SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja. Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravuištvo in ekspedlelja v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ullee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih nlieah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 108. V Ljubljani, v soboto 11. maja 1895. Letnik: XXIII. Absolutna država. Čudno moč imajo liberalne ideje. Z neko posebno zvijačnostjo poudarjajo to, kar je resničnega na njih, da zakrivajo v tem, kar je napačnega. Skoraj brez izjeme se jim posreči ta špekulacija. V boju cerkve z državo n. pr. vedno govore o državi-nem dostojanstvu, o njeni samostojnosti in poleg tega v hinavski priliznosti branijo vladarjevo oblast proti umetno izmišljenemu nasprotniku. Vse to nam kaže tudi najnovejše liberalno gibanje o priliki konservativne interpelacije. Skriva se cela vrsta Iažij in krivic pod tankim plaščkom resnice, ki se na vso moč sijajno in slepilno rabi v zlobni namen tako, da se nikakor ne pozna niti prehod od resnice do zmote. Avtoriteta cesarjeva in državna morata ostati nedotakljivi. To poudarjajo, iz tega stavka pa potem brez dokazov izvajajo, da se nima ni papež, ni njegov nuneij vmešavati v politične državne zadeve, če so tudi cerkvenega značaja. Vzlasti mirnejši in premožnejši ljudje se dadč radi speljati na tak led, ker oni najbolj potrebujejo države. Bojd se za svoje spanje, za nered v prebav-ljanju itd., še bolj pa za svoje blagajne; strah jih je, če jih ne bi čuvala mogočna državna roka. Zato imajo posebno grozo pred vsemi rovarji, uporniki, reakcijonarji. In če jim vbiješ o kaki stranki, ali tudi samo o kaki posamični misli v glavo, da je reakcionarna, potem je zastonj vsako prizadevanje, dokazati jim nasprotno. V tem oziru ostanejo nervozno nepristopni; zato je pa tudi grozno nehvaležno delo, bojevati se s takimi prostaki liberalne čete. In teh je ogromna večina! Za kaj se gre, jih ve samo nekaj, s katerimi je sicer boj zanimivejši, toda vsled pomanjkanja dobre volje večinoma brez-vspešen. Samostojnega mišljenja je premalo in zato je umstvenih prežvekovalcev preveč, ki samo to predelujejo, o čimer so jih razni časopisi, društva, osebni znanci — napitali. Lahko so tudi zasebno verni možički, ki še opravljajo svoje verske dolžnosti, dasi se teoretično drž£ popolnoma nekrščan-skih načel. Senca vsega človekovega delovanja — namreč nedoslednost — se vlači tudi za njimi in jim je v rešitev v tem slučaju. Ravno v našem vprašanju glede razmerja cerkve in države popadajo takoj v teoriji pred državnim veličanstvom na tla, dasi morda v praksi delajo marsikaj nasprotnega. O tem, kaj je država, kaj je njen namen in posebej o vprašanju, jeli se sme sploh država vtikati v verske zadeve, v teh najvažnejših stvareh nimajo niti časa, niti volje razmišljati. Absolutnost, neomejenost in nekaka božanstve-nost se sedaj pripisuje državi; pravi se, da je sama sebi namen. Tudi Neron in Helisgabal in drugi rimski trinogi so svoji državi, to je samim sebi zahtevali božjih častij; celo krščanski vladarji, vzlasti vzhodne, bizantinske države, pa tudi nekateri za-padni (n. pr. Friderik 1., II./ v novejšsm času Lju-devit XIV. itd.) niso hoteli priznavati nobenih mej svoji oblasti. Boj mej cerkvijo in državo je bil vsled tega neizogiben. Toda glavni razloček mej državno absolutnostjo preje in sedaj je bil ta, da so izjavali preje napačno neomejenost od osebnega Boga in so vsaj priznavali odvisnost od njegovih večnih zakonov, sedaj pa z Bogom vred taj£ tudi vsako odvisnost. Nauk o absolutnosti države je plod brezbožnega nemškega pante-i z m a. Teoretični začetnik tega napačnega pojma o državi, ki ga zagovarjajo liberalci in ki smo ga v zadnjem članku označili, je Hegel. Ta mož je po naši sodbi več škodoval Evropi, nego Napoleon I. Njegovo modroslovje je vzlasti v dialektičnem in pravnem delu znanstveno zasnovalo n i h i 1 i z e m in socijalno demokracijo, povspešilo je prevlado materijalizma v znanostih, uničilo je vsako stalnost v prepričanju in delovanju, razbilo temelje vsaki značajnosti. Nas zanimlje tu najbolj nauk o državi. Po Heglu je vse, kar je, razvoj absolutnega, posamnik je samo pojav (moment) v tem razvoju, torej sam za-se brez pomena. Najvišja stopnja v razvoju absolutnega je — država. »Ta je absolutno sama sebi namen. Ima najvišje pravo do posamnikov. Najimenitnejša dolžnost vsakega je, da je državljan." (Werke 840, VIII. 313.) Država mu je dalje »res-ničnost nravne ideje", „nravna celota", „pamet sama na sebi", „pričujoči bog, božja volja", »pričujoči in k resnični obliki in organizaciji se razvijajoči duh", »neskončnost sama v sebi". »Državo moramo častiti kot nekaj pozemsko-božanstvenega in izprevi-deti, da če je težko umevati natoro, je še neskončno težje, pojmovati državo" (»Grundlinien der Philo-sophie des Rechts"). „Država mora vse mišljenje in delovanje posameznega človeka, ki hoče biti za-se središče, nazaj zvoditi v življenje splošne substance in v tem smislu kot svobodna oblast omejevati sebi podložna okrožja in jih ohranjati seboj v substan-cijalni zvezi." Mej ta podložna okrožja spada seveda tudi cerkev. Iz teh podatkov se jasno vidi panteistični temelj liberalnih nazorov v državi, s katerimi se bojujejo proti cerkvi in njenim pravicam. Če so ti nazori s svojim temeljem vred resnični, potem ne pade samo vera, marveč tudi vsaka resnica, tudi vsaka stalna nravnost in pravo. Absolutno, ki se je razvilo v državi, se javlja po večini, po »splošni samozavesti", kakor trdi Hegel. Kar večina sklene, je resnica, je dobro, je pravično, saj je izraz absolutnega. In po njegovih naukih se ta vedno menja. Nastaja, a že LISTEK Iljas. Ruski spisal L. N, Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik. V ufimski guberniji je živel baškirec Iljas. Po očetovi smrti je bil skoro revež. Toliko, da ga je bil oče oženil, potem pa je starec umrl. V tem času je imel Iljas sedem kobil, dve kravi in deset ovac. No, mož je bil dober gospodar in štedljiv človek. Od jutra do večera se je trudil z ženo, vstajal je bolj rano, ko drugi, in legal kasneje od vseh k počitku. Zato je tudi bogatel od leta do leta. Tako je preživel v trudu petintrideset let in si pridobil lepo imenje. Imel je 200 glav konj, 150 glav rogate živine in 1200 ovac. Hlapci so mu pasli krdela in črede, a dekle so mu molzle kobile in krave ter delale iz mleka kumis, maslo iu sir. Iljas je imel vsega obilo, da so ga zavidali vsi sosedje. Ljudje so govorili: »Srečen je ta-le Iljas, vsega ima dovolj, še umreti bi mu ne bilo treba." Spoznavali so Iljasa tudi imenitnejši ljudje in sklepali so z njim prijateljstva. Vedno so se shajali pri njem gostje od blizu in daleč. Iljas je vse prijazno sprejemal ter jih gostil z jelom in pilora Vsakemu, kdor je prišel v njegovo hišo, je bil kumis, čaj, ščerba*) in bravina na ponudbo. Ako so prišli gostje, takoj je zaklal jednega ali dva ovna, če se jih je nabralo veliko, ubil je tudi kobilo. Iljas je imel dva sina in jedno hčer. Sinova je bil oženil in tudi hčer je bil že dal možu. Dokler je bil še siromak, pomagala sta mu sinova pri delu in sama sta pasla krdela in ovce. Toda, ko so si nekoliko opomogli, začala sta se delu odtegovati, jeden se je celo udal pijači. Prigodi se pa, da starejšega ubijejo, a mlajšega nadraži sinaha zoper tasta, da se začne sin z očetom prepirati in zahtevati, naj ga oddeli. Iljas mu odkaže del premoženja, da mu hišo in živino ter tako svoj imetek pomanjša. Kmalu potem pride neka bolezen na Iljasove ovce, da mu jih mnogo pogine. Vrh tega je še leto nerodovitno, sena mu ne zraste veliko in po zimi mu pogine mnogo živine. Slednjič mu odvzemo Kir-gizi velik del zemlje — zato ni čudno, da se mu imenje skoro popolnoma zniči. Od dne do dne pada nižje in nižje . . . V sedemdesetem letu pride revež že tako daleč, da začne prodajati suknje, preproge, sedla in vozove, potem še poslednjo živino in konečno pride nekdanji bogati Iljas na — beraško palico. Ko vidi, *) Sčerba je ribja jpha. da mu ni ostalo ničesar, spozna, da mu treba živeti na stara leta z ženo ob milosti tujih ljudij. — Kar mu je bilo še ostalo od imetja, je bila srajca na telesu, suknja, čapka in že poštama žena Sam-Se-magi. Sin, kateremu je bil dal del premoženja, je bil odšel v dalnji svet, a hči je bila umrla. Tako nista imela starca nikogar, ki bi jima bil pomogel. Usmilil se ju je naposled sosed Muhamed Šah. On sam ni bil sicer ne reven ne bogat, a živel je dobro, ker je bil pošten človek. Ponudil je Iljasu kruha in soli, miloval ga in mu rekel: »Pridi k meni, Iljas, s svojo starko! Po leti boš delal po svojej moči na vrtih, a po zimi mi boš krmil živino. Sam-Šimagi naj pa molze krave in kobile in dela kumis. Hrano in obleko bom vama dajal jaz in ako kaj potrebujeta — samo povejta — vsega vama hočem dati." Iljas se sosedu zahvali ter se preseli z ženo k Muhamed - Šahu kot navaden posel. Iz početka se jima zdi služba težka, a kmalu se je privadita. Gospodar je imel Iljasa in ženo zelo rad, kajti razumela sta gospodarstvo, ker sta nekdaj sama gospodarila, tudi se nista lenila, ampak sta delala po svojej moči. Vendar se mu je storilo inako, ko je videl, kako globoko sta padla nekdaj tako bogata človeka. (Konec sledi.) nosi kal pogina v sebi; novo pride in prejšnje je zavrženo. Negacije obstoječega so trditve bodočnosti, ki imajo svoj čas razvoja, cveta in propada. Potemtakem je resničen Heglov stavek, da je vse, kar obstaje, pametno in da vse, k a r j e pametnega, obstaje indajevseletoliko časa pametno, dokler obstaje. Absolutizem, trinoštvo, revolucija, anarhizem, socijalna demokracija ima v teh trditvah svojo teoretično oporo, kakor smo že rekli, in tisti Žid, ki sedaj v imenu državine neomejenosti pobija pravice katoliške cerkve in njenega poglavarja, ne more najti ugovora, če pričuo Robespierri svojo krvavo fazo v razvoju absolutnega, če rudeči socijalno - demokratični zmaj dobi nadvlado, če vse uničujoči anarhizem svoje go-spodstvo jame braniti z načeli neodvisnosti, neomejenosti in absolutnosti. Za socijalno demokracijo potrjuje to Marks sam v svojem »Das Kapital" (I., XVIII.): »V svoji um-stveni podobi je Heglova dialektika meščanstvu in njegovim znanstvenim voditeljem pohujšljiva in grozna zato, ker pozitivno umeva vse obstoječe, zraven pa tudi pojmuje negacijo obstoječega in njegov nujni pogin, dalje zato, ker razmotrava vsako na-vstalo obliko v toku njenega gibanja, to je po njeni minljivi strani, si pri tem ne da od ničesar impo-nirati in je v svojem bistvu kritična in revolucijska." Da, od ničesar si ne da imponirati, ni od Boga, ni od nravnosti ne, pa tudi ne od „neomejenosti in absolutnosti", vsaj ti dve lastnosti veljata po teh načelih za vsako obliko le toliko časa, dokler obstaje. — Ko se torej bojujemo proti liberalizmu, branimo s tem temelje človeškega mišljenja in življenja, varujemo stalnost resnice, nravnosti in prava in s tem najvišje blagre človeštva. Ne, drž a v a ni obs o 1utna , ne neomejena, ni najvišja oblast. Absoluten je le Bog sam, kakor je tudi le on sam neomejeni in najvišji oblastnik svojega stvarstva. Nasledki potresa. Danes zjutraj okoli 4. ure je bil kratek, rahel sunek s podzemskim šumom. Nekateri so ga baje čutili tudi okolu 2. ure. Nocoj je redarstvo prijelo 18 oseb, ki nimajo bivališča niti dela. Tehniške komisije so pri preiskavah zopet določile nekaj hiš, ki se morajo izprazniti; mej temi so: Prenskova hiša št. 7. v Gruberjevih ulicah, hiša Otilije Hrovat na Lončarski stezi št. 12, Greglova hiša št. 12 v Frančiškanski ulici, Trillerjeva hiša v Cerkvenih ulicah št. 3, Doberletova hiša ob cesti v mestni log in deloma Hauptmanova hiša na sv. Petra cesti. Hiša št. 3 v Salendrovih ulicah, lastnina dežele Kranjske , ni nevarno poškodovana. V drugem nadstropju so se glavna zidovja nagnila proti Salendrovi ulici, v mnogih sobah je odletel omet in pet dimnikov se je zrušilo s strehe. Deželna vlada je dobila dovoljenje, da sme za razne svoje urade zgraditi večjo barako z jednim nadstropjem; troški so proračunjeni na 30.000 gld. Prihodnji teden bode že toliko barak dogotov-ljenih, da bodo lahko vanje se preselili ljudje iz šotorov. Na južnem in dolenjskem kolodvoru je še več družin v vagonih. V Sežani je dne 5. t. m. odbor gospej, na čelu jim gospa Marija Polley, priredil slavnost na korist Ljubljane; čistega dohodka je bilo 225 gld. V isti namen priredi moško pevsko društvo v Trstu ta mesec javen koncert. Tudi v Sarajevem se je osnoval odbor, ki bode nabiral darove za Ljubljano. Načelnik deželne vlade general baron Appel, in civilni adlatus baron Ku-tschera sta darovala po 50 gld. Hrvati za Ljubljano. Jutri prirede vsa društva mesta Karlovca v „Zorin-domu" velik koncert - soiree s sodelovanjem godbe pešpolka št. 96. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. — Milan Cepovic, ravnatelj realke v Rusiji, je dne 30. aprila v Zagrebu zgubil denarnico s 1060 gld. avstrijskega denarja, 513 rubljev in chek glaseč se na 15.000 goldinarjev. Isti dan naznani Ed. Oesterreicher, da da je na ulici našel zgubljeni denar ter ga izročil mestni policiji. Gosp. Cepovič je plačal za najditelja 181 gld., a gosp. Oesterreicher izjavi, da najdenino prepusti za ponesrečene v Ljubljani. Gosp. Cepovid je dodal fie 19 gld. iu tako je mestno poglavarstvo dobilo 200 gld. za Ljubljano. Špekulacija s porušenimi hišami. Kakor je našim čitateljem že znano, vstanovil se je na Dunaju anonimen, brez dvojbe židovsk konsorcij, kateri v raznih listih naznanja, da kupuje po potresu porušene hiše v Ljubljani. Z ozirom na pretečo nevarno židovsko špekulacijo sklenil je permanentni odsek občinskega sveta v sinočni svoji seji, naj mestni magistrat s posebuo okrožnico opozori hišne posestnike na to nevarno špekulacijo ter jim naznani, da imajo pričakovati izdatne podpore, od-nosno brezobrestnega posojila, in da bi torej bilo prenagljeno, prodavati hiše posebno sedaj, ko ni pričakovati ugodne cene. Ce bi pa vendar-le kedo hotel prodati svojo hišo, naznani naj to v prvi vrsti mestnemu magistratu, ki bode skrbel za to, da se doseže vsaj primerna cena. Ob jednem povabili se bodo v omenjeni okrožnici hišni posestniki, naj naznanijo mestnemu magistratu, je-li bi radi dobili podporo, ^odnosno brezobrestno posojilo, in v koliki meri. _ V Gradcu bivajoči Slovenci prirede v ponedeljek ondi koncert na korist Ljubljane; sodelovali bodo operni pevec g. J. T e r t n i k, hrvatska umetnika gdč. Micika Freudenreichova in gospod B. pl. Vulakovič, dijaška društva: »Hrvatska", »Bolgarija", »Ognisko", »Triglav" in »Srbadija". Zastopana bode tudi hrvatska tamburica. Najvišja pohvala. K zadnjemu obisku cesarjevem imamo pripomniti še sledeče: Ob prihodu na južni kolodvor dal si je cesar predstaviti tudi gospode uradnike Maksa Venediga, Anton Seuniga in Karola Franza, ter jim je za njihovo vestno službovanje ob času katastrofe milostno pohvalo izrekel. Znižana vožnja na južni železnici. Generalno vodstvo južne železnice je dovolilo vsem onim ljubljanskim prebivalcem, ki so brez stanovanj in se menijo fetalno preseliti iz Ljubljane ali pa samo prenočujejo na deželi in se vračajo vsaki dan zaradi službe ali obrta v mesto, 50% znižanje vožne cene v III. razredu za vse redne vlake na progah Ljubljana - Zidani most in Ljubljana - Sv. Peter do konca julija 1895. Dotične osebe, ki se hočejo udeležiti omenjenega znižanja, morajo izkazati se s trajno legitimacijo ali pa za jednokratno vožnjo s potrdilom mestnega magistrata. Na podlagi tega izkaza izdajo se jim za dotično vožnjo polovične karte 3. razreda. Hrvatje prirede, jutri v Zagrebu na strelišči v korist ponesrečenim slovenskim bratom v Ljubljani velik ansko narodno veselico, katera se prične ob 3. uri popoludne; od 3. do 4. ure svirati vojaški godbi peh. polkov št. 53 in 101 in združena tambu-raška zbora društev »Sloga" in »Zastava". Ob 4. uri so na strelskem travniku telovadne produkcije ^Hrvatskega Sokola", med telovadbo svira godba peh. polka št. 101. Ob 5. uri je isto tako na strelskem travniku monstre-koncert pevskih društev »Merkur", »Sloboda", »Sloga" in »Zastava", s spremljevanjem vojaške godbe; peli se bodo zbori: »Bog in Hrvati" (Vilbar), »Slovenec sem" (Ipavec) in »Glasna jasna" (Zaje). Ob 7. uri je v vseh prostorih promenadni koncert, svi-rala bode godba gasilnega društva in koncertovali tamburaški zbori. Ob 8. uri užigal se bode ume-teljni ogenj od pirotehnika Dume. Dalje je v dolenjem Tuškanci kolotoč, ciklorama, betarija, itd. Toliko se bode zagrebško pivo, vino iz kletij Nosano-vih, in celo janci se bodo pekli na drogu. Odbor se po vsem nadeja lepega prejemka za ponesrečene v Ljubljani. Dal Bog! Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospoda Milan Cepovič, ravnatelj realke v Tomsku na Ruskem in Edvard Oesterreicher v Zagrebu, 200 gld.; tvrdka Posnansky & Strelitz na Dunaju (po tukajšnji tvrdki F. P. Vidic) 100 gld.; gospod Ivan Kos, trgovec v Petrogradu, (po gospej Mariji pl. Bleiweis v Ljubljani) 500 gld.; gosp. I. Lozar v Ljubljani: za tvrdko Maks & Salo Zerkovritz na Dunaju, 10 gld. in za tvrdko F. R. Schrotter v Bensen, 10 gld. ; uredništvo časopisa »Neues Wiener Tagblatt" nadaljno zbirko 17 gld. ; administracija »Narodnih Novin" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 47 gld.; administracija časopisa „Nar. Listy" v Pragi, nadaljno zbirko 298 gld. 28 kr.; uredništvo časopisa »Naše Hlasj" v Češkem Brodu zbirko 13 gld. 55 kr.; g. dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu, zbirko 12 gld.; mesto Žižkov pri Pragi, zbirko 464 gld. 92 kr.; mestni zastop v 2ižkovu, 200 gld.; županstvo v Hlubočepih na Češkem, 20 gld.; okrajni odbor v Časlavi, 100 gld.; okr. odbor v Plznu, 300 gld.; hranilnica v Jiigemdorfu, 100 gld.; bralno društvo v Krškem, kot čisti dohodek v to svrho prirejenega koncerta 300 gld.; pevsko društvo „Dvojnice" v Bjelovaru, kot čisti dohodek v to svrho prirejenega koncerta, znesek 237 gld. 50 kr.; gosp. Jindrich Tes&nek, starosta v Berounu, zbirko 16 gld.; županstvo mesta Reke nadaljnjo zbirko 3800 gld.; tvrdka D. Schwarzmann & Comp. na Dunaju (po tukajšnji tvrdki Gričar & Mejač) 20 gld.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. —- Mestnemu magistratu so po gosp. Urbancu poslali iz Tržiča na Gorenjskem za oškodovane po potresu gg. Kokalj Alojzija, Kokalj Jakob, Andrej in Matej Rozman po 5 gld. — Ta imena so bila že izkazana, a ni bilo povedano od kod da so dobrotniki, kar naj bo s tem popravljeno. Državni zbor. Dunaj, 10. maja. Poslanec Formanek želi pred vsem, da se določi nek minimum, po katerem je kdo oproščen davka in predlaga v to svrho 600 gld. letnih dohodkov. Dalje ugovarja predlogom gledč dohodninskega davka pri družinskih članih, ki spadajo in so v resnici v jedni družini. Poslanec S vv o b o d a razpravlja o dohodninskem davku malih in srednjih kmetovalcev ter poudarja, da ne bi ti smeli imeti nikakega druzega davka, nego zemljiščni ter k večjemu še hišni davek. Na to predlaga sledečo resolucijo: Vlada se poživlja, da vse potrebno ukrene, da se odvežejo vsi imenovani kmetovalci dohodninskega davka, ako jim ne donaša njihovo posestvo več nego 600 gld. (Živahna pohvala.) Poslanec P f e i f e r graja, da ostanejo v veljavi po novem davčnem načrtu vsi dosedanji davki, katerim se pa še pridruži novi stopnjevalni dohodninski davek, kateri ima pa zopet to napako, da ostane pri dohodkih nad 100.000 gld. vedno jed-nak. Kar se tiče § 159., ki vzbuja splošno nasprot-stvo, provzroča to novo in veliko preobloženje z davki, ker se s tem obdačijo samo oni predmeti in izdelki, ki se pri vsakdanjem gospodarstvu in obrtu najbolj potrebujejo. Ravno tako nepravilno je tudi to, da se zakonski člani v družini neugodneje obdačijo, kakor pa člani konkubinata. Ako bodo davkoplačevalci torej poleg drugih še preobloženi z dohodninskimi davki, smejo ti vsekako zahtevati, da se jim pust<$ iste pravice, posebno pa volilno pravo onim, ki 5 gld. davka plačujejo. Poslanec S t a 1 i t z poudarja, da je novi davčni sistem le preveč mehanično osnovan. Revež že itak ne more več davka plačevati, kakor ga sedaj. Nova preosnova sicer polajša zemljiški in hišni davek, naklada pa toliko več dohodninskega, s tem so pa obloženi le oni, katere že sedaj tlači davčna teža, veliki posestniki in kapitalisti pa vživajo večje ugodnosti. (Dobro.) Poslanec Schlesinger predlaga prostost dohodninskega davka v naslednjih treh slučajih: V krajih, kjer so cena živila, naj bi se postavil minimum 600 gld. letnega dohodka, pri dražjih krajevnih razmerah 800 gld., in v krajih, kjer so ista zelo draga, svota 1000 gld. Dalje predlaga, da se odmeri rentni dohodek s 20 odstotki in da se pre-drugači davčna mera za dohodke pod 13.000 gld. Poslanec Kindermann toplo priporoča te predloge. Na to se debata zaključi. Ministerski predsednik odgovarja na interpelaciji poslancev Liechtensteina in Dipaulija, kakor smo že včeraj poročali v brzojavki. Poslanec Kramar razpravlja o dohodninskem davku ter konečno poudarja, da se mora vršiti vsa preosnova na podlagi pravičnosti, katera pa zahteva, da se nižji slojevi vsekako manj obdačijo, kakor pa veliki kapitalisti. Poslanec Hofmann-VVellenhof predlaga, da se dostavi v točki 154., odstavka 6 in 7, poleg besede »častniki" tudi »vojaški uradniki", \ kajti zelo bi bilo krivično, ako bi bili prosti davka le častniki, ne pa tudi vojaški uradniki. Sploh naj se pa ustavi namesto obeh izrazov beseda »gažisti". Poslanec Formanek stavi predlog, naj bodo prosti le dohodki cesarjevi, nikakor pa ne apanaže dvornih članov. Obravnava se zaključi. Poslanec Brzorad -vpraša načelnika odseka za volilno preosnovo, bode li predložil poročilo pod-odsekovo v jutranji seji volilnega odseka, in ako ne, kedaj bode vendar poročal o njegovem delovanju. Načelnik baron W i d m a n n odgovarja, da pododsek s svojim delom še ni gotov ter pri jutranji seji ne mora priti na vrsto. Kakor hitro pa dobi poročilo od omenjenega pododseka, bo hitro sklical sejo odsekovo. Prihodnja seja bode v soboto. Krščanski Dunaj. Z Dunaja, 8. maja. Občinski svet dunajski dovolil je v svoji včerajšnji seji za poškodovance v Ljubljani vnovič 1(T.OOO gld., reci deset tisoč goldinarjev. — Včerajšnji dan, 7. maj, je za Dunaj velikanskega pomena, kajti izpulili smo tretji okraj „Landstrasse" židovstvu iz rok ter izročili zastop tega okraja v državnem zboru možu, ki so si ga izbrali združeni kristijani. Dosedanji poslanec tretjega okraja, baron Som-m a r u g a , je bil pred nekaj časom umrl in takoj po njegovi smrti zagnali so v Izraelu glas, da se mora na vse kriplje delati, da se tretji okraj i nadalje ohrani liberalizmu. Sli so torej in postavili kandidata v osebi moža, o katerem židje sami trdijo, da nima srca za svojega bližnjega, in prav od tega so se nadejali, da bo nadležne protisemite krotil v državnem zboru, kjer je mož že pred nekaj leti kot zastopnik tretjega okraja sedel. Imenuje se Alfred vitez Len z, je inžener in lastnik tovarne, v prostem času pa upravni svštnik cesar Ferdinand severne železnice in podravnatelj opekališč na Wie-nerbergu poleg Dunaja, kjer so pred Veliko nočjo delavci ustavili delo. Tedaj se je jelo preiskavati in po vzroku stikati in glej, prišle so na dan reči, kakor smo jih vajeni v povestih, ki nam popisujejo bedno življenje zamorcev v sužnosti. Poleg slabe plače in jako težavnega dela imajo delavci in delavke ondi skupna stanovanja, tako nekako, kakor pri nas na planinah — goved. Tako delavsko stanovanje obsega pod jedno streho med štirimi stenami navadno po štiri družine, vsako po 4 do 5 oseb: očeta, mater in otroke. Da pa vsaka družina ve, kako daleč da je »naše", razdeljen je ves prostor na štiri dele — s kredo po tleh. To je vendar jasno dovolj, celo otroci, ki belo kredino črto pred seboj vidijo, dobro vedo, da do semkaj smejo, dalje ne, kajti onostran črte je že „pri sosedu", kamor le v nedeljo v vas hodijo. Za tistimi črtami gode se pa še vse druge, temni noči prihranjene tajnosti. Ta nezaslišan škandal, ki ga je tudi poslanec Pernerstorfer v državnem zboru na dan izvlekel, je spravil Lenza pri polovici njegovih privržencev ob vse zaupanje. Eeči se mora, da Dunajčan nobene reči iz Stvarnikove roke ni v toliki meri prejel, kakor dobrotljivost srca. Ta je že, skoraj bi rekel, neizmerna! Takoj se je po liberalnem taboru zagnal glas: Leuz ni naš mož ! »Einem Sclavenziichter konnen wir unmoglich die Vertretung unserer In-teressen anvertrauen l" Kaj ne, to so moške besede ! Prišlo je pa še lepše. Lenz si je na vso moč prizadeval omajano zaupanje utrditi ter je sklicaval shod na shod, kjer je na dolgo in široko razkladal, kaj bi vse storil za tretji okraj, ako ga volijo. Na jednem takem shodu v nedeljo dopoludue pri Dre-herju na Glavni cesti v tretjem okraju je neki zasebni uradnik elektrotehnične tvrdke »Siemens in Halske" Lenza interpeloval zaradi raznih trdosrč-nostih, pod katerimi manjši uradniki in delavci pri severni železnici po Lenzovi krivdi mnogo trpč. V ponedeljek zjutraj pride Lenz kot upravni svetnik severne železnice k Siemensu in Halske v tretjem okraju, Apostelgasse, in vpraša, če ondi res ta in ta uradnik službuje. Ko se mu to potrdi, odločno zahteva, da se mora dotičniku, ki se je včeraj pri Dreherju njega (Lenza) in ob jednem mogočno severno železnico drznil na zagovor klicati, takoj služba odpovedati, sicer si bo severna železnica svojo električno razsvetljavo in druge potrebščine pri kaki drugi tvrdki naročala. Kaj so hoteli? Poklicali so nesrečnika še ob navzočnosti Lenz-evi v ravnateljevo pisarno, kjer ga je Lenz takoj spoznal rekoč: „D&, prav ta-le je bil!" — »Odpuščeni ste, in to kar na mestu! Nemudoma zapustite naše poslopje 1" veli ravnatelj na to nesrečnemu uradniku, ki je oče peterim otrokom. Kakor se danes čita, dotični ni bil uradnik, temveč diurnist, je pa že šest let ondi služil. Tvrdka mu je konečno izplačala plačo za mesec dnij naprej, iti pa je le moral. Ta faktum je pa Lenza popolnoma pokopal. »Deutsche Zeitung" prinesla ga je v ponedeljek popoludne, torej dan pred volitvijo, in v torek dopo-ludne stavila se je v tem smislu interpelacija mini-sterskemu predsedniku. Volilci, o tem zvedevši, so zopet vzkliknili: »Sedaj pa Lenz še celo ni naš!" in so nekateri izmej njih oddali svoje glasove proti-semitskemu kandidatu Steiner-ju, drugi pa niti volit niso šli. Novi državni poslanec za tretji dunajski okraj „Landstrasse", gosp. Leopold Steiner, je protisemit, velik prijatelj Luegerjev, ki mu je brez dvoma do mandata v tretjem okraju pripomogel in je do sedaj znan po svojem jako skrbnem delovanju v dunajskem občinskem zastopu. Da bodemo zmagali, čutili smo že opoludn«, dasi je bil čas voliti do 4. ure popoludne, da pa s toliko večino, o tem se pa niti Luegerju ni sanjalo. Okraj »Landstrasse" bo v državnem zboru zopet v krščanskem smislu zastopan, in sicer prvič, odkar obstoji državni zbor. Od devetnajst dunajskih okrajev so le še trije v rokah liberalnih državnih poslancev, in to: I. (notr. mesto), II. (Leopoldovo) in pa IX. (Alsergrund). Naudušenje in veselje radi te sijajne zmage sta nepopisljiva. Politični pregled. V Lj u bi j an i, 11. maja. Cesar v Poli. V nadaljnem bivanju je vsprejel cesar deputacije vseh isterskih občin in mnogoterih društev, dalje so se predstavili cesarju deželni glavar z dvema članoma deželnega odbora, župan poreški in rovinjski, podpredsednik trgovinske zbornice v Rovinju in slednjič tržaški podestii dr. Piteri. Tudi pogorske, precej oddaljene občine, brez razločka narodnosti so se poklonile cesarju. Nad pol ure je občeval cesar z različnimi deputacijami. Posebno smešno se je predstavil član neke občinske deputacije, ki je odgovoril na vprašanje, kaj je: »Žalibog župan in, hvala Bogu, posestnik". Nato je odšel cesar na »Miramare" in »Habsburg" ga je pozdravil z 21 streli. Dolgo časa je opazoval potem vaje v streljanju, kjer se je streljalo na daljavo od 2500 do 2800 metrov. Koalicija zopet pod streho. Nemška levica je po svojih glasilih in v znani resoluciji grozno ropotala proti baronu Dipauliju in tovarišem, češ, da so z interpelacijo glede primernega zadoščenja papeževemu nunciju prelomili prisego koalicijski zastavi, ter so spravili na površje načelno vprašanje, ki bi moralo biti pokopano, dokler nemška levica ne sede ua ministerske sedeže. Se predzadnja »N. Fr. Presse" je v divji jezi napovedovala, da more le kriza v koaliciji rešiti čast in veljavo nemške levice pri ljudstvu, a zadnja številka kaže zopet resno lice starega filozofa med oprhnelimi knjigami, modrujoč: »Treba je vedno ponavljati, da je koalicija ravno tako vezana na nemško levico, kakor ta na koalicijo." Tu jih imate komedijante! Ker je levica navezana na koalicijo, zato molči, zato se upira naiel-nemu razgovoru v zbornici z odgovorom ministerskega predsednika na interpelaciji princa Liechtensteina in barona Dipaulija. Iz zadrege jej je pomagal ministerski predsednika svojim odgovorom, ki je bil odgovor po zuani nemški prislovici: „Keine Antwort ist auch eine Antvvort". Odgovor vlade v včerajšnji seji se glasi v bistvu: Na interpelacijo Liechtensteinovo zarad objave »zaupne" note ministra Kalnokyja vlada iz formalnih vzrokov ne odgovarja, ker stvar spada v delokrog delegacij in ker se v tem oziru še vrše poizvedbe in obravnave. Dipauli pa je v prvi vrsti vprašal, ali vlada med notranje-političnimi vprašanji, v katera se po Kolnokyjevi noti ne sme vtikati papežev nuncij smatra tudi c e r k v en o-p o li t i čn a vprašanja. Na to vprašanje je knez Windischgraetz odgovoril prav diplomatiški, češ: poglavar katoliške cerkve sme in more prosto voditi cerkvene stvari (Poklon interpelantom!) in legitimno občevati (Poklon nemški levici) s svojimi verniki, pa tudi država ne sme v izvrševanju svojih pravic trpeti ni-kakega omejevanja od zunaj (Poklon Kalnokjju in Banffjju). Levica je vesela tega odgovora, ker vč, da bi jo pri novih volitvah pošteno oskubli antisemitje, nemški nacijonalci in konservativci. Celjsko vprašanje. Graški »Tagespost" se poroča z Dunaja: Prihodnje dni se prične v proračunskem odseku posvetovanje o proračunu nauč-nega miuisterstva, ob jednem pride na vrsto celjsko vprašanje. V mladočeških krogih trdijo, da bode poljski klub glasoval za dotično postavko, in sicer z ozirom na ministra Madejskega, ki ima popolno zaupanje poljskega kluba ter zahteva postavko za slovenske vsporednice v Celju, ker je že vsprejeta v proračun. Poljski klub je nekda že sklenil, da bode glasoval za to postavko z ozirom na naučnega ministra in kulturelni razvoj slovanskih narodov. — Ce je istinito to poročilo, utegne celjsko vprašanje zopet pretresti koalicijo ter jej menda izpodnesti — berglje, na katere se opira životareč nenaravno življenje. — Klaverno piše »N. Fr. Pr." : »Ker so izvzemši naučno ministerstvo rešeni vsi ostali deli državnega proračuna, pride v kratkem na vrsto celjsko vprašanje. Po poročilih izza kulis proračunskega odseka so se vsled upora Slovencev v Hohenvvartovem klubu razbile vse obravnave in brez dvoma ostanejo levičarski člani v proračunskem odseku v manjšini s predlogom, da bi se odklonila postavka za Celje." Toraj je bil ves krik v židovskem taboru le pesek v oči nemškim nacijo-nalcem! Poljaki in Celje. Liberalna Židinja »Neue Fr. Presse" pravi v svojem članku o celjski gimnaziji, za katero naj bi tudi poljski poslanci glasovali, da »Poljaki nimajo Celja" in s tem meni, čemu se ti potegujejo za celjski gimnazij. Temu stavku nasproti pa prav dobro odgovarja »Czas", ki piše tako-le: »Poljska nima Celja, to je istina, toda njene dolžnosti za celjsko vprašanje so vse drugačne, kakor jih opisava Židinja. Poljaki so že imeli rusin-ske paralelke v Kolomeji, oni imajo že samostojni rusinski gimnazij v omenjenem mestu, tedaj se jim ni potreba boriti za jednake pravice v svojej deželi, celjsko vprašanje nima zanje nikake koristi, vendar bodo brez ptujega vpliva lastnovoljno glasovali za potrebo sosednega naroda. Ako bo glasoval poljski klub za celjsko gimnazijo, storil bo to v zavesti, da se gre za opravičene zahteve slovenskega naroda. Tudi glasila nemške levice priznavajo, da |bodo Poljaki glasovali za Celje in da bo nemška levica ostala v majšini. Nemška levica se repenčl zaradi interpelacije posl. Dipaulija in tovarišev. V sredo je v klu-bovi seji po živahni debati sklenila naslednjo resolucijo : »Klub združene nemške levice jemlje na znanje, da je načelništvo talcoj prav uvaževalo pomen Dipaulijeve interpelacije in obravnavalo o njej. Z ozirom na to, da je veliko članov jedne koalicijske stranke spravilo v razgovor jedno onih vprašanj, ki more biti nevarno obstanku koalicije, izreka klub upanje, da bode stranka odločno izrazila svoje nazore glede javnega nasprotja mej načeli, izraženimi v interpelaciji, in pravnim stanjem državnih zakonov." Sodeč po teh besedah, bode levica pri debati v interpelaciji mlela stare liberalne fraze pod plaščem zakonitih določeb o samostojnosti države. Nas jako veseli, ako bodo interpelantje naravnost zagovarjali načelno vprašanje ter dokazali, da se niso brez pogoja upregli v koalicijo, v kateri nosijo zvonec židovski liberalci. Srbija. Ker je skupščina zaključena, vrnili so se mnogi poslanci in ministri v Belgrad, da sprejmo kraljico. Mej tem pa je nastala resna kriza in govori se, da Krističeva vlada odstopi. Kot naslednika imenujejo v prvi vrsti generala Gruica. Kralj se je že posvetoval s Pašičem ter mu ponudil sestavo nove vlade, v kateri bi Vuič prevzel fiuančno ministerstvo. Ker pa radikalci zahtevajo, naj se zopet upelje ustava iz I. 1888, bodo se najbrže vse obravnave z radikalci razbile. V sedanjih zamotanih razmerah bi bila mogoča le začasna vlada, sestavljena iz vseh strank, Milan pa je nekda svetoval kralju, uaj na vsak način obdrži vlado Krističevo. Za slučaj, da kralj pokliče radikalno vlado, morala bode razpustiti skupščino. Gotovo se položaj pojasni ob prihodu kraljice Natalije. Kitaj in Japan. Akoravno so se Japonci vsled pritiska ruske, nemške in francoske vlade odrekli poluotoku Liao - Tung, vendar imenovane države še ugovarjajo mirovni pogodbi kitajsko-japonski, ker tudi Formoze nečejo prepustiti Japoncem. Po drugem poročilu zahtevajo celo, da se mora japon- ska posadka umakniti iz Arturja, ker bi ga pozneje morda ne hoteli več zapustiti. .Times" trdijo, da Japonci zahtevajo od Kitajcev 1400 milijonov mark odškodnine. Cerkveni letopis. Naznanilo. Iz Radovljice, 8. maja. Ker nas je Bog obvarval grozovitih nasledkov tudi tukaj silnega potresa, nam bo mogoče 6. nedeljo po veliki noči obhajati spomin 4001etnice župnijske cerkve ob njenem velikem prenovljenji z zopetnem posvečevanjem ; 27. t. m. bo pa sv. birma. V ta namen se bo od 15. do 23. maja obhajal tu tudi sv. misijon, katerega bo vodil znani jezuit o. Doljak. Zanimivo je, da je ravno ta pater o tistem času pred 28 leti imel tukaj svoj drugi misijon na Kranjskem. Gospodje župniki radovljiškega okraja so prošeni, to naznaniti svojim župljanom, če se hoče morebiti kedo vdeležiti sv. misijona, česar je posebno želeti pri tem spominu, ker so bile te župnije nekdaj pod radovljiško župnijo, in sicer zato, da bi opravili še velikonočno spoved, in da bi tudi prav pridno poslušali misijonske pridige. Tedenski koledar. Nedelja 12. maja: 4. povelikonočna, evang. Jezus obeta učencem sv. Duha; Pankracij. Ponedeljek 13. maja: Servacij šk. Torek 14. maja: Bonifacij m. Sreda: 15. maja: Sofija m. Četrtek 16. maja: Janez Nep. m. Petek 17. maja: Maksima dev. Sobota 18. maja: Venancij m.— Lunin spremin: Zadnji krajec 16. ob 6. u. 42 m. zveč. Solnce izide 15. ob 4. u. 32 min. zaide 7. u. 21. m. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. maja. (Cesar skozi Ljubljano.) Danes ob 8. uri zvečer vrača se cesar iz Pole skozi Ljubljano na Dunaj. Kakor se nam poroča, zbrali se bodo na kolodvoru višji zastopniki raznih cblastev, prevzv. knezoškof s stolnim kapiteljnom, deželni predsednik, deželni glavar in mestni župan, da se še jedenkrat poklonijo cesarju-očetu, ter ponove svojo udanost in zahvalo za njegov milostni obisk, s katerim je minoli torek osrečil Ljubljano in njene prebivalce. (V pojasnilo!) Poroča se nam iz Istre: V Reki in po naših krajih se je raznesla novica, da je potres Ljubljančanom očitna kazen božja, ker so na veliki petek po gostilnah plesali in še druge stvari uganjali. Dopisnik naš pravi sicer nadalje, da tega ne more verjeti, vendar da se govorica vzdržuje. Zato moramo to stvar pojasniti: Res, da smo tudi v Ljubljani grešni ljudje, kakor so drugod in da za svoje napake zaslužimo kazen, vendar moramo reči v čast Ljubljani, da se v obče mej večjimi mesti še vedno odlikuje s svojim krščanskim mišljenjem in življenjem ter da imamo tudi mej družinami našega razumništva splošno lepo urejeno krščansko življenje. Izjeme, žal je najti skoro v vsaki vasi, kaj li v velikem mestu! Glede slučaja samega omenimo, da nam ni znano, da bi se bil onečeščeval veliki petek s plesom in drugimi norostmi, pač pa smo čuli, da so nekateri pristaši socijalnih demokratov cvetno nedeljo skrunili s plesom. — Onim pa, ki morebiti zlovoljno širijo take novice mej svet, rečemo : Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen ua nas nesrečne Ljubljančane, ako se pa to ne godi zlovoljno, dostavljamo željo : Oče, odpusti jim, vsaj ne vedo kaj delajo! (Župiiim upraviteljem) v Boštanju je imenovan ondotni kapelan g. Viktor Kochler. (Imenovanje.) Pravni praktikaut pri celjskem okrožnem sodišču g. Oton Vidic imonovan je avskultantom za Stirsko; dalje je imenovan domobranskim okrajnim narednikom g. Fran Pavlin, doslej v orožniškem koru za Bosno in Hercegovino, in mu je odkazano za delokrožje okrajno glavarstvo v Logatcu. (Prečastiti gospod kanonik Gajšek) na Dobrni mora že od dne 10. aprila 1.1., kakor se nam piše, mirovati v postelji zavoljo otekline, ki se mu je nabrala na levej nogi. Dne 3. majnika sta gospoda dr. Paltauf in dr. Žižek oteklino prerezala. Rana sedaj celi povoljno. Dal Bog, da se blagemu gospodu kmalu povrne prejšnje krepko zdravje! (Z» brambovce.) Včeraj smo poročali, da je vojno ministerstvo za letos vsled potresa rezerviste oprostilo vojaških vaj in da je g. državni poslanec P o v š e prosil ministra za deželno brambo iste olajšave tudi za brambovce. Minister je že odpovedal letošnje vaje za vse brambovce v Ljubljani, ljubljanski okolici, kamniškem in kranjskem okraju. (II. izkaz darov za zidavo nove cerkve sv. Leuarta na Colu.) M. g. prošt dr. L. Klofutar 20 gld.; iz Ihana 30 gld., g. D. Janež 1 gld. 50 kr., g. Carman 2 gl., iz Litije 10 gld., iz Loke 25 gld., po g. A. Lesjaku 15 gld. iz Harij 2 gld., g. A. Koblar 1 gld., iz Planine v Vipavi 7 gld., g. P. Wartol 5 gld., g. F. S. Pokoren 5 gld., iz Godo-viča 5 gld., g. J. Gruden, godoviški župan 3 gld., iz Ježice 6 gld., iz Trnovega v Ljubljani 24 gld., g. A. Lovreučič 2 gld., zbirka »Zgodnje Danice" 30 gld., g. dr. Lesar 5 gld., g. Arko 3 gld., g. Majer 10 gld. g. Urh, prošt, 5 gld., g. A. Zamejic, kanonik 5 gld., iz Slapa pri Vipavi 10 gld., g. profesor Kržič 5 gld., g. Zeket 1 gld. 10 kr., g. dr. Mogolič 2 gld., g. I. Cebašek 3 gld., g. M. Kobol, c. kr. sodnik 10 gld., g. Arko 10 gld. Vsem p. t. gg. dobrotnikom Bog plati! (Darovi.) Uredništvu »Slovenca" so poslali: lz Kontovelja pri Trstu č. g. župnik Anton N a d r a h, zbirko v*znesku 175 gld., od katerih je darovala gospa Magd. vdova I p a v i c roj. G o r i u p 100 gld. — Bog naj je obilen povračevalec plemenitim dobrotnikom ! (Iz Novega Mesta:) Zadnjo nedeljo, v god varstva sv. Jožefa je bila slovesno otvorjena prenovljena kapela Božjega groba pri Grmu, ki je že nad 30 let bila zapuščena. Lani je kupil podrtino in nekoliko zemlje na okoli novomeški tiskar g. I. Krajec, ki jo je vso prenovil, večinoma na svoje troške. Vsa kapela je lepo prenovljena in posvečena poslej sv. Jožefu. Za altarjem je Božji grob posnet po pristnem jeruzalemskem, kakoršen je tudi v Stepanji Vasi pri Ljubljani in na Zaljah v Kamniku. V kapeli se bo poslej vsako leto od sv. Jurija do sv. Mihela po dvakrat na teden čitala sv. maša in sicer v ponedeljkih in petkih za nje prvotnega ustanovitelja borona Volb. Ferd. Mordaia, ki jo je sezidal 1. 1675. Službo božjo je opravil v nji prvič prof. dr. J. Marinko, ki je imel slavnosti primeren govor. Sledila je slovesna sv. maša, pri kateri je pel dijaški pevski zbor. Na stotine ljudstva se je udeležilo te svečanosti. Opoludne je bil v grmski graščini slavnosten obed, katerega je priredil vodja R. Dolenc po naročilu deželnega odbora. Vsa čast vrlemu g. Krajcu, da je rešil to častitljivo kapelico z mnogimi žrtvami ! (Promocija.) Gospod Anton R o j i c , sin umrlega dr. Antona Rojica, bivšega koncipijenta pri dr. Sajovicu v Ljubljani, bil je danes na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo! (Iz Poljanske doline.) Dne 28. aprila imeli smo na Trati v šolskim poslopji kmetje iz vseh štirih občin naše doline skupni kmetijski shod z namenom, da osnujemo za Poljansko dolino — posebno kmetijsko podružnico. Zbralo se nas je okoli 150 oseb. Povabili smo k temu zborovanju tudi tajnika ces. kr. kmetijske družbe, kateri je razjasnil najpred pomen kmetijskih podružnic kakor tudi glavne kmetijske družbe za kmečki stan. Za tem sledilo je predavanje o poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu. Pristopilo je v podružnico ta dan 45 udov, samih značajnih in unetih kmetovalcev. Da bo podružnica čvrsto vspevala, porok nam je izvoljeni odbor, v katerem je 8 samih kmetovalcev. Sicer se nam prorokuje iz Poljan, — da podružnica ne bo vspevala in da je nje obstanek le enoleten, a to najbrže zato, ker poljanski veljaki ne marajo pristopiti, misleč, da sami kmetje nič ne opravimo brez njih, a varajo se. Upamo pa vsekakor, da je naša kmetska podružnica osnovana na boljši in stal-nejši podlagi — ne vzajemni namreč — kajti ne sloni na politiki. — Nekaj menda še manjka. Tudi pri nas smo čutili močan potres, a hvala Bogu, da ni bil tako silen, kakor drugod. Vendar ima potres tudi pri nas zle nasledke. Neki tesar iz Poljan, delajoč oder v cerkvi sv. Križa, je namreč padel raz oder ter se močno poškodoval. Govori se, da bode težko okreval. (Vojaški begun.) Od tukajšnjega polka Belgijcev št. 27 pobegnil je prostak Frid. F u c h s j a g e r, in sicer radi poboja s civilisti. V četrtek ga je zgrabil v Gilstingu nek redar ter izročil vojaškemu po-veljništvu v Ljubnem na Stirskem. (Umrl) je 7. t. m. v Pragi c. in kr. nadporočiik gosp. Rihard P o I z pl. R u 11 e r s h e i m v 31. letu svoje dobe po dolgem bolehanju. Rajnik je bil sin slavnega pokojnega generala Polža izza bosan -ske okupacije. Truplo pokojnikovo pripeljali so danes zjutraj iz Prage po gorenjski železnici v Ljubljano in je bilo položeno v rodbinsko rakev pri sv. Krištofu. (Kranjski konservatorji c. kr. srednje komisije za umetniške in zgodovinske spomenike na Kranjskem.) Razen na petletno dobo za Kranjsko že imenovanih konservatorjev za posle II. odseka, namreč g. kanonika in stolnega župnika č. g. Iv. F 1 i s a, g. prof. Iv. F r a n k e t a in g. prof. Iv. Vrhovca v Novem Mestu, — poslujejo še kot konservatorji c. kr. osrednje komisije za umetniške in zgodovinske spomenike na Kranjskem nastopni gospodje: kurat prisilne delavnice in muzejski arhivar č. g. Anton Koblar v Ljubljani za III. odsek in gimn. profesor g. Šim. R u t a r v Ljubljani za I. odsek ; dalje osrednji komisiji dopisujejo g. Konrad C r n o 1 o g a r, učitelj v Šmarju pri Ljubljani in g. prof. Alfonz Mullner, muzejski kustos, in župni oskrbnik v Adleščah č. g. Iv. Š a š e 1 j. (Občni zbor »Glasbene Matice".) Stavbiuska komisija je razsodila pri ponovljenem ogledovanju, da je demolirati celo društveno hišo v Gospodskih ulicah št. 8, to je, ne samo na dvorišču stoječo hišo, ampak tudi trakt na ulico. Društvo je primo-rano, zgraditi novo poslopje do jeseni, ker je moralo zapustiti šolske prostore, najete do sedaj v vsled potresa nepopravljivo poškodovanem II. nadstropju knežjega dvorca. Odbor »Glasbene Matice" vabi s tem vse društvenike k izvanrednemu občnemu zbo*u, ki se bo vršil v svrho potrebnih ukrenitev glede stavbe »Glasbenega doma" v soboto dne 2 5. m a j n i k a t. 1., ob 6. uri zvečer v prostorih ljubljanske čitalnice. (S Koroškega) se nam poroča z dne 9. t. m.: Koncem tega meseca bode gosp. ikrajni glavar dr. Jan. Schuster premeščen iz Šmohora v Beljak. — Premog iščejo na polju pri Pliberku. — V Celovcu je umrl dne 5. t. m. Pavel Bartoniczek, star 42 let. Imel je znano šolo, v kateri so se mladeniči, ki so hoteli postati jednoletni prostovoljci, pripravljali na izpite. — V Celovcu je po sedaj potrjenem mestnem štatutu 1531 volilcev. (Iz Brna.) Letos tu niso praznovali delavci svojega »delavskega praznika" toliko hrupno in osten-tativno kakor druga leta. Napovedanih shodov se je udeležilo manj udeležencev in še ti so se vedli zelo mirno. Kakor se kaže, ne vleče več 1. majnik toliko, izgubil je svojo, popred magnetično moč, kar pa skoraj nič čudno ni, ker so slišali delavci pri shodih in še slišijo vedno jedno iu tisto. Pač bo napočil konec socijalizmu, kakor zmanjka vode onemu, kdor jo preliva iz jedne posode v drugo. — Nj. Vel. cesar je imenoval knezonadšuofa dr. Kohna svojim tajnim svetovalcem. — Nekdanji urednik »Lid. Nov." je dal Brnu slovo. Lahko bi ga bil dal že popred. — V Mor. Ostravi so prijeli zdravnika Jetelja radi prestopkov zoper nravnost. Vere ni imel nobene, ljudi je hujskal, svoje kolege je hotel izpodriniti itd. Njegov namen je bil, pridobiti delavce za omladino. Zdaj bode imel čas premišljevati, kako je nestanovitna svetna slava. — Iz trenčanske stolice se naznanja, da se je tam čutil potres že 22. m. m. — Včeraj je bilo 250 let, kar je oblegal Torsten-son Brno. Ko je pred mesto prišel, izrazil se je, da se ga bode polastil v treh dnevih, a imel ga ni niti 15. avgusta, ko je moral svoja kopita pobrati. Radi novega altarja v cerkvi sv. Jakoba so se prenesli ostanki poveljnika grofa Coloredo in treh župnikov iz tiste cerkve. Novi altar se bode blagoslovil 15. avgusta. (Nesreča na Francoskem.) Kmalo po potresu, kateri je opustošil našo deželo, dogodila se je na Francoskem katastrofa, pri katerej je veliko ljudij izgubilo življenje. V Buzeju pri Epinalu jo voda pretrgala jez nekega ribnjaka, v katerem je bilo 7 milijonov kubik metrov vode. V trenutku se je povodenj razlila po okolici. Vasi Buzej in Samuzej ste s prebivalci vred popolnoma uničeni, hudo poškodovanih pa je še več sosednih občin. Večino hiš je voda popolnoma odnesla, tako da se ne ve, kje so stale. Katastrofa je trajala samo 15 minut. Do sedaj so dobili že 119 mrličev. — Pravijo, da je nesrečo provzročil hud mraz, kateri je jez poškodoval na mnogih krajih, kar pa nihče ni zapazil. (Vzajemna graška zavarovalnica) je v svoji seji dne 6. t. m. dovolila za ponesrečene po potresu na Kranjskem podpore 2000 gld., dalje je povišala cesarski jubilejni zaklad za 1000 gld. — Zavarovalnica „Phonix" je podarila za poškodovane po potresu 1000 gld. in tudi podelila draginska darila svojim tukajšnjim uradnikom. (Semnji po Slovenskem od 13.—18. maja.) Na Kranjskem: 13. v Zagorju (za Savo), na Koprivniku, v Vel. Loki pri Temenici; 16, v Lu kovcu, Idriji, Rovišab, Moravčah, Kočevski reki, Srednji vasi, na Vidmu poleg Krke; 18. v Tržiču. — Na Slove n. Štajerskem: 13. v Lem-bergu, na Planini, Slov. Gradcu, Teharjih; 16. v Gornj. Sušici, Mureki, Soseki, Vojniku, na Pilštajnu. — Na Koroškem: 13. pri sv. Hemi, Št. Le-nardu in Št. Mohorju; 16. v Smihelu pri Pliberku. — Na Primorskem: 16. v Voloskem in v Dolini. Narodno gospodarstvo. Ali to Raiffeisenove posojilnice boljši od druzih? Kakor je poročal .Slovenec" v Št. 81, misli .Narod", da je podpisanega članek v št. 70 .Slovenca" napisan proti Raiffeisenovim posojilnicam. Narodov člankar gotovo ni prebral pazljivo dotičuih vrstic, sicer bi ne mogel kaj tacega trditi. Ako je podpisani povdarjal potrebo nadzorstva pri Raiffeisenovih posojilnicah in izrekel željo, da bi si snovale posojilnice popolnoma po Raiffeisenovih načelih, pač ne more nobeden razsoden človek trditi, da nasprotuje tem prekoristnim zavodom. S sodelovanjem podpisanega se je vže osnovala jedna posojilnica. Pravila, katera so sestavljena popolnoma po načelih Raiffeisenovih, so sedaj potrjena. Kdor pozna sestav Raiffeisenovih posojilnic, mora biti zanje navdušen, ako mu je mar kaj občni blagor. Seveda kedor skrbi samo za svoj lastni dobiček, bode nasprotoval tem posojilnicam, kajti pri njih ni dobiti ne mastnih dividend, ne bogatih nagrad za načelstvo. Da bi zanimanje za Raiffeisenove posojilnice vedno bolj rastlo, navesti hočem vsaj nekatere njihove prednosti. 1. Raiffeisenove posojilnice imajo namen na zadružnike blagodejno vplivati ne samo v gmotnem ampak tudi v nravnem oziru. Kedo se pri druzih denarnih zavodih ozira na moralo ? Da le dobiček kaže, pa je dobro. Pri naših posojilnicah ni tako. Sleherni, ki pride prosit posojila, mora povedati, zakaj denarja potrebuje. Načelstvo prevdarja na to, je li do-tičnik posojila ne samo potreben, ampak tudi vreden. Zapravljivcu. o katerem se lahko misli, da bode tudi posojilo zapravil, se nič ne dovoli, naj bi tudi še tako dobrega poroka pripeljal. Za pijančevanje, za igro, za potratnost se nobenemu posojilo ne dovoli. In kadar prosilec vže dobi posojilo, mora uačelstvo paziti, ali ga res rabi za v svoji prošnji navedeni namen. Ako opazi, da se to ne godi, mu mora posojilo takoj odpovedati. Sleherni lahko spozna, da mora to jako blagodejno vplivati na dolžnika. Skrbel bode, da bode posojilo zares koristno porabil. Lahko-mišljeno ne more toraj nihče delati dolgov. 2. Raiffeise no ve posojilnice ustanavljajo in p o s p e š u j e j o s s v o j i m d o-bičkom raznovrstne gospodarske zadruge. Sedanji čas je čas zadrug. Posamezniki ne morejo nikakor vspevati nasproti kapitalistom. Koliko narodnega premoženja se izgubi radi tega, ker so kmetovalci izročeni na milost prekupcevl Ako bi se pa osnovale sadjarske, vinarske, mlekar* ske in podobne zadruge, bi kmetovalci stopili labko v neposredno dotiko s konsumenti. Oboji bi bili na boljem. Kmetovalci bi več dobili za svoje blago, konsumenti bi vživali nepokvarjene pridelke. S tacimi zadrugami je pa sedaj velika težava. Kmetovalci si-«er uvidijo njihovo korist, vendar potrebnega denarja ni mogoče dobiti za napravo inventarja in dr. Podpore v take namene so le majhne. Kranjska hranilnica daje sicer podpore takim zadrugam, ako je prosijo. Brez tuje pomoči pa ni mogoče snovati zadrug. Kmetovalci so večinoma revni in nekateri tudi nezaupljivi. Ko bi morali šteti že naprej denarja za razne zadružne potrebe, bi Be pač malokatera zadruga osnovala. Raiffeisenove posojilnice pa morajo po svojih pravilih take gospodarske zadruge podpirati in celo snovati v svoji domači občini. Kadar si naberejo te posojilnice zadosti rezervnega zaklada, koliko dobrega bodo lahko storile vsako leto za po-vidigo gospodarstva 1 (Dalje slšdi.) Telegrami. Pi4J, 10. maja. Dopoludne so se vršile pomorske vaje v navzočnosti cesarja, katerih sta se udeležili 2 diviziji, obstoječi vsaka iz 3 vojnih ladij in 3 torpedo-čolnov. Cesar je opetovano pokazal svojo zadovoljnost. Pohvalno se je tudi izrekel o „Monarchu". Dunaj, 10. maja. V občinskem zboru je pozdravil danes župan dr. Grubl novoizvoljene občinske svetovalce ter je povabil, da delujejo v splošno korist dunajskega mesta. Budimpešta, 10. maja. Pri današnji seji poslanske zbornice se je vsprejel nespremenjen načrt zakona glede stanja blagajne in investicij, ki imajo to pokriti. Med posvetovanjem se je izjavil finančni minister, da blagajniško stanje v prvem četrtletju nikakor ne vpliva na letni zaključek. Neugodni nasledki se nikakor ne morejo pripisovati slabim gospodarskim razmeram, ampak le elementarnim nezgodam. Rim, 10. maja. „Agenzia Štefani" poroča, da je neresnična vest, da bi bil prejel papež pismo cesarja Franca Josipa glede Agliardijevih zadev. Belgrad, 10. maja. Kraljica Natalija je dospela danes ob 8. uri v Belgrad. Vse mesto je bilo v zastavah in napravljalo prazničen utis. Belgrad, 10. maja. Kralj je potrdil danes v skupščini vsprejeti zakon glede apa-naže kralja Milana v znesku 360.000 frankov v zlatu. Umrli so: 9. maja. Apolonija Bajželj, delavka, 24 let, Rožne ulice št. 39, sušica. — Marta Jemee, poštnega manipulanta hči, 4 leta, Tržaška cesta 14, difterija. 10. maja. Marija Cvar, gospodarica, 25 let stara, Dunajska cesta 14, pljučnica. V bolnišnici: 8. maja. Marjeta Benedičič, uboga, 52 let stara, splošna vodenica. 9, maja Josip Pire, bajtar, 55 let, splošna vodenica. — Matija Kadiveo, dninar, 63 let, carcinoma* V otroški bolnišnici: 9. marca. Angela Smrekar, delavčeva hči. 2 leti stara, škrlatica. 10. maja. Kornelija Lenče, sirota, 10 let stara, morbus Brighti. V hiralnici: 9. maja Apolonija liabe, kotorica, 60 let. Marasmus cum tuberculosi. Vremensko sporočilo. Tržne cene v Ljubljani dnč 11. maja. S a Ca§ Stanje Veter Vreme > 2 f a a 'jj-S « opazovanja zr&komora t mm toplomera po Celziju •So* » a " a 10 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. ». »ve«. 741-5 741 1 7410 10-8 18 9 155 si. svzh. si. vzh. si. svzh. jasno oblačno jasno 0 00 PSenica, m. st. . Rež..... Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. . Grah, „ . . Fižol, ., . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ . gl. kr. gT[Er- 7 30 Špeh povojen, kgr. . — 64 6 20 Surovo maslo, „ . — 80 6 30 Jajce, jedno . . . — 2 7 — Mleko, liter . . . — 10 6 80 Goveje meso, kgr. _ 64 7 50 Telečje — 64 7 80 Svinjsko „ _ 70 2 80 Koštrunovo „ „ . _ 40 12 — Piščanec .... 50 11 — Golob..... _ 23 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 — 90 Slama, 100 „. . 1 78 — 68 Drva trda, 4 kub. m. 8 _ 56 „ mehka, 4 „ „ 6 - 314 1-1 Neutešljivo užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti iskreno ljubljenega našega soproga, oziroma očeta in brata, blago-rodnega gospoda Ignacya Eržena c. kr. davčnega kontrolorja v pok. katerega je Vsogamogočni včeraj v petek, dne 10. maja t. 1., ob 10. uri po noči po mučni bolezni, previde-nega s sv. zakramenti za umirajoče, v 571etni dobi poklical k Sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v nedeljo, dnč 12. t. m., ob '/»6. uri popoldne iz hiše žalosti. Spodnja Šiška št. 66, na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Spodnji Šiški, dne 11. maja 1895. Hedvika Eržen roj. Beloh, soproga. — Rudolf | in Pavla, otroka. — Henrik Eržen, rudniški uradnik v Trbovljah, brat. 8rednja temperatura 14'9 , za 1-9° nad normalom. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje priv. to-ustanov. na Dunaji. c.kr.dež. varne, leta 1835 Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—18 Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol TIskarni v Ljubljani. Vizitnice priporoča il. Tis Mfea Zahvala slavni c. kr. priv. zavarovalni družbi »Avstrijski Pli0nix" na Dunaju oziroma njenemu generalnemu zastopu v Ljubljani. Podpisani pogorelci iz Toplic na Dolenjskem, ki so pri imenovani slavni družbi zavarovani proti škodi po požaru, izrekajo >Avstrijskemu Phonixu« najprisrčnejšo zahvalo za hitro cenitev škode in za točno izplačilo po generalnem zastopu v Ljubljani. Izplačale so se cele zavarovalne svote, ne da bi se bil niti krajcar odtegnil. To zavarovalno družbo priporočamo javno vsem najgorkeje, ker je v resnici zaupanja vredno v vsakem oziru. Toplice, dnč 28. aprila 1895. Potrdil 315 1-1 L. S. Občina Toplioe. Jože Šušteršič, župan. Frančiška Derganc m. p. Janez Fabjan m. p. Franc Gimpel m. p. Urša Oblak m. p. Andrej Peršlna m. p. Marija Peršina m. p. Jože Šušteršič m. p. Franc Straus m. p. Za podarjeno svoto 30 gld. gasilnemu društvu za popravo orodja se zahvaljuje. Slov. gasilno društvo v Toplicah, (Dolenjsko). Jože Zupane m. p., načelnik. Uljudna, n^jbojje utemeljena prošnja! Orožna elementarna nesreča, katera Je skoro razdejala belo naio Ljubljano, zadela Je najbolj ona aloje, kojl sl morajo z delom svojih rok ■luiltl kruha — to pa so mali obrtniki ln njih pomočniki — da pre£lv6 aebe ln obilne svoje družine. Da že sedaj nekateri obrti — razven stavbenih — pogrešajo naročil ln s tem nujnega zaslužka, Je Istina, kaj pa bode še-le v najbližji bodočnosti! S strahom nas napolnjujejo posledloe, katere Je pro-vzročil grozoviti potres. Prosimo torej prav uljudno: Blagovoli naj velečastitl in spoitovanl naročniki ln čltateljl „Slovenca" pri naročilih ozirati se v prvi vrsti na obrtnike ln trgovoe, kateri se pod vkupnim naslovom „MAX.A OZNANILA KONSERVATIVNIH NARODNIH OBRTNIKOV" vie dlje časa v tem listu priporočajo. Velespoitovanjem Spodaj priobčeni inserenti. * priporoča veliko Bvojo zalogo vsakovrstnega bla^a za moške in ženske obleke vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cetr, tkanino, vsakovrstno hlače-vlno, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasts - ii. ■ ln. iepiie st- ss (<>. — ^ ■ i ^ ■ - Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. Vjj vi I I Vs v? Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. I Fr. Petrič v Ljubljani, izdelovatelj cerkvenega orodja In posode v Ljubljani, Poljanska cesta ( št. 8, pol. Alojzijevlšia priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje 1 monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva t Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja preč. duhov-očino in sl. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovanl ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče o a > 0 I -p I 1 "N O U, O- £ « K I ^ | GABRIJEL OZELJ | $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ jf( se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- jff činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko M ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, X divanov, žimnatlh ln modrocevna peresih j, « itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po w najnižji ceni — Ponudi & tudi v tapecl- m X ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- u w tere tudi špalira. Osobito se priporoča za ¥ ^ delo na deželi. ^ M. tJ^^iJ1 iJ^/šO1tJ^fJ^S—t^CJ^ '.t Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovSčini, cerkvenim 1 predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih X spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov'"telefonov. T Delo trpežno in natančno, cenc nizke. P5T25HSHSH5H5H4S Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne ^ Jt3" duhovniške obleke "aat ^ - in sl. občinstvu v naročila na izvrševanje civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. 5ESH5E5^HSH5ESE5E Zajamčeno pristne čebelno-voščene i sveče, voščene zvitke In med priporoča j preč. duhovščini in sl. občinstvu OROSLAV DOLENEC ! svečar In lectar, trgovina z medom In voskom i v LJubljani, GiedaliSSne ulioe St. 10. Dobiva se ludi med v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga j in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, j medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-j | pnje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek ] in suho satovje. «5 a o to h Fr. Breskvar pr. Sverljuga J ^ knjigovez 7 Ljubljani J ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ £ se priporoča prečast. duhovščini in slav. i ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦ ~ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ^ BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in sl. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbollneja, maščobe za konjska kopita in usnje. Anton Belec-a delalnica kleparskih, ključarskih in kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah. - vafnejiue iuui iuijiyuve£lia T dela; vse po najnižji ceni. ♦EXZXZXaKZZZZZ94 H IGNAC ČAMERNiK, kamnosek M K v Ljubljani, Poljske ulice 19 priporoča preč. duhovščini zalogo razno- K || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- K Mrzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in n stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. N Kezzzzza^zzzzza« Friderik Paucr pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SEST Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež In ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob prl-micijah, svatovščlnah, imendneh In raznih slovesnostih.__ \ rit. TOME€ 5 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 i£ se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- 5Ž činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del • in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, , križevih potov, podob svetnikov itd. za- ■t gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR lzdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, aveinlkov, leateneev, ■vetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. JO-E3-E3-EH FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta St. 34 I priporoča sl. občinstva, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske in Jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | i biče itd. itd. Vsprejema todi vsa naročila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni. K************************** Franjo Toman j* ! podobar In pozlatar,Krlževnlškl trgi, Ljubljana S se priporoča preč. duhovščini za izdelo- j J vanje cerkvenih in sobnih del po nizki » ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), j* slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Karol Hinterleehner f čevljarski mojster v Ljubljani Francovo nabrežje št. 23 priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo mnogo let na istem mestu poslujočo i čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč i ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. y ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ll Drag. IMatkovičij brivec in vljasuljar j|_ v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 [t se priporoča v najtančnejše izvrševanje I4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in = JI vsestranski pozorna. || c=;?=i g^a—' <=;;=i —' lOOOOOO^OOOOOOI Lorene Blaznik v Ljubljani, Stari trg št. 12 priporoča sl. občinstvu in prečastiti duhovščini svojo izborno — zaloga galanterijskega blaga — po najnižji ceni od 6 kr. ln viije. Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. ioooooo^ooooooi Si J ERN E.T ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. Kekm?»a Fteeali „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta »a.jboljj&ih, msiiketmeAioT. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in sl. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenč. t Seažar I I pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 J se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- i J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £ * skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri £ j novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo j f incenč.Prenavljatudiobrabljenepredmete. z ^AI^J.^-.... J.. .... IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša ^ Je kemično čisti zdravilstvenl ^ J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Škofijo Ta speoijallteta prve vrste gledč dobrote in vplivanja na prebavne organe se dobiva pri izdelovatelju in v , ^ vseh boljših špecerijah in v kavarnah. Aleksander Obtzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani J Glediške ulice št. 8 ' opozarja preč. duhovščino in sl. občinstvo I na svojo izborno urejeno podobarsko in I i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa 1 dela natančno in čenč. Obrisi na razpolago. mmmm® mmmmmmmmmmmmmrnmm m m n mmrm SI lH M! PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. m m | C.'Z$s Ki J«, i«. riz T&m tzi: Ztl Ztl J®} . m:mm Anton Presker krojač v Ljubljani, Bv, Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in s), občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi iina tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od gld. 60 kr. do 24 gld., površnik« od 6 gld. 60 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld , 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantiie in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. rSSHSHSESHSHSg JJradne Gin trgovske s firmo priporoča KAT. TISKAEIfA j v Ljubljani. SHSHSHSHi ? K I Josip Tomec f j: usnjar in zaloga usnja ? v Ljubljani | Streliške ulice ; Jj priporoča preč. duhov- :! •j ščini in slav. občinstvu : S trpežno doma strojeno J ; usnje za vsakovrstno i j; porabo, po nizki coni. * ..........ia opcooroooooocooooooooooooooooo 0 rt f I. ancni firiicž najboljše kakovosti, dobiva se pri tovarna za flrnež S1-0 v Ljubljani, Sv. 1'otrn o«»Hta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. BV Prodaja na debelo ln drobno. OOOOOOOOOO 3QOOOOOOOOO( =I=»-TJ==1 Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje g vseh v svojo stroko upadajočih del, kakor g modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd Cene nizke Valentin Aocetto mm zidarski mojster mm. v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih Sledilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogmi mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. | Matija Horvat f= Sf čevljarski mojstervLjubljani,sv. Petra cesta32 Ifc priporoča »o prečust. duhovščini in slav. občinstvu v naročanja raznovrstnega sl IV obuvala ■3 katera izvršuje ceno, pošteno, i/, zanesljivega Maga S« od najpriprostejšo do najlinejšo oblike. Valentin Šubic podobar in pozlatar v Poljanah nad Škoijo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvoin v izviševanje vsakovrstnih podobarsklh del z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC i kipar v Gorenji vasi imd Škofjo Loko priporoča se prečast. duhovščini in slav. 2 občinstvu za izdelovanje { i kipov iz lesa in kamena, novih \ J oltarjev iz lesa in marmor-cementa J Sv vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje J ^ starih oltarjev in drugih predmetov z»go- ^ % tavljajo,- kar na n-itačnejšo izvršitev in % S ni/.ko, delu primerno ceno. J . J&C. «» s*. , svečar v Gorici, Voščarna Prodajalnloa Solkanska cesta 9, Gospodska ulica priporoča veleč, duhovščini, eerkv. oskrb- ništvom ter si. občinstvu garantirane pristne čebelno -voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zor man trgovina z moko v Ljubljani, Florljanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni V ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. * I Prodaja na drobno in debelo ter zago- ^ tavlja uljudno postrežbo. K V Kamniku, Kranjsko (postaja drž. železnice) neippovo zdravišče. Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom dr. Waokenreiter-Ja, kateri si je v \VGrishofenu prisvojil Kneippovo zdravljenje ter si pridobil na kliniki za nidroterapijo pri prof. VVinternitzu, za kožne bolezni pri prof. Koposi in na kliniki za zdravljenje živčnih in psihijatričnih boleznij prof. Kraft-Ebinga mnogo vednosti in izkušenosti. Zdravišče je odprto od 15. maja do 30. sept. Prospekti dobivajo se pri vodstvu zdravišča. 14 3-3 jm Utf KOSMETM spfc#iir „Creme Venus" Proslredek k zušleclileni pleli. Tekutypudr„Eugenie" Červen6 tekute ličidlojupie" Pudr„Eugenie' vbile,ružove akremove barve. Barva na vlasy Kavkazka essenze na kmry. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld,, dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za masne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. Sli (12—4) :aea rvajniAje <•<-».• s z se ae ajgg Velika zaloga vina. \\ „Crčme Ven iis" O) x> 0 cd a B a -•-s vi •a o h Ph Antonija Gosar. V Gorici, Travnik Št. 131. priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 81 (Ki—14) dobro in naravno črno vino Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana! Pokušnja pošilja se prosto. p M ■d o BM P B P P «1 n o K -i P !| Naravni istrijanski, črni teran. sredstvo za konservlrajue pulti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da volt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane sn.v.no-bela, nima gub in ostane sveža. „Creme Venus" nima muščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V Interesu občinstva je, da nutanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „Eiigenie" l^tSi šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam menkost in mramorju slično čistost. odstranjuje vsako rnskavost kože in pege. Ceuu 2 gld. Rdeče tekoče ličilo »Eugeiiie,,^: 11011111 neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. ,,1'UUOJ fill^eilie jemlje se kože ne du bi se kaj opazilo iu dnje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1*50. TO •* • '/,,>orn" sredstvo 7.n rast lasij, jsci la- l'l VO^ill tišče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cenn 1 gld. (>0 kr. ,Nigritine Vegetale4 barva za lase črna in rujava. Lasje obdržo bojo <5 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospeSuje njih rast Iu je konservirn. ŽIgalo pri tem nepotrebno. l)nje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26-24 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. Tovarna cerkvene opravo. Premovnun 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnima -param entov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc llriickner. Na dogovorjena naročila sc izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itn., pa tudi cela masna obleka v uajpraviluejši obliki. 12 24—8 Cerkveni paramenti. Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, moljem, zajedalkam domačih žlvalij. Kaclicrltii" kot učinkuje čudovito! Usmrti nobeno drugo sredstvo - vsakovrstno golazen in je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenloa, 2. ime ,Zacherl'. Pristni ,,ZacherIin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- J. Klauer, Iv. Ev. VVutscherja sumno društvo, Josip Kordin. nasl.V. Schiffer, Ivan Pabian, Anion Krisper, Jakob Spoljarič, Karol J. Holzer, Peter Lassnik, Ivan Luckmann-a Ivan Jebačin, Mih. Lavriča nasl. nasl. A. Stacul, Anton Ječminek, Alojzij LenSek, M. E. Supan, Jeglič Leskovic, Ivan Perdan, Franc Terdina. C. Karinger, Karol Planiušek, Ub. pl. Trnkoezyja J. Kastner, Jernej Reitz, lekarna, Mihael Kastner. A. Scharabon, II T;. Wencel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koptivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmici. 168 15—4 Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice Štev. 39, 34 priporoč-a: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; krlžev 9 cveticami iz sntžnobeleg* mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramoi jev. Strojarske plošče od gld. 20 — n»Dr«j. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materija za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd., in lepe šmirgeloement-plošče od gld. 21— □« naprej. 173 34—9 Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavba in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. Apno na prodaj. Do 40 kub. metrov apna, katero je že eno leto staro in dobro vgašeuo. po 8 gld. kub. meter, prodaja proti gotovem plačilu 301 5-4 Jane/; Sadnik v Podateneh pri Rlbnloi it. 18, Dolenjsko. MmM rta lUP*_ je prav v ceno 306 3-3 na prodaj. Kje, se poizve v Slonovih ulicah st. 3. Išče se kupiti mali še dobro ohranjen Ponudbo sprejme upravništvo ..Slovenca". 310 3-2 Zadnja cena. (3 R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice 5 priporočam svojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem posebno štof in oajgza moške obleke, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrlk za ženska oblačila. Tudi iinam nainovejše židane in volnate rute in posebno m"čno belo in rujavo kotonlno iz prve tovarne, kakor sploh vse v to 307 vrsto spadajoče blago. 10-1 P Zadnja cena. "T8SGI % vseh v dek o racijsk o-slikarsko stroko 3 spadajočih del 230 26-5 5 ^ z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. Čast rni je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem olvoiilz dnčm 8. februvarija V Ljubljani na Bregu št. 20. llesMo in lakirarsko obrt. Moje 2oletne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najtineje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkureuce, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. Z velespoštovanjem (298 16-2) .Josip TVIakovee, pleskar in hikirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. PATENTE. Muster-und Markenschutz erwirkt A.v.STERR.ING. W I EN.VI. Nlariahilferstrasse 9. Priporočen nd pollkllniške direkcije. Najboljša, izredno okusna je / župnika Eoeipp-a gladili kava' v rudečih štirioglatih ....... žup- v rudečih okroglatih zaviikih. 24=9 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Uobivatase v vsaki boljši prodajalniei. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—22 i 4'/i kilograma za gld 2 10. Uporablja se proti dušljivemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček! Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52 46 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo! M2 ' ■vate•"• ~ ^ IG. HELLER, Dunaj, 2 2 Fraterstrasse 49. i«2 15-3 Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-30 vsakovrstnih šivalnih strojev, by ciklov, tryciklov, veMpedov itd. Ceniki zastonj in tranko. Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepCajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodoi z Jedili in pijačami itd. i \ Steklenioa z rabilnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih w 479 35 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. PVliVVIVVVVVVViHIfll« X Otvorjcnjc tesarske obrti. JP. n. Usojam si prečast. duhovščini in slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem pričel tn v Ljubljani tesarski obrt ( ter se ob jednem priporočam v naročila vštevajoča se v tesarsko stroko, katera bodem, ! opirajoč se na mnogoletno praktično izkušenost, najboljše in najcenejše izvrševal. Načrti in proračuni za trajne in provizorične lesene stavbe so na razpolago. Velespoštovanjem Jos. Lechner, tesarski mojster in sodn. zapriseženi veščak. Naročila naj se oddajajo: Tržaška cesta št. 8 pritlično, ali pa, na prostoru delal-nice nasproti Tonies-ovi tovarni na Dunajski ceesti. 266 8- 5 rt » d rS d =»• s -E .o « u ** 4) -sz 3 =- ni OJ a c8 M Q> > t« U P. O Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. SOJf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 7 Mne materij alij e ^ strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje, gašeno in negašeno vapno, roman- in portland-cement, suh stavbni les in tramovi, strešne latve, cLile itd., itd.. se dobč po ceni 297 6-6 im stavbišci stavbne tvrelke Viljema Treo-ta Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani. „THE GRE8H M" zavarovalno društva za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: ij, (Mastmi! 1, Podružnica za Ogersko: v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. deeembra 1893 .........kron 131,435.657— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. deeembra 1893 . . „ 23.942.149-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).............• . . . „ 237,452.809-— Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic z glavnico . . „ 73,023.675 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 503 (12—9) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. -i.'- »'»^ • •'«.'• ■t-y< Mi ikte'/-',,'- ki- '^^L-u-' »•> : •;;» "Ki- 'i •'.:- O- ■<- ■■:;■'■••>.'' '-:t- •.;- o i* z a. Dne 10. maja. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta i%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista.......... Dne 10. maja. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ..... . 101 gld. 40 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 75 kr. . 101 35 b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 163 r> 75 n . 123 60 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 199 50 t* . 101 50 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 n 70 n . 122 75 Tišine srečke 4%, 100 gld....... 149 rt 50 n . 99 20 Dunavske vravnavne srečke b% . . . '. 131 n 50 rt . 1078 — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 n 26 n . 399 80 m Posojilo goriškega mesta....... 111 n 2b n . 122 15 4% kranjsko deželno posojilo..... 99 n 2o n i. 59 67 ",„ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 n 90 n . 11 93 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 »1 bO rt 69 0 „ „ južne železnice 3% . 172 n — 1) . 46 10 „ „ južne železnice 696 . 133 rt — n n 73 n „ „ dolenjskih železnic 4% 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........— Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 170 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3640 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 568 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........131 60 60 50 25 75 3K£~ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. '■MKtMMHMg^^ Menjarnična delniška družba „91 E R € II Mfollzeile it. 10 Dunaj, Rariahilferstrasse 74 B. 66 aSf Pojasnila TBS6 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaofjskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nfT naloionlh jflavnlc. Izdajatelj: Dr. Ivin Janežifi. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.