345
Anarhisti.
Anarhisti poslužujejo se najrazličnejših zvijač, da bi svoje spise spravili mej narod, ako bi jih ne zasledilo državno pravdništvo. Oblastva večkrat na kak spis ne obračajo take pozornosti, ako ima prav nedolžno ime. Tako se je po Plznu širil spis, ki je imel naslov „Gret-chen und Helena" (Marjetica in Lenčika). Pod tem naslovom bi pač nikdo ne bil mislil druzega, kakor kakšno nedolžno novelico. Državno pravdništvo dunajsko je pa spis pozneje čitalo in v njem našlo, nič manj kakor osem hudodelstev, mej ^drugim veleizdajo, razžaljenje cesarja, motenje vere, hujskanje proti državni oblasti. Sploh je ta knjiga jedna najnevarnejših anarhističnih spisov. Če je verjeti, je to knjigo spisala Mina Konevi. Najbrž je pa tudi to žensko ime le izmišljeno, da se da knjigi malo bolj nedolžno obliko. Knjiga je tiskana v Londonu. Izvedeti se dosedaj ni moglo, kdo so jo razširjevali. Državno pravdništvo je pa hkratu konfisciralo štiri druge spise, kateri pa že po naslovu kažejo, kakšni so, to so „komu-nistično-anarhisfična knjižnjica", „Socijalist", „Anarhist" in oklic na kmetske delavce.
Velik strah pred anarhisti skušajo si izkoristiti razni lupeži. Seveda se jim vselej ne posreči. Bogat trgovec v Parizu dobil je te dni pismo, v katerem se zahteva, da pod trinajstim drevesom na levi v nekem drevoredu položi 10.000 frankov. Če tega ne stori, mu razstrelijo prodajalnico. Podpis na pismu se je glasil: »Odposlanec anarhističnega odbora". Trgovec se pa ni ustrašil tega pisma. Denarja ni nesel tjakaj, pač pa stvar objavil policiji. Na določenem mestu so čakali policijsti skriti. Prišel je knjigovez Devove, ki je nekaj iskal okrog trinajstega drevesa. Policija ga je prijela in sedaj se je že udal, da je hotel on denar izsiliti. V zvezi pa on ni z>. nobenim anarhistom.
Največji križ za policijo so sedaj preštevilne neutemeljene ovadbe.    Po francoskih listih poslednje dni  po-
sebno dve taki ovadbi dajeta mnogo govorice. Gotovo bode o njiju razgovor še v zbornici. Bila sta ovadena pariški mestni odbornik Brard in župan v Ledonoru Froment, da sta na javnih prostorih proslavljala umor Carnotov in imela anarhistične govore. Pokazalo se je pa, da še v tistih krajih bila nista. Froment sedaj zahteva, da mu povedo ovadnika, da ga toži. Policija ne more ločiti nedolžnih od krivcev.
Borza, ki se poslužuje v svoje namene najrazličnejših dogodkov, zvijač in lažij, se je poslužila tudi anarhizma. Italijanske finance so jako v neredu in je torej bilo pričakovati, da napravi jako veliko preplašenost novica, o kakem prevratu v Italiji mej vsemi tistimi, ki imajo italijanske papirje. Zatorej so pa nekateri borzijanci dunajski, ki bi radi po ceni nakupili italijanskih papirjev, se poslužili anarhizma. Raztrosili so novico, da so anarhisti umorili italijanskega ministerskega predsednika Crispija. To je bilo verojetno, ker so nekateri židovski listi že naprej občinstvo pripravljali na to novico. Razširjali so razne govorice, kako se mej anarhisti pripravlja napad na Crispija. Vse te novice so dobivali listi najbrž iz borznih krogov. Na borzah so vsled teh židovskih sleparij nekaterniki zgubili nekaj milijonov, drugi so pa zopet obogateli.
V  rudnikih bezenetskih je zadnji čas bilo ukradena mnogo smodnika. Ukrali so ga anarhisti. Na neka vrata so tatovi zapisali: „Živela anarhija, krave bodo skakale". Nekega rudarja so zaprli, ker je večkrat rekel, da bi kedaj rad pomagal, ko bi ljudi z dinamitom pognali v zrak.
V  Raveni zaprli so šest anarhistov, dva pa iztirali. To je baje v zvezi z Legovo pravdo.
V  Turinu so nedavno zaprli neko gospo Borami, ki je bila jedna najbolj naudušenih anarhistinj. Pri njej so imeli anarhisti shode. Policija je v njenem stanovanji našla mnogo pisem domačih in tujih anarhistov.
V  Vidmu na Laškem so zaprli Evgena Haussena iz Bruselja v Belgiji, katerega je že dolgo iskala policija. Haussen je znan anarhist in ga dolže več atentatov v Belgiji. Pri njem so našli več pisem od raznih anarhistov. Izročili ga bodo belgijskemu oblastvu.
Na Dunaji so pa te dni bila zaradi anarhističnih zločincev pred sodiščem dva osemnajstletna fanta Franca Drechsler in Josip Kraljiček.    Na nekem shodu delavcev
v
sta mej drugim klicala: „Zivela anarhija". Pri prvem, ki je pri sodišči priznal, da je anarhist, so tudi našli v stanovanji neko bodalo in na pol narejeno bombo. Priznal je, da jo je hotel vreči v neki kavarni. Krajiček je pa tajil, da bi bil anarhist.
Prvega je sodišče obsodilo v štiriletno ječo, poslednjega pa, ker se mu ni moglo nobeno hudodelstvo dokazati, v jednomesečni zapor.
Pri tej obravnavi je Drechsler priznal, da ga je branje socijalističnih in anarhističnih spisov speljalo na napačno pot.
v italijansko vojno se je tudi že vgnezdil anarhizem. V ostrogu pri Bracciamu so se letos upirali vojaki pri vajah. Po nekaterih porazih je bil popolen upor, če tudi bi od vladne strani stvar radi utajili. Vse kaže, da je puntarski duh se že tako vgnezdil v italijanski vojni, da se ne morejo nanjo več brezpogojno zanašati.
V Livornu se je v prostorih tvrdke Pancaldi razletela brez velikega poka ploščinasta pušica, v kateri so bili žeblji, koščki železa in stekla. Škode ni nobene. Kdo je položil to pušico, ni znano.
Zagovornik Caseriov je pisal na njegovo rodbino pismo, v katerem naznanja, kaj je on vse storil, da bi ga rešil smrti. Njegov klijent je pa vse zavrnil, in je umrl kot fanatik. Tudi prihod matere bi ne bil mogel ničesa premeniti. Caserio je pa podpisal listino, v kateri ugovarja, da bi zdravniki preiskavah njegovo truplo.
Po Italiji se razširja govorica, da so anarhisti sklenili pri priložnosti vloviti več kraljevih princev. S tem bodo po tem pritiskali na sodišče. Češ, če obsodite naše ljudi, pa prince pobijemo. Seveda je vse to izmišljeno, ali vendar je v Italiji mnogo Ijudij, ki to trdno verjamejo.
346