Nr. 3.
Celje, 11. Januarja.
1883.
Kmetski prijatel.
Bautrnfrtuitb.
Izhaja vsako drugo io icterto nedeljo v mesca, in koita i Rokopisi se nazaj ne pošiljajo, nefranko\....a pisma s« ae s poitnino vred za celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, za pol I	sprejemajo.
leta 80 krajcaijiT.	|	Za oznanila se pla^a za navadno versto 8 kr.
Denar za naročilo kmetskega prijatelja prosimo pošiljati t gosposke olice številka (Herreng asse Nr. 6.)
Omika človeka oprosti!
Odkar je rešil veliki ljudski cesar Jožef II. j svoje ljudstvo tlake tistih, kteri so imeli prednost ; pred drugimi v deržavi, namreč plemenitašev in j „gospodov*, odkar je odpravil ta blagi mož robot, ' kteri je delal človeka enakega domači živini, odkar se je ibudil v Avstriji duh napredovanja; od tistega časa se je treba vedno bojevati z ljudmi, kteri bi radi hodili rakovo pot, kteri se se rdijo, da ! so zgubili svoje posebne pravice, kter so jim do-nažale mnogo denarja v skrinja, brez da bi se jim bilo treba truditi, zato rabijo vsa mogoča sredstva, da bi bili v Avstriji ie enkrat sami velavni možje, in bi mogli zopet dobro zase skerbeti. Žlahtnemu trudu blagih in prosto mislečih človeških prijateljev zahvaliti se moramo, da so se sprejele cesarske misli Jožefa II., ktere so namenjene le za blagor kmetskega in mestnjanskega stanu, zopet v novejšem času, in da se čislajo po vrednosti.
Kmet in meščan nista več v sužnosti, prosta sta! Niti plemenitaši niti druga gospoda mu ne moreje več vzeti človeških pravic; postava ga va- : ruje tlake, s ktero so ga nekdaj terpinčili.
Meščanski stan je spoznal že pred desetinami let mu podeljene prostosti, porabi jih, in skerbi za prostost mislenja in misli, kmetski stan pa še do sedaj ni razumil zapopasti popolnoma pravic, za katere se imamo zahvaliti neutrudljivemu delovanju blago misleeih liberalnih ljudskih prijateljev.
Temu se ve da se ne smemo čuditi, ker j ravno tukaj se pokaže boj, kterega bijejo tisti ra- j kovci, kteri bi si še vedno radi kaj pridobili, pa so preveč priležni in leni, da bi si kaj pridobili z delom in marljivostjo. Kolikor manj kmet ve, kako vrednost ima v deržavi, kolikor manj se zave
Ütiftxag maefit ki« Mtnfftn frei.
Seitbem ber große Dolfifaijer 3°tef H- fein Solf oon bem I rude ber Beoorjugten im :Heid)e, be« «bel« unb ber „$erren" befreite, feitbem bietet eble ®lann bie ^eibeigenjrfjnft, roeldje ben Bauer bem "Jiutjttjiere ähnlich machte, aufhob, feitbem in Cefterreich ber Seift be« gortichritte« erroaebte, giebt ei eiuen fortmährenben Kampf gegen bie Slänner be« SRüeffchritte«, bie im Üerget über ihre feiigen Borrechte, roeldje ihnen, ohne baß e« ihnen roeitere Stühe machte, reichlich ©elb in bie @elbfdjränfe brachten, ade möglichen Wittel anroenben, um in Oefterreid) mieber bie allein (üeltenben ;u roerben, um babei für fid) roieber forgen ju tonnen. C« ift ben aufopfernben Bemühungen ebler, freibenfenber Sienfchenfreunbe (u banten, baß Jofef II. taiferliche 3been um ba« fflotjt be« Bauern« unb Bürgerftan-be« in unferer 3(>' roieber aufgegriffen unb ge= roürbigt roerben.
Ser Bauer unb Bürger ift nicht mehr in Knethtfdjaft — er ift frei! Nicht ber «bei, nicht anbete $errfchaften tonnen feine Btenfchenrechte mehr beftreiten, ba« @ e f e p fdjüt|t ihn oor bem ehemaligen Srud, roelcher auf ihn au«geübt rourbe.
«ber, roährenb ber Bürgeritanb bie ihm geroäbr« (eifteten Freiheiten fdjon oor Jahrzehnten au«nü$t, unb auch t"r bie Freiheit im Kenten geforgt bot, hat e« ber Bauernftanb noch n'4t ganj oerftanben, bie Sedjte aufjufaffen, bie roir Sllle bem unermüb-lichen, uneigennützigen ^Birten liberaler Bott«freunbe ju oerbanfen hoben. DJan barf fich barüber frei» (ich triebt rounbern, ba zeigt fich ia eben jener Kampf ber 9tü(ff<htitt8männer, bie noch gerne für ftch etroa« berau«jchlagen möchten, roeil fie felbft ju bequem fint fich burch gleiß unb «rbeit etroa« ju erroerben. 3e roeniger ber Bauer roeiß, roeldjeii Bierth er eigentlich im Staate hat, je roeniger et feiner Be» beutung beroußt ift, fagen roir e« ganj beutlich, je begrenjter fein @ejicht3treiS, je bummer unb unge= bilbeter er ift, befto leichter läßt fich mit ihm fchal-
Bvoje veljave, naravnost recimo, kolikor tesneje je njegov obzor, kolikor neumneji in kolikor bolj neolikan da je, toliko ložje se ravna ž njim, kako kdo hoče. Tak kmetski stan, kakoržnega želijo prijatelji napredka od tistega dne, odkar so priborili učiteljskemu stanu tisto stopinjo v der-žavi, ktera mu gre, odkar se je zapovedalo po postavi obiskovati šole — tak kmetski stan se ne da zapeljevati, tlačiti, zasramovati, in zasmehovati, ne! postavi se na svoje lastne noge, in lahko moško pogreša varhovanje nesramnih za-peljilcev.
Kar je storil cesar Jožef II. za osebno prostost svojega ljudstva, to so storile liberalne vlade za duševni razvoj kmetskega stanu. Omika človeka oprosti, to so besede spominja vredne, ktero so tudi šle liberalni stranki do serca. Mi nismo brezpogojni prijateji liberalcev, kteri so naredili mnogo hudih napak, ko so imeli deržavno ker-milo v rokah ; pa čast resnici! za oprostenje kmetskega stanu iz tesnobe v ktero je bil zakovan, so delali pošteno in neutrudljivo. Ni bilo kaj lahkega, in dosti truda jih je stalo odpraviti farško gospodarjenje po šolah. Se dandanes se nekterim gospodom pod nos kadi, da so gojitelji kmetskih otrok aedaj v deržavi vse kaj druzega, kakor takrat, iz tlačenega šomastra postal je gospod učitelj, gospod učitelj, ki se čuti prostega, odkar se je pri omiki po ljudskih šolah na boljše obernilo, in ki dela svojo dolžnost z veliko marljivostjo in posebno po naših krajih večinomo z veliko razumnostjo, in z veliko ljubeznijo do avojega stanu. V desetih letih že se bo pokazala žetev setve, ktero so posejale liberalne vlade, ktere so zapisale na svoje zastave : „Omika človeka oprosti !* To seme raste že sedaj visoko, in cvetje poganja, povsod se giblje kmetski stan, na gorno in spodnjo Avstrijanskem, na Solnograškem, na zgornjem in srednjem Štajerskem ; pa tudi pri nas seme že kali. Kmetje začenjajo premišljevati, kako da se zgodi to ali ono, zanimiva jih gibanje v deržavi, prišli so že tako daleč, da vprašajo, od kod pridejo davki, in zakaj jih morajo plačevati, premišljujejo tudi že, da je prav za prav na svetu več kmetov kakor druzih ljudi, da njihovi sinovi morajo plaevati nar večje kervave davke, v enem rečeno kmetje začenjajo čutit', kaj da so, in dovoljeno naj nam bo povedati na tem mestu, serčno nas veselijo mnoga pisma, ktera nam pogostoma dohajajo od priprostih kmetov, kteri se nam zahvaljujejo za
teil unb malten. Sin aufgetlärter Sauernftanb, roic ifjn bie ftteunbe be« rtottfdjritte« feit bem 2 a 9 e anftrebcn, roo fie bem Sebrerftanbe jene Stelle im Staate ertämpften, bit ibm gebührt, feit bem läge, an roeldjetn ber Sefud) ber Sdjule gefegtid) angeorbnet rouvbe — ein jolcber Saueritftanb (igt fid) nidjt uerfiibren, unterbriiefen , »erfpotten ober oerlacbeu , nein ! er fteljt auf feinen eigenen trügen unb fault ber be= jd)äntenben Seooinuyibung feiner faubereit Serführer mit geregtem Stolpe entbehren.
ffia« Saiicr 3ofef für bie perfönliche ftreibeit be« Solle«, ba« haben bie liberalen Regierungen für bie geiftige ttittmicfelung be« Sauernftanbe« ge= tban. Silbung macht biegtenfetjen frei! Da« finb gar beberjigcit«roerthe ©orte, bie fich bie liberale Sartei febr ,;u ßerj n genommen hat. fflir finb nicht unbebiugte Jfreunbe ber liberalen, bie fo manchen grogen ^etiler begangen (»abett, al« fie ba« Staat«ruber in ber iiaub hatten, aber ber ffiabrbeit bie Gl)re: für bie Sefreiung be« Sauern« ftanbe« au« ber Scfdjränftl)eit, in roelcher er ge= halten rourbe, haben fie ehrlich gearbeitet. 6« mar ein faltete« Stiicf Slrbeit mit ber jöpfigen Schuld mitthfehaft «011 anno bajumal ju bredjen! Jiod) heute raucht e« oieleit Seuten ftait in bie Jiaje, bag ber (Stjicher ber Sauernfinber im Staate eine ganj anbete Molle fpielt, al« ehemal« — au« bem be= brüeften Schulmciftet ift ein $ctt Sebret geroorben, ber §ett Sehtet, bet fid) feit bem llmfd)rounge ju ©unften ber Solf«fchulbilbung frei fühlt, unb feine Sffid)t mit gtogem (šifer, mit grogem gleige uub befonbet« iu unferen Segenben in ben allermeiften fällen mit gtogem Serftänbniffe unb mit Siebe ju feinem Sadje erfüllt. Schon iu 10 Sohren werben fid) bie jebönen grüchte ber Saat eigen, roelche bie liberalen Regierungen bamit gefäet haben, bag fie auf ihte Jahnen geidjriebeu holte»: Silbung macht bie SOtenfdjen frei! Sie Saat fdjiegt heute fd)on in bie ,§alme unb Sliithen, überall regt fich'« im Sauernftanbe Ober« uub "Jtieberöfterteid)«, Salj« bürg'«. Obet« unb 'Slittelfteiermarf«. Unb auch bei un« jeigen fich bie Seime ber Saat. Der Sauet fängt an, barübet nachjubenfen, roie bie« unb jene« fommt, et iuteteffirt fich um ba« ©etriebe im Staate, et ift enblid) fd)on fo roeit, bag et fragt, mohet bie Steuern tommen unb toarum et fie jahlt, et benft bereit« bariibet nach, bag auf ber ffielt eigentlich mehr Sauern al« anbere Seute finb, bag feine Söhne bie grögte Slutfteuer jahleu müffen, furj, bet Sauet fängt an fich ju fühlen, unb e« fei an« geftattet, bag mit e« an biefer Stelle jagen, mir baten eine begliche Jteube über bie oielen Stiefe, bie utt« ron ichlichten Sauern jutommen, unb in roelchen un« für unfer Untetnehmen gebantt roitb. 3)ie SSücffchtitt«männer fühlen e« in allen ihren ©liebem, bag e« mit ihm ffiittljfdjaft ju 6nbc geht, bähet tommen auch bie teibenfdjaftlidjen Sefchimpfungen unb Schmähungen, beten unfer«
nate početje. Rakovci pak čutijo po Taih svojih udih, da se bliža konec njihovega gospodarstva, od tod pride strastno sčuvanje in zasramovanje, ktero prestati mora nai „kmetaki prijatelj* od te atrani. Ti ljudje pa pri vsem tem dobro vedo, da mi pišemo vedno le to, kar služi našim prijateljem na kmetih v ibrihtanje, in da to objavljamo, kar hoče in želi nar boljši del kmetskega ljudstva — za to nas nemore razjeziti strastno . pluvanje usmiljenja vredne sirovosti. Sedaj ko smo dali učiteljskemu stanu danes čast, ktera mu gre, hočemo še opomniti, da se žlobudrA sledni čas veliko o ponemčenji naroda po šolah. To je vse abota, velika neumnost, tako bi radi kmete lovili. Vsak pameten človek bo lahko spoznal, kakor upamo, da se v naših krajih potrebuje nemški jezik vedno bolj, ker začenja kmet pri nas vedno bolj in bolj direktno kupčijo in obertnijo s svojimi sosedi, in še z mnogo druzih vzrokov. Če se naši kmetski otroci v šoli učijo nemško, to se pravi nemško govoriti, nekoliko pisati, posebno pa razumeti, je to samo njim v prid, če ne, bili bi ponemčeni otroci vsih pervakov, ja cele kmetuke vasi, kar pa mislimo, aa ni ne vam, ne nam znano. Ravno nam je obljubil prijazno odličen gospod učitel i spodno Štajerskega članek, kteri bo obravnaval gojitev na naših ljudskih šolah. Ta članek vam bo povedal natanjčnejšega.
Toraj ljubi kmetje! dajte iz gojiti svoje otroke v šolah, da bodo verli rodoljubni ljudje, to je nar boljše, kar jim morete dati, ker vednost ima veliko moč in mogočnost, ktera more pridobiti zaupanje do samega sebe, veljavo, denarja in blaga, in — omika človeka prostega naredi!
Bauernjeitung oon biefer Seite au«gejet)t. £ie Seute roiffen rt aber babei ieljr gut, bog roir immer nur ba« jdjreihen, roa« (ur «uiflarnng unjerer greunbe am Sianbe bient, unb bag roir ba« ber Ocjfentlidjteit überleben, roa« ber bejte Xf)til unfere« Bauernoolfe« haben roiU — unb barum lafjen un« bie (eibenfd)aftlid)en Ausbrüche einer bebauet« liehen :Hot)beit gani falt.
ffiir möchten unfere greu.-tbe Ijeute, nadjbem roir bem i!el)rcrjtanbe bie Sldjtung ge.jnlft baben, bie ihm gebührt, nur nod) barauf aufmerfiam machen, ban namentlich in lettterer oiet non „®ermani= firung" (Serbeutfthung) be« Solfe« burd) bie Sdjule gefafelt roirb. $a« ift alle« Unfinn unb ganj bumme Bauernfängerei. Oeber gefdjeibte •JJienj^ roirb hoffentlich eittjehen, baft er in unjeren Wegen= ben bie beutet Sprache immer mehr unb mehr braucht, roeil ber Bauet immer mehr unb mehr in unmittelbarem £anbel unb Serfet)r mit feinen 91ad)= baren tommt, unb au« mannigfachen anbeten ®rün= btn. ffieitit uiijere Sauernfinber in bet Schule beutfdj lernen, b. h- beutfeh fprethen, ein roenig fchreiben , aber h a u p t f ä $ (i $ u e t ft e h e n lernen, — jo ift ba« nur ihr eigener Bortheil, ger* ntaniftrt roirb baburch gar 'Jiientanb, fonft müftten aae Kematen unb alle ihre «inber germanifirt fein, unb auch fiele Bauernbörfer — roa« aber roeber un« noch Such befannt fein bfltfte. G« hat un« foeben ein h«n">«agenber .6err Seljrer au« Unterfteiermarf einen «rtifel, ber ft<h mit ber gr« jiehung in unferen Bolf«fchu(en befaßt, freunblichft »erfprochen, — unb ber roirb (Such 91äf)ere« fagen. »tfo liebe fianbleute lagt Guere «inber ,.u branen, orbentlichen TOenirfjcn in ber Sdjule h«anti(ben, e« ift ba« Bejte roa« 3hr i^nen thun fönnt, benn ba« ffiiffen ift eine groge ®lacht, bie Selbftnertrauen unb «nfehen. Selb unb @ut fchafft, unb — Sil* bung macht bie TOenfchen frei!
Nävi davki.
Nas finančni minister predi >žil je deržavnemu zboru četeri nove davke. Ti davki so 1) davek od zaslužkov, 2) davek od podvzetij, kterim je treba javni račun dajati, 3) rentni (dohodkovi) davek, in 4) personalna (osebna) dohodnina. Davki od zasluškov naj bi se razdelili v dva razreda. V pervi razred se štejejo vsa samostalna dohodkov donesajoča podvzetja in vsako početje, ktero dobička prinaša. V drug razred spada ;o plačila od služb. Davkovi temelj je v pervem razredu gosposki od davka dolžnih naznanjena in od županov včasih od skušenih poterjena sredna zmožnost dohodkov vsacega posameznega podvzetja, v drugam razredu skupno plačilo, ktero dobi vsak na leto, izjemši tistih denarjev, ktere službenik
mora plačati za gotove službene razmere, ali za stroške pri delu.
Perva kategorija dolžnih dohodnino plačevati obsega blizo vse tiste, kteri so morali dosedaj plačevati dohodnino. Temeljno ravnalo je, da se mora plačati od samostalnega dohodnega podvzetja in vsakega dobička donesočaga početja; od dohodkov do 500 gold. 3»/„ 1100 gold. 3'/ •/., 1500 gold. 4%, 2900 gold. 5"/0, 5000 gold. 6«/.o%, 7000 gold. T/,'i„ 10.000 gold. 8"/ •/„ 20.000 gold. 9*/i.7oi 50.000 gold.	Kar nižji dohodek,
kteri je davka dolžan je 125 gold. na leto, in plača davka 3 gold. in 75 knge. vsako leto.
T drugi kategoriji so po določbah postave dolžni plačati dohodnino vsi tisti, ki so v kaki uradni ali službeni razmeri, toraj vsi delalci, vsi pomagači, vsi služabniki in pošlji, vsi privatni
uradniki, kterih plača je na Dunaji in po drugih zapertih mestih Tiija čez 400 gold., po drugih krajih pa čez 300 gold. na leto. Ta dohodnina iziese pri dohodkih od 400 do 450 gold. 90 kraje, na leto, do 500 gold. 1 gold., do 600 gold. 2 gold. 50 krajo., do 700 gold. 4 gold 50 kraje., do 800 gold. 6 gold., do 900 gold. 8 gold., do 1000 gold. 10 gold., do 1100 gold. 12 gold., do 1200 gold. 14 gold. na leto, in tako naprej, da plača n. p. ] kdor bi imel 20.000 gold. dohodkov 1740 gold. | dohodnine. Nadavki pri tem ie niso prišteti.
Pod rentni davek spadajo vsi dohodki, kterih ne zadene gruntni, hišni ali dohodni davek. Sem spadajo posebno obresti (činii) deržavnih, deželnih obligacij, od deielnih okrajnih in srenskih posojil, od akcij tacih podvzetij , ki morajo javno račun dajati, od naloženih kapitalov in druzih dolgov, ktere ima kdo tirjati, najemnine, ktere ne spadajo pod hišni davek, životne rente, stalni letni dohodki, ter razni drugi dohodki. Davke plačati mora tisti, ki prejemlje davkov dolžne dohodke.
Prosti tega davka so obresti deržavnih obligacij, odikodovanja pri kterih se rabi postava od 20. junija 1868 (da se plača za davek 16% od kupona), tudi obresti deržavnih, deželnih, okrajnih in srenskih dolgov, kterim je bila prostost od davkov po posebnih postavah zagotovljena, obresti od poitnih hranilnic, prejemki iz sirotnih blagajnic, poštnih hranilnic, iz revnišnic, iz bolnišnic in drugih humanitetnih (blagih) naprav; dalje pod § 1 spadajoči dohodki, ki ne presežejo 300 gold. na leto. Temeljno ravnalo pri meri davka so vsi dohodki skupaj, ktere kdo potegne na davkarsko leto. —
Osebne dohodnine ne pla a. kdor ima manj dohodkov na leto, kakor 600 gold. Naši der-žavljani, ki živijo stalno po drugih deželah, plačajo samo od tistih dohodkov, ktere dobivajo iz nažega cesarstva. Ravno tako je pri unajnih deržavljanih. kteri imajo stanovanje v našem cesarstvu že leto in dan, ali imajo pri nas grunte in hiše ali kako drugo podvzetje, ktero jim dobička donaša. Oziroma na oproščenje veljajo znane določbe, da ne plača davkov ne cesar, ne deržava, ne vojaci itd. Temeljito so ravnalo pridobljeni čisti dohodki. Do-kodki dolžnih ta davek plačati so razdeljeni v 74 razredov, in iapadajo na pervi razred in sicer na dohodek do 700 goldinaijev 4*/,,, enote, in naraščajo do 74. razreda z dohodkom od 140.000 do 150.000 gold. do 4300 enot. Viije rastejo davki za vsakih 10.000 goldinarjev 300 enot. Davkarska komisija sme pri posebno obzira vrednih razmerah postaviti dohodke do 1000 goldinarjev v prednici razred, in sme davke nar nižjega razreda zmanjkati na polovico.
Za davkovo enoto se odloči za pervo leto 50 kraje, za prihodnja leta naj odloči finančna postava, odmerjeno je za pervo leto od pervega razreda z 2 gold. 50 kraje, ali 0-3 do 0 35'/« potem narašča do 74. razreda do 2150 gold. ali 143
do 1-537,. Od vsakih 10.000 gold. nad 150.000 je plačati 150 gold. dohodnine toraj 1 ••>•/„. Davki se imajo plačati v četerih delih vsak četert leta začevii s pervim januarjem. Razdeliti davke poklicane so okrajne in krajne komisije, nadalje poklične komisije. Udje teb komisij zvolijo se polovica iz davke plačevalcev vsakega kraja, polovico imenuje finančni minister, kteri tudi odloči predsednika , ali če je ta zaderžan njegovega zastopnika. Ude poklične komisije voli polovico iz davke plačevajočih deželni zbor, polovico pa finančni minister. Če bi kdo poskusil deržavno blagajnico poškodovati, da zamolči svoje dohodke, ali jih neresnično naznani, naj se kaznuje z dvojno do šestero plačo od omenjenih dohodkov. Tudi redne kazni od enega do sto goldinarjev se smejo nalagati. Deželnemu zakladu se odda 1(1*/« dohodnine v deželne namene. Drugih nametkov temu davku se ne sme prikladati.
Vlada poračuni iznesek teh davkov po novi postavi z 38,867.000 gold. proti sedajnemu iz-nesku od 31,248.000 gold toiaj bi se pridobilo 7,619.000 goldinarjev.
0 prenaredbi domovne postave.
S to važno rečjo pečal se je pred kratkim nemške moravski kmetski zbor, kteri je nasledni sklep storil. Kmetski zbor izgovori s tem prepričanje, da potrebujejo poseljske zapovedi, in do-movna postava prenaredl.e v tem obziru, kar se ti<'e ravnan|a z reveži posebno po kmetskih občinah, in ozirovna dolo il doseči domovinske pravice. Kmetski zbor toraj pričakuje, da se bodo potrudili nemško liberalni deželni in deriavni poslanci, doseči od vlade prenaredbe teh postav, da se more doseči domovna pravica ie s tim, če kdo stanuje dalje časa na kakem kraji, če ravno je treba tudi tukaj nekoliko previdnosti, in b) naj se dobro pretehta ustanovljenje posilnih delalnic po posameznih okrajih moravske dežele, da bi se potepanji, ktero nastaja vedno hujie prišlo okom.
Da bi dokazal potrebo te resolucje pravi župan Ritter: Nar hujših bremen eno nastaja kmet-skim občinam iz skerbi za reveie. Vzroki temu ležeči so v sedajni domovinski postavi ktera ne dopusti, da bi se uredilo ravnanje z reveži in potepuhi. V mladih letih zapustijo nekteri svojo domačo občino, stanujejo po ptujih krajih, porabijo tam svojo delalno moč, se o, enijo, se mnoiijo in postanejo čez nekoliko let ptujci svoji domači občini, pa vendar jih derii domovna pravica pri teb občinah. Kolikokrat pride čez veliko let ptuj človek v svojo domovino, se večkrat pa vdove, otroci, ah otročji otroci brez vsih pripomočkov, in vselej mora skerbeti ta domača občina za nje, kar je sicer po postavi, pa na po pravici. Če pa taki dognani nečejo ali ae znajo delati, postanejo navadni berači in vla ugi, če ne le kaj hujšega, in če jih doienejo r kratkem zopet pete odnesqo,
uradniki, kterih plača je na Dunaji in po drugih rapertih mestih višja čez 400 gold., po drugih krajih pa čez 300 gold. na leto. Ta dohodnina iznese pri dohodkih od 400 do 450 gold. 90 kraje, na leto, do 500 gold. 1 gold., do 600 gold. 2 gold. 50 kraje., do 700 gold. 4 gold. 50 kraje., do 800 gold. 6 goM., do 900 gold. 8 gold., do 1000 gold. 10 gold., do 1100 gold. 12 gold., do 1200 gold. 14 gold. na leto, in tako naprej , da plača n. p. j kdor bi imel 20.000 gold. dohodkov 1740 gold. | dohodnine. Nadavki pri tem ie niso prišteti.
Pod rentni davek spadajo vsi dohodki, kterih ne zadene gruntni, hišni ali dohodni davek. Sem spadajo posebno obresti (činži) deržavnih, deželnih obligacij, od deželnih okrajnih in srenskih posojil, od akcij tacih podvzetij , ki morajo javno račun dajati, od naloženih kapitalov in druzih dolgov, ktere ima kdo tirjati, najemnine, ktere ne spadajo pod hišni davek, životne rente, stalni letni dohodki, ter razni drugi dohodki. Davke plačati mora tisti, ki prejemlje davkov dolžne dohodke.
Prosti tega davka so obresti deržavnih obligacij, odškodovanja pri kterih se rabi postava od 20. junija 1868 (da se plača za davek 16°/o od kupona), tudi obresti deržavnih, deželnih, okrajnih in srenskih dolgov, kterim je bila prostost od davkov po posebnih postavah zagotovljena, obresti od poštnih hranilnic, prejemki iz sirotnih blagajnic, poštnih hranilnic, iz revnišnic, iz bolnišnic in drugih humanitetnih (blagih) naprav; dalje pod § 1 spadajoči dohodki, ki ne presežejo 300 gold. na leto. Temeljno ravnalo pri meri davka so vsi dohodki skupaj, ktere kdo potegne na davkarsko leto. —
Osebne dohodnine ne pla a. kdor ima manj dohodkov na leto, kakor 600 gold. Naši der-žavljani, ki živijo stalno po drugih deželah, plačajo samo od tiBtih dohodkov, ktere dobivajo iz nažega cesarstva. Ravno tako je pri unajnih deržavljanih. kteri imajo stanovanje v našem cesarstvu že leto in dan, ali imajo pri nas grunte in hiše ali kako drugo podvzetje, ktero jim dobička donaša. Oziroma na oproščenje veljajo znane določbe, da ne plača davkov ne cesar, ne deržava, ne vojaci itd. Temeljito so ravnalo pridobljeni čisti dohodki. Do-kodki dolžnih ta davek plačati so razdeljeni v 74 razredov, in ispadajo na pervi razred in sicer na dohodek do 700 goldinarjev 4*/io enote, in naraščajo do 74. razreda z dohodkom od 140.000 do 150.000 gold. do 4300 enot. Višje rastejo davki za vsakih 10.01KJ goldinarjev 300 enot. Davkarska komisija sme pri posebno obzira vrednih razmerah postaviti dohodke do 1000 goldinarjev v pred-nižji razred, in sme davke nar nižjega razreda zmanjšati na polovico.
Za davkovo enoto se odloči za pervo leto 50 kraje, za prihodnja leta naj odloči finančna postava, odmerjeno je za pervo leto od pervega razreda z 2 gold. 50 kraje, ali 0-3 do 0'35°/o potem narašča do 74. razreda do 2150 gold. ali 1-43
do l-53*/„. Od vsakih 10.000 gold. nad 150.000 je plačati 150 gold. dohodnine toraj 1-.>°/0. Davki se imajo plačati v četerih delih vsak četert leta začevši s pervim januarjem. Razdeliti davke poklicane so okrajne in krajne komisije, nadalje poklične komisije. Udje teh komisij zvolijo se polovica iz davke plačevalcev vsakega kraja, polovico imenuje finančni minister, kteri tudi odloči predsednika. ali če je ta zaderžan njegovega zastopnika. Ude poklične komisije voli polovico iz davke plačevajočih deželni zbor, polovico p.i finančni minister. Če bi kdo poskusil deržavno blagajnico poškodovati, da zamolči svoje dohodke, ali jih neresnično naznani, naj se kaznuje z dvojno do šestero plačo od omenjenih dohodkov. Tudi redne kazni od enega do sto goldinarjev se smejo nalagati. Deželnemu zakladu se odda l»l°/0 dohodnine v deželne namene. Drugih nametkov temu davku se ne sme prikladati.
Vlada poračuni iznesek teh davkov po novi postavi z 38,867.000 gold. proti sedajnemu iz-nesku od 31,248.000 gold toiaj bi se pridobilo 7,619.000 goldinarjev.
0 prenaredbi domovne postave.
8 to važno rečjo pečal se je pred kratkim nemško moravski kmetski zbor, kteri je naaledni sklep storil. Kmetski zbor izgovori s tem prepričanje, da potrebujejo poseljske zapovedi, in do-movna postava prenaredl.e v tom obziru, kar se ti'e ravnanja z reveži posebno po kmetskih občinah, in ozirovna dolo il doseči domovinske pravice. Kmetski zbor toraj pričakuje, da se bodo potrudili nemško liberalni deželni in deržavni poslanci, doseči od vlade prenaredbe teh postav, da se more doseči domovna pravica že s tim, če kdo stanuje dalje časa na kakem kraji, če ravno je treba tudi tukaj nekoliko previdnosti, in b) naj se dobro pretehta ustanovljenje posilnih delalnie po posameznih okrajih moravske dežele, da bi se potepanji, ktero nastaja vedno hujše prišlo okom.
Da bi dokazal potrebo te reaolucje pravi župan Ritter: Nar hujših bremen eno nastaja kmet-skim občinam iz skerbi za reveže. Vzroki temu ležeči so v sedajni domovinski postavi ktera ne dopusti, da bi se uredilo ravnanje z reveži in potepuhi. V mladih letih zapustijo nekteri svojo domačo občino, stanujejo po ptnjih krajih, porabijo tam svojo delalno moč, se o enijo, se množijo in postanejo čez nekoliko let ptujci svoji domači občini, pa vendar jih derži domovna pravica pri teh občinah. Kolikokrat pride čes veliko let ptuj človek v svojo domovino, se večkrat pa vdove, otroci, ali otročji otroci brez vsih pripomo kov, in vselej mora skerbeti ta domača občina «a nje, kar je sicer po postavi, pa ne po pravici. Če pa taki dognani nočejo ali ne snajo delati, postanejo navadni berači in vla ugi, če ne še kaj hujšega, in če jih doienojo v kratkem zopet pete odnesejo,
da se morejo potepati po navadi. Kako nepravična je dolinost občini skerbeti za take ljudi, se vidi, ie iz tega, da so delali ti ljudje v boljših dnevih na ptujem. tam pustili svoje moči in zasluške, sedaj pa jih mora i nadlogi rediti občina, ktera ni imela nikdar ničesa od njih. Za to se mnoiijo potepuhi in vlačugi, kjer potiskalne naprave, niso naprave v poboljšanje, tem več gnjezda potepuhom in vlačugcm. Iz tega se vidi da posamezne občine ne moreje urediti ravnanje z reveži; ker ne vejo, koliko takih iivi po širokem svetu, ki imajo domovno pravico v občini, in morejo priti nek dan, in tirjati od obč ne podpore. To slabostanje bi ponehalo, če bi se popravila domovna postava tako, da bi mogel pridobiti domovno pravico vsak na tistem kraju, kjer dalje časa stanuje, in ne na-pravlja nič nezakonskega in nič graje vrednega. Da bi se vlačugarstvo pomanjšalo, treba bilo bi napraviti posilnih delalnic po posameznih okrajih dežele.
Ljudska učilnica je vir prave omike.
Nasprotna izjava „Gospodarjevi" pedagogiki U. 4 in 5. Zapisal skoten učitelj in avstrijski vojak pametnim stariiem in neodvisnim kmetom o podnk.
X.
Kakor je molitev vročega serce Bogu mila, tako je ljuba nam Zemljanom odkristosrčna zvestoba pravega prijatelja. Pravi prijatelj je vsacemu gotov denar; pravi prijatelj je pa tudi krepka naslomba vsim, ki potrebujejo v svojih potrebščinah zanesljive moči. Brez prijateljske zveze iivotariii na svetu je pač žalostno — in dolgočasno je življenje onim, ki nimajo sreče v prija-teljskej združenoati prenašati vsakodnevne težave in bridkosti življenja. — Kdo zamore obveljati priznano istino, daje novi ljudski šoli ravno sedaj potreba največ prijateljev — ravno sedaj, ko sovražna burja neusmiljeno razdira imenitno njeno podstavo, na katerej stati bi imelo isto krasno poslopje, kojega vrloizumnen načert visoko ceniti so začele tudi sosednje deržave P Da! Ljudski šoli treba je dandanes veljavnih prijateljev; treba ji je ljubavih zagovornikov zabilježenih njenih pravic; treba ji je one stalne podpore, ki bi pripomogla braniti ji najsvitlejši dragoceni kamen v vladarski kroni preuzviienega, dobrotljivega in preslavjega našega cosarja. Dasi nimamo omeniti preobilno število javno kričečih sovražnikov novi šoli; a vendar imamo preveč tihih sapeljivcev in šuntaijev zoper ijjo, katerih se je treba bolj bati kakor tihe vode. Tem ljudem ni nobeno sredstvo uporabljati preu-umasano, da se le črni in zmanjšuje veljava se-dajnih ljudskih učilnic. Trpin pri vseh teh ilostaih prikasaih je se ve da učitelj a vsestransko škodo prenašajo pa le stariii in snjimi vred občina, narod, deiela in deriava. Temeljna misel nove Make postave je, otrok naj bi si v ljudski Mi pridobil od šestega do dovršenega štirinajstega leta vse one znanosti, katere ravno življenje od njega
tiija, da bode nravnopobožen, umen, značajen, I previden, varčen, pošten, odkritoserčen in zvest državljan. Ta imenita naloga pripadla je učitelju, ki je vestno prisegel, vse svoje moči posvetiti isro-čenemu mu mladežu ; ki je pred Bogom prisegel, ljubiti sveto odgojevališče njeinih sere in živeti za zlati vert mladostnega izObraževaliiča, za — ljudsko šolo. — To sveto dolinost izpolnjevati mu je pa le takrat mogoče, če je šolska odgoja v prijateljski zvezi z odgojo stari-šev; le takrat doseže namnn postave, ki gotovo jednako ustrezati želi kmetskemu, kakor gos-podskemu otroku. Odboja mladine je jako težaven, a imeniten poselj in učitelj, ki si je svest zlatih besedic : „Es wird die Menschheit glücklich nur durch Liebe, Freiheit und Cultur* — preterpi in pozabi rad ves trud, če le pri učencih zapazi za-željen vspeh in napredek, ki zadovoljuje delajočega očeta in skrbno mater. — Ni ga stanu na širnem svetu, kateri bi imel pri svojem poklicu toliko lepih in veselih ur, kakor jih ima oni učitelj, ki v prijateljski zastopnosti živi z očetovo hišo. Tista mladež srečno koraka na potu omike naprej ; hvaležna bode enkrat svojim roditeljem ; in odgo-jiteljem; kajti naučila se je bojoveti srečno in zmagovalno za lastni svoj obstanek v dolini težav in terplenja. — Nesrečen nasprotno je pa tisti učitelj, katerega so se lotile pervaške sanjarije, ki ima scer voljo is sposobnost podučevati v postavnem smislu; toda zibaje ae v visokih narodnih idejah opustil je na potu omike izobraževati mladež po želji starišev. — Se vč da takemu siromaku pervaki slavo ploskajo; a zaupanja le nima, katerega si vsak dober učitelj pridobiti mora, namreč zau-
S.nja — očetove hiše. Da je temu resnica, po-jam tu sledeč neovergljiv dokaz v blagovoljni preudarek. Precej časa uže učiteljem na slo-venskej zemlji — in občujem tudi z mnogimi učitelj slovenskih krajin; a meni kot mojim soto-varišem ni znano niti jedno slovensko okolišče, v katerim ne bi bila večina starišev in posestnikov sati, da se že v ljudskih šolah nemščina poleg materinščine kolikor le mogoče otrokom privadi. — To zahteva oče ali mati, kadar pripelje svojega serčka pervokrat v šolo — in tej pravični želji ustrezati naj bi se vsak vesten učitelj trudil; vsaj je postava za voljo otrok, starišev in učiteljev ; n - pa otroci, stariii in učitelji zavoljo postave, kakor pervaki brespametno sodijo. — Kakor pa je in bi mogel biti podnk v naših ljudskih iolah, katere so prvotno jedro vse omike, o tem govorili bomo resno besedo; kajti nasprotna sleparija je večinomo vse u iteljstvo razburili., ki uvidi vendar le enkrat gerdohudobne krinke v sovražnem tabora. — Če nikjer, velja tukaj pregovor : „čevljar, ostani pri svojem kopitu I* (Dalje sledi.)
Varujte se kupčije na videz.
Nikjer niso kupčije na videz tako navadne, kakor na kmetih z namenom škodovati ali upniku ali deržavni blagajnici. Brez ozira, da so take kupčije moralično zavoržljive, ker imajo namen goljufati koga, škodljive so nar bolj tistim, kteri jih sklepajo, in so mnogokrat vir vednih sitnosti, vednega strahu, in mnogokrat pripra\ ijo tiste, kteri so jih sklenili v ječo, če ravno so morebiti večidel iz nevednosti tako ravnali, ali pa zapeljani od slabih svetovalcov, ki nimajo ničesa izgubiti, ki hodijo vedno na zadnem robu postave, ali so pa tudi morebiti že živež v ječi pokušali. Navedel vam bom tukaj nekoliko takih kupčij na videz, ktere so navadne, in njihove nasledke.
Jakobu je prišel grunt na boben, in ker njegovi upniki od grunta niso popolnoma isplačani boji se, da njegovo drugodno premoženje na ekse-kucijo pride, tirjati ima namreč 300 goldinarjev, kteri so pri bratu Francu intabulirani, za ktere upniki do sedaj še ne vedo. Izgovori se toraj z bratom, da sme Franc dolg od 300 gold. istabu-lirati, zato mu pa Franc obljubi plačati cel dolg čez pol leta. Da bi se ta naredba ne razglasila, ne vzameta nobenih prič, in pri notarju, kteri more napraviti privolitev za iztabuliranje, pravi Jakob, da mu je France že vse plačal. Čez pol leta tirja Jakob svoj denar, brat je pa lump in mu pobotnico pod nos pomoli. Tožita se toraj, Jakob pa mora pravdo zgubiti, ker se Franc s pobotnico (kvitengo) iskaže, da je že plačal, in prič pa nimata. Tako je lump lumpa goljufal. Velikokrat se zgodi, da se pri kupni pogodbi cena veliko nižja naznani, kakor je v resnici, da bi goljufali deržavno blagajnico (erar).
Nace proda pred pričami svoj grunt bratu Jožetu za 2000 goldinarjev. Gresta potem k notarju naredit pismeno pogodbo, in naznanita kupno ceno 1000 goldinarjev. Notar pogleda v gruntne bukve, in odrajta intabulirane upnike 800 goldinarjev ; toraj ostane še 200 gold. ktere mora Jože plačati Nacetu čez pol leta. Kakor sta se pa Jože in Nace pred pričami pogodila, je gruatna cena 2000 gold. in bi moral toraj Jože Nacetu plačati 1200 goldinarjev. Med tem pa Jožeumerje in nesrečna osoda hoče, da tudi tiste dve priči umerjete preden je preteklo pol leta. Za Jožetom ostanejo žena in otroci, kteri od pogodbe nič ne vedo. Nace pride tirjat od Jožetovih dedičev 1200 gold. kakor sta se z bratom pogodila. Dediči pa mu pokažejo kupno pogodbo, in tako mora zgubiti 1000 goldinarjev, ali pa začeti pravdo, ktera ga stane nar manj 200 goldinarjev, in ktero mora zgubiti. Na ta način zgubi Nace 1000 goldinarjev, ker je mislil deržavo goljufati k večera za SO goldinarjev. Zato se naj vsak varuje pred ustmenim pogodbam, ktere so pismenim navskriž, ter imajo samo namen koga poškodovati. Opomnim na določbo kazenske postave, ktera pravi: Če se je
naredila pogodba pismeno, so ne sme ozirati na ustmene pogodbe, ktere se so naredile v ravno tiBtem času, ali s kterim se kdo izgovarja, ali če se pridevljajo novi pristavki.
Mnogokrat pripravijo take kupčije na videz obadva, ktera jih skleneta v kriminal. Pri tem opomnim kmete na določbo postave, ktera pravi: Z nevednostjo postave se pri hudodelstvih ne sme nikdo izgovarjati Če se kdo da zapeljati od kotnih pisarjev ali od drugih slabih svetovalcev, se zato ne more na te izgovarjati, kazen mora terpeti sam. Toraj vas še enkrat posvarim: Varujte se kupčij na videz 1
Dopisi.
Od «v. Jerneja nad Lotami. Čudno! čudno ! se bode menda častitim bralcem „Kmetskega prijatelja* zdelo, kadar bodo brali sledeči dopis: „Ker se je s prisego dokazalo, da je Treza Pirš, po domačo Pušna Treza, zlatega medaljona vrednosti 15 goldinarjev mojemu otroku na vseh svetnikov dan p. 1. ni od vrata odvezala, kakor je otrok moji ženi in meni pravil, in ker je farovška kuharica, Marija Knez, tudi sprisego dokazala, da je imenovani zlati medaljon pri Kolarju pod hrastom najšla, in ker je zlati medaljon čez tri tedne v farovškem arhivu ležal brez, da bi se oznanilo ali popraševale, čigav je medaljon, trdim stem ter Pušno Treza tukaj očitno nedolžno oznanim. — Šentjernejski farovški kuharici pa odkritosrčno zabilježim, da je v sedmi Božji zapovedi tudi zadržanje tujega blaga prepovedano. — Kedo je kriv vseh teh tožeb in sitnob, katere sem imel jaz in moja žena zavoljo zgubljenega pa hvala i Bogu vender nazaj dobljenega medaljona f Na to vprašanje si naj častiti bralci sami odgovorijo. — Tukaj si hočemo novo turnsko uro napraviti. Poživljam tedaj vse urarje naj se oglasč pri načelniku cerkvenega odbora gosp.JernejuKorosec-u, županu v Gornihlazah in sicer do velike noči.
F. Č., učitelj.
It Ponikve. (Kaj lj u d s t v o p t i ča k u j e od časnikov?) Dostikrat se sliši, da kmet na prašanje, kako se njemu kaj godi — odgovori: jer, pač slabo je, ne vem kam še bode prišlo če se ne bo drugač obernilo. Slabe letne so in če bi še človek kaj za prodajo imel, še ae more v denar spraviti in ako bi tudi polovico zastonj dal, še nihče ne popraša ia kako stvar. Res je, slabo kaže iu ni upati, da bi skoro boljše bilo, narveč pa še ne, če bodejo se želje tistih spolnile. kateri hrepenijo, da naj kmet pod njih vodstvom šš bolj neumen ostane. Taki možaki, ki pridgujejo, da ni treba kmetu nemščine tnati, da ni treba, da po kmetih otroci osem let v šolo hodjo, da je bolje če kmet od tega kaj se po svetu godi nič ne ve — taki možaki povem, niso prijatli kmeta, drugač bi govoriti mogli, ako kmetu dobro svetujejo. Ako kmet z brihtanoj glavoj in z poštenim sercom obertništvo
pelja, tak bode gotovo, lahko svoj pridelk v denar spravil, kajti dobro zave kam in h komu se oberniti more. Gotovo je, da kmet - doma ne more vsako stvar v denar spraviti, tako je potreba, da v tergovini nekaj ve, potem se lahko oberne kamor se hoče. U tem načinu naj bi tisti možje, kteri se za svetovalce in prijatle kmetu izdajajo, v besedi in v priliki kmetu tudi bližali in dokazali. Kajti pa drugače je. Žalihog. da nekateri časniki pod naslovom: „V poduk in obraženje ljudstva' na-mestu tegu le žuganje, sovraštvo in prepir med, ljudstvo trosijo in z tem izgledom tudi se predstavljajo. Gotovo je, da človek, kater svojega bližnega ljubi njemu dobro misli in hoče, kadar take liste v roke dobi, serdito od njega se oberne in si misli: ali je treba, da sploh eden na drugega psovajo, eden drugemo slabosti, ali domišlene priimke naprej mečejo; kaj druge to briga, če se dva med seboj ne zastopita, naj kje drugod se spravita v časnika katerega si sam kupim in z njega kaj podučnega zvediti hočem, ni potreba da bi bral, da si ta in oni v laseh teiita. Gotovo vem, da take liste pri-jatli poznate, vem tudi, od ktere strani i z-h a j a j o, ampak to tudi vem, da s takim orodjem sprave, ktero vsak dobro in pošteno misleči človek želji, doseči mogoče nebo. Zatorej proč z prepirom, proč z'zaničovanjembližnega, vsak kateri serce za Boga. za ljubo domovino in za bližnega, in serce na pr-vem mesto, ima, naj naš prijatelj bode ako se pošteno in dobro obnaša.
Vsak naj bode prijatelj zvesti,
Križ in težave pomaga nesti;
Kdor pa trosi prepir in laž,
Ta ni prijatel pravi naš!
Gospodarske stvari!
Celjska podružnica štajerskega kmetijskegadruštva je imela 3. februarja ob treh popoludne svoj letni zbor. K tem zboru prišlo je mnogo družbenikov iz mesta in iz kmetov, tudi kmetskih poslušalcev je bilo veliko nazočih. Podrunžični predsednik gospod doktoi Langer poročil je račun. Iz tega se vidi, da je celjska podružnica oskerbovala z naj večjo varčnostjo svoje le redko ji dohajoče premoženje, in temu vklub darovala 125 gold. ne v svoje namene, temveč v prid in korist kmetovalcem savinske doline in šentjurskega okraja. Pravo veselje je bilo slišati, da se je posrečilo gospod doktor Langer-ju ustanoviti cirkel celjske podružnice v dobernski okolici pod predsedništvom častitega gospoda župnika (faj-moštra) Gaiseheg-a iz Doberne, kteri z izverstno gorečnostjo in u-nnostjo za prid svojega ,cirkel-na" skerbi. Ni se toraj čuditi da je bil pri novi volitvi predsednika in odbornikov, zopet gospod doktor Langer voljen, predsednik in da je sedaj tndi gospod župnik Giischeg odbornik. Voljeni bili so še v | drugič gospod Kartin in doktor Ipavic iz Šentjurja I
pospod Hausenbichel iz Žavca in gospod Adolf Lutz. Na novo voljeni so bili gospod Lenko iz Šenpetra, in ker cesarski svetovalec gospod doktor Kočevar volitve ni sprejel, gospod dvorni svetovalec Wettisch. Poslanca v centralni odbor voljena sta bila gospod doktor Langer in gospod Adolf Lutz. — Nato predlagal je gospod Lutz v imenu odbora prositi centralni odbor prizadevati se pri vladi, da se odpravi ali vsaj polajša vse, kar pri novih postavali kmeta trdo zadene, in da nuj se opomnita poslana celjskega volilnega okraja gospod doktor Vošnjak in gospod doctor Feregger, v dprfavnem zboru govoriti in glasovati v tem smislu. Na ta predlog, ki je bil z velikim veseljem in dopadenjem sprejet in poterjen povzel je besedo Mihel Vošnjak. in prav nepotrebno debato začel, ktera imela je le namen že tako prekratki čas za predavanje gospoda profesorja Wilhelma o hraelovi obdelavi ie bolj skrajšati. Gospod profesor Wilhelm je govoril čez dve uri prav temeljito o obdelovanji hmela in spomnimo vas na številko 9 našega lista od 19. novembra lanskega leta. ktera vam je prinesla govor tega gospoda o obdelovanji hmela. ki ga ja govoril meseca novembra v Žavcu. Sedaj je govoril gospod profesor tudi o živalih, ktere škodujejo hmelu in o njegovih boleznih, ter je saboj prinesel zbirko kebrov in metuljev, kteri so obudili občno zauimivnost. Zbor je bil prav dobro obiskan, in želeti bi bilo, da bi bili taki govori prav pogosto slišati, in da bi se kmetje v prav velikem številu jih vdeležili. Kdor naših bralcev želi brati ta govor, naj se oberne na nas mi mu ga bomo poslali.
Razne stvari!
(Presvitli cesar) daroval je v svojem in v imenu ces. visokost cesarjevičnje občini Gra-dac 300 gld. za zidanje cerkve.
(Darilo.) Cesar daroval je prostovoljni požarni straži v Tersiših 100 goldinarjev.
(Habsburški praznik.) Deputaeija štajerske dežele podala se je 5. t. m. do Njihovega veličanstva našega cesarja, in je prosila, da bi Njihovo veličanstvo prczniku zavoljo 600 letnega zedinjenja Štajerske s Habsburško dinastijo s Svojo narvišjo nazočnostjo podelilo narvišjo pos-ve enje. Cesar obljubil je prošnjo apolniti, in je izrekel željo, da bi svečanost na Kranjskem 11. julija 1883 se tako napravila, da bi se omogočilo vdeleževanje z enim potom. Deputacijo odpustil je prav milostljivo.
(Od kmetskega prijatelja) je bila kakor znano ena številka konfiscirana. Kakor vaak spodoben list, napravili smo tako hitro, kakor mogoče drugo izdajo, se ve da smo ispustili kon-fiscirani članek, kterega je pozneje višja deželna sodnija prostega dala. Tožili smo zoper zapovedano konfiskacijo, in c. k. višja deželna sodnija je določila, da smo dobili 66 goldinarjev, ker konfiskacija ni bila poterjena. Nas stoji ena številka
sicer veliko več, pa ta prigodck je zbudil na celem Arstrijanskem veliko pozornost, ker se le malokdaj zgodi, da se dobi donar pri takih okoljšinah povemjen.
(Španski k r a 1 j A 1 f o n s) imenovan je hil polkovnika in lastnika 94. polka pešcev.
(Prav umazana p r i g o d b a) se sedaj na Dunaji oliravnava Poljski deržavni poslanec z imenom Kaminski toži železniškega podvzemnika za 625.000 gold. provizije, ker pravi, da je on pri vladi dosegel, da mu je dala napravo železnice. Tiče se to tako imenovane gališke transverzalne žaieznice, ktera bo deržavo stala 21 milijonov. Poslanec Kaminski je najdel sredstva in pota, da se je naprava te železnice oddala nekemu baronu Schwarzu, za to pomo ' tirja ;l°/0 provizije (meše-tarstva). Poslanci „desne» — Kaminski je „konservativen" ■— so toliko bolj obupni, ker je več višjih oseb v to umazano perilo zapletenih, kakor se sliši. Drugikrat več o tem.
(Nova postava za deželobranbo.) Vlada bo predložila deržavnemu zboru novo postavo, ktera tiče deželobranbo. Stanje te čete se bo povikšalo na 148.000 mož, kteri se bodo porabili tudi zunaj našega cesarstva. V enem se tudi določi postavno ustanovljenje konjiških kadrov. Izobražeoje deželobranskih pešcev terpi kakor do sedaj 8 tednov, konjikov pa 3 mesce. Uladenči v deželobranbo direktno vzeti služijo 12 let, tisti pa, ki prestopijo iz rezerve v deželobranbo (po .'iletni stalni, in 7 letni rezervini službi) 2 leti. Konjiški kadri se napravijo iz direktno asentiranih.
(Spremembe v L a v a t i n s ki š k o fi ji.) Č. g. Franz Jug je postal mestni vikar, č. g. dr. Augustin Kukovič, mestni kaplan, katehet n. gimnaziji in meščanskej šoli v Ptuji, č, g Anton Lednin, kaplan v Vojniku, č. g. Jožef Sattler, kaplan v hu-šah, čast. g. Jakob Bajnkar, kaplan v Kapeli.
(Za uredbo Savine) se bo dovolilo letos v deržavnem zboru 8000 goldinarjev. Kaj bomo pač počeli s toliko denarjem 1!
(Nesreča.) Delavec pri kemični fabriki v Hrastniku Janez Leskoscheg je padel 29. januarja po svoji lastni neprevidnosti v kotelj vrečega luga, revež si je opekel polovice života.
(Opekla) se je, da jo oi bilo več poznati tri leta stara deklica Jožefa Skorz iz Skomerne padla je namreč 27. preteklega mesea v kotelj vrečo vode.
(Že zopet med spanjem zadušen otrok.) Dekla Helena Skorušek iz Škornega (okraj Šoštanj) vzela je pred dvemi tednimi stojo šest meseov staro hčerko k sebi v posteljo, in jo je v spanji zadušila.
(Kranjskegaderžavnega poslanca baron Tauffera) zadel je 24. p. m. na Du-aaji mertvoud, ko je ravno vstal iz postelje, in mu je omertvil levo stran. Bolezen je nevarna, pa ne smertna.
(Okrajni zastop v Šmarjih pri Erlachstein) sklenil je v svoji slednji seji vzeti v službo okrajnega zdravnika, Letna plača se mu je določila o 500 goldinarjev.
Našim gospodom naročnikom!
Odkar smo začeli izdajati naš list, bojevati se moramo z različnimi opovirami; od teh opovir hočemo vam danes eno naznaniti. So nekteri, ki „kmetskega prijatelja* spodmikajo. Dobili smo pretečen teden od pet različnih strani naznauil, da je naš list zginil na potil od pošte do vasi, Povedalo se je nam tudi, k d o je sprejel list, in ga ni dal pravemu naročniku. Opomnimo te gospode, kteri nauklub sov aštvu do našega lista, ga vender od konca do kraja prebirajo, da takih tatvin ne bomo več dalje terpeli, temveč osramotili jih bomo očitno. Naše naročnike pa prosimo, nam hitro naznaniti, če niso dobili enega ali drugega lista. Co se tako pismo odperto odda, ni treba kupovati nobene marke, zapiše se na pismo .Zeitungsreklamation,* Poštarske nerodnosti in nerednosti prosimo tudi nam naznaniti ker pritožili se bomo na višjem kraju. Pri ti priložnosti prosimo tudi naše prijatelje na kmetih, razširjati naš list kolikor je le mogoče. Število naročnikov se v naše veselje tako množi, da bomo morda v kratkem naš časopis izdajali 4 krat na mesec. Našim prijateljem nar lepši pozdrav,
uredništvo.
ZLATA IN SREBERNA MEDALJA
1
Baron Dnmreicherjeva
fabrika špirita in medenic in rafinerija
l^ariLOf na S&ttI
priporoča svoje
P
ekovske medenice
■spravljene po poboljšssesi potsrjsnssi ■•vod« hranljive.
Zaloga
nailb medenic za aavinako dolino i* okolico Celja je pri I r
Fabrik* Ja praSala law; sine kii.	issi
ZLATA IN SREBERNA MEDALJA
Iidajatelj in odgovorni nrednik Dr. Edvard Glantaehnigg. — Zaloiba in tiek Janei Baknach-a v Celjn.