v cesarsko službo. Kakor ob času naborov, tako se tudi sedaj ob tej priliki vrše razne nerednosti, kakor pijančevanje, zabavljanje in nesramne kletvine, pretepi itd. Naše katoliške organizacije pa imajo nalogo, enake nerodnosti odpraviti in zatirati. Torej lantjenovinci, naša dolžnost je, da se mi vsega tega, kar bi imelo škodovati dobremu imenu naših društev, mladeniških zvez in Orlov, prav skrbno ogibljemo. Ko bo končana naša vojaška služba, bomo vstopili zopet v ta društva in zveze, kjer smo sedaj, in takrat bomo morali tudi dati odgovor, smo li bili tudi v vojaškem stanu zvesti svojim katoliškim načelom ali ne. Torej trezni, prijazni in miroljubni od doma, zvesti in natanČni v vojaški službi, potem bomo gotovo prišli domov veselega srca in vedrega čela! Na zdar! Mladlm vojakom, ki bodo skoro šb služit cesarja, priporočamo, da si kupijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjigo: ,,Krščanski vojak", ki obsega krasne nauke za mladeniče-vojake. Slovenski inladenič, naroči si jo! En komad stane broširan 80 vin., trdno vezan 1 K 20 vin. * P. n. župnijskim uradom! Kmalu pride zopet novo lelo in treba bo marsikaterih tiskovin, Ob novem letu pa ima tiskarna sv, Cirila silnovelikode- 1 a , da ga vfiasih skoro ne more zmagovati. Zato pa prosi vodstvo tiskarne č6. gg. župnike, da že zdaj naro&ijo nekatere tiskovine, ki jih. bodo rabili ob novem letu. Posebno naj pregledajo svojo zalogo spovednih listkov in naj jih že zdaj naroče, da ne pridejo pozneje v zadrego. Istotako naj store tudi glede kuvertov itd. S tem bodo ustregli nam in sobi. * Doraoljubni pevec. Zbirka ljudskih priljubljenih pesrai. Pred 20 leti je izdala Tiskarna sv. Cirila 2 snopiča narodnih pesmi, ki sta bila že pred leti razprodana. Vedno je zopet posebno mKdina povpraševala po teh pesmicah, a ni jih bilo. Zdaj pa je Tiskarna sv. Cirila zopet izdala zbirko domačih slovenskib. pesmi pod imenom Domoljubni pevec. Zbirka obsega 75 najlepših pesmic. Vsem prijateljem slovenske pesmi, posebno pa mladini in društvom, to zbirko prav toplo priporočamo. Stane pa komad s poštnino vred 40 vin. najboljše je, da se znesek pri naročilu vpošlje naprej v znamkah. Naroča se pod naslovom: Tiskarna sv. Cirila v TVlariboru. * Novi bankovci. Z dne 28. septembra se začnejo izdajati novi dvajsetkronski bankovci, ki bodo nosili datum 2. januarja 1913, Stari 20kronski bankovci se ne bodo ve6 izdajali in so veljavni samo do 31. decembra 1915. Ko dobimo prvega v roke, ga natančno oplšemo. * Škodljivost aljkoliola. Na Ogrskem sta 2 zdravnika preiskala kri pijancev in sta dognala, da uživanje alkohola zastrupi rdeča krvna telesca za toliko časa, dokler alkohol deluje. * V hudi nevihtl ustavi voz! Prejšnjo sredo se je peljal od Mirna proti Gorici dubovnik s Krasa. — Strahovita nevihta gnala se je od Gaberji proti mestu. Biisk za bliskom! Voz je šel naglo in voznik je ge pognal konja, da bi se ušlo nevihti. Toda duliovnik, nič dobrega ne sluteč, ukaže voz ustaviti, da izstopi. Priporočivši se Mariji Devici in angelju varuh'u, izstopi in liiti v nasprotno kmečko bišo. Tje se je bilo zateklo že ve6 ljudi. Par minut potem, ko je dotični dubovnik stopil v hišo, trešči strahovito — le nekaj metrov proč! Grozen strah pretresel je vse. Mislilo se je, da je zadelo v voz, ki se je začel počasi premikati dalje. Kakšna nesreča bi se bila labko pripetila, 6'e bi bil konj v naglem diru dirjal naprej! Res, previdnosti ni nikoli zadosti. V hudi pevihti je najbolje se ustaviti. * Igranje v ogrski razrednl loteriji Je prepovedano. S 1. majnikom 1. 1897. se je uvedla na Ogrskem takozvana ,,Ogrska razredna loterija". Igranje v tej razredni loteriji je v Avstriji prepovedano, kakor splob vsako igranje v lnozemskih kakorkoli prirejenih loterijab. Tako oni, ki prodaja srečke ogrske razredne loterije, kakor oni, ki si take srečke nabavi, da celo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu doposlale, je kriv dobodarstvene prikrajšbe. Ravno tako je kriv težkega dohodarstvenega pristopka, kdor razslaša In priporofia take srečke potom tiska ali nakak drug način, javno, ali pa objavlja izžrebane liste te loterije. Ker poklicane oblasti vedno in vedno opažajo, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi, spefcati srečke ogrske razredne loterije tudi na Stajerskem, in se v dosego svojega namena poshižujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi, se občinstvo svari pred nakupora takih srečk. — Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, da se srečke zaplenijo in morebi ni dobitki zapadejo v korist države, polesr tega pa innogo zamudna pota ter občutl.jive deiiarne kazni. Zatorej ne narofiajte sročk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. * Avstrijjski parnik se potopil. Avstrljsk:! parrrik ,,Alplm" so je na potu iz Filadelfije v Ha.mburg potopil. Tjadja jo izgubljena, moštvo se je pa rešilo. * Zlvlnska plemenska razstava. Na Dunaju je otvoril poljedelski minister Zenker razstavo pleinenske živine, na katero je bilo odposlanih 2000 glav. Minister je mnenja, da je treba za živino povratka k naravi, tedaj zla.sti eibanje na prostem, vslod česar je treba obračati posebno pozornost na paSnike. • Vellk flžolov strok. V Kranju je prl nekem posestniku zrastel fižolov strok, ki ja dolg 35 cm. * Tržno poročilo. Avstro-ogrsk« tovarne za sveče so sklenile zvišati ceno svefiam za 5%. Tovarjiarji utemoljujejo zvišauje cea, ker so baje poskočile tudi cene surovinam. — Cena Železu se bo znižala, tako so sklenili na nemški železninarski borzi v D.iisseldorfu na Nemžkem. Znižanje se je pričelo že 19. t. m. in sicer za železo v palicah, fino pločevino in traverze za 2 do 3 K pri toni (1000 kg). — Lastniki petrolejevih čistilnic v Avstriji bočejo na zimo povišati ceno petroleju, ker imajo baje premajben dobiček. Žid jiima nikdar dovolj! — Cena žitu je neizpremenjena. — Goveja živina pri ceni ni izgubila, paS pa močno padajo cene svinjam. — Za vinski mošt baje obljubljajo raariborski vinotržci 32 do 42 vin, za liter. Kolera. Zadnji 6as se kolera drugod v Avstriji nikjer ni pojavila kot v G a 1 i o i j i. Tam so posebno moftno okužene 3 občine ob ogrski meji: Skole, Obrce in rruholka. Skupno znaša število obolelih oseb v Galiciji od zadnjega našega poročila 32, umrlo pa jih je zadnji 6as 5. Vlada je v Galiciji odredila stroge varnostne odredbe. Kraji, kjer divja kolera, so popolnoma zaprti. NaHrvaškemse širi koleravedno bolj. Od 15. do 20. septembra je obolelo 34 oseb, od teh so umrle 4. L'mrl je celo zdravnik dr. Klinger, ki se je nalezel kolere na potovanju na parniku ,,Elizabet". Dosedaj znaša skupno število obolelib 149, umrlo pa jih je 76, torej več kot 50%. V B o s n i kolera ponekuje. Pojavil se je v bližini Tuzle le en nov slučaj. V S r b i j i je od 1. do 20. septembra. obolelo na koleri 1035, umrlo pa 294 oseb. Reka Drina je okužena. Kdor pije to vodo ali pride sploh ž njo v dotiko, dobi kolero. V R u m u li i j i je po uradnem izkazu sedaj celo 20G občin okuženih. Do 20. septembra znaša uradno dognano stanje obolelih za kolero na Rumunskem 1240. Dne 19. t. m. je umrlo za kolero 45 oseb, Na Tu r š k e m , G r š k e m in v R u s i j i kolera ponebuje. N o v e j š e: Na Ogrskem je zadnja 2 dni na novo zbclelo 18 oseb, umrle so 4; na Hrvaškem je zopet obolelo 38, umrlo pa za kolero 7 oseb. — Kolera se približuje našim kraiem. Mariborskl okraj. m Marlbor. Dne 21, t. m. dopoldne je bila v stolnem župnišfiu v Mariboru otvorjena letošnja razstava cerkvene obleke. Otvoril* jo je prevzvišenl knezoškof dr. Napotnik s prekrasnira nagovorom na števibio zbrano odlično občinstvo. Knezoškof je razdelil tudi vee slik v spomin na lanski evharističjii sliod med več odličnih gospej, ki so si stekle za sbod posebnih zaslug. Slike je daroval sv. Ofie in jih je poslala knezoškofu nadvojvodinja Marija Anunciata, V razstavi je mnogo prav lepih in umetnib del; obdarovane cerkve so jih lahko vesele. Naš Orel se izredno živajbno giblje. Poleg Orlov, Orlic in moškega 'naraščaja se snuje zdaj tudi vrsta dekliškega naraščaja. Kakor kažejo priglašenja, bodo vse vrste zelo številne in se obeta 5ez zimo zelo plodonosno društveno življenje. Predavanja se prifinejo z oktobrom. Prvi govori duh voditelj. Poskrbite že sedaj, da bo lepa udeležba. Na zdar! , m Ploderšnica. Dne 11. septembra je bila pri nas volitev župana in svetovalcev. Za župana, je bil izvoljeji skoro enoglasno naš g. Jože Pevec, posestnik na Gornji Ploderšnici; zasvetovalce pa g. Jakob Dreisibner, Uavorin Kraner in Jože Standeker, Neki Fr. Nagler je dobil samo en glas. Volitev je za nas Slovence dobro izpadla, Ceravno smo na meji naše slovenske dotnovine. Upamo, da bo novi g. župan slovensko uradoval. Diosedanji župan ni hotel več sprejetl izvolitve, ker je baje boleliav. Hvala mu za dosedanji trud. — Cmurečki dohtar Krautgasser, ki liubi nas Slovence samo tedaj, ko mu nosinio denar, bi rad, da bi se naša občina ali pa vsaj en del, zapisal ¦v znano šulferajnsko šolo na Sladki gori, a mi tega ne maramo. Mi smo z našo šolo pri Mariji Snežni popolnoma zadovoljni. Tukaj se otroci poučujejo vsaj na podlagi materinega slovenskega jezika. V šulferajnskih šolah pa se vzgajajo nemškutarji, teh pa mi ne inaramo. Možje s Ploderšnice in Somarta, ostanimo trdni! — Volilec. ra Sv. Benedikt v Slov. gor. ,,Stajerc" je v svoji številki 31 t. 1. lažnjivo napadel našega velezaslužnega g. župnika. Udrihal je grdo tudi po benedičkem županu. Dopis je čisto podoben dobro poznanerau dopisniku ,,Stajerca", ki je koval in mantral doti6ni dopis pred ogledalom, ker je pisal tako, kot bi slišal raati travo in žvižgati plot. Sod.nijska preiskava pa je našla resnico. m Sv. Anton v Slov. gor. Ta.ko velifiastnih in krasnih dni še ni doživela naša župnija, kakor sta bila 13. in 14. september. Pet novih zvonov je dobila naša cerkev in po teh pet je šlo v Ptuj z največjo slovesnostjo 21 voz, ki so vozili 5 zvonov in 88 belo oblečoiiih deklic ter veliko število drugega ljudstva. Vrso so je čudilo prelepemu kinču, s katerim so okrasile belo oblečene deklice vozove in zvonove. Med neprestanim petjera so se bližali zvonovi svoji novi domovini, bili blizu cerkve slovesno pozdravljeni tor z molitvijo, godbo in pesmljo spremljani do cerkve. Nastane mrak; zažarijo se na visokem hribu sv. Anto- na kresovi, pevci zapojejo velečastitemu g. župjiiku podoknico, godba svira in vseb 7 županov naše občine izroči svojemu dušnemu pastirju kot zoak hvaležnosti prekrasno diplomo, skatero ga imenujejo svojim častn^m obfeanom. Umetni ogenj in kresovi so poano v no'6 uaznanjali veselje, ki je vladalo po celi župniji. V nedeljo poteru S9 ]<> okoli osine ure zbrala nešteta množica; pod vodstvozn. p, Nikolaja so bili zvonovi krščeni in začeli so j;ft vleči v zrafine višine; najm.anjša dva so potegnile / stolp male, belo oblečene deklice, prihodnja dva mali dečki in največjega odrasli možje. V dveh uraii p.o bili vsi zvonovi v stolpu. Vse občuduje in hvaU spretnost zvonarja GraBmauerja iz Inomosta. Sedaj, ko to pišem, se je oglasil že največji zvon. Mrak je že in ne vidim solz veselja, ki se pretakajo v tem trenotku po celi župniji, vem samo to, da peresu ni mogoče popisati veselja, ki vlada v srcih dobrih faranov. Se eno veselje nas čaka> Prelepi novi gledališki oder si je napravilo z ogromnimi stroški Bralno društvo; vse težko pričakuje prve igre na njem, ki se bo uprizorila dne 28. septembra. m Sv. Rupert v Slov. gor. Tukaj je umrla gostilnifiarka Ljudinila Solak po dolgotrajni bolezni. Velikanski pogreb je pričal njeno priljubljenost. lDar dni poprej pa smo pokopali kmeta Martina Kraonberger, bivšega župana Sp. Voličine, kateri je bil vslfid svoje bolehavosti prisiljen odložiti to častno mesto. N. v m. P.! m Frara. Pretekli teden sta umrli 2 ženi s Planice, in sicer v mariborski bolnišnici. Ena izmed njiju, Marija Hojnik, najvefija kmetica na Planici, je stara 39 let ter zapušča šestero otrok, izmed katerih štirje še ne bodijo v šolo. — V petek zvečer okoli 7. ure je razsajala tudi pri nas huda nevibta s točo, ki je povzročila po vinogradih veliko škodo. m Ruška koča se zatvori v nedeljo, drie 28 Beptembra. Pri 8V Arehu bo isti dan sv. maša, popoldne pa v koči veselica in koncert na nmehea m Sv. Aiitnn v Slov. gor. Zelo lep, popolnoma nov gledališki oder si je nabavilo naše bralno društvo. Na tem novem odru bo uprizorilo v nedeljo, dae 2f septembra v šoli prvikrat dve igri: ,Dve materi" in ^B.il ša je kratka sprj.va, kaknr dolga pravda1". Pred in po igrah nastopi pevski zbor M> d odmori zabavajo tamburasi. Proata zabava se vrSi v prostorih gostiloo Stet'aui)e Rojb. Med prosto zabavo Saljiva pošta, srec^olov, petje tamburanje in drugo Ker je čisti dobiček namenjen za poravnavo velikega rii.lga, ki si ga je iiaredilo bralno društvo z nabavo novega ndra. za!o se vai prijatelji poštene zabave in koriatnega drnštrem-ga življenja prav prisrčno vabijo. Odbor. m jmartinski veteranci prirede prihodnjo uedeljo v Framu veBelico. Ptujski okrai. p Breg pri Ptuju. Porocalo se je, kako so nekateri"^etf^iallarji celo na cesarjev rojstni dan malo preveč dali duška svojim protiavstrijskim Čustvom, da so klicali celo ta dan: ,,Heil Bismark!" Tudi prl nas sem se čudil neki prikazni, ki mora vsakega avstrijsko 6ute6ega državljana žaliti in žalostiti. Znano je, da nemški mestni zastopi v Mariboru, Ptuju itd, prepovedujejo in po policajih in žandarjih s sllo snemajo siovensko zastavo, dasi je od cesarja potrjena. Nemškutarjl pa seveda smejo tujo, vtihotapljeno franklurtarsko zastavo izobešati. TakoieBismarkova Irankfurtarica plapolala dne 18. avgusta 1913 na cesarjev rojstni dan na občinski hiši na Bregu, kjer je c. kr. orožniška postaja. Kako bi planiii čez slovensko zastavo, pod katero so Slovenci 5ez stoletja prelivali kri za Avstrijo in cesarja, a protiavstrijska frankiurtarica jih ni6 ne bode v oči, jim laliko mirno pred nosom vihra, >Sfc,j so tudi očka Ornig izobesili na rotovžu protiavstrijsko in protihabsburško žoltorudečeSrno zastavo, dasi so si n. ps. dne 23. avgusta pred nadvojvodo Friderikom v Mariboru pripeli cesarjevo odlikovanje na prsi, menda zato, da bi z odlikovanjem avstrijskega cesarja zakrili svoje, vsenemcem in protestantora prijazno lice. Opomba: ,,Stajerc" je gotovo te ljudi Kudo zdelal zaradi frankfurtarice, ker on edini — tako vsaj sam pravi, četudi menda še sam sebi ne verjame — zastopa in brani koristi avstrijske države iji vladarske rodovine. Vi že veste, g. urednik, jaz ne vem, ker ga ne berem. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vpetek, dne 19. septembra, je razsajal tukaj hud vihar z nalivom, Vmes je padala tudi toča, ki je zlasti na gornjem polju naredila precejšnjo škodo na ajdi, ki se letos itaki ni ugodno razvijala, V nedeljo, dne 5. oktobra, ima podružnica Slovenske Straže za župnijo Cirkovce in Sv. Lovrenc občni zbor s poročilom odbora, petjem, deklainacijajrai, govori in šaljivim prizorom. Vsi ste iskreno vabljeni! p Sv. Trojica v Halozah. Venec ob steni čitalnice in trobojnice zagledamo, ko smo prišli po ranem sv. opravilu iz cerkve. Torej nekaj bo dan.es, 14. septembra, pri Bralnem društvu. In res, v društvenib prostorih zagledamo tistega, kojega migno iu prepričevalno pridigo o dobrih delih smo slišali v cerkvi. Neutrudljivi voditelj Slovencev, gospod poslanec dr. Korošec, nam je prvokrat pri Sv. Trojici priredil dru^tveni shod, na katerem nam je razjasnil pomen in korist obštrukcije v deželnem zboru, da naši slovenski poslanci zato dalje obštruirajo, ker šo v ničem niso prenehale krivičnosti zgornje- in srednještajerskih Nemcev nasproti spodnještajerskim Slovencera. Od 21 milijonov, namenjenih v blagor, podporo in gospodarski napredek Stajerskega prebivalstva, se za spodnjo, (o je za slovensko tretjino prebivalstva Še zmiraj v deželnem zboru noče ve6 privoliti, kakor komaj za 1 milijon, dasi bi se moralo v prid Slovencem obrniti 7 milijonov, to je tretjino od vsega, za to določenega denarja. Niso tedaj mogli naši slovenski poslanci kot branitelji koristi svojega slovenskega ljudstva, tega dalje gledati in privoliti, da bi Sloveoce na Stajei-skem samo izrabljali za davek in tlako za zgornje- in srednještajerske nemške koristi, da bi se jim samo denar jemal iz žepa, dalo in za nje storilo pa se ne bi nič od tega, kar jim po pravici gre in pripacla. V velikem številu zbrano ljudstvo v čitalnici je to postopanje slovenskih poslancev v deželnem zboru hvaležno in s prepričanjem odobravalo ter zaklioalo svojemu prvoboritelju gromovito in navdušeno priznanje. — Razveselil je g. poslanec tudi nas mladeniče na mesečnem shodu Mladeniške Zveze s svojim obiskom in prelepim govorom o praktičnem življenju mladeniča, ki lioče in zaraore dandanes le s pomočjo društev srečen in slovenski domovini koristen postati. Za vse mu prisrSen: Bog plati! p Iz ormožkega okraja. Blaženi rair je vladal nad zemljo iil vodami, nad šumami in travniki, nad goricami in po cestah našega okraja, Zdaj pa se je začelo neko šumno vrvenje in drvenje: okrajne koraisije švigajo sem in tja, merni traki plapolajo po zraku, zaspane ceste pa, ki so čakale že leta in leta na lepšo suknjo, gledajo zafiudeno okrog sebe in se vprašujejo: ,,Kaj pa se je zgodilo, da nam liočejo Središčani zdaj naenkrat zmeriti svatovsko oblačilo" ? — Vse molči! Sa,mo naši volilni možje in župani si na tiliem šepetajo: ,,Nove volitve bodo v okrajni zastop!" Iz ljudstva pa se sliši samo en glas: ,,Le vkup, le vkup, ,,zgornji in spodnji", ker takih ljudi ne rabimo v zastopu, ki se nas spominiajo samiO tedaj, Se pridejo volitve." p Ormož. Prejšjijo nedeljo so ormožki Sokoli priredili neki večji dirindaj, na katerega so povabiii tudi sosednje središke, ljutomerske in druge ,,sokokV ke". Le to se nam zdi čudno, da prirejajo ti ljudje veselico pod imenom ,,Narodna društva v Ormožir. Saj so vendar tudi druga katoliška slovenska druStva v Ormožu ravno tako, 8e ne bolj narodna. Liberulci imajo s tem namen, čim ve5 naših pristašev zboDnati na njih prireditve, kjer se jim razlaga v lepih besedab liberalni evangelij. p Oslušovci. Zopet se bliža čas kožuhanja koruze, čas tistega plesa, s katerim se pogreza naša mladina v grdo blato nečednosti. V naši zavedni vasi se še tudi najdejo taki gospodarji, ki mislijo, da ne morejo tega dela drugače opraviti kakor s plesom. Marsikdo se še z žalostjo spominja lanskega dogodka pri posestniku J.. F. Pri obeli sosedih tega posestnika se je plesalo pozno v noc. Pisec teh vrst je bil sam očividec teb plesov in je prepričan, da je tistega dogodka bil kriv edino-le ples. To je bil sad lanskih plesov, sad šnopsarskih beznie. Stariši! Ako vam je kaj za bodočnost vašo, za bodočnost vaših otrok, ne pošiljajte svojih sinov in bčera k takim priredltvam! Saj vam je lanski dogodek jasen dokaz, da le pri takih snivališfiih najbolj propada vaša mladina. Od kar imamo Mladeniško Zvezo, so sicer take norosti skoro popolnoma izginile. Prlde pa včasi kaka tuja liberalna svojat razgrajat v našo mirno vas v nadi, da se bodo zopet zalivali z ,,dežnipo".Tisti posestniki, ki vas tako veseli to neumno skakanje po biši, odprite vendar enkrat oči, ne prirejajte plesov, ne delajte necast našim zavednira vaščanom in riaši Mladeniški Zvezi! Saj vam mora biti jasno, da vam je le v lastno škodo in najboij pa v škodo vaših otrok. Kakšen dobiček pa Imate od tega hreščanja? Mnogo dela še čaka našo Mladeniško Zvezo. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. septembra priredi Marijina družba in MladeniSka zveza Konštantinovo slavnoat Ob pol 10. uri bo v 8pomin desetletnice Marijine drnžbe blagoslovljenje novih podob sv. Alojzija in av. Neže, sloveana procesija v cerkev, pridiga, med sv. ma^o skupno sv obbajilo Marijine družbe in članov Mladen. zveze. Hitro po sv. opravilu ima Mlad. zveza slavnost na cerkvenem prostoru. Slavnostni govornik je veleč. g. dr Hobnjec; nastopijo razni govorniki iz sosednjih župnij, aodeluje siavni pevski zbnr od Sv. Tomaža. Mladeniči. potrudite se v Lcvrenčko dolino. Prijazno vabi odbor. p Ormož. Za pretečeno nedeljo napovedana veselica in gledališka predatava se vrš: v nedeljo dne 28. t. m po večernicab na vrtu Ormoške posojilnice. V slučaju slabega vremena pa aamo gledališka predatava v nedeljo pozneje to je dne 5. oktobra popoldne v dvorani pri g. Skorčiču. Pridite gotovo V8i. Ljutomcrski okraj. 1 Ljutoracr. Ljudje, ki poznajo naravo naših glasnili in ,,tihih" liberalcev, pravijo, da je tem njih propad napravil mnogo škode pri rijili zdravju. Posebno se jezijo na ,,klerikalne" urednike in dopisnike. Mož, ki je z vso gotovostjo mislil, da bo postal načelnik namesto zaslužnega g. Rajha in ga bo liberalna stranka kandidirala za deželni zbor (glasom pogovo ra pred 10. dnevi pri Vavpotifiu), je postal silno žalosten. Res, v Ljutotneru in na Murskem polju za liberalce (tudi ,,tihe") ne cvetejo rožice. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Ker je naša lepa cerkev posveSena sv. križu, se je v smislu letošnjega pastirskega lista Nj. Prevzvišenosti knezoškoia lavantinskega spoznalo tem prlmerneje, tudi prinas na slo' vesen nafiin proslaviti lGOOletnlco zmage sv.križanad poganstvom. To se je zgodilo potom 3dnevnicedne 12., 13. in 14. septembra t. 1. Na podlagi 4 slik v prezbiteriju (Konštantinova prikazen, Najdba sv. križa, Povišanjo sv. križa in Sodnji dan) se je v obilnem številu zbranim vernikom v šesterih pridigah razlagala zgodovina sy. križa in pomen letošnjega jubileja. Pridigovala sta domaCa dva gospoda in vl6. g. kaplan Stuhec od Kapele, v spoveduici pa so pomagali sosedni gospodje. Štirikrat so se vršili skupni obhodi ali obiski cerkve ter opravljali potrebne molitvo v dosego jubilejnega odpustka. Najlepše pa je bilo v nedeljo ria praznik Povišanja sv. križa. Po slovesni sveti maŠi, med katero je bilo skupiio sv. obhajilo belo oblefienih doklet, smo se uvrstili v procesijo z Najsvetejšim, ki so ga nosili mnogofiastiti g. dekan M, Jurkovič iz Ljutomera. Procesija, pri kateri so nastopili tudi veteraaci, se je izjemoma podala v deželo sv. križa, na pokopališče, kar je gotovo rajnim, za katere se je molilo, prineslo tolažbe, na žive pa naredilo globok utis. Splob. nam cela slovesnost, za katero se imamozahvaliti najbolj domačemu vlč. g. župniku J. Weixl-u, ostane v najlepšem spominu. 1 Ljutomer. V nedeljo, 28. septembra ima Ljutomerska Dekl ška ^veza svoj mesečni sestantk v tiralui sobi, takoj po večernicah. Želi se, da bo udeležba polnoštevilna. Torej na veselo ia polnoštevilno svidenje! 1 Cezanjevci pri Ljutomem. Veleč g. Jožef Toplak, vikar v Mariboru je v času bivanja tcot kaplan v Ljutomeru in kot Ttsčasni odboruik našega bralnega drustva podpiral društvo ne le gmotno, temveč z bogatim obdarovaujem prav lepih in koristnih kujig OJbor si šteje v prijetno doižnost izrekati veleč. g. podpiratelju najiskreuejšo zahvalo. Bog plačaj! 1 vSv. Kr i na Murakem polju Naše bralno društvo vabi docnačine in sosede na veliko Konštautiuovo alavnost, ki jo priredi v nedeljo, dne 23. septembra na novem odru v Slomšekovi dvorani. Začetek takoj po večernicah. Na vsporedu ao lepe pevske in tamburaške točke, govor vlč. g. Štubeca o Konštantinoveru jubileju, primerne deklamacije in zgodovinska igra nSv. ,Tustu, ki nam kaše preganjanje kristjanov pred Kon8Untinovim odlokom. Predno bodo nekaten izmed naših tamburašev odšli k vojakom, se še hočejo skupno s svojiini dosedanjimi tovariši pokazati na novem odru v obliki nekdanjih nmskih vojščakov. Z ozirom na novi oder se preplačila hvaležno sprejemajo. V nedeljo, dne 28. t. m. prihitite torej vsi v Siomšekovo dvorano! 1 Nmo asiano>ljeni jiužnrni lciiinhi na Rožičkem vrhu je podaril veleč. g. P. Ivan Pavec, oskrbnik admontakih posestev ,v Gornji Radgoni 10 K, za kar mu izreka vodstvo prisrčno zahvalo. Ziveli poBuemalci! Slovenjgraški okraj. s Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Potiovitev igre se je kljub slabemu vremenu dobro obnesla. Kakor zadnjič, pa še bolj junaško, so nastopili vsi igralci tokrat. Za mnogi trud in potrpežljivost igralcem, pevcem, skrbnim dekletom za mnogn vence in lepe šopke ter vsem drugira, ki so sodelovali, se najtopleje zahvaljuje odbor. s Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Strela udarila. Preteeeni petek dne 19. septembra 1913 je bil pri nas čuden dan. Od zgodnjega jutra w pozno v noč je budo grmelo, ploha se je vlivala za ploho, zelo debela tofia je začela dvakrat padati, a k sreči je v par minutah prenehala. Zvečer ob 7, uri je udarila strela v hišo Franca- Mrzdovnik, p. d. Grobelnikovo v Doužah. Mož in žena sta ravno večerjala. Strela udari tudi v moža, ki je v par trenotkih izdihnil. Hiša je zelo poškodovana, a zgorela ni. Bog nas varuj nagle smrti! s Turiška vas pri Slovenjetn Gradcu. In vendar snio jo pogodili, kakor smo že dolgo časa sanjarili. Prvokrat smo priredili prejšnjo nedeljo, 14. t. m., veliko slavnost pri nas pod milim neboin. Veselo so plapolale trobojnice iznad poslopij in dreves in veličastno so pokali papirnati topIČi v prijazen pozdrav mnogoštcvilnim milim gbstom iz vsega slovenjegraškega okraja, iz prelepe Mislinjske doline. Kar smo premogli z združeniml močmi, smo storili, da dostojno in hvaležno proslavimo Konštantinov jubilej. Naši vrli pevci so neumorno prepevali slavnosti primerne pesrai, naši, vse hvale vredni igralci pa so se podstopili precej dolge in težavne igre: ,,V tem znamenju boš zmagal". Kako mi je srce trepetalo, ko sem videl med njimi tudi take,, ki še uiso nikoli nastopili, in ko sem zapazil med priprostim kmečkim narodom tudi visoko študirane gospode in še celo milega našega rojaka, veleblagega g. nadsvetnika Rogina. Kaj bo, kako bo šlo? Zvonček se oglasi, zavesa pade, množice poslužalcev pa skoraj pozabijo dihati, ko zagledajo svoje rojake, domače sinove in hčere, na odru, pa v tako krasno lesketajoči se rimski obleki, kakor bi res živeli v dobi Dioklecijanovi. Glej jili le, kako se postavljajo vojaki, kako nežno ljubko nastopajo kristjani, kako korajžno zgovoren in navdušen je posebno Maksencijev namestnik! Maksencij in Konštantinl posebno pa še njegova mati Helena s spremljevalkami vred i.n vsi drugi so izvrstno pogodili svoje vloge, čeravno jim je hotel nasprotni veter nagajati. V najvefije naše veselje pa nas je tudi tokrat počastil med drugimi g. prof. Vreže iz Maribora. Pred igro nam je razložil v prav poljudni besedi pomen letošnjega jubileja, nam živo slikal trpljenje prvih kristjanov in zmago Konštantinovo, velikanski vpliv ev. križa na vedo in uraetnost in ves družabni red ter nas kon6no navduševal, da se trdno oprimemo in vselej zvesto držimo naŠih narodnih svetinj: sv. vere in Križanega in pa ljubega, lepega jezika materlnega. Glasni ,,Zivio!"-klici so pričali, da so te besede segle globoko in vzbudile trdne sklepe za bodočnost, Hvala njerau kakor tudi j^ašemu preč. g. kaplanu I. Kodri6u na tem mestu, ki je bil duša in gonilna mo6 prekrasni prireditvi! Navdušenje ,je bilo tako veliko, da so morali igralci takoj obljubiti, da so na istem kraju drugo nedeljo, dne 21. t. m., ob 544. uri popoldan nastopili z isto miSno igro. s Brezno. Ob velikanski udeležbi iz domače in vseh sosodnjih far so v nedeljo, dne 14. septembra, v slovesnem s|)revodu fantje, zbrani polnoštevilno, med veselim petjem in glasno molitvijo prenesli ,,Konštantinov" križ na primeren kraj ob državni cesti. Tam naj kraljevo znamenje s svojimi napisi priča, da so ob KiOOletnici kršfianske s\robode tudi v Dravski dolini Ijudje po večini javno častili križ, znamenje odreSenja, pa tudi ključ pravega napredaa in pogoj zadovoljnega blagostanja. Treba je le, da potegnejo moškl s Kristusom tudi v javnem nastopu, zlasti ob raznih volitvali. ,,Kdor ni z Menoj, je zoper Mene. Ne tisti, ki klifie, Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki stori voljo mojega 06eta, ki je v nebesih" kliče nam vsaki križ, najbolj glasno pa križ v spomln velikega cesarja Konštantina in še večje njo- gove matere cesarice Helene, ki sta toliko storila za razvoj krščanstva in čast katoliške cerkve. ,,'Ostani zvest materinemu rodu in jeziku, drži se dojnače grude", nas uči iz križa On, ki je celo svoje življenje ostal v svoji, četudi peščeni domovini, ki je ostal vedjio zvest svojemu, četudi od vseli zaničevaneniu judovskemu narodu. — Zmagujmo s Križanim! s Velenje V nedeljo, dne 28. septembra zjutraj takoj po prvem 8T. opravilu se vrši zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze v DruštTeiipm Domu Kmetje, rudarji, delavke, mladina, pridite vsi! Govori g Zebot iz Maribora. Pridite v obibaem številu. — Veselica J. S. Z. z igru /lurski križ", ki je bila določena za dan 28. t m., ae preloži na pozuejši čaa, radi jubilejne procesije, ki bo trajala od 3. do 5. ure popoldue s St. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 28. t. m. priredi naše Izobraževaluo društvo veselico. Na vsporedu Bte med drugimi dve igri ena za. mladeuiče in ena za dekieta in srečolov. Vabimo že daues na to pnreditev Ccljski okraj. c Celje. Poroka. Dne 15. septembra se je poročil v mestni iarni cerkvi v Celju orožniški stražmoj&ter in postajevodja Jožel Šošterič iz Vranskega z gos,..odiS;.o IjO o Ottensclilager na Vranskem,. c Hinelj. BraslovSe, dne 21. septembra. Kakor so hmeljarski časniki ves čas poročali, tako je poročal tudi ,,Slovenski Gospodar", da bo letošnja bernja &laba, srednja bernja in da bodo cene kolikor toliko visoke. Kar se tiče bernje, ni bila večja, kakor se je porocalo, ampak še precej manjša. Cene pri bmelju so tudi precej visoke, le žal, da ne za štajerski limelj. Vzrok je pa ta-le: Pri nas je dozorel hmelj dobrih 8 dni poprej kakor navadna leta, Na Ceškern, Nemškem in drugoi pa 14 dni pozneje kot navadno. Torej ta čas, ko smo imeli mi hmelj že naprodaj, še ni bilo nobenih pravih cen, ampak kupci so ga kupovali takoreko& po cenah špekulaoije, da so bili brez skrbi in da po taistih cenali nič ne izgubijo. Ko se je pa začela trgovina s 2eškim in nemškim Ktueljem, je takoj veljal 6eški hmelj 500—600 kron 100 kg, nemški pa skoro ravno toLko, Tačas je bil savinjski hinelj že do 80%' prodan povprecno po 385 kron. Na svetovnih trgih so pa šle cene še višje, n. pr. žatečki hmelj je veljal tudi 620 kron 100 kg; pri nas pa še ta hmelj, kar ga je še, se ni dražje prodal kakor 400 kron za 100 kg. To je tako hud pritisk cen na naš hmelj, da se tak še ne pomni. Da smo mi prodajali naš hmelj 40—80 vinarjev ceneje pri 1 kllogramu kakor v Žatcu, to je bilo že vefikrat, pa 2 kroni in še vec oeneje kakor letos, to je nezaslišano. Veliko je tudi naprejprodaja kriva, da se trgovina ne more že v za5etku pravilno razvijati. — Florijan Rak. c Galicija pri Celju. Žalostno so se oglasili dne 23. avgusta zvonovi gališke in jungerške cerkve ter so naznanili, da je neizprosna smrt posegla med fante in prerezala nit življenja blagemu mladenlou Francu Šubergerju v najlepših letih v 26. letu starosti. Neizprosna jetika tudi njemu ni prizanesla in ga kot edinega sina odtrgala od starišev in sestro. Rajni France ,je bil vnet delavec na društvenem polju in zvest čitatelj katoliških listov. Že 1. 1907. je bil nevarno bolan za pljuenico in se je moral podvreči nevarni operaciji. Ozdravel je za silo, toda kal bolezni je še vedno fičala v njegovih prsih, dokler ga ni letos ob Veliki noČi položila na smrtno postuljo. Bil je spreten mizarsamouk in je slovel daleč okrog. Za jungerško cerkev je izdelal krasno kapelico. Skoraj pri vsaki hiši v okolici imajo za spomin kaj njegovega dela. Posebno je pa posvetil svoje mo6i Izobraževalnemu društvu, katero je izgubilo v njem najboljšega delavca. L. 1911. je napravil nov oder, na katerem je kot spreten iaralec tudi mnogokrat nastopil. Bil je tudi ve6 let knjižničar in odbornik društva. L. 1909. je bil potrjen k vojakom in je opravljal svojo službo pri pijonir.jih v Ptuju. Tudi med svetom ni pozabil naukov, ki mu jih je položila njegova skrbna mati na srce. Zato je pa tudi umrl ves udan v voljo božjo, še-le prejšnji dan previden s sv. zakramenti za umirajoče. Njegov pogreb je bil veličasten. Na njegovem dorau in pri odprtem grobu je govoril v ginljivih besedah slovo župan g. Martin Krajnc. Pevci pa so zapeli žalostinke. Solznih o5i so gledali njegovl tovariši na belo krsto, ki jim je zakrila dragega prijatelja. Izginil je dragi France iz tega sveta, na katerem je vžival le trpljenje. Crna zemlja je i^okrila tvoje telo, toda spomin na tebe bo ostal med nami, dokler si ne podamo roke tam, kjer ni več ločitve: nad zvezdami. Po5ivaj v miru! c Galicijla pri Žalcu. Cakal sem, da bo kdo kaj poročal iz Galicije; ker pa ni5 ni bilo, morara Vara, g. urednik, kot stari znanec poslati nekaj novic, da rie boste mislili, da že spimo zimsko spanje! — Dne 1. septembra t. 1. smo dobili tukaj novega župnika, 6. ji. Avg. Jager, doslej m. kaplana v Ptuju; zlatomašnik g. Jan. Košar so namrefi stopili v pokoj. Lepo smo sprejeli novodošlega župnika že na predvečer, dne 31. avgusta. Postavili smo 9 slavolokov s primernimi napisi, in streljali oba dni, da se je stresala cela Galicija, Pri Matjaževi hiši, kjer je čakala velika nuiožioa, je novodošlega župnika v jedernatih besedab najprej pozdravil Č. g. kaplan Zajc, domafii pevski zbor je zapel miftno podoknico; nato je govoril v imenu občine pozdrav vrli naš župati g. M,art. Kranjc; gromoviti ,,Živio!" je sledil njegovim, zares krasnim besedam. V imenu šolske mladine se je poklonila šolarica v lepih besedali ter izročila novemu g. župniku duhteč šopek cvetlic. — Pri inštalaciji dne 1. avgusta! katero so izvršili mil. g. opat Ogradi, nas je posebno prijetno iznenadila navzočnost celjskegaglavarja, obfe spoštovanega g. pl. Miiller-ja. Novodošlemu g. župniku kličemo: Bog blagoslovi Vaš prihod! Ta- ko imamo sedaj v župnišču, mislite si, g. urednik, Jagra in Zajca! Ali ni to iletno? — Dne 17. septembra smo spremili k večnemu počitku mladeni&a v najlepših letih, Jakoba Krušič v Železnem; bil je korporal pri c. kr. infanterijskem polkušt. 87 v Pulju. Prišel ie domov na dopust po smrt; padel je iz svisel nekega kozolca in si pretresel možgane ter moral lefii v liladni grob! In 3 dni pozneje so zopet zvonili žalostno zvouovi; preminula je v cvetu svoje mladosti vrla deklica Jožefa Toman. Zavratna sušica jo je po dolgem hiranju spravila v grob. Počivajta v miru! c Petrovče. Že dolgo goji mladina srfino željO, priti v Petrovče, da bi se tam na Marijinem Srcu navdušila za vzvišene vzore srečnega mladostnega življenja. Zato priditevsi naši mladeniči inmladenke Savinjske doline in sosednjih krajev prihodnjo nedeljo, to je 28. septembra, v Petrovče, posebno še tisti, ki se jim ni bilo mogoče' udeležiti katoliškega slioda v Ljubljani. Vspored: Ob 9. uri dopoldne pridiga in slovesna sv. maša. 2. Zborovanje v Društvenein Domu. 3. Po vefiernicah vrtna veselica s prav živim propraraom. Pevski zbori dobrodošli! V nedeljo vsi v Petrovče! c Dobrna. S 1. oktobrom nas zapusti poštar H. Goll iiTsenpfeSSTi v Velenje. Na Dobrni se je dal jako malo videti, drugod ga je bilo pa povsod dosti, kjer se je šlo za kako barantijo. Slišale so se različne pritožbe in je tudi že sodnija imela nekatere njegove zadeve v rokah; no, enkrat je vendar moral oditi. Ž njim bo baje šel tudi Avgust Hasenbichl, to se pravi, fee ne bo svojo veletrgovlno s pomočjo Golla zopet nadaljeval. Obrtne kroge bi pa vprašali, ko ravno o Gollu in Hasenbichlu govorimo; 1. sme li poštar barantati in 2, sme li imeti trgovec odprto prazno trpovino ? c Gornja Ponikva. To je bilo zopet veselje med uašo mladino zadnjo nedeljo. Eni so proizvajali igri: ,,Marijin otrok" in ,,Sinovo maščevanje" tako izborno, da še na mestnib odrih ne igrajo boljše, drugi so pa z velikim zanimanjem obcudovali kretanje igralcev in lijiliovo prednašanje. Se bolj pa je ugajala vsebina iger. Le škoda, da je oder premajhen in prostor za občTnstvo pretesen. Na primerno velikem odru bi naredili igri še ves drugaČen vtis. Misliti bo treba naveč.io dvorano in večji oder, z drugo besedo, staviti bo treba društveni dotn. Bralno in pevsko društvo naj zastavi vse svoje moči, da se ta plemenita misel uresniČi. c Št. Jur ob južni železn. Znana je stara prislovica: ,,Kdor slavnih mož ne 6asti, niih imena vreden ni", Res je to in zlasti tržki liberalci bi si naj to geslo zapisali za ušesa, sem sl mislil. Pri zadnjih občinskili volitvah sem opazoval, da so postali liberalci burja in strast, eni so si skoraj noge, drugi jezik, tretji pa pamet ,,znucali", in ni čuda. ako so v slepi strasti enemu svojemu zaslužnemu možu povzročili veliko blamažo. Ko so namreč dne 20. avgusta pri občinskih volitvah v II. razredu s svojimi kandidati, zlasti s svojim kronprincem za županski stolec, sijajno propadli, so za I. razred svoje, na zaupnem shodu določene kandidate, urno spremenili, a o tej spremembi niso niti obvestili vse svoje volilce, niti celo g. ravnatelja kmetijske šole, ampak pustili, cla je ta mož nevede in edini se držal prvotne liberalne discipline ter moral tako vse osmešiti, kojim je dal edini glas. To dejstvo je za liberalno stranko jakoznačilno, da;stranka svoje odlične može tako izpostavlja. c Gornji Grad. V nedeljo, dne 31. avgusta, se je vršila pri nas veselica, združena s shodom J. S, Z. Ob 3. uri popoldne je otvoril predsednik J. S. Z., g. Rifel, zborovanje ter podelil besedo delavskerau orsanizatorju Štajerskega okrožja J. S. Z., Vekoslavu Zajou, ki nam je risal, kako odirajo razni kapitalisti naše zbogo knaečko ljudstvo. Naštel nam je krivice, ki se nam gode. Udaril je tudi po rdečkarjih in omenil, kako oni Ijudstvo begajo ter veliko obetajo, pa prav nič ne strijo. Nato je še govoril ter navduševal lc pristopu v J. S. Z. g. kaplan J. Rabusa, na kar se je sliod zakljuSil. c Št. Jur ob Taboru. V naši občini, in sicer v Ojstriški vasi, se veSkrat pojavlja tifus (legar). Krive so temu najvefi krajevne razmere, nizka lega in slaba pitna voda. Ob&ina je naprosila g. dr. Ivana Kunsta iz St. Pavla, za predavanje o tej bolezni. Gospod zdravnik je nato v nedeljo po večernicab eno uro govoril o legarju, v 6em obstoji, kako se lcaže, kako razširja po bacilih, kako se gavarovati, kakozdraviti. Dal je pojasnila še na razna vprašanja. Cerkvcna hiša je bila polna občinstva, ki želi, da bi se taka strokovnjaška predavanja v poljudni obliki vršila še večkrat. Beseda izda ve5 ko knjiga. c Drapilje. Ali bo občina se dolgo pustila čakati volilce" na občinske volitve? Z lanskim adventom bi bil moral novi odbor nastopiti, pa še zdaj no dobimo pravilnega imenika pred oči. Kaj odlagate ž njira, 5e jo bil prvi imenik res pravilen in ga ni glavarstvo zavrglo? Ali ne vidi c. kr. okrajno glavarstvo te poftasnosti pri naši obfiini? . _,^.... c Ziblka. Dne 21. t. m. se fe vršll pri nas sijajen shod S. K. Z. Prišel je poroSat ykljub skrajno grdemu vremenu naš državni poslanec in deželnega glavarja namestnik g. dr. Jankovič iz Kozjega. Omenil je važnost letošnjega velikanskega hrvaško-slovenskega katoliškega sboda v Ljubljani ter povdarjal, kakšno mo8 imajo že zdaj naše vsestranske organizacije. Nadalje je povdarjal delavnost naših poslancev v dežolnem in državnera zboru in omenjal, da se jo marsikatera postava osnovala ali izpremenila na korist slovenskemu kmetu. Možje in mladenlči, katerih jo bilo vkljub grdemu vremenu še fiez 200, so z velikim zanimanjem sledili poufinemu govoru g. po^lanca. Stavila so se razna vprašanja, na katera je gospod poslanec toCno odgovarjal. Konfino stavi domafii gospod župnik resolucijo, v kateri s splošoim odobravanjem izreče neomajano zaupanje poslancem naše S. K. Z. c Celje. Izobraževalno društvo priredi t nedeljo, dne 5. oktobra ob 3. uri popoldne po večernicah v vrtni dvoraui hotela pri Belem volu gledališko predstavo nKovačev študent", spevoigra v treb dejanjih s spremljevaDJem glasovirja. Prvokrat naatopi tudi novouatanovljeni mešani zbor I^obraževaluega društva. Med odmori svira društveni tamb. zbor. Po igri proata zabava s srečolovom. Vai člaoi, kakor tudi pri jatelji našega društva so najpriarčnejše Tabljeni, zlast tudi sosednja društva v Laškem, Petrovčah, Vojniku in Št Jurju. c Vojni v. Nase slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v prostorih g. župana Vrečko Konštantinovo slavnost. Na vsporedu je petje, slavnostni govor in dve šaloigri nPri gospodi" in nBoj za doto". Prijatelji požtcue zabave prisrčno povabljenil c Gimil8ko Bralno društvo uprizori dne 28. septembra t 1. tbliko narodno igro nDivji lorec" Priprave so v polucm teku; nastopijo same dobio izvežbaue moči. Mod odmori bo svirala znaua ciganska gudba, ki bo tudi občin8tvo razveseljevala med proato zabavo. Slavno občinstvo bo gotovo zanimal tudi krasen oder, ki ga je naslikal gosp. Pungertnik, akademižni slikar na Vranskem. Z nabavo novpga odra pa so v zvezi tudi precejšuji stroški, zatorej vabimo na to prireditev vsakogar, ki se zairima za napredek našega ljudstva in se hoiie enkrat prav dobro zaba?ati c Bra>lo>č.'. Gaailnc društvo v Braslovčah se 8tem vsem, ki so sodelovali pri društveni veselici, iskreno zahvaljuje. c Mozirje. V nedeljo, dne 5. oktobra se vrši Konštantinova slavnost, katero priredi izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne v hotelu BIlirija" v Mozirju. Spored: Slavnostni govor, narodna igra rKrivoprisežnik" in drugo. c Stf. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnja Dekliška Zveza bo v nedeljo, dne 12. oktobra po pozni službi božji a slavnostnim zborovanjem proslavila svoj petletai obstanek. Ob tej priliki se bo tukaj vršil sestanek zastopaic Dekliškib Zvez iz rogaške in šmarske dekanije, da se osnuje poacben odbor za obe dekaniji in sestavi načrt za bodoče delo. Na ta dekliški shod že sedaj opozarjamo vse Dekliške Zveze obeh dekanij. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Naše kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 28. septembra Konstantinovo in Ciril Metodovo slavnost po večernicah v župnišču. Na vsporedu je slavnostni govor bogoslovca-domačina Hinka Skorca, več deklamacij, krasno pttje domačega mešanega zbora. Doma< ini in soaedje, pridite! c Dol pri Hraatniku. Na rožnivensko nedeljo, dne 5. oktobra ae vrši pri nas blagoalovitev in razvitje zaBtave dekliške Marijine družbe. K tej svečanosti se zlasti uljudno vabijo članice M. D iz sosednjih župnij. Brežiški okraj. b Brežice. Mladeaiški shod jia Posavju v Brežicali dne 21. t. m. bi bil sijajno uspel, da ni hudo deževje mnogih zadržalo. Pa itak so mnogi fantje, n. pr. iz Rajhenburga, Vidma in drugod pokazali veliko korajžo, dočim se je opazilo in povdarjalo, da je ravno domačih iantov brežke iare bilo razmeroma najmanj, ceprav bi bili imeli najmanj izgovora na dež. Po službi božji, kjer je lepo pridigoval č. g. kaplan Lasbaclier iz Vidma, je otvoril zborovanje domafii g. kaplan Spmdler, predsedstvo pa se jo izročilo mladeniču Setincu, ki ga je znal tudi navdušeno voditi. Prvi je imenora S. K. S. Z, govoril rojak g. dr. Veble o važjiosti naših izobraževalnih naprav. Na veliko preseneSenje vseli je nastopil nato g. po^lanec Pišek ter podajal fantom in možem prekrasne rauke, tako, da so mu le neradi pustili nehati govoriti. Posebno navdušenje je vzbudil brzojavni pozdravslovenskega mladeniča iz Budimpešte, še bolj pa, ko je nenadoma oddajatelj brzojavke, ki je bil med tem tudi sebe v Pešti oddal na železnico, sain nastopil ter lantom navdnšeno govoril o naši mladi, a tako blagoslovljeni krščanski organizaciji in nje sadovib; bil je to brat Sever, doma iz Ormoža. Bodi mu posebna hvala za trud! Govorili so še: katoliški visokošolec Marinček o katoliškem gibanju med dijaštvom, g. kaplan Gaberc o Orlih, mladeniča Vengušt in Vodušek pa celo iz Draraelj pri Celju, dofiim se je vefi govornikov radi pičlega Basa moralo odrefii besedi, Bile so krasneurfe, ko si videl toliko vedoželjnib, mladih sil čez poldan mirno poslušati i.n rekel bi: v se srkati lepe nauke, pa pozabiti na obed in zabavo. Po velernicah se je vršila predstava: ,,Tri sestre", ki je vsem mo5no upajala. Fantje, zavedajte se, da boste kmalu vi nastopili v javnem življenju, in to v nevaraihgasih! Zato pa ne pozabite sklepnih opominov g. kaplana Spindlerja, ki vam je s pesnikom klical: 0 bratje, bratje, prišel je čas, o bratje, bratje, kako je v vas? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo! b Iz brežiške okollce. Grozno neurje, ki je v minulem tednu povzročilo ogromno škodo vvinogradih in na polju je zahtevalo tudi par človeških žrtev. Strela je udarila dne 17. septembra v bišo posestnika HrastoŠeka v Bukošeku, ubila gospodarja, njegovo ženo ojnamila in požgala hišo z gospodarslam poslopjem vred. Drugi dan je treščilo v kozolec gostilničarja Deržiča, posestnika istotam. V soboto popoldan je ubila strela posestnlka Krivca na Bizeljskem med potom iz vinograda. Isti dan zvečer požgala je strela vse gospodarsko poslopje posestniku Hribaršeku na Bojsnem. Med nevihto in deževjem je padala tudi toča, ki je po nekaterih vinogradih zelo oklestila. Z vednini deževjem v zadnjem 8asu je segnilo tudi zadnje upanje vinogradnikov, da bo lepo jesensko veme popravilo, kar je uničil pomladanski mraz ter škodovalo mrzlo poletje in toča. Vsled prevelike mokrote zelo trpi grozdje, katerega se bo mnogo pokvarilo in uničilo. Tudi delo na polju je onomogočenol zlasti pa spravljanje krompirja, kar je največja nujnost, ker je isti začel gniti v zeralji. Sejanje ozimine je nemof:ofe. Po večih hišah poje boben, Ubogo kmefiko ljudstvo! b Bizeljsko. V petek, dne 19. septembra, je nastala huda nevihta in je ubila strela 431etnega gospodarja Jožefa Krivec iz Brafine vasi, št. 4, ki se je naliajal v bramii pri svojem vinogradu. Zapušfta mlado vdovo in 6 otrok, katerih najstarejši šteje 8 let. Nagle in neprovidene smrti reši nas o Gospod! — Dne 24. avgusta pa se je ob 10. uri dopoldne, ko so odšli do- mači k nedeljski službi božji, ustrelil v hipni zmedenosti 561etni kmet Franc Dernikovifi iz Gornje vasi št. 17. Za njim žaluje vdova in 11 otrok. b Itajlienburg. Pred kakimi 14 dnevi je tihotapil celjski gospod dolitar Kukovec po Rajhenburgu. Baje so ga poklicali naprednjaki zato dol iz Celja, da bi jijn pomagal zoper krivifino naložene kazni (y resnici pa, da vidijo po dolgem Sasn njegovo blago obJieje ter slišijo njegov prijetno doned glas, in da mu na skrivaj povejo, da jih že zdaj lomi in muči božjast zaradi občinskih volitev,) Rad je pa še zato prišel, da si pripravlja pot za prihodnje deželnozborske volitve. Po dolgem klobasanju je prišel gospod doktor do zaključka, da si naj obrtnik ali rokodelec sama pomagata, saj ima rokodelski stan zlata tla. Eden naših somišljenikov je pa porabil priliko ter ,,u5enega" gospoda pošteno potegnil za nos. Ker namreč ni nobeden ,,naprednlb" doktorjevih varovancev začutil po dolgem njegovem govoru kakega navdušenja, je povzel naš mož besedo ter govoril v sledečem smislu: ,,Vaš prekraseu govor, visokouCeni gospod poslanec, mi ne pusti, da se Vam iz dna srca ne zahvalim za Vaš trud. Preprican sem, da vse premorete, več ko vsi poslanci Kmečke Zveze vkup, in zato upam, da se bo Vaše stališce v Rajhenburgu vsled Vašega odločnega nastopa silno ukoreninilo." Naši se natihomasmejiio, liberalci delajo zafiudene obraze, najbolj zafiuden in vesel pa je bil dr. Alojzij in je možu krepko stisnil roko v zabvalo za laskave besede in v zavesti, da je dobil zoj)et ,,enega" ve5. Gotovo se že veseli zgovorni pospod iz Celja novorazpisanib deželnozborskih volitev, ker če se je začel v Rajbenburgu tajati led, kjer je bilo zadnjič še vse zmrzlo za njega, potem bo tudi drngod šlo, Prebrisani ,,novi naprednjak" pa rad pripoveduje svojim poslušalcem, kako je ,,nafarbal" naprednega celjskega gospoda. b sv. PettT pod Sv. Gorami. Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra bo na sv. Gorab veliko dekliško slavje. Slovesno se bo upeljala nova Marijina družba pri Sv. Petru. Cerkveno opravilo se na 8v. Gorah začenja ob pol 11. uri predpoldne. Po cerkveni slavnosti bo dekliško zborovanje Pridiguje in na shodu govori dr. Hobnjec. članice Marijinih družb, Dekliškib zvez in sploh slovenska krščanska dekleta iz sosednjib župnij, pridite v obilnem številu! b Rajhenburg Slov. kat. izobraž. društvo vabi k predstavi čarobne burke ^Repošiev" ali nDuh v Krkonoških gorab", ki se vrši v nedeljo, dne 28. septembra 1913 po večernicah v društveni dvorani. Najnovejšc. Nova voiska na Balkanu. Že med političnim ogledom porofiamo o bojib med Srbi i.n Albanci, Novejša poročila pravijo, da so ti boji resnejši kot se je prvotno mislilo. Albanske vojne čete marširajo proti srl>ski meji v kolonali po 3—4 tisofi mož. V Ijutih bojih napadajo Albanci z m.odernimi puškami in metanjem bomb. Artiljerije nimajo. Albanci in Srbi so zapleteni v boje na petih krajih na srbsko-albanski meji. Najve5ja praaka se je razvila pri D.ibri, kjer so vpadli Albanci pod poveljstvom Isa Boljetinca, moSni 5000 mož. Vpadli so ponoSi, dne 22. t. ra. Albance so vrgli Srbi nazaj s topovi in strojnimi puškami. Na strani Srbov je padel en podčastnik, nekaj vojakov pa je bilo ranjenih. Drug napad Arnavtov se je konfial z begom istili, Sicer pa albanskim vpadom nl pripisovati prevelike važnosti, ker razpolaga Srbija na meji s številnimi 6etami, da resnejše poizkuse Arnavtov korenito uduši. Albanske 6ete so vpadie tudi na črnogorsko ozemlje in so baje dne 22. t. m. zasedle mesto Tuzi, kjer se je nahajala mala 8rnogorska posadka 60 mož, katero so razorožili. Domneva se, da kaka tuja država hujska Albance zoper Srbe in Crnogorce. O k r o g Dibre, Prizrena, Djakovice, Gusin j a I n Tuze sevršekrvaviboji. SrbijapoŠiljanoveBetenaalbanskomejo. Kakor slove najnovejša poročila, so bili boji med Srbi m Albanci pri Dibri prav ostri. Srbi so bili v manjšini. Srbski vojni minister je odlofiil, da morajo Srbi, ko pridejo ojačenja, 5000 do 6000 mož brojeSe Albance v Dibri zopet napasti. Kraljevi ukaz je odločil mobilizacijo moravske d i v i z I j e. Strah štajerskih Nemcev. ,,Grazer Volksblatt" porofia, da so dne 23. septombra popoldne 3 lovci na planini v okolici Svanberga videli enega 1 e v a , a zopet niso streljali nanj. Pogreša se nek orožnik, ki je sam patruljiral po planinah. Domneva se, da je zašel ali pa ga je zver napadla.